SAJA VSAK ČETRTEK 34n»DNlŠTVO IN UPRAVA: te„f M G. D'Annunzio 27/E, selia X ^40/630824. Pošt. pred. (ca-fira.POS‘ale) Trst, 431. Poštni teko-p { Un oh ato opirali izvajanju svo- ve? sprejetih mednarodnih ob-tfe *n izvajanju tudi samih us-nih norm notranjega prava, lej zvezi nikakor ne morejo . Prezreti poteka zborovanja, •Ho6 Uilo v petek, 23. t.m., na po-k rs^i postaji v Trstu. Tu so si ^..irije od skupnih štirih trža-p4. Predstavnikov v rimskem amentu osvojili izjavo, kate-»jJ^kina gotovo ni v skladu s Pl* ° .in duhom« vzporednega ^ki ega simpozija na trža- Plo ^niVerzi, da niti ne omenjala dedkov in zaključkov med-°dnega manjšinskega kongre-p P*d 20 leti na isti pomorski °jaji v Trstu. se to ugotavljamo ne zato, 1 Podcenjevali, omalovaževa-DRAGO LEGIŠA III!*- 0 Uspešno prvo srečanje v Gorici za oblikovanje Narodnega sveta Slovencev v Italiji \ Korak bliže k enotnosti Napočil je čas, ko je enotnost pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, postala realna možnost. Oblikovanje manjšinskega parlamenta je torej skupni cilj vseh, potrebne pa so tudi volitve, na katerih naj bi člani naše narodnostne skupnosti izvolili svoje predstavništvo. To mnenje so na srečanju, ki je konec prejšnjega tedna potekal na sedežu Slovenske skupnosti v Gorici, izrekli predstavniki vseh strank in organizacij, v katerih se prepoznavajo člani naše manjšine. Sestanek je vodil deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj. Obrazložil je predlog svoje stranke za oblikovanje enotnega zastopstva, ki naj bi zastopal manjšino tako v odnosih z Italijo kot z matico ter se na vseh ravneh boril za pravice naše narodnostne skupnosti. Brecelj je podal tudi okvirna programska izhodišča, o katerih pa se bo seveda treba natančno pogovoriti z vsemi sila- mi, ki so pripravljene sesti za to skupno omizje. Po pozdravu deželnega tajnika Ssk Marjana Terpina so po vrsti spregovorili vsi predstavniki raznih strank in organizacij: deželni svetovalec DSL Miloš Budin, Rudi Pavšič (član socialistične stranke), Sergij Lipovec za Stranko komunistične prenove, tajnik SKGZ Boris Peric, Marij Maver za SSO, Jole Namor in Ric-cardo Ruttar kot predstavnika Slovencev z Videmskega, Peter Zupan (Ljudska stranka) in Boris Gombač (Severna liga). Vsi so dejali, da je oblikovanje nekakšnega manjšinskega parlamenta, ki naj bi se po predlogu Slovenske skupnosti imenoval Narodni svet Slovencev v Italiji, potrebno. Seveda pa se bo treba o vsem natančno pogovoriti, opredeliti bo treba pristojnosti in določiti, kdo so volilni upravičenci, da ne bi dejansko prišlo do samopreštevanja manjšine. Pravila igre morajo bi- Udeleženci mednarodnega posveta na tržaški univerzi (foto D. Križmančič) Na tržaški ekonomski fakulteti je od 22. do 26. septembra potekal mednarodni posvet z naslovom: »Kulturna vloga manjšin v novi evropski stvarnosti«, na katerem so z izčrpnimi referati posegli številni priznani izvedenci iz različnih držav. Prisotni so bili tudi zamejski Slovenci — Boris Pahor, Jože Pirjevec in Filibert Benedetič. Vsi akademiki so se strinjali, da je vloga manjšin za kulturno rast celotne Evrope zelo pomembna in da bi jih morale države upoštevati. »Posvet je bil na zelo visoki ravni,« je ob zaključku dejal prof. Boris Pahor, »pomembno pa je tudi dejstvo, da se bodo besede, izrečene na tem srečanju, prenašale dalje, od profesorjev do dijakov. Še bolj pomembno pa bi bilo, če bi posamezne vlade sprejele sugestije, ki pridejo na dan na takšnih posvetih.« Prof. Pahor je govoril o tem, kako so t.i. majhne kulture lahko zanimive in koliko zanimivega imajo povedati o sebi. Evropa bo morala te stvarnosti upoštevati, udrugače bo ostala to, kar je, torej samo kapital, ekonomija in nič več.« Na simpoziju je udeležence in predavatelje pozdravil tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj, ki je predsedstvu izročil spomenico o stanju in težavah slovenske manjšine v Italiji. ti jasna, važno pa je tudi, da se v enaki meri upošteva vse tri pokrajine, v kateri živijo pripadniki naše narodnostne skupnosti. Udeleženci so dalje poudarili, da bo trebo novo graditi na tem, kar je bilo že storjenega in da bo torej treba upoštevati tudi dosedanje delo in dosežke enotne delegacije. Narodni svet Slovencev v Italiji, ali kakor že naj bi se skupno predstavništvo imenovalo, bo treba torej oblikovati sporazumno ter paziti, da ne bi nekatere sile prevladale nad drugimi, saj bo samo tako lahko imelo potrebno le- Iz vsebine: Pogovor z novim pokrajinskim tajnikom Ssk P. Močnikom (str. 3) M. Oppelt: Odgovorna prisotnost kristjanov na socialnem in političnem področju (str. 4) Andrej Rot: Ob 40-letnici SKA iz Argentine (str. 5) Andrej Bratuž: Stanko Jerici jo, mottetti (str. 6) gitimacijo navznoter, to pomeni med manjšino, ter navzven — v odnosu z Italijo in z matico — in bo torej lahko res delovalo v skupnem interesu vseh. Udeleženci sestanka so se ob koncu dogovorili, da bodo vprašanje še poglobili. Prihodnjič naj bi se srečali 7. oktobra, o oblikovanju Narodnega sveta pa se bodo lahko izrekli vsi pripadniki naše narodnostne skupnosti, saj naj bi v kratkem priredili na Tržaškem, Goriškem in Videmskem tudi javna srečanja na to temo. (hj) * * * V Gorici se je prejšnji teden pričel tradicionalni mednarodni modni sejem, ki se letos predstavlja v drugačni obliki, torej z bogatejšim sporedom raznih prireditev, srečanj in posvetov. Letošnja manifestacija Mit-telmoda se bo zaključila s tradicionalnim sejmom Flash Moda, ki bo konec tega tedna, od 1. do 3. oktobra. SSO o težavah in načrtih RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 29. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Državne meje in družinske usode; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: Pogovori s Kosin-skim. 3. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba na Gregorčičevo besedilo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba. ■ PETEK, 30. septembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: Pogovori s Kosin-skim. 4. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Kaj sanja naš Peter, ko spi?« (Vera Poljšak); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 1. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Gorici. Orkester Slovenske filharmonije; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tu 362875. Z vami kramlja Sergej Verč; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret. ■ NEDELJA, 2. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Kekec na hudi poti« (Josip Vandot); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret; 15.00 Krajevne stvarnosti; 17.30 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev. ■ PONEDELJEK, 3. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Ko-sinskim«. 5. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Škrat Čevljerad«. (Majda Mihačič); 14.45 Podoba goriškega otroka; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.20 Znanstvene raziskave: Etnonacionalizem; 18.40 Za smeh in dobro voljo. ■ TOREK, 4. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Politično udejstvovanje dr. Ivana Marije Čoka; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Ko-sinskim«. 6. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igor Likar: »Potop«. ■ SREDA, 5. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Igor Škamperle: »Pogovori s Kosinskim«. 7. del; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Cecilijanka '93; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Prozorni kelih poezije. Pripravlja Irena Žerjal. Prejeli smo naslednje tiskovno poročilo, ki ga objavljamo (Ur.) V sredo, 21. septembra, se je v Trstu sestal izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij. Predsednica Marija Ferletič in posamezni odborniki so poročali o tekočih zadevah in o bližnjih pobudah SSO. Pred tem je prišlo do srečanja z deželnim tajništvom Slovenske skupnosti. Delegacijo je vodil tajnik Martin Brecelj, SSO pa predsednica Marija Ferletič. Srečanje samo je imelo namen poglobiti določena vprašanja skupnega interesa, posebej pa problem novih pobud za kar se da krepko enotnost slovenske manjšine v Italiji, ki danes preživlja gotovo težko in delikatno obdobje, posebej glede na politične usmeritve rimske vlade in nove večine. V zvezi s srečanjem slovenskih političnih, kulturnih in drugih predstavništev za oblikovanje novega skupnega telesa, kot je predlagala Slovenska skupnost z idejo o ustanovitvi Narodnega sveta Slovencev v Italiji, sta delegaciji soglašali o nujni potrebi po skorajšnji ustanovitvi novega skupnega telesa, ki naj prevzame mesto že preživele enotne delegacije. Razmere sil so se v tem času precej spremenile, nekatere prejšnje posebej politične sile so dejansko izginile s prizorišča, v teku so novi odnosi z matično domovino. Prav tako so potrebne nove in plodne iniciative v odnosu do državnih oblasti. Vprašanje zaščitnega zakona in njegova takojšnja vložitev v rimskem parlamentu spada med prve naloge nas vseh. Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizacij sta obravnavala še nekatere konkretne pobude za publicizacijo slovenskih zahtev tudi na vsedržavni ravni. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je naslovil na italijansko šolsko ministrstvo pismo, v katerem opozarja na nerešene probleme slovenskih šol v Italiji. V prvi vrsti omenja težave in hude zamude pri odobritvi or-ganika za slovenske šole, posebno pozornost pa namenja štipendijam za učitelje in profesorje na manjšinskih osnovnih in nižjih srednjih šolah. Kot znano, sta se Italija in Jugoslavija v okviru mešanega odbora za izvajanje Posebnega statuta za manjšino dogovorili tudi o tem vprašanju. Za čas študija na univerzi v matici so vzgojitelji ohranili tudi redno plačo. Dogovor je bil spoštovan celih 30 let, lani pa so nastopili proble- Delegaciji sta zato srečanju v Gorici dali vso podporo. Izrazili sta upanje, da bodo prisotni predstavniki slovenske manjšine tudi v svojem razvejanem pluralizmu znali najti pravi ključ za rešitve tako nujnega, pomembnega in tehtnega vprašanja kot je prav vsemanjšinsko predstavništvo. Izvršni odbor SSO je nato razpravljal še o drugih vprašanjih. Tako je ponovno predlagal čimprejšnje dvostransko srečanje s Slovensko gospodarsko zvezo za razčiščenje raznih vprašanj, ki zadevajo obe krovni organizaciji. Besede in dejanja 4nii o li pobude najpomembnejše znanstvene ustanove v Trstu, ampak samo predvsem zato, ker želimo, da bi besedam sledila dejanja. Manjšinska problematika namreč ni nekaj, kar zadeva le nekatere od Trsta zelo oddaljene kraje in države, temveč nekaj, kar zelo od blizu zanima celotno avtonomno deželo Furlanijo Julijsko krajino, s Trstom vred, ki je njeno glavno mesto. Upamo in želimo, da je k temu spoznanju pripomogel tudi petdnevni simpozij na univerzi v Trstu. * * * V dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu je prejšnji teden potekalo mednarodno zasedanje na temo: Kras, park brez meja. Govorili so o možnostih razvoja parka, ki bi s koristnimi, smiselnimi in z naravnim okoljem skladnimi posegi, lahko postal prava atrakcija in bil tako v korist domačinom kot tudi tujim izletnikom. mi pri šolskem ministrstvu v Rimu, ki je štipendistom odreklo pravico do plače. Tako se je zgodilo, da za leto 1993/94 osem vzgojiteljev iz slovenskih šol v Trstu ni moglo na Univerzo v Ljubljani, prav toliko italijanskih učiteljev iz Istre pa je prav tako, kot prejšnja leta, odšlo na izpopolnjevanje v Italijo. Za šolsko leto 1994/95, opozarja v svojem pismu Martin Brecelj, je pristojna komisija pri italijanskem šolskem ministrstvu dodelila osem štipendij, slovenski učitelji in profesorji pa še ne vedo, če bo letos ponovno upoštevan omenjeni dogovor iz leta 1964. Problem pa mora biti rešen takoj, ker se bodo lekcije na ljubljanski univerzi pričele že 1. oktobra. Pismo deželnega šolskemu ministrst Pojasnilo goriškega Kulturnega doma V zvezi s tendenciozni*** pisanjem goriškega tednika » Giornale di Gorizia« Upravi*1 odbor Kulturnega doma - G° rica navaja, da ima »Združe nje Kulturni dom Gorica«, 1 je leta 1991 vložilo na prišlo) ne organe Dežele Furlanije J** lijske krajine prošnjo za fina** siranje obsežnih obnovitvenih del v smislu zakona 46/91 svo) sedež v Gorici (Italija), v **1 ci Brass 20. Združenje Kulturni dom je bilo namreč forma no konstituirano 25. januarja 1982 ter uradno registrirano 28. januarja 1982 na goriškem registerskem uradu (št-Upravni odbor Kulturnega doma se ob tej priložnosti iskre no zahvaljuje vsem goriŠkn** občanom, tako slovenske ko italijanske narodnosti, za Šte vilne izraze solidarnosti v zvezi z neokusnim pisanjem g0" riškega tednika. Gorica, 26.9.1994 Kulturni dom Z zadnje seje pokrajinskega odbo*a SKGZ Tržaški pokrajinski Odbor Sl°v^.e ske kulturno — gospodarske zVe?eJli na zadnji seji razpravljal o sežans dogodku, ki je prejšnji teden p°v čil veliko razburjenja, in izrazu m nje, da je potrebno razčistiti r*as položaj, ker mora odnos med m ^ šino in matico sloneti na trdnih *** čelnih temeljih, »položaja mamj kot subjekta pa nobeni strankars teresi in vsiljevanja tako pri naS^z. v matici ne morejo postavljati v pravo,« je bilo med drugim rec Na seji je odbor SKGZ dalje r^_ pravljal še o drugih aktualnih VP^ šanjih, med temi o političnem P žaju na Tržaškem, kjer še vedno ^ da negotovost glede pokrajinskih ^ litev, odprto pa je tudi vprašanje litev za senatorja, če bi sen. Magris potrdil svoj odstop. V sf cj njem položaju, so dejali udeleze . seje, bi bile dodatne volitve p° 0 a pokrajinskega odbora zelo zahte preizkušnja. Obenem pa se je , že pripravljati na prihodnjo porn v ko bodo na vrsti upravne voh okoliških občinah. jj Na dnevnem redu je bilo ^ vprašanje regulacijskega načrta ^ ške občine. Pokrajinski odbor )e zil mnenje, da je treba temu tud*v ^ doče slediti z vso pozornostjo- ^ koncu je bil sprejet sklep, naj P°j0y no pride do srečanja s tržaškim z K s nom glede obvez, ki jih je v zv slovensko narodnostno skupn0 sprejela tržaška občina. ^°vi strankin tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik Nujno je skupno načrtovanje na področjih, kjer lahko Ssk kaj pove in naredi , Na zadnji seji pokrajinskega sveta je bil za novega tržaškega po raJ*nskega tajnika Slovenske skupnosti izvoljen Peter Močnik, ki je 0jfr strankin občinski svetovalec. Tajniške naloge je prevzel po k °du Martina Breclja, ki je postal deželni tajnik Ssk. Na Tržaškem li|?v Prihodnjih mesecih ogromno dela, saj bo treba poseči na najraz-, nejših ravneh za zaščito in uveljavljanje pravic naše narodnostne l UPn°sti, posebno v tem času, ki manjšini ni naklonjen. O bodočih -kih Slovenske skupnosti je v intervjuju povedal nekaj misli in rtov novi pokrajinski tajnik. U ^ Preteklih dneh smo izvede-v', a bodo tržaške pokrajinske itve 20. novembra. Kako se bo banka Slovenske skupnosti prišla nanie? nanje? Slovi >roh l’to tudi na občinski ravni. V l^h smo že navezali stike z osta-strankami, ki bi želele ustvariti , vršo demokratično koalicijo. Se- i^ nska skupnost namerava vse-fr °r °braniti vezo z Zavezništvom za • torej s koalicijo, s katero je šla orno morali kot slovenska stran-„r 'ono sodelovati pri izdelavi pro-kirQ !n “žrin kandidatov, da se za-Ijjft manjšinski interesi. Za te vo-^ e bomo morali biti zelo pozorni, saj J (*/« dejanska nevarnost, da se po-il prejšnja negativna izkušnja in da i0tla čelo pokrajine prišli ljudje kot J“°s Albertini, Camber in njuni ^balistični zavezniki. Sploh pa bo ^asovanje zelo težavno, ker Italija n‘ uredila zajamčenega zastopstva Manjšino. d ^bstaja torej resna nevarnost, Oti n imlt^irA »v rf»_ K 1lene ravno ne, ker bodo predstav- 24. uSje v Italiji. krP^ra.v Proti Pallamarovemu de Priziv, Pek vendar je bil posto- °do novembrske volitve »fo-°Pija« prejšnjih? pH,- nove liste in bodo na njih nasto- je lJU^ nov* kandidati. Dejstvo pa ’ | ostanejo okrožja nespremenje-m kor je p0 našem krivično, saj to pqffia že iz leta 1954, ko so na osnovi jill ‘‘marovega dekreta okrožja razme-fHj -°, da so tržaški občini omogo-1^1Zv°litev 21. poslancev na skupaj4- Take$a primera ni nikjer tila - Slovenska skupnost vlo- 2avrnjen. Tokrat boste po-rto vložili rekurz. ^Jejšnji postopek je bil zavrnjen pQ^di formalnosti, ki jih bomo sedaj Z]{jr®vdi- V slučaju, da bi bil naš pri- Mt, bi morala vsa zadeva na lqhiVri0 sodišče. V tem primeru bi se ho ° tud' zgodilo, da bi 20. septem-ne volili. katerimi vprašanji se bo 0^.r.ala Slovenska skupnost so-1 v krajšem roku? VeNaiPrej bo treba organizirati vrsto tif. Uni 2 vsemi župani naše pokraji-’s Pokrajinskim komisarjem, s Kra- ško gorsko skupnostjo ter z vsemi važnejšimi kulturnimi in gospodarskimi ustanovami pokrajinskega značaja ter z ostalimi strankami za skupno načrtovanje na področjih, na katerih lahko Slovenska skupnost kaj pove ali naredi. Spomladi bodo — po novem sistemu — volitve v manjših občinah, to je v Dolini, na Repentabru in v Zgoniku. Če pogledamo izide zadnjih političnih volitev, lahko ugotovimo, da je tudi med slovenskimi volivci močna prisotnost gibanja Naprej! Italija in Severne lige, pa čeprav so te sile nam nasprotne in je zato ta podpora popolnoma nerazumljiva. Treba si bo torej razčistiti pojme in se dogovoriti, kako nastopiti na teh upravnih volitvah. Slovenska skupnost se bo še dalje ukvarjala s t.i. »tradicionalno problematiko«, to je zaščita in razvoj manjšine tako na zakonodajnem kot na gospodarskem in socialnem področju. Čimprej se bo treba tudi soočiti z nemogočimi trditvami, ki se pojavljajo v italjanski javnosti. Slišali smo jih celo iz ust parlamentarcev iz Trsta, ki so bili izvoljeni tudi s slovenskimi glasovi. SSk namerava na vse to resno odgovoriti z neizpodbitnimi argumenti. Želeli bi tudi izvedeti, kar sta se italijanski zunanji minister Martino in tržaški župan llly pogovarjala v Rimu. Zanima nas predvsem, kaj je bilo rečeno v zvezi z našo zaščito, upoštevajoč obvezo, ki jo je župan sprejel, ko je odobril statut. Obvezal se je, da bo upošteval obstoječe ukrepe v korist manjšine, da si bo prizadeval za čimprejšnjo odobritev pravičnega za- ščitnega zakona in da bo še dalje ohranjal prijateljski odnos s tržaškim zaledjem. Z vso pozornost bo morala naša stranka tudi spremljati dogodke v zvezi z regulacijskim načrtom tržaške občine, ki naj bi bil odobren sredi oktobra. Prizadevati si bomo tudi morali, da bo čimprej prišlo do uresničitve pokrajinske konference o teritoriju, obljubljene že leta 1990. Sedaj je namreč v nekaterih krogih govor o mestni pokrajini. Za to idejo se ogrevajo predvsem socialisti in listarji. Če bi do tega res prišlo, bi lahko manjše občine izgubile avtonomijo, Slovenci pa marsikatero pravico. Končno sta za nas zelo pomembni vprašanji Kraškega parka in ureditve jusarskih pravic. Poleg naštetih področij, na katerih bo morala tržaška Slovenska skupnost poseči za zaščito naših zakonitih pravic, pa moram ob koncu dati še poseben poudarek skrbi za naše šole. Z veliko zamudo je bil sedaj eden od hudih problemov sicer rešen, vendar pa jih ostaja še veliko. Na vsem Tržaškem na primer nimamo slovenskih jasli. Pogovarjala se je Helena Jovanovič Ssk: zaščita slovenske manjšine ni notranji problem Italije Italijanski zunanji minister Antonio Martino je v prejšnjih dneh prejel pismo deželnega tajnika Slovenske skupnosti Martina Breclja, ki je izrazil osuplost nad dejstvom, da je italijanska delegacija z veleposlanikom Vincenzom Mannom na čelu bila pripravljena le na pogovor o zaščiti italjanske manjšine v Istri, o slovenski pa je dejala, da je to notranji problem države. Brecelj poudarja, da je takšno stališče nerazumljivo, že zaradi tega, ker ne upošteva naravnega zakona, po kateri mora vsaka matica skrbeti za svojo manjšino. Poleg tega, dalje piše, je bila mešana italijansko-slo-venska komisija za manjšinska vprašanja imenovana v okviru pogovorov za posodobitev Osimskega sporazuma in drugih bilateralnih dogovorov med Italijo in bivšo Jugoslavijo, v katerih je vprašanje zaščite slovenske manjšine obravnavano vzporedno s problemom zaščite italijanske manjšine. Ob vsem tem deželni tajnik Slovenske skupnosti še opozarja zunanjega ministra, da nudi Italija neprimerno nižjo raven zaščite slovenski narodnostni skupnosti kot pa Slovenija italijanski. Ob koncu ga poziva, naj čimprej sprejme predstavnike slovenske manjšine, saj se o zaščiti ni mogoče pogovarjati mimo manjšine same. Pismo uredništvu Izjava za javnost o slovenski manjšini v Italiji Z velikim zadovoljstvom ugotavljava, da so se dne 24.9.1994 v Gorici zbrali predstavniki vseh političnih in civilno-družbenih komponent Slovencev v Italiji (poleg večno spornega Borisa Gombača tudi taki, za katere dejansko še ni nikoli nihče slišal) in s strpno ter plodno razpravo storili prvi korak k izgradnji novega, demokratično oblikovanega skupnega predstavništva. Razpravljalci so hkrati ugotovili, da je bivše predstavništvo, imenovano Enotna delegacija Slovencev v Italiji definitvno preseženo ter da je že dolgo pred sežanskim srečanjem (!) zašlo v slepo ulico. Srečanje v Gorici je bilo delovno in tudi midva sva si naše srečanje v Sežani zamislila kot delovno; kot srečanje vseh slovenskih komponent in tudi angažiranih posameznikov, ki niso vključeni v organizacije. Najin namen je bil, da bi se pred začetkom razgovorov s predstavniki Italijanske republike seznanila s kar najširšo paleto mnenj in pogledov na reševanje manjšinske problematike. Ves čas sva poudarjala, da ne gre za uradno srečanje državnega sekretarja s kakšno delegacijo Slovencev v Italiji in da Slovenija ne želi na noben način prehitevati reševanja problema skupnega demokratičnega zastopstva, ki je dejansko notranja stvar manjšine. Pa ni pomagalo nič. Nekateri, ki so komajda čakali, da planejo po nama, so priložnost zagrabili z obema rokama. S pomočjo svojih medijev in svojih novinarjev so dvignili pravi vihar. Javno žaljenje in napadanje, ki je imelo namen naju osebno ponižati in diskreditirati, bo seveda imelo neugodne posledice. In danes, ko je mimo sobotna Gorica, se upravičeno sprašujeva — zakaj; zakaj je bilo vse to potrebno!? Toda sedaj je bolj važno nekaj drugega: važnejša je sobotna odločitev Slovencev v Italiji, da dosežejo novo enotnost za učinkovito nastopanje navzven in pri tem spoštujejo oziroma ohranijo tudi vso svojo notranjo pluralnost. dr. Peter Vencelj Državni sekretar in Rudi Merljak Svetovalec vlade * * * Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo s prihodnjim ponedeljkom začelo novo sezono srečanj in večerov. Prvi gost bo 3. oktobra zbiralec starih glasbil Zdravko Debelak, ki bo prikazal lajno, harmoniko in gramofon. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. Odgovorna prisotnost kristjanov na socialnem in političnem področju Ob izteku prejšnjega tedna sta v Trstu potekala škofijska pastoralna dneva v okviru dolgoročnega načrta Evangelizacija in pričevanje ljubezni 1990-99. Letošnja tematika je bila posvečena aktualnemu vprašanju odgovorne prisotnosti kristjanov na socialnem in političnem področju. Zasedanja seje, po zahtevnem kirurškem posegu in daljšem okrevanju, udeležil tržaški škof Lovrenc Bellomi. V sklepnem posegu se je navezal na pismo škofov italjanskega Severovzhoda in odločno opozoril, da so laiki poklicani na službo in odgovornost na tem področju. Beg od te poklicanosti pomeni zatajitev vere. Potrebna pa je prirava za sprejemanje odločitev po vesti. Le tako bo mogoče uveljaviti evangelij ljubezni za novo italijansko družbo. Prispevki so bili zelo bogati in razvejani. Že uvodno poročilo Femanda Pavanella je poudarilo dolžnost politične zavzetosti vernika. Med drugim je posredoval presenetljiv izid ankete v milanski nadškofiji iz leta 1988. Kar 91 odstotkov vernikov ni vključilo politične zavzetosti med obveznosti vernikov in le trije odstotki so to odgovornost navedli kot dolžnost. Iz tega je mogoče razumeti tudi, kako je lahko prišlo do tolikšnega razkroja sistema in njegovega izkoriščanja tudi s strani politikov, ki so se izdajali za katoličane. Sergio Calimberti je podal obsežni prerez državljansko-zgodovin-ske zavetosti tržaške cerkvene skupnosti od leta 1978 do danes. Navedel je popoln niz najpomembnejših citatov iz dokumentov in učiteljstva tržaškega škofa. Pomembni so bili posegi v zvezi z vsebinskimi sklopi od solidarnosti ter družine do solidarnosti na področju dela, civilne družbe in gospodarstva. Predsednik Acli-ja Purini seje zavzel za razvoj tržaškega gospodarstva in podjetnosti v evropskem okviru in še zlasti proti vzhodu. Zanimiv je bil prispevek nekdanjega tržaškega župana Richettija, navkljub določeni nedorečenosti. Poseben poudarek je bil dan solidarnosti in medetičnemu dialogu. V sklepnem posegu je škof sprejel predlog predavatelja prof. Tomaža Simčiča za ustanovitev stalne škofijske komisije. Predavatelj je omenil, da se na tem področju pozna določena utrujenost po zahtevnem zborovanju Kristjani iz oči v oči iz leta 1978. Ne gre za izrecno nasprotovanje, ni pa veliko navdušenja. Zd poglobitev dialoga je treba pospešiti medosebne in občestvene odnose, pa tudi medsebojno spoznavanje. Še zlasti italijanska skupnost bi se morala bolj potruditi, saj je slovenska ob znanju obeh jezikov glede poznavanja osveščena. Glede zgodovinskih vprašanj pa je treba dati prednost znanosti in ne propagandi. Težko je zahtevati spravo od ljudi, ki so osebno pretrpeli boleče izkušnje in krivice, graditi pa je treba na mladih in na onih, ki so prisotni v socialnem in političnem življenju. Problema se ne da reševati s slogani, ampak s stvarnim znanstvenim pristopom do preteklosti. Med znanstveniki pa ni velikih razhajanj. V teh nekaj vrsticah smo pač le povzeli glavne misli predavatelja. Zanimiv pa je bil odziv v debati, ki sicer zaradi časovne omejenosti ni bila bogata. Bilo je tudi nekaj polemičnih posegov. Predstavnik istrskih beguncev se je vprašal, kaj sploh še hoče slovenska manjšina. Izredno globoko in občuteno pa je bilo pričevanje znanega finančnega izvedenca evropske razsežnosti. V novi vsedržavni oblikujoči se stvarnosti je zaznal odsotnost globljega načrta. Vse je le zunanjost in ni zavzetosti za šibkejšega. Miro Oppelt Predgovor je napisal zunanji minister Lojze Peterle Mednarodni katalog - INFORMA ECHO Pri založbi LG Kulturno-po-slovni center d.o.o., Ljubljana, Stegne 19 je v prvem polletju 1994 izšel mednarodni katalog INFORMA ECHO na obsegu 200 strani A-4 formata in več strani reklamnih prilog. Namen publikacije je vzpostavljati operativne informacijske promocijske in tržne kanale, s čimer bi pospeševali mednarodno sodelovanje in povezovanje slovenskega gospodarstva z industrijsko razvitim svetom. Ni dovolj, da imamo kataloge in številne adresarije v najrazličnejših obsegih; potreben je marketinško-promocijski pristop. Uporaba omenjene publikacije v obliki kataloga je zelo enostavna. Abecedno kazalo podjetij je urejeno po državah (Avstrija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Romunija, Slovaška in Slovenija). Pri imenu podjetja je v kazalu vpisana šifra dejavnosti in številka v/ - V Gročani je bil konec prejšnjega tedna dobro obiskan sejem domačih kmetijskih pridelkov, ki ga prireja domače društvo Krasno polje. Udeležba je bila številna tako čez dan kot tudi ob večerih, ko so udeleženci napolnili plesišče. Zelo lepo je uspela tudi odprta meja. (foto D. Križmančič) strani, na kateri se podjetje haja. .. „ Možno je iskanje podjetij p dejavnosti. Podjetja iz Posa?oS. nih držav so razvrščena v novnih področij, ki se deli)0 posamezne dejavnosti. .... Predgovor k tej publika cip ^ napisal podpredsednik vla'• minister za zunanje zadeve ze Peterle, ki je v izbranih dah podčrtal pomen inforn7ar. kot pogoja za uspešno gosp0 sko sodelovanje. Posebej pa s° angažirali pri pisanju, sesta I nju in urejevanju tega kata 6 direktor mednarodnega pr°r.. INFORMA ECHO - Rajko D01' šek in Olivera Bačovič-Dolm56' _ Podjetnikom, ki želijo akti ^ pristopiti k mednarodnemu s° ^ lovanju, nudi ta publikacija tične napotke za iskanje k°n.. tov in za povezovanje s štev mi evropskimi državami-sistema pretoka informacij in . nja je pomemben dejavnik p11 v trejšem vključevanju SloveniJ razviti svet. .. a. Avtorji kataloga so znali Pf~’ zati načine komuniciranja z o° z ječim in potencialnim tržišče namenom hitrejšega vzposta J nja tržnih odnosov. Tudi she tično — slikovno so znali ptef* viti najpomembnejše načine municiranja. . a. Glede na dejstvo, da je z ' ^ nje in sistematiziranje t°vrs .. informacij zahtevna naloga^ ko ob zaključku izrazimo pr*f ■■ nje izdajatelju in založniku, ° ma je v razmeroma kratkem . uspelo ponuditi tržišču tako pr tični katalog, kar je bilo P°v^|a-no tudi z velikimi finančnimi 8 ' dr. Gabrijel Deve‘aK Umrla je Sonja Senčar V Bocnu je 23. septembra umrla Sonja Piichler z dekliškim priimkom Senčar. Rodila se je leta 1912 v Trbovljah, življenjska p»ot pa jo je kasneje vodila v Ljubljano, Trst in nazadnje na Južno Tirolsko, kjer si je v petdesetih letih ustvarila družino. Na Tržaškem je bila v prvih povojnih letih — pod Zavezniško vojaško upravo — nadzornica za slovenske šolske vrtce. To delo je opravljala vestno in z velikim čutom odgovornosti, značilnim za zavedno slovensko izobraženko. Gospa Sonja je izhajala iz znane Senčarjeve družine. Njen brat inž. Boris je bil več let šolnik na Tržaškem, drugi brat, dr. Bogo Senčar, pa se je udejstvoval v prosvetno-kulturnem življenju. SSŠ: doseženi rezultati so sad skupnih prizadeval Sindikat slovenske šole je v tiskovnem poročilu izrazil zadovoljstvo dejstvom, da je minister za šolstvo potrdil dodelitev 150. učnih mest 32 G, trebe slovenskih osnovnih šol na Tržaškem za leto 1994-95. Stavka vse^rcŠ skega osebja, napovedana za petek, 30. septembra, je torej preklicana- 7 ^ dalje piše v poročilu, pa pričakuje ugodno rešitev tudi za kritje potre .. učnih mest na goriških osnovnih šolah. Goriški šolski skrbnik je nainre,-htf gotovil, daje bilo prvotno dodeljeno in pomankljivo število učnih mest oc napaka, ki jo bo ministrstvo popravilo. Na Goriškem je namreč na sezn učnega osebja bilo 9 oseb manj, s takim organikom pa nikakor ne bi bilo gole uresničiti nove šolske reforme. Predstavniki Sindikata slovenske šole so se pred dnevi tudi srečah z . želnim šolskim skrbnikom v zvezi z nujnim razpisom natečajev za st°hce ^ slovenskih nižjih in srednjih šolah, kar omogoča manjšinskim šolam ^ 417/89. Deželni šolski skrbnik je izrazil mnenje, da je ta norma verjetno P^.j sežena, vsekakor pa je zagotovil, da bo zadevo poglobil in naknadno sC°r svoje zaključke. »Sindikat slovenske šole ugotavlja, « beremo še v tisk°vn., poročilu, «da so doseženi rezultati sad skupnih prizadevanj različnih kih komponent ter pričakuje enako in še večjo zavzetost vseh slovenskih turnih in političnih organizacij za skupno reševanje življenjskih šolskih W šanj v zvezi z reformami, ki se napovedujejo«. Ob 40-letnici organizacije, ki je ohranila narodno zavest v Argentini in SKA sta oblikovali tnoM slovenstva •i »v trna emig V tem letu je potekala 40. ob-e nica ustanovitve Slovenske kul-'Urne akcije (SKA) iz Buenos Ai-ene najpomembnejših in naj-1 alnejših organizacij Slovencev zdomstvu. Jubilej so s tridnev-0 slovesnostjo počastili tudi v jubljani z vrsto prireditev, pre-. a^anj, razstav, 11. septembra pa a v Cankarjevem domu slav-°stni večer. Njegov potek je ne-P°sredno oddajala tudi slovenska . ev>zija. Poleg govornikov Mar-aria Eiletza in Alojza Rebule so P^sotne pozdravili še kulturni s ’n’ster Sergij Pelhan, državni (e ^etar za Slovence po svetu Pe-r Vencelj, ljubljanski župan Jo-ce Pergar in drugi. Sledil je kon-h/ na katerem so nastopili trije lsti, ki so se rodili v zdomstvu, r pugem delu pa je bil na spo-g Pu oratorij, posvečen Frideriku .aragi, emigrantskega skladatelja ' Gerziniča. s ^ nadaljevanju objavljamo pri-jPevek, ki ga je napisal dr. Andrej (s.ot- Štiri leta je bil predsednik genske kulturne akcije, tudi ..paj časa potem, ko se je odlo-' da zapusti Argentino in svoje vljenje nadaljuje v Sloveniji. (Ured.) Slovenska kulturna akcija je le j 'z>ned številnih ustanov zunaj slo-£ nskih meja. Najbrž bo kdo upravi-sm° sl3ra^eval' ‘ma sploh kakšen «« poznati usodo vseh tisoč in ti-sj,c društev in organizacij po sloven-*Jp! SVeto. Gotovo pa bo moral pri-C®?1/ da vsa društva in vse organi-■c,le nimajo enakega pomena. SKA 'ned njimi paradigma, primer usta-e/ ki je poskusila premakniti slo-n flsk° kulturo iz okvira provincialni- Emigracija je bila izredna pri-n°st za uveljavljanje slovenstva po Ele le Evropa in njena kultu-■.^pak snovanje vsega sveta — to tf l ' emigrantsko kulturo dvigalo iz h . tonalnosti, hkrati pa vzpostav-j,^,0 zdrav odnos s preteklostjo: to naj ota* s^uzba slovenstvu in s tem del ^Človeških in najglobljih prizadele hi ^oramo Pa sprejeti tudi to, da ^ da ustanova zamolčana in da se iz ^Vičanih tabujskih tem lahko raz-mlti, ki niso več resničnost. Pri-n nastajanja mita je domobranstvo. % HePostransko in pravočasno ra-**« vsa dogajanja, bi domobran-^tudi laže sprejemljivo zgodovin-ne,lnterpretirali. Kar zadeva SKA, ^ 0 nikakršnih mitov, vendar je tre--o^Pomdno emigrantsko kulturo poli s slovensko. 0rda ie vnašanje emigrantske ^. njje v slovensko narodno zavest še Poj-a^e Težje je to na področju pQ 'lične misli in ideologije. Prav tu le SKA spet paradigmatična, kajti Slovenska hiša v ulici R. Falcon v Buenos Airesu, kjer je sedež osrednjih organizacij slovenske politične emigracije k njej so se stekala tako kulturna kot politična prizadevanja. Oba dejavnika sta se tu vidno dotikala, spajala in razhajala. SKA je imela nekaj več kot stopet-deset članov (danes je število padlo skoraj na tretjino): umetnikov, pisateljev, znanstvenikov in strokovnjakov z različnih kulturnih področij. Niso živeli le v Argentini, ampak so bili razsejani po skoraj vsem svetu in se družili za iste cilje in prepričanja. Izdajali so bilten (Glas Slovenske kulturne akcije), revijo (Meddobje, ob začetku tudi Vrednote) in knjige. Prirejali so kulturne večere, gledališke predstave, koncerte ipd. Delovali so v odsekih po vzoru Slovenske akademije znanosti in umetnosti: filozofskem, literarnem, likovnem, znanstvenem, zgodovinskem, gledališkem, teološkem, glasbenem in odseku za družbene vede. Zlasti po drugi svetovni vojni je imela pomembno vlogo med Slovenci v svetu politična emigracija. V več kot štiridesetih letih so ji nadevali zelo različne oznake, od »sovražne emigracije« do »slovenskega čudeža«. Primernejši sta imeni slovenska politična emigracija in zdomstvo: prvi naziv je nesporen, drugi je bil v emigraciji priljubljen, saj je tudi nastal zunaj slovenskih meja in označeval tiste ljudi, ki žive v izseljenstvu, a jim je smisel življenja vrnitev v domovino. Ker pa je politična emigracija slonela na kulturi in se zlasti oznaka »čudež« nanaša na slovensko kulturo, narodno zavest, zvestobo tradiciji in hkrati poslanstvo, ki naj bi ga imele emigrantske skupnosti, je osrednja kulturna ustanova toliko pomembnejša pri razumevanju emigracije. Razumeti kulturno delovanje pomeni tudi razumeti versko in politično delovanje. SKA je 20. februarja izpolnila štirideset let. Morda bo doživela zlati jubilej, a to ni toliko pomembno kot teh nekaj desetletij, v katerih je odigrala nenadomestljivo vlogo. Pomembna je zlasti kot kulturna ustanova politične emigracije, pri kateri so delovali skoraj vsi pomembni emigrantski razumniki in pri kateri so se udejanjale besede, misli in politična praksa. Ustanova je nastala v emigraciji za emigracijo in zamejstvo, niti ne za najširši krog, ampak predvsem za izobražence. Kljubovala je neugodnim okoliščinam brez kakršne koli državne podpore. Delovala je za sorazmerno majhen krog ljudi, zavedala pa se je, da ji neodvisnost daje največ svobode. Svoboda in poslanstvo sta temeljna pojma v rasti in težavah SKA. Ob ustanovitvi je imela SKA veliko podpore v drugih organizacijskih sferah, precej pa je bilo tudi nasprotovanja. Sprejeli pa so jo pisatelji in misleci v emigraciji, zamejstvu in tudi v Sloveniji. Morda jih je opogumila prav ona, da so se zlasti tržaški Slovenci lotili izdajanja svojih revij in knjig in tako se je ob prvem desetletju področje delovanja zožilo skoraj izključno na emigracijo. Ko je bilo mogoče ugotavljati začetek odmiranja ustvarjalcev in obenem tudi odjemalcev kulture, je nastopil še en razlog za slabljenje ustanove: neenotnost izhodišča ni bila vsem jasna. Osrednja kulturna ustanova politične organizacije je nastala prav zato, da bi, neodvisna od političnega in verskega vodstva, lahko svobodno služila poslanstvu. Kulturniki so hoteli delovati neodvisno kot člani politične emigracije, ves čas njenega obstoja pa seje zapletalo ob pomembnih in nepomembnih stvareh. Ob ustanovitvi je SKA nastopila kot povsem svobodna, nevezana, neopredeljena ustanova, edino vodilo so ji bili krščanski pogled na svet, pripadnost politični emigraciji in čim višja kakovost kulturnega delovanja. Vendar mnogim to ni bilo dovolj, hoteli so še politično, to je predvsem strankarsko opredelitev ustanove. Neopredeljenost jim je bila sumljiva in so bili do nje zadržani ali so ji celo javno in dejansko nasprotovali. Tako politična emigracija kot SKA sta oblikovali model slovenstva. Ta model ni idealen, lahko pa je za matično domovino neizmerno bogat potencial, ne, ker bi bil popoln, ampak, ker je pristen in je zazrt v nadnarav-nost. Namen zaznamovanja štiridesetletne dejavnosti SKA je odkrivati veličino ljudi, ki so to organizacijo gradili, in pomembnost njihovega dela. Gre za časovni pregled dogajanja, katerega središče je bilo v Buenos Airesu, a je hkrati vplivalo na ves slovenski svet z matičnim prostorom vred in prejemalo njegov vpliv. Zmogljivost SKA je bila omejena in danes se še bolj zavedamo njenih meja. Ustanovitelji so se jih delno zavedali, bili so predvsem ljudje, polni življenja in volje do ustvarjanja. Laže bi jim bilo delati na varnem in pod streho, a njihova domovina je bila prav tam, kjer so bili. Svojemu poslanstvu se niso umikali, niso si spodrezali korenin svojega življenja. Verovali so v svojo moč in moč svojih idej. Prav poudarek na idejah, stičnih točkah, nestrinjanju, na razcepih, umikih in ponovnih poskusih združevanja pa je tisto, kar povzdiguje emigracijsko kulturo v svojevrstno in neprimerljivo republiko duhov. Tako sojo namreč imenovali njeni ustanovitelji in taka je živela v času, ko ni obstajala v zavesti matične domovine. Danes je vprašanje, ki si ga postavljamo ob tej štiridesetletnici, v zvezi s prihodnostjo. Pomembno je navezovanje kulturnih, gospodarskih, političnih in znanstvenih vezi med domovino in zdomstvom. Te vezi bodo toliko koristnejše, kolikor bolj bodo iskrene, izhajale pa bodo od posameznika in za posameznika. Tu pa ima lahko tudi svoje mesto Slovenska kulturna akcija in njeni po vsem svetu živeči člani. li NOVICE V Trstu so prejšnji teden ocenili letošnjo izvedbo mednarodnega festivala operete. Člani združenja, ki pod vodstvom Danila Solija prireja te glasbene prireditve, so ugotovili, da je bila minula sezona kakovostna, zadovoljni pa so bili tudi z obiskom. Predstav se je skupno udeležilo okrog 3 tisoč oseb. Na tiskovni konferenci so pred stavili potek proslavljanja 40-let nice vrnitve Trsta Italiji. 7. in 8 oktobra bo na sporedu simpozij t Londonskem memorandumu, pri reditve ob tej obletnici pa bodi trajale še prihodnje leto. Na sim poziju bodo spregovorili prizna ni zgodovinarji, med temi Diegi De Castro in Jože Pirjevec. Višel praznovanja bo 25. in 26. okto bra, saj so italijanske čete prei štirimi desetletji vkorakale v me sto na ta datum. Skupina Stu ledi ponesla Stanko Jerici j o, Mottetti ljudsko izročilo v Francijo Ob prihodu koledarske jeseni lahko Tržaška folklorna skupina Stu ledi z zadoščenjem gleda na pravkar minulo poletje, ki je minilo v res delavnem, a tudi prijetnem vzdušju priprav za zahtevne nastope v okviru pomembnih mednarodnih prireditev. V dneh med junijem in julijem se je namreč udeležila mariborskega Fol-karta, kjer je predstavljala slovensko manjšino v Italiji, konec avgusta je bil na vrsti folklorni festival mesta Gorica, na katerem je prikazala splet plesov in pesmi in okolice Trsta, 17. in 18. septembra pa se je udeležila festivala pesmi in glasbe alpskih dežel Musik'AI-pes v Favergesu, prijetnem gorskem mestecu v francoski Haute-Savoie. Medtem kot sta prva dva festivala posvečena zlasti plesom, ki dokaj zvesto slonijo na ljudskem izročilu posameznih dežel, je pri- ski vplivi prepletajo z mediteranskimi. TFS Stu ledi seveda svoje dejavnosti ne ocenjuje izključno po oddaljenosti krajev, kamor je vabljena, so pa nastopi v okviru tovrstnih prireditev razlog za upravičeno zadoščenje, saj so dokaz, da je bilo delo dobro zastavljeno in da so odrske postavitve plesov in običajev privlačne za oko ter obenem z etnografskega vidika zveste ljudskemu izročilu. Poleg tega so priložnost za navezovanje stikov z drugimi skupinami in tudi za prisrčno nebesedno sporazumevanje s krajevnim prebivalstvom, kot je bilo, denimo, v Fav-regesu na trgu pred cerkvijo, kjer plesalci, godci in pevke niso prikazali le plesnega in glasbenega izročila, ampak so ponudili tudi košček domače potice in kozarček domačega žganja. Bojana Vatovec Folklorna skupnija Stu ledi je med nastopom v Favergesu prikazala tudi istrske plese (foto V. Kozina) Pred časom je izšla nova glasbena zbirka zborovskih skladb z naslovom »Mottetti«, ki jo je napisal goriški glasbenik prof. Stanko Jericijo. Gre za zbirko sedmih motetov v latinskem jeziku za mešani, moški oz. ženski zbor. Skladbe je izdal zbor S. Ignazio v Gorici, ki ga avtor vodi in to v tisku založbe A. Pini-Ed. Musicali s podporo goriške pokrajinske uprave. Stanko Jericijo je poznan goriški glasbenik, profesor petja, dirigent dveh goriških pevskih zborov (poleg prej omenjenega vodi tudi mešani zbor Lojze Bratuž) in skladatelj. Izdal ježe nekaj svojih skladb, med zadnjimi je lani izšla njegova latinska maša Sic benedicam Te za mešani zbor, solo in orkester. Napisal je tudi razne večje skladbe kantantne oblike, kot Magni-ficat in Te Deum, poleg tega pa še simfonijo. Večje skladbe je v glavnem izvajal zbor S. Ignazio v sodelovanju s simfoničnim orkestrom iz Beljaka. Napisal je tudi veliko skladb za mladinske zbore, ki jih je zlasti izvajal mladinski šolski zbor srednje šole I. Trinko v Gorici. Zbirko motetov sestavljajo naslednje skladbe: Levavi oculos meos in montes, Paternoster, AveMaria (vse za mešani zbor), O salutaris Hostia in O quam mira za ženski zbor, nato pa še Tota silescit in O Maria za moški zbor. Kot razvidno, gre za pesmi z različno vsebino, od marijanskih, božičnih, evharističnih ali splošno nabožnih molitvenih tekstov. Kako pa se kažejo Jericijeve skladbe v slogovnem ali splošno glasbenem smislu? Tudi tu imamo različne prijeme in oblike• pa še različno glasbeno govorico. Če imata recimo moteta O salutaris in Tota silescit v bistvu — za svoje zahteve — precej linearno obliko (prva je pisana polifono, dru- ga pa harmonsko), pa najdento s raj pri vseh ostalih skladbah vefy r nolikosti in tudi večje vokalne,zah nosti. To je zlasti vidno v prvi skia bi, Levavi oculos, kjer se delo g1 / od uvodnega štiriglasnega »olus r mimo ženskega štiriglasja do mesar ga osemglasja, pa spet nadaljuješ mim sopranskim solom, ki ga skia telj sploh uporablja tudi v drugih s jih delih brez zborovske ali instrum talne opore mimo kombinacije sopr in mešano štiriglasje do zakljucne$ osemglasja. To je le primer vokali zborovske razvejanosti v Jericijeve^ opusu. Če se pri tem še na kratko °zre^ na glasbeni izraz Jericijevih skila > opazimo včasih različne pristope. ^ kaj tradicionalno in melodično Je snovana recimo Tota silescit. Ra modernejši izraz je v lepi O saluta hostia, medtem ko se v ostalih ka bolj iskan, tudi delno težji izraz-nekod (o Maria, O quam mira) za nemu moškemu oz. ženskemu ve ju doda še solistični del, vseskozi J bi tudi kratke polifone stavke. Lra ranje je tekoče in zanimivo. Ruski skladatelj Igor Stravinski zapisal, da ustvarjalna spos°bn°st pride kar sama od sebe. S tem la razumemo, da je umetniška in tudi glasbena ustvarjalnost sad nav ra in truda, poleg morda zacetn navdiha. Sami največji komponist marsikdaj z velikim trudom prisu svojih nesmrtnih stvaritev. In P tako tudi za njimi znani in manj z ni glasbeni ustvarjalci. . Zato smo lahko zadovoljni ob vsa resni glasbeni izdaji, še zlasti v nas _ prostoru. In prav gotovo ima tudU ricijeva zbirka motetov ta značaj- Andrej Brat'1 reditev v Favergesu osredotočena zlasti na glasbi, saj se ji pozna, da so njeni ustanovitelji glasbeniki. Zamisel za tovrstno srečanje se je namreč pred dvema letoma porodila članom tamkajšnje glasbene skupine La Kinkerne, ki so z žalostjo opažali zamiranje živih izvedb pristne ljudske glasbe, saj so jo zanemarjale celo folklorne skupine, ki so še prepogostokrat nastopale na posneto glasbo. Obe nem so hoteli poudariti tudi njeno povezovalno vlogo, saj so nekateri motivi prisotni na obeh straneh najvišje evropske verige, in to od zahoda do vzhoda. Njeni vplivi se poleg tega kažejo tudi v avtorski glasbi, ki tako ali drugače raste iz njenih temeljev. Zato so bile na festivalu v Favergesu prisotne raznovrstne skupine, predvsem seveda glasbene. Še največ prostora je plesu posvetilo ravno Stu ledi, ki je v dveh nastopih predstavilo ljudsko izročilo z vzhodnega roba, kjer se alp- M. Silvestri - nuklearni fizik Dne 13. septembra letos je umrl veliki italijanski znanstvenik Mario Silvestri. Silvestri je imel 75 let in je umrl v Milanu, kjer je tudi živel, po poklicu je bil fizik in ga Italijani imajo upravičeno za očeta italijanskega jedrskega generatorja za električno energijo. Do sedaj je to edini italijanski fizik, ki je s svojo ekipo zgradil jedrski reaktor. Poimenoval ga je Cirene. Kot zelo mlad fizik, diplomiral je pri 22 letih, je ustanovil združenje italijanskih nuklearnih fizikov, katerega pa je italijanska fizika vedno gledala po strani, zato Silvestri tudi ni dobil nikdar denarja za prodajo, na industrijski ravni, svojega reaktorja. Toliko o Silvestriju kot nuklearnem fiziku. Za nas Slovence pa je Mario Silvestri veliko bolj zanimiv kot zgodovinar prve svetovne vojne in posebno znamenitega poraza pri Kobaridu, kjer je italijanska vojska doživela enega najhujših porazov v vsej zgodovini italijanskega naroda, tako da se še danes v italijanščini uporablja besedo Caporetto za polom, poraz, neuspeh. Silvestri je že leta 1965 zaslovel s knjigo Isonzo 1917 — Soča 1917 pravi bestseller pa je postala njegova knjiga o porazu pri Kobaridu, da o knjigi »II costo della menzogna« (Cena laži) niti ne govorimo. Ker sem tudi sam prebral vse njegove knjige, lahko mirno rečem, da je bil ta mož eden redkih Italijanov, ki je brez predsodkov in neumestne patetike raziskoval prvo svetovno vojno in s tem tudi slovenske kraje, saj je bila soška fronta za Italijane usodna. Mario Silvestri je svojim sonarodnjakom dokazoval, kako lažne so vse govorice o namišljeni zmagi Italije v prvi svetovni vojni. Kot izje zgodovinar se je opiral samo na izredno lepo pa se berejo tudi n) 8 ._ ve trditve, ko pravi, da je bila j janska vojska neorganizirana, nj _ vodstvo pa nesposobno. Silvestrl v svojih knjigah vedno pisal 0 da se je avstroogrska država ob ^ cu vojne razsula in je zato vS,.?t0. vorjenje o italijanski zmagi pri riu Venetu nesmiselno in zgod0 v sko puhla laž. Knjige so šle dobr°^ promet, italijanski nacionalisti so seveda nanj jezili, kot strokovni ^ pa je Silvestri dal velik doprih0^ boljšemu poznavanju zgodovine.P svetovne vojne. -Y Naše kraje je poznal, o njib ' sal zelo lepo, imena je pisal v slo skem jeziku, škoda le, da n)e®°j[j. knjig v slovenščino še niso prev ... Jurij Fa l vir«' Ob mednarodnem letu družine Srečanje za družino v Štandrežu ga mednarodnega leta družine se nam je zdelo nekaterim zakoncem iz goriške nadškofije primemo in koristno, če v zamejstvu organiziramo dvodnevno srečanje za družine, ki bo potekalo 1. in 2. oktobra v Štandrežu, in sicer v domu Antona Gregorčiča. Srečanje bo edinstvena priložnost za medsebojno izmenjavo stališč o tej pereči problematiki ob sodelovanju priznanih strokovnjakov za družino. Program, ki smo si ga zamislili, bo obsegal dva tematska sklopa: v soboto zvečer bo predavatelj msgr. Renato Podbersič spregovoril o medsebojnem spoznavanju in rasti v zakonu, o ljubezni v posameznih obdobjih zakona. Naslednjega dne pa bo okrogla miza na osrednjo temo: Svobodna vzgoja ali vzgoja za svobodo?, pri kateri bodo sodelovali Veronika in Marko Bernard kot zakonski par (posredovala nam bosta svoje izkušnje v zakonskem življenju), Marija Strojin kot otroški psiholog, zdravnica Alenka Kušar in pediater Tone Kunstelj. Sicer pa se bo program v nedeljo začel ob 10.30 s sveto mašo, kiji bo sledila ob 11.30 likovna delavnica za otroke — vodila jo bo likovna ustvarjalka Jasna Merku. Ob 12.30 bo skupno kosilo, ob 15.00 pa že omenjena okrogla miza. Srečanje se bo sklenilo s predstavo Igra zamenjav ali Skupaj je lepše v režiji Lučke Susič, izvajal pa jo bo gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. Na srečanje so vabljene vse družine in pari, ki jim je do tega, da bi se tudi pri nas ovrednotila družina in njeno poslanstvo. Adrijan Pahor drJi osnovna celica naše f doživlja hudo eksistencialno in jn°, ° krizo, v času, ko v zahodnem ustrializiranem svetu beležijo kata-jofalen padec števila porok in osup-riuE°.ek o vse številnejših razdo-bil i* mal°številnih zakonov, ki je °J.enienih, da seveda o vzročno-v S e"ičnem osipu rojstev (in to celo sk lstihJružinah, ki vztrajajo na j MPni' življenjski poti) sploh ne go-* n.m’ je zelo aktualno govoriti o dru-',n njenem pomenu. Skoraj ne mi-, a>h da ne bi v dnevnem časopisu * [o krizi sodobnega sveta, o uni-J°Cem virusu potrošniške družbe, ki ,na Zahodu povzročil proces razpa-nla družine, na Vzhodu (tu mislim Ij Sem na vzhodno Evropo) pa naj za isti fenomen imel glavno odgo-socializem s svojim načrtnim p°državljanjem<< družine. te»f Venski zamejci v Italiji žal v j , nismo izjema, prej nasprotno, saj .konca druge svetovne vojne naprej ti0 stolen padec rojstev kot očit-( Posledico krize neke institucije, ka-ejdeolog (istočasno pa tudi njena I .ta) je s svojG >,izkrivljeno« menta-: o prav človek. In če je že res, da Vsak posameznik v svojem malem Aovoren za stanje širše skupnosti, i,erJ pripada, potem ne vzbuja ni-,, finega začudenja dejstvo, da se vse . °bčutljivih posameznikov za ome- "fcno ?Poza % •OJ) problematiko zanima in nanjo rja. Tako smo v minulih dneh brali v našem tisku serijo član-sf 0 našem prirastku, o našem šol-u> o naših čedalje manj številnih ženskih družinah. K\ f ŠTANDREŽ ■ DOM A.GREGORČIČ ■ I.IN2.OKTOBRA daj pa nimajo niti najsnovnejše-ga. Pred kratkim so športne objekte in slačilnice zasilno popravili, vendar pa vse to ni dovolj, ker bi bila potrebna temeljita obnovitvena dela. Rokometaši Krasa Trimac že leta igrajo domače tekme na odprtem, ker je namreč zgoniška telovadnica pretesna. Košarkarji Cicibone bodo domače tekme igrali v Dolini, kjer pa ne bodo trenirali, ker je dolinska telovadnica med tednom stalno zasedena. Ekipe, ki trenirajo v Nabrežini, nimajo pitne vode, poleg tega pa je tudi voda iz tuša mrzla. To so le nekateri primeri, ki zgovorno pričajo o stanju, v katerem se nahaja amaterski šport. Če je za šport na profesionalni ravni včasih denarja še preveč, ga je pri amaterskem največkrat premalo. Še pred leti je bilo pri nas »normalno«, če si pred košarkarsko tekmo na prostem najprej odstranil sneg in potem v trenirki skakal pod košem. V spominu mi je ostalo čiščenje igrišča na odprtem, saj drugače ni bilo mogoče igrati. Razmere so se danes gotovo izboljšale, vendar se tega nismo dovolj zavedli in smo to tudi premalo cenili. Sedaj, ko se stanje slabša, pa se nam večkrat zdi, da ni izhoda. Baron de Cubertin je gotovo imel v mislih »lopato, s katero odstraniš sneg, da lahko sploh igraš«, kar pa je sodobni svet športa, zaslepljen z denarjem, že zdavnaj opustil. Borut Bajc Janko Jež SPOMINI (9) (Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji) Slovenska visokošolska mladina med obema svetovnima vojnama (j, Akcijski odbor za slovensko državo sta sestavljali obe tradicionalni poli-v ni komponenti, ki sta odločali o slovenski politiki med obema svetovnima p>ama, to je tako imenovana klerikalna in tako imenovana napredna sku-^a. I\ja (a na£jn ohranjam oba naziva, s katerima sta se obe skupini bolj '^anj uspešno uveljavljali med obema svetovnima vojnama. Dosledno upo-(jplam naziv klerikalec, ker kot katoličan, ki se prištevam k napredni skupi- tv - po mojem bili slovenski katoličani, ki so se po Qnarhije strnili okrog Slovenske ljudske stranke in dnevniKa zuuvenec. inji-^ Nesporni voditelj je bil dr. Anton Korošec. Napredna skupina je bila se- H)V '°(lrekam klerikalcem pravico do zastopanja vseh katoličanov. Klerikalci 3 bi DO mni»m Kil; danski katoličani, ki so se po zlomu Avstro-Ogrske lec. Nji-bila se- ' ‘jena od naprednih demokratov in nacionalnih liberalcev, združenih v danski demokratski stranki, ki je imela kot glasilo dnevnik Jutro. Njen vo-(. j je bil dr Albert Kramer. Nacionalni liberalci so bili heterogena skupi-SwMed njenimi vidnejšimi predstavniki je bil dr. Fran Cepuder kot pred-slovenske Narodne odbrane. Mladinski odsek je vodil ing. Boris San-st ' ki me je pritegnil k delu. Oba sta bila Kramerjeva pristaša. Socialistične J^ke v Ljubljani nismo imeli. Socialdemokratska stranka Etbina Kristana st ,e Oživela v stari Avstriji. Kot samostojna socialista sta takoj po vojni na-K>ia Albin Prepeluh (bil je član prve slovenske vlade leta 1918) in dr. Hen-Tuma, ki je znan predvsem kot utemeljitelj modernega alpinizma v Slo- veniji. Komunistične stranke uradno nismo imeli. Kralj Aleksander jo je s svoje znano Obznano sploh prepovedal. Zato so se komunisti tajno organizirali. Posebno uspešno so svojo politiko razvijali med visokošolsko mladino. S tem so si ustvarili trdno in zanesljivo osnovo za svoje delo in za svoje uspevanje med nezadovoljnimi vrstami razumnikov, ki so že dolgo časa svarili pred nevarnim dvobojem med klerikalci in liberalci, pri čemer so na obeh straneh spregledali koristi ljudstva. Ozadje temu dogajanju pa so bili že prvi oblaki, ki so se najavljali. Tudi danes tega ne smemo prezreti. Bolje javna in poznana kot pa tajna in neznana stranka. To je zelo važno, ker nimamo socialistične stranke. Smo torej brez katoliške politične levice, ki jo je papeževa enciklika »Rerum novarum« dovolj zgovorno nakazovala katoliški in liberalni javnosti. Slovenska mladinska gibanja so to upoštevala. Katoliško mladinsko gibanje je bilo sovražno uradni katoliški javnosti, pravi Božo Vodušek, ki ga lahko imamo za glasilca tega gibanja, ni pa bilo sovražno katolicizmu, iz katerega je vendar izšlo. Vodušek pravi dalje, da je katoliško mladinsko gibanje spoznalo, da je katolicizem dejansko, čeprav ne teoretično, istoveten z oficialno katoliško javnostjo, zato se je počasi odvrnila tudi od katolicizma samega, ker ni videla možnosti, da bi v okviru katolicizma uresničila svoje naravne težnje (glej: Božo Vodušek, Mladinski problem, Sodobnost II., 1934, in Božo Vodušek, Katoliški akademiki o svojem pokretu, Socialna misel IV.! 1925). O mladinskem problemu v Sloveniji pred drugo svetovno vojno pa je nujno jemati v poštev izsledke, do katerih je prišel Slavko Kremenšek v svoji knjigi Slovensko študentsko gibanje 1919-1941 (Mladinska knjiga, Ljubljana 1972). Položaj v klerikalnem taboru je postal zelo zapleten z izbruhom španske državljanske vojne, ki jo je proti legalni socialistični vladi sprožil general Franco z očitno pomočjo Hitlerja in Mussolinija. Uradna cerkev je Francov poseg odobravala. Tedaj je s svojo revijo »Dejanje« na Slovenskem odločno nastopil mladi utemeljitelj novega krščanskega socializma Edvard Kocbek. Namesto vina lahko kar doma pripravimo okusen grozdni sok Grozdje zori in bliža se trgatev. V kleti hitimo s pripravami in tehniki že merijo sladkor in razmerje kislin. Kmalu bo v vinogradih vse živo trgačev, ki bodo hiteli s pobiranjem in delo vinogradnika se bo preselilo v klet. Grozdje pa ni le osnova za vino, čeprav je jasno, da ga gojimo predvsem s tem namenom. Kjer so pri hiši otroci ali tudi za potrebe ostale družine, lahko iz grozdja naredimo imeniten sok. Priprava grozdnega soka je enostavna. Lahko ga takoj popijemo ali pa tudi spravimo za poznejšo uporabo. Za pripravo soka bomo potrebovali sokovnike ali centrifuge, gre za male hišne pripomočke dokaj zmerne cene, ki jih je mogoče dobiti v vseh trgovinah z malimi hišnimi napravami. S pomočjo centrifuge bomo torej dobili popolnoma bister sok, ki bo odličnega okusa in z vsemi hranljivimi in vitaminskimi lastnostmi soka, ki je v grozdju in drugem sadju. Najprej izberemo zdravo in zrelo grozdje, ga operemo in odrežemo jagode, ki jih damo v stroj. Sok, ki ga bomo dobili, bo rumenkasto-zelene barve, glede na sorto in zrelost. To barvo bo imel tudi, če smo pripravili sok iz črnega grozdja. Znano je namreč, da so barvila v lupini in se izlu-žijo med fermentacijo mošta. Če bi želeli imeti obarvan grozdni sok, bi morali jagode najprej ročno stlačiti in jih pustiti nekaj časa, da se začne fermentacija in torej tudi izločanje barvila. Bolj priporočljivo je, da najprej stroj- Vi i * no izstisnemo sok, nato pa vanj postavimo platneno vrečko z nekaj hla-stinami ali tropinami, da se izluži barvilo. Bistvene važnosti pa je, da ne zdrobimo pečk, ki so v jagodah, ker bi sok takoj dobil grenak okus po taninu, ki ga je v pečkah veliko. Tako pripravljen sok moramo popiti takoj, ker se sicer začne fermentacija. Edino v primeru, da bomo dali sok v hladilnik, ga bomo lahko pili še nekaj dni. Če pa bi radi pili grozdni sok tudi med letom, ko ni svežega grozdja, moramo napitek sterilizirati. To naredimo tako, da ga vlijemo v steklenice do dveh centimetrov pod vrhom in jih zamašimo s kovinskimi zamaški (tap-po corona). Tako pripravljene stekle- nice damo v večji lonec, na dno katerega damo cunjo, tudi okrog steklenic ovijemo brisavko ali drugo cunjo, da se ne bi dotikale. Lonec, naj bo dovolj visok, da bo voda lahko v celoti prekrila steklenice. Čas, ki je potreben za popolno sterilizacijo soka, računamo od trenutka, ko začne voda vreti. Litrske steklenice moramo pustiti v vodi od 15 do 20 minut. Nato lonec umaknemo z ognja in pustimo, da se voda ohladi. Šele nato vzamemo steklenice iz lonca. Grozdni sok lahko po okusu mešamo tudi s sokom drugega sadja. Še posebej okusen je jabolčno-grozdni sok, saj dajejo jabolka posebno svežino soku in tudi določeno kislost, ki je prav prijetna. NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. Član Združenje periodičnega ■" tiska v Italiji V Marijinem domu pri Silvanu v Trstu, Ul. Brandesia 27, bo gledališka skupina Beseda nastopila z enodejansko farso »Bogataška norost«. Na sporedu sta dve prtedstavi. Prva bo v soboto, 1. oktobra, ob 20. uri, druga pa v nedeljo, 2. oktobra, ob 17. url-Drugih predstav v mestu ne bo. -1 NOVICE J Ob 70-letnici tržaškega pistl Ija Alojza Rebule je založba ^ helač izdala roman »Kačja r°za Delo, ki je bilo že predstavlja Sloveniji in Trstu, bodo v četr e < 6. oktobra, spoznali tudi na Gor škem. Rebulovo knjižno novos v Kulturnem domu v Gorici pred* vila Marjeta Novak-Kajzer iz 1 bljane. * * * , • l/V Slovenska skupnost prireja v rek, 4. oktobra 1994, v mali ni tiskovnega središča Sala s* n: Italiana na Trgu S. Silvestro V mu tiskovno konferenco na tent°: »Nerešeni problemi slovenske ma 1 šine 40 let po Londonskem randumu: hud madež na italtf ski demokraciji«. Na srečanju sc nikar ji bo predstavljena spotnetu > ki jo je Ssk naslovila na vse janske parlamentarce ob 40-lct * podpisa Londonske spomenice o glasju 5. oktobra 1954. Kaj pa se je v istem časovnem obdobju dogajalo na mladinski strani liberalne demokratske komponente slovenske politične stvarnosti? Navdušenje nad novo jugoslovansko dejavnostjo po razsulu Avstro-Ogrske je povzročilo, da se je zanimanje za usodo državotvornega slovenstva precej zameglilo. Skrb za enotnost nove državne skupnosti je stopila v ospredje. Triglavani so zaradi svoje okornosti v novem vzdušju povzročili razpad svojega društva Triglav. Del se je prelil v levičarsko Njivo, večina pa je ustanovila društvo Jadran, ki ni prikrivalo, da je popolnoma na strani liberalne demokracije, njenega voditelja Kramerja in njegovega Jutra. Žun, Orožen, Drnovšek, Iskra, Uršič so imena visokošolcev, ki so videnje izkazali v krogu Jadranašev. Uršič je kmalu zaslovel kot kandidat za Kramerjevega naslednika, posebno potem, ko je z Verčom in Sancinom začel izdajati revijo »Misel in Delo«. Vekoslav Iskra je bil svojevrsten tip. Bil je rojen ljudski tribun. Na univerzi je vedno bolj pridobival na simpatiji mladine, v notranjosti Jadrana pa je vidno izgubljal tla pod nogami. Sledila je kriza. Skupina napredne mladine, ki ji istovetenje Jadrana s Kramerjevo politiko doma in v Beogradu ni bilo všeč, je ustanovila akademsko društvo »Edin-stvo«. Prvi predsednik društva je bil Zoran Polič, prepričan Sokol. Ker ni imel jasnega socialnega programa in ker je nasprotoval širjenju jugoslovanske nacionalne misli, je izgubil zaupanje članstva. Opozicija, ki jo je vodil Ferdo Uranič, ga je prisilila do odstopa. Ta skupina je mene predlagala za Poličeve-ga naslednika. Polič je izstopil in se ves posvetil sokolskemu gibanju med mladino. Med vojno je zavzel vidne položaje v Osvobodilni Fronti. Po vojni si je utrdil politični položaj v Beogradu, kjer se je izkazal kot strokovnjak v gospodarskih in finančnih zadevah. Kot predsednik »Edinstva« sem dal pobudo za pregled in dopolnitev dru-števnih smernic. Poudarili smo delo za krepitev jugoslovanske narodne zavesti in kot prvi sem začel poudarjati nujnost proglašanja slovenskega iredentizma, ki naj bi se postavil po robu italijanskemu imperializmu, ki si je z Beneško Slovenijo in Rezijo leta 1866 ter z večjim delom Primorske leta 1918 podvrgel skoraj četrtino slovenskega ozemlja. Ta program smo nato z letaki širili med »bruci« na univerzi. Iredentistično misel sem širil tudi v tisku, posebno v reviji »Omladina«, ki sem jo ustanovil in urejal skupaj s prijateljema Borisom Sancinom in Bogdanom Domincom. S prilivom študentov iz ske, posebno iz Celja in Maribora, se je nacionalna misel, ki sem jo struni vendar smiselno zagovarjal zaradi pojava nacistične pete kolone v orne ) nih dveh mestih, sprevrgla v skrajni nacionalizem. Takšen nacionalizmi*1 ni odgovarjal. Tak nacionalizem se sploh ni dal spravljati v sklad z mojo dentistično miselnostjo, kajti iredentizem je zgolj narodnoobrambi P°jaV^tl narodih, ki jim grozi napad nebrzdanega imperializma na pohodu v sm1 novih osvajanj slovenske zemlje. Vojna nevarnost prej in nato sam izb ^ vojne sta skrajno zaostrila položaj. Naval raznih skrajnih desničarskih su mladinske organizacije je opravil svoje. Orjuna, Organizacija jugoslovafj nacionalne mladine, Narodna Odbrana, TIGR, del Sokola in končno Ljoh Zbor so kot nenaden vihar splašili in zmedli nacionalno čutečo mladir>° jo razpršili na vse strani. Katoliška napredna mladina se je medtem krepila. Skrajnežem okrog , . 0( že v viharju« ni uspelo, da bi si z zavojevanjem Katoliške Akcije vsilili izključno vodstvo na osnovi Ehrlichovega in Žebotovega hotenja. * * * $t Med študenti ljubljanske univerze se je čedalje bolj večala pripravljen do skupnega nastopanja pri reševanju raznih splošnih zadev, na primer g de zahteve po spopolnjevanju medicinske fakultete in zidave nove un'veku-tetne knjižnice. Za oba bistvena problema, ki sta bila vključena v vse do ^ mente, s katerimi je slovenska javnost podpirala naše zahteve, v Beog* niso imeli dovolj posluha. Zato smo soglasno uprizarjali demonstracije P° L. bljanskih ulicah, kjer so se našim povorkam pridruževali tudi številni me ■0' m3' ni. Pojav uniformirane hitlerjanske mladine na sprehodih po celjskih in riborskih ulicah je prav tako povzročil skupne narodnoobrambne naS ^0 za katere smo bili pobudniki prav mi Edinstvaši. Zanimivo je vedeti, & takšnih enotnih narodnoobrambnih nastopov dotlej iz ideoloških razl0^ ni moglo priti. Začelo se je pravzaprav leta 1938 z nemškim napadom r>a ^ škoslovaško, čeprav je to bilo odločno prepozno. Pobudo za ustanovitev N* društvenega narodnega odbora na univerzi je dala Akademska jugoslovan češkoslovaška liga v sodelovanju z Edinstvom. Prišlo je do velikega zX> vanja pred univerzo. Policija je s silo razgnala zborovalce.