249ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
fizik svetovnega pomena, ki je najbolj znan po enoti za hitrost mach, ~eprav je njegov znanstveni opus
veliko {ir{i in ga kot vzornika Albertu Einsteinu lahko {tejemo tudi kot predhodnika relativnostne teo-
rije in utemeljitelja moderne kozmologije. Njegovo znanstveno delo je bilo ‘e opisano v tem Zborniku.
Namen tega prispevka je osvetliti povezavo Ernsta Macha z na{imi kraji, kjer je pre‘ivel dobr{en del
svoje mladosti v gra{~ini svojih star{ev na Velikem Slatniku pri Novem mestu. @al gospodarjenje o~eta
na tej gra{~ini ni bilo uspe{no in so jo morali prodati, kar je zlasti pri otrocih povzro~ilo veliko te‘av in
‘alosti.
Kot ‘e v ve~ zadnjih {tevilkah Zbornika je tudi v tem Lidija Wagner objavila Gradivo za bibliogra-
fijo zgodovine naravoslovja in tehnike (str. 310–318).
J o ‘ e  M a ~ e k
Igorja G r d i n e  Poti v zgodovino, Zalo‘ba ZRC, Ljubljana 2004, 120 str.
V slovenskem akademskem okolju se za posameznega avtorja (akademika) skoraj ne spodobi re~i,
da je dober, kaj {ele, da je odli~en ali enkraten. [e te‘je si ~lovek lahko privo{~i trditi, da je neko delo
inteligentno, izzivajo~e, pomirjujo~e, vznemirjajo~e, zabavno, iskrivo, kratko~asno, razmi{ljajo~e, po-
gumno ali izvirno. Toda, ~e ocenjujete delo Igorja Grdine, brez tak{nih in podobnih pridevnikov ne gre.
Ne gre tudi brez jasnega priznanja, da govorimo o enem od dveh nadpovpre~no talentiranih piscev med
slovenskimi zgodovinarji oz. akademiki nasploh. Drugi je Marko [tuhec, dokaz zato pa njegova knjiga
Rde~a postelja, {~urki in solze vdove Pre{eren ...
Kakor koli ‘e, knjiga Igorja Grdine Poti v zgodovino ima enega najbolj vabljivih predgovorov, kar
jih poznam. ^loveka mika, da bi ga za~el prebirati naglas.
Celotno delo pa premore celo vrsto odlomkov, ki jih lahko jemljemo tudi kot vzor~ne primere
upora zoper mediokritetnost in neumnost, ki krasita nekatera druga dela na{ih kolegov ...
Kako brati knjigo:
Nedvomno sodi na no~no omarico. »Konzumirati« jo ka‘e po~asi, esej za esejem; pustiti, da stvari
v miru ste~ejo v glavo in se razporedijo po mo‘ganih. In kon~no, knjiga je ve~ kot pripravna za bolj
ambiciozne {tudente, ki pa jih obenem ka‘e {e dodatno opogumljati, da pogledajo tudi v tekstovno
zakulisje ter sledijo referencam, namigom in izvirnim metaforam.
Avtor namre~ ne more brez metafor, dobrih seveda, zaradi ~esar je njegov jezik bogat in so~en,
hkrati pa neposredno ka‘e, kje so ga polomili nekateri drugi pred njim, ko so svoje stavke pretirano
zapletli. Komplicirati namre~ ne pomeni pisati strokovno.
Stil Igorja Grdine zahteva dolo~eno predznanje, zato ga ni lahko prevajati. Pa vendar se vse pogo-
steje dogaja, da njegova dela najdemo v nem{kem, slova{kem in angle{kem jeziku. Glede na to je dobra
protiute‘ tistim, ki zase vse prehitro radi zapi{ejo, da »redno predavajo in objavljajo ~lanke v razli~nih
evropskih dr‘avah in v ZDA«. Tudi sam je v primerjavi z avtorji, ki se kitijo s citiranim, vse preve~
skromen, toda to je ‘e del druge zgodbe ... Vrnimo se h knjigi!
^eprav sem ve~ino besedil poznal ‘e iz ra~unalnika – avtor mi jih je tu in tam poslal, {e preden so
iz{la, sem knjigo bral {e enkrat, predgovor pa vsaj trikrat. In bolj kot sem bral, bolj me je Grdinova
govorica spominjala na zna~ilno pripoved najbolj duhovite generacije angle{kih zgodovinarjev. No,
morda ne ravno generacije, Carr in Taylor sta bila namre~ nekoliko starej{a od Thomsona, Stona in
Hobsbowma. Prav tako si ne morem kaj, da ob zadnjem odstavku uvodnih pripomb k drugemu delu
knjige, kjer Grdina pravi, da zgodovinarjeva zadeva ni knjigovodska registracija tistega, ~emur pravimo
dejstva, temve~ kolikor mogo~e intenzivno premi{ljevanje o vsem, kar v sedanjosti konstituira pre-
teklost, ne opozorim tudi na Carlyleja, Trevelynana ali Macaulayja.
Grdina me je namre~ pripravil tudi do tega, da sem {el znova pogledat, kaj o poteh (in stranpoteh) v
zgodovino pravi slednji (Macaulay), ki mu je, vsaj tako mislim, {e posebej pri srcu, oz. kaj o vsem
skupaj meni E. H. Carr, ~lovek, ki je na novo aktualiziral vpra{anje: Kaj je zgodovina?
Poglejmo najprej k Macaulayju, ki je menil, da dobre zgodovine ni te‘ko pisati. S tem je seveda
mislil na tisto zgodovino, ki povzema dopise in zbira odlomke iz govorov, ki v prav{nji meri trosi
250 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
pridevnike ob~udovanja in sovra{tva, ki prikazuje protislovja v zna~ajih velikih ljudi in poudarja, kako
da so se v njih zdru‘evale {tevilne nasprotujo~e si kreposti in pomanjkljivosti, pri tem pa si kar naprej
pomaga z izrazoma z ali brez ...1 Biti res velik zgodovinar je nekaj drugega. Po mnenju duhovitega
Angle‘a je biti res velik zgodovinar » ... br‘kone ena izmed najredkej{ih intelektualnih odlik. Veliko
znanstvenih del je res odli~nih ... ne poznamo pa zgodovine, ki bi se ... pribli‘ala temu, kar bi zgodovina
morala biti«:2 in to je tista vrsta »knji‘evnosti«, ki si jo »vladarja Razum in Domi{ljija« znata pravi~no
razdeliti. Predvsem pa Grdina ustreza tistemu delu Macaulayjevega razmi{ljanja, v katerem le-ta trdi,
da mora imeti zgodovinar dovolj mo~no domi{ljijo, da naredi pripoved prikupno in barvito«, obenem
pa mora ta svoj talent popolnoma obvladati, saj se samo tako lahko zadovolji z gradivom, ki ga najde
»in ne dodaja svojih prispevkov tam, kjer je gradivo pomanjkljivo«.3
Biti mora duhovit in globok mislec, obenem pa posedovati nadzor, ki mu prepre~i, da bi tla~il
dejstva v kalup svojih hipotez. Samo ta, ki po Macaulayjevem mnenju zna pravilno oceniti te malodane
nepremagljive te‘ave, se ne bo ~udil temu, da je doslej ve~ina piscev obnemogla bodisi pri pripoved-
nem bodisi analiti~nem delu zgodovine. Bralci/ke naj mi oprostijo, toda ko prebiram Macualayja, po-
gosto sli{im Grdino, zato si bom privo{~il {e eno soo~enje obeh avtorjev. Mislim predvsem na del, v
katerem nam Angle‘ secira herodotovski govor in ugotavlja, da gre pri njem za rezultat preprostega
uma z veliko domi{ljijo. »Otroci in slu‘bniki [(sem bi lahko umestili {e kak{nega slovenskega histo-
rika) so namre~] presenetljivo herodotovski v svojem pripovedovanju.«4 Njihovo predstavo o, tem kaj
je dobro napisana zgodovina, izdaja naklonjenost k opisom in na{tevanjem ali prilagajanje opisanega
nekemu vnaprej zami{ljenemu pomenu. Nekako no~ejo razumeti, da ima »zgodovina svoje ospredje in
svoje ozadje; njeni slikarji [pa] se med seboj razlikujejo po tem, kako uravnavajo perspektivo med
njima«.5 Razumejo sicer, da je dogodke potrebno razporediti, ene predstaviti v velikem, druge v zmanj-
{anem obsegu, toda po drugi strani pozabljajo, da nobena zgodovina ne more predstaviti celotne resni-
ce. Prav tako je nekatere posameznike te‘ko prepri~ati, da niso niti advokati niti politologi, njihovo
podro~je dela pa ne politika niti pravdanje. [e najmanj pa jih je mogo~e prepri~ati v to, da njihova
interpretacija ni samoumevni sestavni del (pol)preteklosti, ki jo opisujejo.
Slednji namre~ vse preve~ verjamejo, da je dolo~ena dejstva mogo~e prirediti to~no dolo~enim
na~elom. V na~elu se sicer sklicujejo na strokovno nevtralnost v praksi pa nekatere pojave izpostav-
ljajo, druge pa spregledujejo. Pri tem ne gre zato, da trdijo nekaj, kar bi bilo popolnoma napa~no,
nenazadnje so vsi pojavi, s katerimi se ukvarjajo, podrejeni vrsti razmerj. To kar po~nejo, je nekaj
drugega. To je to o ~emer je pisal tudi na{ tukaj ‘e precej nadlegovani Thomas Babington: »malo
pretiravanja tukaj, malo zakrivanja tam, prebrisana raba pridevnikov, beden in prediren skepticizem do
dejstev na eni strani in primerna lahkovernost do vseh poro~il na drugi strani lahko naredijo [iz nekoga]
svetnika [iz nekoga drugega pa] tirana ...«.6
Nekaj podobnega je ugotavljal tudi E. H. Carr, ko je sku{al odgovoriti na vpra{anje: Kaj pravzaprav
je zgodovina (?), njegovo prostodu{nost, zavzetost in originalnost pa sre~amo dvain{tirideset let kas-
neje tudi pri avtorju Poti v zgodovino. V prvi vrsti oba trdita, da se zgodovinarji celo v arhiv podajamo
z dolo~eno intelektualno, politi~no in konceptualno prtljago predznanja, kar nedvoumno vpliva na na{o
interpretacijo najdenega materiala. Tako kot Grdina desetletja kasneje, je tudi Carr je ljudi, po naravi
nagnjene k temu, da se motijo, razumel kot bitja, ki zaradi svoje prevelike vpetosti v ~as in prostor niso
sposobna spoznati absolutne resnice. S tem po drugi strani ni nikakor ‘elel zanikati obstoja resnice –
tak{no zanikanje bi namre~ onemogo~ilo kakr{no koli sodbo oz. izena~ilo vse oblike zgodovinopisja –,
temve~ je trdil le, da je vse, kar zgodovinarji naredimo, lahko le njen nerodni in delni pribli‘ek. Ta
dvojnost je kasneje postala nekak{na njegova za{~itna znamka. Po eni strani je trdil, da sta prepri~anje
o nevtralnosti dejstev in vera v vzgojne u~inke zgodovine zgolj rezultat racionalno-liberalne znanosti
1 Thomas Babington Macaulay, »The Romance of History«, Henry Neele, London 1828. Tukaj citirano po Fritz
Stern, The Varities of History, Vintage Books, New York 1973, str. 72.
2 Ibid.
3 Ibid., str. 73.
4 Ibid., str. 77.
5 Ibid., str. 77.
6 Ibid., str. 80.
251ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
19. stoletja, po drugi pa prisega na svobodni dostop do podatkov, pomembnih za rekonstrukcijo pre-
teklosti dolo~ene skupnosti.
Kasneje so (in tukaj nastopi s svojim komentarjem Grdina) gospodarska, socialna, procesno struk-
turalna in antropolo{ka zgodovina historijo razprle v tematsko neomejeno stroko. Pri tem pa ne gre
spregledovati, da so ustvarile dovolj stroge konceptualne obrazce, sheme in matrice. Vse po vrsti so
bolj ali manj izrazito podlegle ambiciji, da konstituirajo zgodovino kot strogo znanost.
Po drugi strani so seveda pozabile, da so dol‘ne predstaviti predvsem duh in zna~aj posamezne
dobe. Da morajo s premi{ljenim izbiranjem, izlo~anjem in urejanjem »resnici« vdihniti privla~nost, ki
si jo je doslej prisvajala knji‘evnost. Da mora njihova pripoved uveljavljati ustrezno hirearhijo, pri
~emer pa merila, v katerih predstavljajo dolo~ene dogodke in njihove akterje, slednjih ne smejo pove~evati
oz. zmanj{evati glede na njihovo imenitnost, temve~ glede na to, koliko razodenejo stanje dru‘be in
~lovekovo naravo ...
Ali kot pravi Grdina, slovenske ina~ice tak{ne ali druga~ne »nove zgodovine« se niso znale oziro-
ma zmogle sprijazniti z njeno »naselitvijo« v obmo~ju vede – ki ima definirano samo metodologijo
oziroma »tehniko«. Neustavljivo jih je privla~il zgled najrazli~nej{ih disciplin znanosti, ki se lahko
pohvalijo tudi s sistem(at)sko »sintagmatiko« in »paradigmatiko« ter z relativno stabilno strukturira-
nim »predmetom«. Specifi~nost zgodovine je bila odmi{ljena oziroma dana v oklepaj; njeno polje
radovednosti, ki se je od nekdaj odlo~ilno opredeljevalo s temporalno in ne s predmetno fakticiteto, se
je moralo dolo~iti na novo. Usmerjenost k posebnemu problemskemu sklopu je namre~ slej ko prej
odlo~ilna za (samo)vzpostavitev razli~nih vej znanosti, ki se do celovite podobe sveta lahko prebijejo
samo naknadno, skozi mozai~no sopostavitev svojih parcialnih analiz. Historia, ki je kot verodostojno
poro~ilo o preteklosti – oziroma kot njen racionalno konceptualiziran komentar – te‘ila k
sintetizirajo~emu povzemanju, se je poskusila vrasti v scientisti~ni dispozitiv. Pojem dru‘be, ki se je v
znanstvenem diskurzu 19. in 20. stoletja razpotegnil ~ez vso ~love{ko sedanjost, se je zdel {e posebej
pripraven za to, da postane predmetnostrukturni okvir zgodovine.
Po drugi strani Grdina ugotavlja, da zgodovinarjevo delo, ki se vselej lahko izte~e le v »preliminar-
no poro~ilo« – v oziroma repliko v dialogu/polilogu –, preprosto ne more ra~unati na to, da bo kdaj koli
kaj drugega kot nedokon~ana zgodba. Zato se bo zmerom soo~alo z nekak{nim preostankom – in bo
tako imelo tudi prihodnost. Raziskovanje/pisanje historie bo {e naprej, kar je bilo od nekdaj – avtorsko
dejanje v popolnem pomenu besede. Nikoli ne bo postalo vseeno, kdo se ga loti.
O t o  L u t h a r