Stev. 235 V Tfthi. # MlcMIo 20. oktobra 1918 SV UlnlH X18!3 Izhaja vs*'< Uan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: uli'M* sv rrsnči?k*. Asiškega 20. 1» nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo ure -aiktvti. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lisU .Edinosti'. - Tisk tiskarne .Edinosti". — Teldan uredništva in uprave šteV. » 11-57. — NcrcJnina znaša: Za telo leto K 40—, £>1 leta K. 2fr~v« Jcsece K 10 -, za nedeljsko izdajo aa celo leio K 8 pol leti K 4 . posamezna Žievilka v Trstu in eketici: 10 viafcrfcv. — 1 Posamezne številke zastarele Oglasi trgovcev Uj ob.nnifcjv mm pi vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm poj 80 vin; oglasi v tekstu lisu do pet vrst K 20.—;^ysakfi nadaljna v*»U K 2'—»j MaH oglasi po 8 vin. beseda, najmanj pa 80 vin. Oglase sprejema fnseratal, oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije te pošiljajo upravi Usta. — Plačuje sa Izključno la upravi »Edinosti'. — Uprava in inseratoi oddelek «• ■shajafa v ulici sv. Pran«tka As. St 30. PoštnohranilnlČni račun It. 841.851. j-. ■ Posamezna številka izven Trsta In okolice« 12 vinarjev, n • mm MHADflA POROČILA. AVSTRIJSKO. t DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se javlja: Italijansko bojišče. — Na številnih točkah gorske fronte zelo živahno poizvedovalno delovanje. Balkansko bojišče. — Psed našimi črtami ob zaoadiil Moravl so zvezne čete zopet v dotiki s sovražnikom. no Aleltsinca so biH srbski napadi Gubi«. Dane vzhodno so uspešne akcije napadalnih čet privedle več ujetnikov. Načelnik generalnega ttaba. NEMŠKO. BEROLIN, 19. (Kor.y Veliki glavni stan Javlja: , . „ .. Zapadno boiišče. — Med Brug-s^Oiii ia Lyso s-no oabiii so vr ažne napade. Se ve .-novzUcdro Courtralia smo pognali cddeike sovražnih a, k! so sc še držati od z&Giiiih bc>v s?a vzho-dnem bregu Lyso, zov: t nazaj čez reko. Jugozapadno Couržraija so bfli ncizfcusf prekoračenja reke izjalovite«?. Vzhodno Lilla In DouaSia ie sieđl sovražnik včeraj do črte Ascq—-Templeuve—FitSnes— Mar^ iette, Med Le Cateanjeni In Oiso so se nadaljeval! srditi napad! sovražnika. Jugovzhodno Le Cateaua je prodrl do Bazuka, v gozdu Andignya do južnega dela Wassignya. Na ostal! široki napadalni fronti se ie izjalovil naval sovražnika v naših preostražnih črtah, ali pa pred njimi. Ba?uef je bil s protinapadom zopet zavzet. Pri Alson vlila in južno odtod bojujoče se čete so odbile tudi včeraj vse napade sovražnika. V večernih in ponoćnih urah smo oddaljili tu lastne črte od sovražnika. Ob Oisj so se vri Orignvju in severno od tod novi napadi nasprotnika izjalovili. Ob Aisii! Je sovražnik nadaljeval svoje napade pri Oiizyu lil Grandpreju in |Ui razširil preko liutiersa proti severu do Vilicqa In Vandva. Pri Falalsu se ie ustalil na vzhodnem bregu Aiiiie. Njegov! pclzkusi, da bi pod zaščito močnega cguja na višinah vzhodno Aisne prodrl dalje, so biii izjalovljeni s protisunkom. Med OHzyjem in Grandprejem so se novi napadi francoskih ia ameriških divizij'izjalovil i pred našimi črtami. Na obeh straneh Moze manjši pehcliii boji, sicer mimo. BEROLIN, 19. (Kor.) Večerno poročilo: V Flandriji in na bojišču med Le Cate-aujem in Oiso miren dan. Severno L a on a 5o ^e sovražni napadi izjalovili. Severovzhodno Vouziersa so se oddelki sovraž-iCka ^stalili na vzhodnem brf^u Moze. Ob mozi nič novega. . Prvi generalni kvartlrmoister pl. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD, 18. (Kor.) Na vseh irontah vlada mir. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 1« ckt.: V dolini Daone so alpski lovci napadli dve sovražni predstraži in ju premagali. 24 mož ?c bi:o ujetih. Na Sisemolu so vdrli francoski oddelki v sovražne jarke, ujeli 32 mož in uplenili eno strojnico. V Albaniji se umika sovražnik proti Is-m-iii. Osvobojenih »e bilo par sto italijanskih ujetnikov. V središču, severno Ferre, so albanske tolpe zaprle not In prizadejale sovražnim zadnjim eddelkem velike izgube. Fr.inccsko uradno poročilo. !£. okt. pop.: Na desnem bregu Oiss so ie ome-. »:* so*xTažnik na srdito topovsko obrambo. Med Oiso in Berrotn ss ]c nadaljeval pritisk zadnjih dni Ln je prisilil sovražnika k novemu umiku. Francozi sc zasledovali sovražnika in zasedli Anguilcourt. Zapadno Grandpreja ro sc na dal je valj. boji s skraj-$K> srditostjo in se razširili danes zjutraj do višin Vouzieresa. Fraucozi so prekoračili v tem ozemlju Aisno. Balkansko bojišče, 16. ckt.: Prodiranje zavezniških čet v Stari Srbiji se ie dne 15. oktobra zmagovito nadaljevalo. Severovzhodno in vzhodno Ni-?a so dosegle Katun, cb cesti iz Pirota v Knjaže-vac pa Kraievac. Dalje zapadno so dosegli iran-cosko-grški oddelki Kuršumlje m Novipazar. odkoder je pobegnil sovražnik z vso naglico proti črnogorski meji. Od četašev podpisaiii francoski ko-- njcaišU. oddelek je napadel avstro-egrske kolone 'n sprenme Čete, ki so sc umikale Iz Mitrovice proti zapadu in jih zajel in uplenil nad 3000 vozov in veliko množino materijala. Neki oddelek je vdrl dne 13. t. m. v Peč in ujel tam 600 mož Jn 25 častnikov in uplenil znatne zaloge žita. 17. ckt. zvečer: Francoske čete, ki operirajo skupno z angleško-belgljskimi četami, so kljub živahnemu odporu Nemcev zavzele Pitthem, Mcu-iebe-ke in Wynghene. Dan poprej so se udeležile siiaicega prodiranja na ilandrski fronti in so zavzele Hooglcde, Rculers, Lichtcrvelde in vrsto vasi. V ozemlju Oise so francoske čete med An-dignvjem in reko ves dan srdito napadale. Izvoje-vale so znatne napredke in zavzele po hudem boju Petit Verly in Marchavesnes in dosegle severni del Grv>ug«a in Aisonvilla. Na levem bregu Oise so zavzeli Francozi iMont d'Origny; naštetih it 1200 ujetnikov. Med Aisno in iMozo se vrše zapadno Orandproja boji; nemško čete so izvršile srdite protinapade. Francozi so severno OHzya zopo; napredovali, 17. ckt.: Napadi Francozov in Belgijcev od 14. t. m. čolje so imeli pcpoln uspeh. Premagani sovražnik se umfka na vsej flanJrski fronti, zasledovan krepko od zavezniških čet. Na levem krilu 60 Bclgijci na zasledovanju prekoračili Ysero; naša pehota je zasedla Ostende. Popoldne smo dosegi! črto Oudenbour—Zedefghem—Ruddervoor-de. Belgi&ca konjenica ie pri zasledovanju zadnjih oddelkov sovražnika dosegla zunanje deie Briigga. Sovražne kolone so se po topovskem obstreljevanju umaknile v Eecloo. V središču so napredovah Francozi preko Swevezeela* hi Pitthema. Za-, vzeli so Wyngheme in zunanjo mejo Thielta. X južni smeri so dosegli Belgijci Lyso do Harlebe-ka. Med osvobojenim prebivalstvom vlada ne- opisno veselje. . Belgijsko uradno poročilo. 18. okt.: Angleži in Belgijci so pričeli zjutraj prodirati iznova. Belgijci so dosegli splošno črto Osiende—Oudenbourg—Zedelghem—Varesenque-rc—Serrtatrmrise—St MihaeL Boli uroti vzhodu se ie sovražnik srdito branil. Po hudih bojih smo do-segli vzhodni del Kostkaropa in Ringbeke in zavzeli Ostroose in ujeli 200 mo5. Pri prodiranju proti Bruggu ie ujela konjenica 300" mož. Angleško uradno poročilo. 18. okt. pop.: Naše čete so prekoračile prekop Sensče na široki fronti in se nahajajo na obeh straneh ceste Douai—Denaiu. Severovzhodno Uila so se pribh'/ale naše čete Tourcoingu ua miljo. Ameriško uradno poročilo. 18. okt.: Zapadt'.o Moze se ie nadaljevalo naše prečiranje. Zasedli smo vas in gozd Bantheville in severni del gozda Logase. Zapadno Orandpreia smo zavzeli po srditem boju selo Tekne. Ameriške čete so se včeraj udeležile angleških napadov južno Le Cateanja, prebile črte sovražnika do globocine 2 milj in zavzele vasi Molain, St. Martin en RIvJerette in Parte de duise. . ^ _ ———> # " DOGODKI NA MORJU, BEROLIN, 19. (Kor.) V vodovja krog Anglije ie bilo potopi:enih 24.000 ton. NEMŠKI ODGOVOR ŽE SESTAVLJEN, DUNAJ, 19. (Kor.) Besedilo nemškega odgovora na nolo predsednika Wilsona Je sedaj končno sestavljeno. Nota bo sporočena danes popoldne zunanjemu odseku zveznega sveta in načelnikom zborniških &t ranic. . BEROLIN, 19. (Izv.) Domneva se, :!a bo odgovor Nemčije na zadnjo \YIisonovo noto objavljen šele v torek, ko se zopet sestane rajhstag. BEROLIN, 19. (Izv.) »Vossische Zei-tunga poroča, tki je med Avstrijo in \V 11-sononi v gotovem ožini že dosežen sporazum. \Vilson hoče za vsalvo ccno preprečiti, da bi se nemške pokrajine Avstrije nriklopire Nemčiji. To poročilo je vzbudilo po vsej Nemčiji veliko senzacijo. Vsenem-ški Jisti menijo, da je poseben mir med Avstrijo in Aineriko že pred durmi. Lord Milner o potrebi uničenja nemškega militarizma. LONDON, 18. (Kor.) Vojni minister lord Mihier je izjavii v nekem interwievu: Edini cilj je, da se uniči pruski militarizem. Nevarno ie, da se pozabi važnost tega calia s tem, da "se /postavljajo v ospredje druge zahteve, ki bi se <90 uničenju rr.lli-tarizma izpolnile z 1 ali koto. Popolne reiormc v Nemčiji ne smemo smatrati za (prevaro. Nemč'ia ni n!k:Jc boljše viški kaos. Politika zaveznikov zahteva vojaško zmago, da se pris® Nemčija k brezpogojni prodaj ah pa premirju, čigar pogoji bi uničili piii=ki it? ili t aru om. O PREDZGODOVtNI CESARJEVEGA ^ MANIFESTA. DUNAJ. 19. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo z Dunaja: Cesarjev manifest je bil v končni redakciji predložen še ogrskemu ministrskemu predsedniku dr. Weker"u. Ta je zahteval, da -se uvrsti v manifest šc znani stavek o nedotakljivosti Ogrske. Ker avstrijska vlada ni hotela takoj odnehati, je dr. Wekerle zagrozil, da bo ogrska vlada takoj ustavila vsako davažanje ogrskih živil na Dunaj, nakar se je avstrijska vlada vdala. Skupni ministrski svet In kronski svet odgod^pa. DUNAJ, 19. (Izv.) Za danes določena skupni ministrski svet in kronski sver sta bila radi pomanjkanja gradiva od^ ^enti. Zborovanje češkega Narodnega odbora. PRAGA, 19. (Izv.) Dan^. se je vršilo tu zborovanje Narodnega odbora, ki so se ga udeležili vsi češki državnozborski poslanci. Vojaštvo ie bilo pripravljeno;' ' Groi KaroIyi na potu v Prago. DUNAJ, 19. (Izv.) Grof Mihael Karolyi je 11a potu v Prago. Konstituiranje ukrajinskega Narodnega Sveta. LVOV, 19. (Kor.) Na včeraj se vršečem zborovanju ukrajinskih državnih in de-želnozborskih poslancev Galicije in Bukovine, ukrajinskih članov gosposke zbornice in ukrajinskih veljakov je bil konstituirali ukrajinski Narodni Svet, čigar pravila so bila sprejeta. Zborovanje nemških strank. DUNAJ, 19. (Kor.) Danes popoldne se je vršilo v poslanski zbornici posvetovanje zastopnikov vseh nemških strjiak, na katerem se je razpravljalo o predpripravah za veliko manifestaciro Nemcev, a i se bo vršila v pondeljek in ki bo do vedla do Narodnega zbora. Obnovitvena akcija ua Goriškem ^ ustavljena? DUNAJ, 19. (Izv.) Vsled poročil, da bo obnovitvena akcija na Goriškem ustavljena, se je zglasil dr. Korošec pri ministrskem predsedniku in zahteval poji&iila. Baron Hussarek je izjavil, da so vse to-stvarne vesti neresnične. Enako je izjavil tudi minister za javna dela Homann pasi. Fonu. OGRSKO ZBORNICA. Deklaracfta ogrskih Slovakov. BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Na danaSnji seji je p osi. Jurlga (Slovak) Izjavil, da ie prišla ura svobode. Morala se ne sme več prepirati s pravico. Govornik ie pozdravljal od kralla priporočeno sa-mcodiočevalno pravico narodov in predlagal imenom slcvaSkegaNarodnega Sveta (KHc:Kie pa je? Ali sploh obstoja-?) resolucijo, ki zahteva samo-odločovaino pravico za slovaški narod, ki bi moral imeti v ogrski zbornici 40, ne pa enesa zastopnika. Resolucija pravi dalje: Narodni Svet slovaškega naroda ugotavlja kot političen organ slovaškega naroda, da Jo svetovna vojna odvalila s slovaškega naroda one kamne, ki so mu od bitko pri Bronfslavi I. 901 preprečevali vstajenje. Slovaški narod zahteva, da bo na mirovni konferenci zastopan po lastnem zastopnika in odklan'a vsak tuji vpliv ita n?egove stvari na mirovnem kongresu. Resolucija je sestavljena v iako pesniški obliki i:i izreka večno zahvalo Wilsonu in prvemu, ki ga je razumel, kralju Karlu. Zbornica le pre-$tavij?.nje slovaških citatov poslušala najprej mirno, pelagoma pa se Ie pričela razburjati in je bil govornik celo dvakrat pozvan cd predsednika, naj opusti nadaljno čitanje slovaških citatov, .ker Je uradni Jezik zbornice madžarski. PosL Juriga je končaUsvoi govor ob V*2 popoldne, nakar je bila razprava končana. Prthcdnia seja se bo "šila v torek popoldne. BOLGARSKO SOBRANJE. SOFIJA, 18, (Kor.) Novi kabinet se je predstavil sobranju. Ministrski predsednik Mallaov ie pedal izjavo, v kateri pravi, da odgovarja program novega kabineta v bistvu potrebi trenotka, katerega ugodno rešitev pričakuje nared. Ta program }e tak, kakor ga mora imeti vsaka vlada. Notranja rcllitka ministrskega j)redscdji!ka bo delovala za vzpostavitev miru, okrepitev ustavnega režima in ustvaritev razsner, ki naj ugode demokratičnim strem "en jem naroda. Kar se iiče zunanje politike, o kateri bo imel zunanji minister Tec-dorov pri prvi primki svoj ekspoze, je določena ta po sledečih treh dejstvih: I. Do sklepa premirja zasedene postojanke so odpuščene. 2. Vse v sedanjem kabinetu zastopane strankt so Imela pred vstopom Bolgarske v vojno skupno, jasno m estro začrtano naziranje o zunanji po! i Liki. kž mora voditi Bolgarsko. 3. Nove tendeace, ki prevladujejo pri vseh verujočih se ir. nevtralnih državah, ne morejo biti brez vpliva na politiko vlade. Mfnistrski predsednik je končal z Izjavo, da dehije kabinet z vso silo na to, da izide HcT.Taroka iz sedanjega položaja čista. NOVI TURŠKI KABINET. CARIGRAD, 18. (Kor.) Kabinet je sedaj sestav-Ue:L Velild vezir rn vo.m minister ie Izzet pa??., zunanji minister Ritaat pr^a. CARIGRAD, 18. (Kor.) V torek se je vršila slovesna investitura novega velikega vezirja. V rq-skriptu na velikega vezirja izraža sultan nado, da bo veliki vezir zastavil svode sile 2a to, da do-vedejo zapričati diplomatski koraki do dobrega uspeha in da bo ukrenil vse, da zajamči gospostvo božjo in človeške pravice, vzpostav? varnost in zasigura prebivalstvu mir. FRANCOSKA ZBORNICA. . PARIZ, 18. (Kor.) Zbornica fe zopet pričeia svoje soje. Dvorana m tribune so natlačeno polne. Navzoči so vsi ministri. Predsednik Deschasiel !e otvorfl sejo z nagovorom, v katerem je naznanil osvoboditev Lfilla, Doaaija, Osiciida iti Briigga in izražal nado, da bo kmalu zadnji nemški vojak zapustil Francijo, Belgijo ia Alzaško-Lotarinško. Nato se jo oglasil k besedi ministrski predsednik Clcinenceau, ki je izftvil: Bitka se na da lin je. Z zmago se odpira največje upanje hi naša dolžnost Je, polnoma glasalo, brez vsakih ozirov na kaJce morebitne občutljivosti kjersibodr. A koliko ugodnejši jt njihov ooložaj pri tem! Oslairjajo se nv moč velike države iu na roko jim je mo gočno časopisje s svetovno javnostjo, kaikršnega mi — nrč nam ni v sramoto, če pripoznasno to — mi mm amo. Ali ne b: mi potemtakem zagrešali zločina na najvišjih koristih, naroda in njegove bodoč nosti, ako ne bi vsaj sarrri, po svojih pooblaščenih zastopstvih, uveljavljali svojih pravic in žalitev in jih branili — v, te: uri, ko nam dogodki kriče, da bi sicer stoli pred strašnim dejstvom — prepozno?! Mi smo sicer že določili svoje stališče glede tržaškega vprašanja. Ali treba Je to zopet, ko se vrste izjave od drugih strani za rešitev tega vprašanja brez vsakega ozira na dejstvo, da tu živi tudi naš jugoslovanski narod. Nič se ne obotavljajo, ne jemljejo nikakega ozira na nas, niti ne omenjajo nas ne. Ravno tako malo . * , \ .. _ / " ie za nas tista sedaj proglašena -Sonderstellung« — poseben položaj Trsta. To ni nič drugega nego zakrinkavanje stremljenj drugorodnih nacijonalcev pc združenju italijanskih krajev s Trstom preko naše zemlje! Če bi jim bilo res do tega,da Trst postane svobodna luka, če bi jim bali tu odločilni le gospodarski vzroki, potem nam ie enostavno nerazumljivo, čemu zahtevajo priključenje kakega Mouastera in ne tudi Sežane?! Tisti pretvezno gospodarski razlogi so v resnici proti gospodarski. In kako soglasni so med seboj visi Italijani. Naj bi že govoril kak'Kortis, ali kak Pitacco, ali pa naj govori socijalist Pitto-ni! Saj smo ga čuli, kako je govoril te dni v delegacijah^ o tržaškem vprašanju! Za obstanek Slovencev se niti ue meni! Kadarkoli nastopajo pred veliko javnostjo, nas prezirajo! To je njih politika! A komu služijo pravzaprav? Tudi io vprašanje zahteva od nas še posetno, da se oglašamo tudi mi na ves glai3. Saj si ni težko raz tolmačiti dejstva, da je avstrijska vlada tako rada in tako hitro ugodila njih zf.hievi in Hm tako rada zagotovita — »Scnderstellung« Trsta!! In koga je kaj jirašala v temi pogledu? Doslej imamo le eno izjavo in še. to — naročeno! Tisto izjavo sciveta tržaške trgovske zbornice, gospodov torej, imenovanih od vlade! In še od teh gospodov niso pritrdili vsi. Ali je izjava od take strani izraz volje prebivalstva?! In tako dela tista avsrijska vlada v hipu, ko pritrja \Vilsono veinu načelu samoodločbe! Za danes prosimo le našo javnost, naj dobro in tehtno razmišlja, naj se poglobi v uprašanje, in naj potem sodi, ali ne vršimo Ie svoje dolžnosti s tein, da smo v veliki url glasnik pravic In koristi na-roda!! __ ^ izliva Hralngga lltirofinsga Sveta v Trstu. Krajevni Narodni Svet v Trstu odklanja kakor nenaravno In nesprejemljivo vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja, po kateri bi se tudi v bodoče ločili SfovencI od Hrvatov In Srbov, zlasti če se takšna rešitev epi ^vičuie z nedotakljivostjo dežel ogrske krone, ki sin ž i le nasilnoinu stremljenju madžarskoga naroda po ohranitvi njegovega gospodstva nad uemadžarskiiDi narodi; glede Trsta odklanja kakor istotako nenaravno in nesprejemljivo cdrrganje tega pristaniškega mesta od njegovega zemljepisnega in gospodarskega zaledja, tembolj ker se talrfr» odtrganje tfo more opravičiti niti po narodni sestavi prebivalstva, ki ie mešano, italijansko in slovansko v mesta a—cm, dočim je pa bližnja in dalnja okolica — že od predmestij naprej — čislo slovenska, tako da ni mogoče spraviti Trsta v dsžavno-teri tori jalno zvezo z nobenim bližnjim ialijansklši o-zemljem drugače kakor preko slovenskih tal. - y V Trsta, 19. oktobra 1918. ' • * • . * K izjavi tržaikega krajevnega Narodnega Sveta. Pozdravljamo to izjavo z največjim za-doščenjem. Preživljamo velike čase, kd bodo odločilni za bodočo usodo narodov in posebno še našega jugoslovanskega. Ura je tu, ki zahteva brezpogojno, da~ točno in jasnog na na&n, ki izključile vsak R0R0 proč od HM ozemlja! V kratki politični notici smo že omenjali članka v graški »Tagesposti«, v katerem se bavi avtor — neki »nemško-nacijonalni politik« — z odnošajem med alpskimi Nemcem Slovenci, kakor ga zahtevajo oni — gospoda nemški politiki. Dostavili •smo, da tu 110 kaže, da, bi odgovarjali mi, ker odgovarjati da more le zdravnik za — umobolne! In res: zahteve članka rja so tako nesmiselne tako horendne tako v obraz bijoče dogodkom, iki se odigravajo sedaj in ki pripravljajo bodoče dogodke, da je neizvedljivost postulatov v graškem listu tako očividna, da morejo prihajati znjim res le ljudje, ki ne morejo zdravo misliti in pravilno presojati poteka velikega procesa sedanjega preobrazovanja življenja med narodi. Izsiljenega po svetovni katastrofi, po rekah prelite krvi, po tolikem trpljenju človešva. Vendar so povraćamo k članku v »Ta-gesposti«. Ne pa z namenom, kontaktu z ozemljem, iie po narodnosti prebivalstva! Do našega Trsta boste Imeli le tisto pravico, ki io bodo imeli vsi narodi, kakor jo imajo do Hamburga: da boste mogli trgovati preko Trsta. Proti kakemu priključenju k vaši alp&ki-državi se upre s srditostjo vse. avtohionno prebivalstvo, italijansko in: slovensko; kričala bo proti vam tista pravica samoodločbe, ki jo sprejemate seda| tudi vi — alt namenom, da bi gospodovali drugim narodom na njihovi lastni zemlji! Ni ga menda naroda, ki bi sc drznil tako prostituirati vzvišena načela in postavljati vse pojme ua glavo! Prosimo! Saj prihaja tisti »n e m š koaiaci jon aln i politik« s predrzno trditvijo, da to, kar zahteva, zahteva v imenu pravice Nemcev do obstanka!! Kakor da kak narod ne more braniti te svoje pravice drugače, nego da grabi po tuji lasti! Mož naravnost sramoti svoj lastni narod! Na koncu članka pa se kaže ludi dobrega, blagega. Dovolil bi tržaškim Slovanom »narodno samoupravo in kuiturclno samostojnost«-na — lastne stroške! Hvala lepa za tako milost! Sprejme pa naj zagotovilo, da bi tudi mi v svoji državi radi dovolili tako milost, njihovim »drobceni-! Sem žnjimi! Clankar v »TagespostU ie vnovič no-svedočil že znano resnico, da Nemci ob vsej ;svoji kulturi nimajo smisla za realno politiko. Kako bi bol mogel priti drugače s takimi zahtevami spričo sedanjih dogodkov na polju svetovne politike, spričo do* godkov v avstrijskem parlamentu in v delegacijah in v trenotku — besarjevega manifesta?! Sklepi jugoslovanske socijalne demokracije. V Zagrebu se le vršila 4. i. m. konferenca Jugoslovanskih socijalnodemokratskih strank, na kateri so se sprejeH naslednji sklepi. Objavljamo jih v celoti, ker mislimo, da le treba, da smo si na Jasnem glede staliSča strank v našem jugoJovanskem Od Mfodu. Skleni m gte**: .......... .jj V Si*— V Trstu, dne eOoVra tfffc 20. »i#e ft: ODLUKA. J sftfca Urtattfi i hetJaMiMHJfcrsteli* ftnuka i jy»o*iovui»to Šodfeiđanokratcfca »stranka i pfeđatavaicl auotatiai« ir Diimac^; i Srba socijardemoirrfi t ? iz ježae Ugarske. pristupajući zaleA&čkom racu jugosl*% etu&ih jocSattstfć- kili stranaka i ralrći što ic L*. sad priječena a»-tedrJ-iko rMupawie u bali^niisiin »c>cgal«tižfenti strankama. na jugoslavaaakol ♦^jaiistiilo« ko«-j , ferenciii u Zace'jalno* i pofeiiekog oslob;xiiti samo oslove gjenjem vieca-.siv. kr. . j. protiv vsakog t&sče^a I e!»>ploaU- saitjj. bilo to Ua^-nag ili uacarjoaalnog. Bcreći se zjl o oboljenje proletarijata i. u isto vrijeme. za cj! i c čevžečanstve, zu svoj krajni« ciJi, So-cii; Dc-mokracfja psvtavlja souiiaKzovaaic proizvodnje. icr to je, ped damrn ekcnemiScfan i tehničkim udovima, jedini iiaoa. da se proieiunjat oslobodi. U tr>7 iverb;, proletarijat sviju zemalja nalazi »e u iič£csirtfoj prema buržoa&koj državi i pr&n-D svim klasama, fz ove jed::^.:veae opozicije proiotarišuia u svhn zemlja* nin prema b&ržoaskom dražtvn niče proietartiki internatu on a Uzans, k©i*i prt'Lnare zemdia uic-dini'ji; u Jedinstvenoj bofbi za. SocaMizam. l-3laz«ći sa ovoga gledišta. fBgoe&avciske so-cij„ iemo' :ra+šlte partije ze stupaju principe re-vo-taciaaariiOR marksističkog Sccšjaiiznja. Vodeći borbu pKittv ldaanog i nacionalaiog tlaOetiia, one se služe wc:om klasnom metodom, i u ra-daicima »vih nacija« a ne u buržoaziji sveje n?-dfe vfdc jedina sveje srveznlke u boii>!. Trenutak u fcmnc one zauzimaju stanovište urenia akraebiim pkarriima — r taj trenutak je u zaiakn bankrotstva: bitrio-askci drnšt^'2 i pcćeika odlučne borbe proleta-rlata za Socijalizam — naj-cćsto iii upućnfe da snažno Istaknu svoic klasno i internacionalno stanovište. Nesposobnost predstavnika kapitalistovi; druživa, da čo^'je<5anstvit stvore tra?n4 mrr, s po-i'iedice s\ie-iskos rata poitavllaiii srvjctskt proletarijat pred erandioziH zadatak: da se bori za mir i Socijalizam i da sudbinn čevjcčasstva uzme u s*. ofe ruke. SvaiajuCi značaj isiorijikvs tremrtka I potrebu veHkc i moćne praittarske iiiicrn^ck-naJo u o-jemu, ?u20s*a*.-c!iske »socijaldem -kratske partije izjav?jašu se za princip i metode cirrerv aidske !cteruackma- le. u kojoj su danas ujcditf|c»i svjesni radnfc« oJ- tavos:a svijeta. II Scciialna Dc:no!:racHa. kao revohicioaaraa partija, nije predstavnik samo interesa proletarijata, već i nosilac napredna. Idući svojem putem do vsaj na videz mora bif-i: drača. !n sa ves sSas za-kličom svojim rojakom: »Varujte sa preslabo plačanega uradnika U Nič al ftevazne&ega in pogub-nejSeja za narod, »ego stradajoče uredništvo. Jasno -to vkfiroo dandanes, ko sta neznosna draginja ln totalni a>o?om naše valute uradnika strmoglavila ie iniznsm ujesfove družabne veJiave doli med bedni proietarijaL Ke varajmo se! Kako pač moramo ternati od eiega, da vrši svoje uradne dW&o-štpdije aiorsi potrositi lep ka»ita4 ter 4e svoje s trudom in obilnimi žrtvami pridobljeno znanje udinjal državi proM primerni od$kodašsS, kako moramo irjali od a tega, da vrši svoje uradne dolžnosti strogo nepristransko In požrtvovalno tudtt tedaj se. ke anm glad trpi in c njmi vred ujegwa eMć«H, ko bode kmalu sam razeaparr efcoR bodi ter si zastoj slavo beitt, M kako preskrbbn dostojno obleko svofl ženi in dobre čevlje svojta otročščem? Toliko Meaiizimn M več na svetu. Star latinski izrek se ^asi: »Paupertes semper mere-trhi«, po dom?'je: Je amfral vtačuga.« Tsda} še skoraj nadčloveško. a#eo bi stradaj Nafelo, po katerem aa rmm ta Muni tfaai me tukaj: f^aemerno malo ttradnSkev a tak dobro plačanih, zato pa vsak izmed njih v istan delavec ter obremenjen s svotim deležem odgovornosti nasproti javnosti! Finančno breme pa, katero k vira Ja dostojne dotacije lavnih usluS>encev. bd se po mojem mnenju daio zmanjšati, ako uvedemo poseben plačilni načm. Koe Je zaakazano, da morajo vsi prejemki nradmSki bMI izplačani docela v gotovem denarju? Ne bi bilo morda bolj umestno, da se isti prejemki deloma uradnikn odmerijo v živilih in drugem po-rabnem bTas,u? Saj itak mislim, da se bodoča sa-mostoina Ji!»oslavija ne bode moste omejit! zgolj na davke in davščine v o^em pomenu besede. Monopoli bodo v državnem gospodarstvu po svetovni vojni sploh igrati mnogo večjo uk>go, države se bodo mno^o več morale vtikata v produkcijo, tem lož i c se bo dafo en del tzddauega blaga neposredno uporabni za »uradniško oskrbo*. Koristili bi tem potom svoji lastni valuti, ngodili bi pa obenem tudi potrebam uradnikov m nfHiovih rodbin. Dandanes, ko se tta vseh koncih in krajih kažejo kvarne posledice skrajne kapitalhiične ureditve in ž njo zvezane davCne sisteme, bode ta mise! pač nasla doka# privržencev in resnih zago-vormkov. uradnik navzlic vsem sk'iinjavam vedno ln z Isto sveto neiMistraaostio te ccomaMitvo točnostjo vr-Sil poverrenf mu pravni posel! AH ni pa to ciitno protislovje, da v eni sapi zahtevam ceneno npravo in defero plačanega orad-nil.a? Skuža! bom dokazati, da se obole d2 stri-nlaLi, in kal iepo bi bilo, ako bi bas v Jugoslaviji praktično obistini! se ta poskus. Seveda prva podstava je, da se ne ravnamo po zgledih sedanje avstrijske uprave, katera Je že v zlati mirovni dobi z velikansko svojo uradnJSko armado v nered spravila svoje finance, obenem pa vsled okornosti upravnega ustroja stalno zavirala in preprečila gospodarski razvoj svojega prebivalstva. . Pri avstrijski upravi, izvzetn« sodno stroko vsaj večinoma, opažamo pred vsem silno potrato aka-demično szobraženfli čhiovniških stit katere morajo naravno biti najdražje. Vzemimo u. pr. uradno gospodo pri poetični npr avl f Saj je morda istina, da so preobloženi z delom, — s&i to trdijo vsi svoga cilja, ona ukfenja sve smetnje društvenem brez izjeme — in za svojo osebo nečem biti pre-razvltku: ostatke ieudatema, naci-eeiriLna i kolom- ^diskreten, da bi dalje segal s svojo anah'zo. Ali kako delo je to?! Že več nego deset let povprašujem okofi pri okr. kemisariHi in vrstnikih nii- tlačen:a. diveći u imperijalističkoj, eri kfcpi-ta&ZR2rf Socijelna Deniokraoifa, ni za trc::ntak ne ; iz vK'a svoj -krajnii cilj i za vrijeme borbe *-» njsca, vodi najener?ričnr?u berbu protiv iaape-rijan.: a, ko". je smetnja razvitku prcizvafnačkih sv.uZ-. Uez cb^ii'a na to kaajcinići se na to, cu t' ciljevi oživotvoi ivi u kapitalističkom draUtvu. I .-veJaj^Ji ovo soeijal -ti>jkn. revolncicnarno i .V? A mitsko stanovište, jugoslavenske sccijalde- ho^ih, koitko odstotkov njihovega dela ie v istini takega, da zahteva pravniško predizobrazbo. In pri svojih poizvedbah doslhnial Se nisem naletel na odgovor, kateri bi presedel ddei>10X. Vse o?talo, tor°i vc-liko večiao dotičnega r»osla pa opravi normalno nadai jen rranipnlaeljski nradrik, da, celo skroiuj'.a oiiciiantka bolje nego neprimerno dražji ura dni k-fn ris t, kateremu take baže delo naravnost preseda. Potem kaka neizmerna izguba časa z brezplodnim pisarjenjem! Nikjer po celem sveiu se ne prelivajo taki potoki črnila, kakor v avstrijskih Lra m ie primernejša ia tečneiia, temveč tudi Talio tedaj s! predstavljam upravo slovenske skupine naše jogoslovanske samostojnosti. Namenoma ne segam dalje, ne sjem preko Sotle in Kolpe! Nai si bratje Hrvatje in Srbi uredMo s\'oio upravo po svojih lastnih potrebali, željah in tradicijah, da tako bomo sbajali, nemoteni eden od drugega. Ccfoiciipaa držaf\?»ost nas bode združila, to pa tem tesneje, čim bolj bode uprava naša prežeta vek o vitih načel ljudske samccdloCbe hi SA'obcde zlate! mokratske partije traže sa-noo^rcdijeljđuie nacija *vih pet kcHi'inenata, ^to u! Duguje i oslob&ifienie i P»amali. Posebna umetnost je, iz neznatnega sln- lo!oa?ia, DcsHjethio o»e traže potpuno saiao jpredijeljenle nae»jn hh Jejolstoku Evropa koje su dosad, pod vodst\"om s^oj'h nacioiialisbič-kih bi sržoaz;:i i din as tja. bik- igračke veflkih im-periiaifetičkfli sila. Ujedinjenje i samooprediieljer.ie nacija Socijalna Demokracija smatra -demokratskim zahtjevom, čaja, iz prave ničle napraviti gromaden xakt*, zlasti s pomočjo tofiko priljuMjenih >šlajfarjev«, z nepotrebnimi neskončnimi novimi poizvedbami itd., in v tej umetnosti so msosn birokrati uprav virtuozi. Bodoča Jugoslavija mora v svoji upravi tako? s početka korenito zaireti te stare razvade. Proč s to nesnago! Mnogo bode storjeno v tem čik ožrvotvorenje stvarc predtTskri'e nesmetenog | P^ledu, ako v s\x>ji upra^ dosledno uporabljamo Privrednog, kulterims i poJitičkog razvitka. Sfeuio- | ~ stenografa hi pisclnt stroj! Konceptni uradnik, višic Socijalne Demo!-acf}e prema tome kakve i ns sam' temveč narekuj! Neverjetno, kako državne obiike treba da dobdic samooprodfjelienje 1 bkvtodehio vpliva moderna ta metoda na rmost in -ladja n pojedinim slučajevima, zavisi od to-a.; točnost cele uprave. Pri tem načinu »radovanja se koji su državni oblica na povoirarU za sveopšti; BC bode več pripetilo, da se uradnfic spravi na re- raz\ i«..k nacija, o kcsjrna sn ra»u t ""------- ! šitev svojega akta, predno ga je v istini preštudi- r;d. Jasna mu mora biti odločitev, predno začne narekovati stenografu ati strojepiski. »Predalct-^ mora poznati, svoje misli mora imeti zbratie, iz-gineio iz koncepta tiste prepogoste korekture, isto-tako ne bode več vpleta! onih vodenih dolgoveznih fraz, za katerimi se čestolorat skriva neznanje j predmeta fei nejasnost tnnevanja. Cas se bode prihranil in zlasti v uradih |e čas — denar! j Pomisliti je pa še nekaj drugega. Dandanes v j Avstriji menda niTi najvesme^i budgetni kritik niti približno ne more izračunati, kolfko st^n^pcelotna . avstrijska uprava. Pač lahko poizve iz državnih računskih zaključkov, koliko znaša potrebščina za dr2a^.ue urade. Ali to nali z daleka ni vse! Uprava naših javnih poslov poverjena je v stari Avstriji poleg državnim organom Še nebrojđim drugim uradnikom in funkc'joiiaijenj, kateri vsi zajemajo iz j h vrih blagajn. Skupnfli teh strošlrov n?-tančno ngoio\-iii vsled razpršenost; dotičnih plačilnih mest dandanes absolutno ni mosoče. Ali baš, ker se poles držav!iega upravnega organizma ter vzporedno ž njim še nahaja in pregiba tako kompHci-veoske socijaldemokratske parti?e prodnfujn \ aparat ta';ozvane ^ tonemce uprave, izhaja ^ociiaHstičke Internacionaie i t Balkansko ^oci-'odtod dokai korapeteD&,ai vzrokcv' nefcrCi ialističke Konferencije. Oživotvorenje svo^ aktu- 1 *reb,,iil pisarii in IK>Izvedb' kar l>: vse dajo ' hraniti po nasvetovaoi skupn: in celotni upravi. • lil. l'-svaja-jući ova stanovišta o iniernacionali i o aacionaiinm proble.nri.Tia Kallcana i Juga, iugosio- CiiKg programa o n^cionalioin piianju — kao i svaiog svog ctJja — one vide u iaćaajcj revolucionarnih snaga u zemljama. \i kojima rade i u čitavom svijetu, i podižu najodlučniji protest protiv tutorstva srednjoevropskih i anianikiih nad iugosV'.vens'iim i balkanskim narodima. JugosIovert.sKc socijalističke partije, potpuno svjesne zadataka rnc'j lističkih parirja. r malim i pc.'.ačenin? narodima obvezuju so da će u narodu suzbijati opasr.e iUizlje o jedroj ili đnifcoi Imperijalističkoj koaJicij:, da će vo^fti naler.ergič-tuTu borbu protiv šovlaistiđtog sijanja mržnje megiu n:eijama sa strane jugoslovanske bur2oa-da će suzbijati njene namjere, koje bi i?«e In se nekaj! Posebna nedostatnost opa£a se v avstrijskem upravnem organizmu in ta izvira Iz napalo o razdeljene odgovornosti posameznih držav-sila ! funkcijonarjev. Krstili so to spako -->ministe-rijain: sistem«. V vsakem uradu nosi vso odgovornost dotični predstojnik-, ceTo za stvari, s katerimi nima ničesar opraviti, o katerih iestokrat nič ns razume. Dokaj te uradnih strok, katere so zgolj jormalno prislonjene na kak urad, n. pr. davčni referat n» okrajno glavarstvo, finančna uprava ai deželno vlado. Razmerje je pravzaprav zgolj navidezno. ali vendar na zgoraj in na zune? odgovoren je tudi za yse te asende šef političnega urada. na šteta pravu drug;9; nsef-a iH za partHralariz- i Kolikolrrat obleži stroko\*no že povsem rešeni akt mom i meffjti?; bnim trvenjem na Balkanu i Slove; s kom Jugu. Vadeći svaku klasna borba u svom narodu, jugoslavenske socijaldemokratske part?»e bore se 7.-\ interese Proletarijata, umnožavaju revo'.ucro-narne snage i podižu jedan stup proleiarske Inter- na pisalni mizi ali v mimici pristojnega »^jeja«, kateri mora podpis s\oj postav't i pod dotično rešitev! škodljiv pa je ta-sistem nezdrave pretirane centralizacije zlasti radi teg», ker se po njem kar v kali zatre čut odgovornosti v avstrijskem uradniku. Samostojnost: mu matrika; tnd: v s!učaju, ko nacionale, od čije snage one očekuju oskfeogjetijc- njega zadene stvarna odgovornost, tuhta pristni naciji. Borba predciarske-Internacionaie, koju ona j birokrat, kako bi se ie iznsb-1 in sUa vesel je, ako suprotstavite i koju će odlučno suprotstaviti impe-j se mu posreči, odvaliti to breme na »v*šjo in-riralističlam tlačitetjem nacija, biće prvi Čfai veli- štaneoc! Vsaj upati smemo, da ne bomo prenesli ke drame oslobođenja proletarHata i čxrvječan-1 upravnih teh razvad in nerodnosti v pisarne bo-atva od porotka tlačenja i rato\-a. Zfrto iugoslo-1 doče samostolre Jugoslavije. Potem bode naša sfS Zsđitli poskus Wekerla, napet i e« proti Hrvatski! Naš zagrebški dopisnik nam piše dne 16. oktobra Ko se je nedavno gospod grof Tisza razljuti! na predstavi-telje boseo^io^heree^ovskega prebivalstva, iam je rekel: »Moreta, Ža ni i projja-deino. aK poprej, nego se to agodi, bomo ime^i Se 24 ur časa, da vas (to je: limito-slovanski narod) uničimo!« Da je gospod grof resno mi lil, to nam potria zanesljiva informacija, ki smo jo dobili: da namreč WekcrJe od/pc^uje danes na Dima], kjer v zadnje predloži na^rt za i>rešenje« pigo-slovanskega vprašanja. In to: z odstopom bana Mihalcvića. razpustom hrvTat^tcga isabora in uvecSjo ticmlsariiEta s fr.c-ikov-ci! Istočasno bi se vzeli za talce najtigJed-U£/i politild v Hrvatski, ki bi bili odgovorni za mir v debeli i! — Na prvi mah bi se zdela ta vest uemožna, ali, ako pogledamo za štiri leta nazaj, bomo videli, da je pri nas možno tudi to vtfcijnb sprejemu \Viisronovih toMv iu načel. Gospod \Vckerle Wdi mentla. da — propada. In zato hoče porabiti zadaijšii 24 ur! E>a-h Dunaj odobri njegove predloge, to bomo videli. Bilo kakor bilo: -nobenega dvoma ni, tla veH^žrsbi«i čitaicijcu: j-cs onecricine italiatri. comc sli slcn c.-ri di-graškega lista, ko Čitalo sedal v njem Črno jnioipfccheraimo un giomo H nour: del Si:-na belem, da je slo\-cnski pismeni jci :k j sterŠič, figlio degenere della ioro nazionc. Tfrolov pa tja doli do Sohina in Carigra -; ora travica c soieime della atciria in mi si da. Zakaj »Ta^e^ost« že prej ni oiivrala j »naturano i destiui di tantipoi?^i, rijrnavia slovanskim učenjakom svojih predalov, e una colpa: guando ^Vi evertti trovimd ognuno al suo posi;>, il patrimoirio d' idea-Kta č salvo; Ia forzit motrice delt'iin:an;ta morda bi se bilo sedaj lažje pogijari z nami. E>anes je stvar pač že nekoliko p***?- i pozna. - .j Finski prestol. Iz He&dngforsa pc-o-ča: Princ Friderik Kar o I flesenski je ixxlal izjavro, da pod nobenim pogojem ne zasede takoj finskega prestola. O zasedanj« prestola bi moglo biti govora šeie po pote- . ku dveh tet. — Sedaj ie menda ^rozd?elLa ^pUbblica det Lc^n 6 il pc::.»iari> ' esemp-io! liaiimo iiulndi jnolio aii'kiča H e s Lata sempre i! sc:iimiento, a d'spcti«> dn coloro che roggiano certe teorie p^liii-che o ie interpretano cost lo spirito del-1* egcj3i7io chc si vorrcbbe nobllitare con attribnti snggestivi, rna one ttoii !*"c:co:w» a nascondcrc jI co-r;tenuto cc«i prekislo. Kosec nemškega militarizma. Vodita nemške napredne ljud&ke stranke, Gc.t-hetn, objavlja v »Berliuer Tageblatta« članek, v katerem meni, da Wilson ne zahteva toliko odstopa nemškega cesarja, kolikor odstranitev vojaške postranske vlade, ki hna svoj sedež v velikem geuer?lr«em štabu, ki ni podrejen ne razsodniku, ne državnemu kancelarju, in tudi ni odgovoren državnemu zboru. Generalni šiab je najmogočnejša instanca v državi. Gothein zahteva, da mora biti tudi nemški gev ralni štab p-odrejen vladi, kakor je v dragih državah. — Vse to ie lepo in prav, toda veliki generalni štab ^teniški pa Ima vendar nekoga, kateremu je podrejen, in ta je — cesar, vrhovni gospod bojnih si! na suhem in na vodi in v zraku. Treba je torej izpremembe predvsem tu, po^em naj šele pnde ona, namreč, da vojaštvo ne bo prisegalo vladarju, temveč na ustavo. Nemški odgovor Wi1sonu. Iz Berolina se poroča, da hna načrt nemške note v odgovor Wasqfiu naslednjo vsebino: 1. Poostrena podvodniška vojna se ustavi. 2. V vprašanju- takoimenovanih opii5to$e-vanj se pokaže Wilsoiiu izredno naprot-stvo. Vojaški ukrep« na umrku se vrnejo na najpotrebnejše, poslopja in A^i drav,^-ceni naravni in iimctrt: proizvodi s; bo^o varovali, če ni niih uničenje potrebno iz najnujnejših vojaških vzrokov. Primerno povelje se je že izdalo armadi in morn? i-ci, tako da je 1. in 2. točki \Vilsonove nuic že ugodeno. 3. Nota se sklicuje na že izvršene izpremembe in one, ki se še izvrše in ki dokazujejo popolrio odstranitev osebne vladavine. 4. Wilscn se naproša, da naznani ves obseg nasprobiSkega programa vojnih ciljev, da se bo Nemčija, spoznavši vse pogoje, mogla odločiti. Ttsppo tordil e imm prešlo l Se noi esaminiamo attentamente l attua-Ic mtn>:ero ciie dirige la na ve avariata d*£llo Stato — oggi piu chc mai sbattnta da: mavosi sollevatl daMa Vulonta dei popeli deHa Monarchia e dal vento demo- dic la sorte delta nostra nazione aon ver-cratico di Poncntc — e Qua:it? altn mini- ra trattala ^uale una gnestione interna di sten si so.n snsseguiti in tempi procellaai; questo Sta to ina osrvUo & dtsetisslone al se H considcriamo ihto a uno, coine an fat-to confnuo, e se ralfrontiamo interne le deMa rcpubbKca, perclič repubblichc ■ine la russa dato i* egoismo, Ia mania dut petere dci dirigenti e i Ioro sistemi -- ca: in iondo nu!4u da'icriseocio dagli zaristici.ma al pari di qnesti s ono contrassegnati dalla viole:]za — non so no che moaarclue ma-seherate in v,---te rcpufcblicaua. vLa re-pirf)Wica — dice Max Nordau — e 1* uiti-mo anello di mia haiga catena di svolgi-ni en ti: e la forma le^rde c*^) etn si ccnt-creta il principio deUa iiKmitata sovraaita de popolo iutero.v E qui giova rkrordarc che setto il nenae di r?opok) uon si deve in-tendere una parte delta nazk>ac, solo per esempio il proletariato; n?c!to meno poi Ciduiere quesk> per ccitnprendervi la sola boj-ghes'a. No, s o tlo -il nome di jx>poif> si deve intendere tutta la nazione, e ira-scurare un soio sikj eiemento e traairla. L/eseiupio della Rus- a ci aamjacsira nel non aver fiducla in re^jbblichc. L'evc-liiz-kmc non s; oompie a salti! In naesti glorni appuiUe ti ebbero moli i » ro-nunciamenti jiguardo le sorti cfella n ostra citta; nellc tEcsiia raz ioni deli'on. Piironi iS-! trovu citiararne.iie espesto il pronuneia-meiito a favorc di Trteste »repubblica — cuscinetto«, Coatro questo »prommcia-mente« il dottor Puecaer ^eris^e una acti-la critica nei!' itltkno namero della sua ri-vista »La lega delte nazkmi^. In questa comsidero inopportuna e -dam:osa una sumile dicliiaiazioue impegnativa ta^ito i>iii che il moment o č t rep po incerto. »Voler ipotecare 1* avvenire, anz: ii domani c-.lie č aiie poric, gnan d o nulia ci obbiiga iarlo, č nr.a politica sbagliata^. li iiuvsto credia-mo anehe noi. 1/ on. Pittoni la aucora trmi disiiLiizioi.e fra italiani del trentino c duelii deile no stre provi ne t; egli considc-ra di mteressc inten-aziooaie solo il problema di Trieste, c gli allri? cioč le airrc tcrre italrane? iailiam ti »bbiamo ri- manere caltni con:? irii alo'i p.:poii: chiun-que'»i sente iiaiiariO deve guardaie la rni-rabile fklucjosa dci nosiro deputati* avv. Q as ser, u ricordnre -?ac ultime parole alln. Camcra: mi idl* Lmzio deKa guerra ebbiino la p;vi;:;uia convinzione. parole, gii atti, tutta nisonaiia 1'opera di governo che pretese in Ausnia accoaipa-gnarc e dSrigere 11 nrovimeno dei tempi intimamente legati ai desideri, aHe sps-ranze e ai saciifrz! dei ixrpoIi, acqnistere- riK) Ia certezza dei-la inetHtudine degii uo- spoadere al »pron m ci amen to« di l^ittoiii ( m-ern man mano asscunti in cr.iesti mimsteri. consorti con uri sonoro: IT trcf no prerto!! Congresso ttelia paca« L'avvenire diingue d; iulii i paesi ilaliair! dipendera dalla de-cisionc del Congresso al pari deli' avve-nirc dcgli altri pokoli. Se oIi risposero ai rečen'i prograinmi di rifornu mir.iUeriaij cr«i i! dassioa E' tropvo tardi! noi a-neora aila nostra volta posaađno rJ- N. S. Non accusiamo qni ia Ioro insuificenza in-vanjo, ki pa ga ie svojedobno morala pre-1 teUettuale, ma la morale incapačita di baviti, imajoč pred očntl višje narodne in- sentire d »segni dei temp?« e nrecederii ^»j con raisirre con formi la maova era. Lti j Metteraich in poi ogni quai volta i popoHj KAJ DOBIMO T V TEDEN? levavano H capo stanehi delia iroppa mo- Ta teden, od 21. oktobra do 26. oktobru terese. Da pa ta stari n-adžaron \4:lji!btemu še ne odhaja, fo treba z gotovostjo pripisati ena en Jen: m \Vekerlovim načrtom. !iidTsavl>evie, brat vira. Srgjana. Dr. Sr-| iesserc Ia storia della politica jnterna di jar; Budisavlievič in njegova ugledna Gucsto Stalo andrarcno in cerca con lena rociidna moreta biti trverjena, da njim ža- affamiata«^ di questi e £«niii documenti, lost del! ves nas narod,-ki mu je danor J conie i nostri ccnicinporaaei cercano i pa-ko mu je treba tako častitih in poštenih si- piri egizktni. E* cer t o dttnciuc, c!ie r.ialgra-nov, z<-i>et eden odvzet. Mani Bndisavije- do 11 cambiarnenio quasi totale delia n:.a-vičtt: vie-čnaja nannat! — Jugoslovan. | talita delie nuove geneiazioni, non seorn- pred psa škil mati.ai r,iiho\-o mnenje o našem narodu, mo cueste ccnsidcrazioni, purh'oppo ama In tako čkamo v petkovi večerni »Tages- re, perche se leviamo rl manto variopimo pesti s v uvodniku, v l^terem govori o delle parole e deile pramesse teste udi te, cesarskem razglasu ter načiiKi. kakor gaic f;ss:anio cc-.i coraggio, seuza odio o sprejemajo udeleženi narod!, naslednji a more, gli occhi dvli' attnale ministero stavek: - Jugoslovani", ki v svojem slo- noi ravviseremo in questo nlcnt'aitro che venskem živ!;»a predstavljalo posebno uno dei tanti minisicri al poicre in epoclie ihlad, krepčk, plođovit in nenasičen narod, skušajo napram razglasu razširiti sv hrepenenje na zgodovinske meje.c. To---------------- _ . . pesebnef ntlad, krepak, plodovit in nana-jnon saratmo i minister? di Vienna qtte.it sičen narod -mo. vsekakor torej narod, ki che accomoderanno le cose, percio abbia-ima svojo bodočnost, in pred mesecem dni j mo vi&to sorgere da mllte parii ed abbia-rod. ki bi moral izginiti V j mo udito ripetere da mille voci quella parola che fecc fremere i respousabili e al- smo še bili narod. germanskem jnorju! Kdo bi bil pričakoval | rol take izpremembe! Pripomnimo naj še, dajlibbire gii uomini ora al ix>tere: Tropoo »Tagespost^c v omenjenem člankai za av-jtanE! Ma nella gran sinfonia che o^cn strijske* Nemce ne upa ničesar vec odjndiamo risuonare daH* Elba alla Vistola e Avstrite m njene dinast'je temveč orepu- 'dalla Sava ali'Adriatico, notiamo pure al-šča odločitev višji mOči, nadnarodni. ciine note fuori di tonalita, que^te note so- ____. ____. n . ______X _ _ 1____i _______: rlrtlt' «.rn /vipski Nemci in Slovenci. Pod tem na-slovom- ovrgava v »Tagesposti« profesor slovenskega jez:koslovja na graškem vseučilišču, dr. R. NachtigaU, z znanstveniini navedbami trditve uemškonacijonalae.^a poslanca, da Sk>venc;, Hrvatie in Srbi nismo en narod. Dr. NacMigaH knenuje trditev omenjenega poslanca, da je sloven-skijpismeni jezik umetno napravljen, »dozdevno zlobno nevednost«, in »Tages-post« je objavila ta hodi poper brez par- ilo emesse da alouni che paghi deli'ora paasata, al presente nulia vedono oltre il cerchio piti o meno hrminoso della Ioro vita politica, o for^e solamente le opacit^ smerakiine deUf Olimpo \indobonese o^ piu facllmente la rac&ooita. cerula del Ioro Paradiso. Alcimi di Questi non so oe pi£i colpevoli, oomplicl o illu^; H conošiamo mol to bene; ed mi atti che non oonosce la degna triade Šušteršič-Faklutti-Bugatto? Possano i nostri nepoti nella Ioro magna- TESTEMNE. eno čerrtinko testenin po K 4'4t) kg. JEČMENOVA KAŠA. eiii> osminko i'^čincTicr/e r^iše po K 2*— kg. SUKA ZELEN JAD. 10 dkg suhe zetemad: po K H*— ki:. CIKORiJA. eno osminko kg cikorije po K 9'60 SOL. eno osminko kg soli po 2fc> vin. kg. CI * "^iV 1 oLrtiuiNA Na vsakih h od rezko v uradne izkaznic. za maščobe, velja-, nih za ca^ oJ 21. okr. do 27. ekt., se l>o dobila proti prealožit\ i izkaznice za živila, izkaznica št. 56 na katero se bo dobilo v običajnih prodajalnah do vštete sobote 2. novembra po 6 dkg slanine po K 28, za netmo\ i te sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) r • K 14 kg. Za dobavo sUntne morajo vsi brezpogojno izročiti male izkaznice in predložiti istočasno legithnacijsko izkaznico /n me-^o in maščobe, lei se presj:iiv.ie na št. 11. NTa izkazruog št. 16 sc dobi olje do sobote, 26. t. m. KIS. eno osminko litra kisa po 52 vin. liter. Ta teden ne dobe kisa lastniki izkaznic za javne kuhinje hi ubožnico. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠĆOBE. Dotičnfe osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne Izkaznice za kruh in do dodatne Izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te 21. oktobra do 27. oktobra izkaznico št. 92 ter morejo nanjo do vštete sobote 2. nov. v običajnih prodajalnicah dobiti 3 dkg slanine. Cena K 28'— kg. Izkaznice štev. 91 za 3 cl olja veljajo do so- V 4 mM. JV. «fct%ifefl »Ji i ' T>ii sua m. bote 2b. okiobra. Izkazati so ie z izkaznico razkuževanja, nikakršne Icontimiec!}«, i ri za ncinio\ ;U- siojt-lka! mestu iizHcat aH državna zdravstvena oblast. luđi izka::-!irww . b'i toda z rdcco črto. frfcDILNA MOKA ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE, in zavoj rediirie moke 1-4 kg. po K 1*40 za- pcsLbno sedaj, ko zdravnikov ni mogoče dobttf, ker iih ni, nc izda navodil, kako ravnat! z bolniki, j d-;ldcr uc i>ride zdravi k. kaVš-?. zdraha naj se varovat* pre- irparabijajo, kake se ie Tekom rt! r? lenih mo.re. Prešel \ Ijavnii; 1018. daje pravico do redMrj se ra ieden st. i i i JAVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za javne kuhinje ubožnico dobe ta teden: osnrinko k; korlje. i i asminko soli. ^ potrebna, in c v časo»isiii tega tedna se preščipne št. j V^ZJ* T5** ~ : štev. II. sivih izkaznic, v e - ^^ > * « " , , . -A , , \\ i J nedosfcatek. Znatno pospeScvanSe razširjanja =Span- ca za naravno n^t^ ^ ^ jotovo tuđ v dejstva. da mrfiči ostajalo 1 j *>redo*£3 v siprKJvaajili. Na^manSe 24 ur poteče. in j C!-i preden ^ridc oblastveni mrliški oglednik ogleda vat mrliča, ki poft-iu ostane, namesto da bi ga takoj odpravili v mrtvašnico, v stanovanju vse do pogreba. torej nadaljnji; 24 tir ali še več, ker po- fcrebna pod;et:a ne morelo izvrševati vseh poslov. : 2akJStt» pri ;cm pa je, kar sc govori tk> mestu, RAZDELJEVANJE SUKA*Ca. namreč pedjetg Capellan in Zirook> zavračate I Poslovalnica za obleko, ie odredi .a. iaj?>ogTebe If| razre<3a aj ?50 m; na izkaznice s 7 odmerki 1 vitel 375 po K 5*60, na izkazu i- ce z £ *•; več c-Jmcrk? I vrtel 700 m po K; 10*50. Za ? 1 )d lerkom se po- skrili nri-KiJnjič. ZuneHiffl aakroaipt* ail »sedam aofto sov* plavo sakgjo za mini—if vitke . _ _ _ afici^tv St. 9QL 4o|ttiJo*ln Javit: « 5® ?918 TfffflAttiffm s»jei i« ^bt. no^ki znmenj&iB ^v, p^i« ^ ^ko 4 iecn«gu otroka in naglavae rtfbca Barini 11. I. Buz'er. 1H20 Pllllf^fini molko suknjo, a 140 K. — riSuDlU Ulica detrOlmo 2,111. vr. 17 P 33 ftiukMMiM opeke (kupe), tablice In Skril PiOVlUfi! za tlak ter tramove za stavbo. Sette Fontane 46, gostilna Predovan. 2919 f$P*tffffR* zakeniko svetlo in krasno Eobo .z riUttttill ▼zmeti, posteljo za 1 osebo % vame toni in omaro e 4 predali. Soiitario 29, I. K rane. 2924 .. . ___ , - — ° »f je dessmic« od Sv. Jakoba do _ ni. Spiri'llone. Najditelj naj obdrži deuar ia uaj priaese ostale dokomeate v nI delit U?. PesteL * 2925 IZguHliO deuar ia u Guardia Ac Predam 5 koz« 2 brez mleka in 3 ftojan, Molim 781. a nilaknm. 2922 IVkst Kurivo za obrtna podjetja- Od ponedeljka, 21. t. m., dobe lastniki rdt;, c1'bavnic I. in li. drJba\T:C2a razreda lldnevno, potrclsčhio premoga in koksa za čas o i 21. uo 31. r;J :obra. or.i I.. I!.. 111. i:i IV. razreda r-a Udne\ao,4 v-.iirtbičino sladkega edia pri svo"*ib dobavnih I ordkah. ___^ : D^msl® ^esV* \ Jn&oslovanski Narodni Svet O ?roiari j od«or Narodnega Sveta (Narodno Aeče) ie knel v Četrtek v Zagreba ves dan _ katere so sc iklekžili odooslanci iz vseiij f • f»?ii5Ueitl<% iurrosk)vanskili dežela monarh i i e. Raz-j s P°lrtirn srcem naznanjamo premžco vest. da ££uZ'iUiljv pravija I o se je o sedaa&m pclolaju iil oj-te predragi soprog, oče, brat ozir. svak, gosp. vareto aktualnih političnili vprašan?! i. HfHV ^^ klobnka %a mlađe gospa sta sa proti VU din. Cona zmar&a. iieonadotto 28, IV. n. rifair m Isto. ma. 2921 ali zamenjam za Krila mofeko rimsko suknjo in letno saks^o, obe cori, ter knjige risb za mizarje, t."lica Faneto 24. I. 2923; Profiiiffl Vesnin ftnlrrt Stadion 29. Zaloga najfi- Mm MvlVUl ne^Sil: Kkerjev, viu v stek¥> nicali in igjaiija prod«;^ na drobno In debelo. Po streha na dom in pO nt roSQ:h taAi pO Žaleznicl- 2911 mucolin, zefir, najfinejSe vrste, več odre*-aiiulif kov in odrezak plavega volnenega blaga < za t tileko lanir-nj ara za nau^fc in moko. Hramljeoa soba ■ lepim raz-i i*; jSIR.ll gledoai in električno razsvetljavo. Dobi S tudi fcr to. Tlica ilakart 5, L vr. 17. 2^ 8 vsen O Lij odbor se ANTON SABEC Pri isednik: iir. Anto? Korone s. P o vi p rc Jsednika: Ati konstituiral iakjleri , . ia . , . . . veeraj, 18. t. m., po dol^t m mucm bolezm, rmrno P^voiifi (n i- Iv s. , - " • Posreb sc bo vriU v ponedeljek, 21. t m., ob - 'I^V.U^ A Z J v - i^Lo t,l 1 9 z^rraj iz h5Se žalosti Štorklja Sv. Peter št. 148. Svctczar Pnoicevic (srbsko-brvatska ko- aliciia). Tajiviki: dr. Crinković, dr. Iv. Lorko-, ^ ia dr. Srdhn Bndisavljevlg. i ž^^^H^^ fevolltev dr. r~cr 7a T?red..>_.......... za zakonsko dvojico iščem. Dobra | hrana in plača. Barkovlje, aL La- 2D05 2 maj L ni svinji. Naslor pove ins. odd Edinosti. 2^14 Trst, 19. oktobra 1918. Marija, soproga, Asa, Karel, Ivanka, vtroef. p*rj i.^8n£<| v Fredlni loe-rta, ki meri 214 aežujev, prodam za K 14.000 po pogajanj a. Naslov pove iar. odtL Uciiuosti. 29_>6 CrH'kfl btle in rdeče čebule ter artičoko v imam vUlIInlS na prodaj v velihi množini po zmernih ceaah. An te AJLjizjovlt, Trst, Brandežija (Sv. Ivan) št 042. 27&0 P. ;e,sai^smo : Ci!cf..i ia zdravega,; f z -utkin? m skrbmi | s tužnim srcem naznanjamo, da je umrl danes vernic n_'c v šent-, pa kratki in mučni brezni oaš ljubljeni brat. več. Nesrečna i stne itd. jc požara'.--ia / \ , . *» Avgast \Vaschte.Zdi s^ n. ga še pred pur dj:evi videli ko je, cd vseh sirani oblože r Irravl-al otvoritev nove s.'-: v^d '. ri Glasbeni Mati.i, kicr je bil tudi \ t«c?ia vd. Trebcc, Marija Dak, sestri vimenu vseh In odl'jen član pevskega zbera; n^^Bt/if V|,tv;X (kovač) Tret, ttl. Media, proda Miiut&i rUHlt veo v sako vrstnik štedilnikov iti družili potrebščin, ter ir.-vršoje vsako poprav- j ljfa)je na svoje stroŽkc. x in frauooSčino v.a začetnike ia vi-AlSlIIU&aU sckoSolce u{i vu tr.a učiteljica, 12 K mt sečno. UKca Ae^uedotto ?3. IV. levo. 2G60 ki; Planins.'cgr. društ\-a, kateri je bil tudi ijvnetejših izvrža-^čih tJancr.', planinec, ki sorodnikov. tu CJ ui zamstLi priUke, da je pohitel tj- m da Češko Budjevička ^estavraciia (Bos s-m naužije krarete naše zemtTe in io odkrije j koya uzorria i^tiliia V Trsttl) !* i drugim;;pri^ Dijaškem podpornem čustvu, pn nahaJa v ul Q Qa!atti (zraven glavne valčki Ci tablici, kjer jc pravkar prFpravIjal j nngfe ) Slove " :. izprem.nrbo knjižnice v csred.n: s?.^ knjižnico, l/boren pevec, Wttbezn:> Družba sv. Chila in Metoca'jra imenovala le- liŽIVNOSTENSKA BANKA , 1 pošte.) Slovenska Pvostrežba in 3inJ-! jedilni listi. dru- i slovenski frv. te za voditelja rove šole v šenrvldskem okrahi, j in temu nGvemu zavodu je posvečal vso s\-ojo| skrt. Kc P .L da d j .u ;e tožil, tekajoč oa Ponci>a do j 5tvar pospebUa, j PODRUŽNICA v TRSTU gfti Mm* m£ BL M* i*m. - Delniška glavnica K 120.1*0.090. - Rtz. zaklad K 43,302.»» | Imsoje hfiknlna ra bis^n: in irisojalak^ tiaa»kd|je. ---Ursdne artt «tf 9-1 delavcev, da bi se i a končala In da sc žc vendar otvorii zr;o:', Icl ga pnCJcuje ljudstvo > tako ncstrpcosi-Jo, in preden se otvori sentvidska je moral oJitk ne da bi mu bilo dano uvesti slovensko deco v rije::o novo učilnico, mlad, v najlepših let gov naredno Šolstvo v Trstu ze'o hud udarec, tkoraj! se računalo po 8 vin. bi-ada. — Debelo tiskane nenadomestljivo iz^abo. Pokojnik se je porodil v, besede se računajo dvojno. Najmanji? pristojbina Zamorili ob Sa-\~i in jc svoje študije dovrSil ua , :—: znaša 80 vinarjev. :—: llublianskem uilteliišču. Po In-atkera službovanja . Proden ;':o deco v meno novo r.cumco, nua-a, v najicpsa et, komaj 32 let star. Ne glede na vse drngo nje- j :ovo dck>van}c, ponicflfa njegova smrt za . Aotoc Jerk:.r posluje v tvojem atelje! n t Trstu. V-a delt« Poste it. 10. 40 gospodinj siva. ki aua avent. Šivati na stroj j?r bi bila v olj ni sprejc-ti vsa htfna opravila ka- kor pranje, likarje itd., iščo vdovec, bančni urad nik, v tržaški okolic*. Plača ho, ie ino^očs s slik* UoI>r© srcc". po dogovora. Ponut, arr.nalv jih T J? — častno ir vestno izpolnjuje. Zri o ic odlikovanje zasluzeno in čestitamo Ivanu Oo-liiipu uajiskrencjc. javno zdravstvo % Trstu. Prejeli smo: ^Edtuoet« ie parkrrt pisala o raznih ukrepih, ki bi jih bilo treba s s rrni zdravsnene obla9ti v Trstu, da bi se vsaj kolikortolfko zaier.ik) naravnost strahovito razširjanje španske bolezni, i»liučne tuge. V ta namen so sc zaprle vse tržaake ?clc. in je zatvoritev sedaj podaljšala ccTo t:a do 3. novembra, vojaška oblast jc dala občinstvu -ta razpolago vojaške zdravnike v vojaških bolaiJnl-cah. storilo sc ic to in ono; toda bolezeri se š r' Cn širi in ljudstvo umira. , In pomoči ni, ker ni nc zdravnikov nc zdravil. Spominjamo se zdravstvenih ukrepov ob fasa kolere v Trstu. Mestni fizikat, todal pod vod-sivom dr. Gostantimja, ni Ie ^'.renil vse stvarne p.-evicnoNtne ukrepe, te^ .zda! tudi občin- stvu n^iaifčiia uavodik. k:! : naj se varuje nale-ffj v?-, stori v slučaju,-če zdravniške po-'mc- i nI mog^vc dobiti takoj. Za scdank> ' špansko« Si ia N« 1% ?? ; prolam, novo, cnonastro^na, 5 stanovanj' poseben jroetor prrmei-en za hlev ali za skladišče. sužnjev ^coaJje z vodnjakom. Kttslov pri Sv. 3L Hag'i. Z g., gostilna jri Tirolcn. 2927 dečka J-3—T^letza tklad »če.K. KarkuŽT.; t orgente © P Mladenič ^ rokodelstva, kjer bi N:ustov pove ics. odd vešč »lovenskega in nem-se rad vanje HK^ffa jezika, bi se rad učil kakega tr bi dobil ata- Edroosti in hrano. — 2916 iffcm nabb'raao stanovanje 1 ali S sobi s kabin] o :a 15. decembru. — Ponudba pod ,Čisto" ua in=. odd. Edinosti. 2916 pos-t-i z živili fli prod im otročko posteljo, moško saknjo in upogljivo atore 5, IT., vr. 17. " 2017 poveljo xa dve o^ebi. I lica Traver» aale al Boseo 3, J. vr. 7, za urad Narodnega Sveta v Trstu. Mesečna plača 500 K. — Nastop takoj. Ponudbe na g. dr. Rybafa, ulica Campanile ftt 11. Dr. Josip Volooisfi SpetU&Iist zo notranje In pljočne bolezni ordinira v TRta Kara Častna itn. 1. ad 13—12 d»f. h 2'/.—S'/, »m Okralna hranilnica ia posojilnica « SaSaai, r. z. z n. z. nabran;:, svofm udom žaioslno vest, da je njen dolgoletni flin načetatva Ia mnog vds'uini predsednik, gospod Antosi erginec iotski ra nami v pokolu Hftffg zjutraj, spravljen z Bo^om, po do!geni trpi eoju prem nul. Pogreb se Je vrftl v soboto, 19. t ra. ob 3 popoldne. Kačelstvo. V aeizmeni, aepoplsai bolesti Mamimo, da |e mrt sad vte ljub-f|enl soprog ta oče, gospod AVGUST UfASCHTE Ca lir. «QM|, vMUa C. M. danes, ob 4 pop. po kratki in mučni bolesni mirno v Gospoda z&sosl. Pogreb se bo vršit v ponedeljek ob 3 pop. iS hiSe žalosti Corooeo 686. TRST, 19. oktobra 1918. lika« soproga. — Savica, ziatka, hčerki. Ostati žalujoči sorodniki. Kovo po grebu o podjetje. Corso'47. gffi korklja- S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati, hči in sestra, gospa IMo Budlhnjo nI. Soksidn danes, cb 4 pop., stx*ra 40 let, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mimo v Gospoda zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, 21. t. m. popoldne it HSe žalosti Sv. Mar. Msgd. Zgornja §t. 557. TRST, 19. oktobra 1918. Franc, soprog. Valerij« AdaBfeort, Matica, otroci. Pogrebno podjetje Capellan, Oorao 45. 0 potrtim srcem aazaaujamo prei-atno vest, da je naša iskreno JjubSjeaa b?erka azlroma sestra JOSIPINA MOŽBNA fo kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. ogreb predrage pokojnice fo bo vikil v ponedeljek, diie 1^1. t, »n. b uri ^ntraj Ia bide žaio&ti, nL Hichede Bnonarotti 5 v cerkev sv. Antoort. Marija« sastm in sorodniki. Jotfp in Fra.tttSka. stari«. Trst, dne 19. oktobra 1918. Novo pogrebno podjetje Oorso v Trti u 47. » * - - - Učiteljski zbori Cirll-Metodovih sol v Trstu naznanjajo ža- ^ lostno vest, da je po kratki in mučni bolezni preminil danes njihov vzorni tovariš Avgust Ufaschte |(c. kr, učitelj hi voditelj Ciril-Metodove šole v ulici Franca. Svojemu narodu in slovanski mladini je bil iz srca vdan. Bodi mu ohranjen časten spomin! V Trstu, dne 19. oktobra 1918. Dijaško podporno društvo, Glasbena Matica in njen pevski zbor, sentvidska podružnica CMD., podružnica Slovenskega planinskega društva in Slovanska čitalnica naznanjajo tužno vest, da je umrl njihov večletni in neumorno delavni odbornik in član, gospod Avgust Waschte c. kr. učitelj. Narodnemu delavcu — časten in večen spomin! ZAHVALA. Globoko ginjeni, se podpisani najiskreseje zahvaljuje za vse izraze sočutja ob priliki smrti svoje nepozabne izkazane z darovanjem cvetja ali s spremstvom na njeni zadnji poti , Julka, hči. Rodbine CapeHam, Lorandi, Dvorseg, T Stran l\\ " ' V _ i Strašna grožnja. Za slučaK da {»ide da Jugoslavije, groze Nemci, kakor fih h d osle* med Slo-"j{venci uživak) gostoliubie, dobro 2ivek> ia v znak Ifi'siežnosti mrzilo in proganjalo narod ma, da ■ pcsprodiijo, kar imajo, da poberejo kovčefce (seveda ne prazne, saj so Slovenci tako dober objekt !za polnjenje turih kovčekov) ter da obrnejo hrbet Slovenski zemUK Velik Je njihov strah pred Jugo- •slrtvijo. Nekateri menijo, da mr^el veter — slabe • ve^t; žene te ptičice od nas! Ali še vse drugačen jsirali pred Jugoslavijo obhaja in lomi bivšega j bana Hrvatske Rrncna, tega tescc-ga prriatel® ln •zaveznika budimpeštanskih mogotcev in — ka-!dcr je moment zahteval tako — debrega feompa-ri;2. frankovcev, torej sorodnika tudi slovenskih ^nsteršfcdjancev — ne vemo v katerem kolenu. Nemci hočeio Ie bežati- -pred Jugoslavijo, Ranch pa je zagrozil še vse drugače — strašno. Hrvat-; si:i list! javi;?-ida je Ranch te poslednje dni v razgovoru z nekim prijateljem izjavil, da se — •če pride do Jugoslavije — aH ubije, ali---- c!! Ali ni to strašna aJtamatsva? Tolaži pa nas o v hrvatskih Ustih, da se sodbba nagiblje k donaievi, da se Raiseh c:'lcči za — drus*> even-!ii. '-ir t. SeveJa je tndi možno", da govori tak D te zlcbiiost jezikov. Nas pa bega n^ka zlotna .misel! Ail ni b'I morda Ranch tudi tedaj, ko je izrekel strašno grožnjo, malce —• v rozczh?! Saj jc baje znano o njeflr, da se jra rad nažehla! V Za'U bi seveda grožn'a izgubila na f fr«U, d«e 20. oktobra i*i& njega proshdcga bana Khueoa zafck lov. Zaprti ao nad 70 oseb, obtoža—f Oh J? pa bik> 54. Karen so dosedeli v beiovarsiuh ječah. Ro}aaskt SofcoL Danes pop. ob 4 važen sestavek članov, članic In prijateljev Sokola. Prošnia za pisaM stro). ^Osrednji odbor« ie moral naleti še eno stenot2pčtsko. Delo ogromno narašča. Organizacija bodočega tujskega prometa in posebno delovanje za kritje naših potrefc in demobilizacije vojnega materijala bo zahtevalo velikega dela. ->Osrednti odbor« ima pa le en pisalni stroj na razpolago, ki ne zamore vsega dela. Zato se obrača tem potom do zavodov, društev, zasebnikov v domovini, da bi dali vsaj še en pisalni stroj »Osrednjemu odboru« na razpolago- Rodoljubne ponudbe prosimo čim prej na Dimaf L, Bankgasse 2. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov s sledečimi vojnopoštninii uradi je od sedaj naprej ustavljen: 3, 4, 192, 198, 279, 280 287 293 304 337 339 356 357 360 ?61 374 381 383 390 405 406 412 420 427 434 440 465 466 467 469 487 488 515 52J t3C 531 532 534 541 593 627 640 646. . tem « istrasnosil • Begunska obleka. C. kr. namestitve-li svetnik, oddelek za oskrbo v i j» rili beran.ee v v Trstu al. San^A JO. 1. r.adst., je dc'caen za presojevalnico potrebe obleke za begunce. Ki se nahajajo v Trstu Li v okolici ter prejemajo državno podporo. ^Poživljajo se torej begunci, ki žive v Trftu ter ,prejemajo državno podporo .in so pršsieiifl v kraje, -in $c niso cdprti vrnitvi, da r.sznarjjo svojo nujno -potrebo obleko ter obutve begunskemu caborn v i;!. Madonua del .Mare 2 I. nadstr., ki je v shi obstoječih predpisov pooblaščen, da sprejema 'tozadevne prrave. od četrtla 22. oktobra 1918 naprej (izvzeniši nedelje Sn" praznike) vsak dan cd g 9 dopoldne do i j>ci>oldi>e preti predložitvi dotične plačilne pole. *< Pretresujočs tragika. KcvJavao Lr?! objavljen j -veletrfcgiče-n slučaj nesrečne obitelj NarlH'ek v • Kolonii na hribu, kjer so ležali bolni v borni sc-ibioi rrale hiše mati in petero dece. od katerih dva i sta bila že tri dni mrtve. Ko so četrti dan odpelji mrtveca v grob, a ostale -tir: v bolnišnico, ie mocvotoiua- umrl tretji otrok. Sedaj smo doznali. ;ostL D&losto, C-irradori 5. lišio, srebro, dragocinosti kupr.Ja po najvišjih cenah zlatarska delavnica GREGORiČ, I T rs t, Stari trg (Rosario) 2 (nastresek) J& s« simrelbe v _ 'n f9 : \% praiia mm v tiflabiaah v atHci &vojr> oskrbo — ,;un cel tvo : o. A. s. Tržaški delovni c»dbcr v aprovaacUikni stvareh 22. t. in. S2i>: svetoval bo lnr.1 v tor , v svil.o uujr.e-"-i stvareh. : Za tvori te v javnih zabav jgia5a: Da se prepreči nad.-[bolezni je namest i drv nih mestih, c-J t riiev vseh javnih (matojrafov, mali! / jijiTn dnem. Ta v korist pre: i jtikTep se seveda r; /veljavi tal-i izboljšaj zdrav '.vene ra:7 ner«.. j .Zaščita proti mrazu«. Najj.( se b-jdo z začetkom zime i.j c rvo, K: Ji!o ai ; bavi se ak Paduina St. 4 I. ;..in.j.,L tvO raz-aa •' rjanje španske ■2 le :;e zgodS-^ v ea ra Trst zsivo-r glcuiiiše, kinc-i.i sicer z datia5-ai >tva _ ukreujeni ■ , kakor hitro ze ••.nik Lpoic-Ca. da PO JU; nu- dili ubožnemu p Islvii mest ir. ćndustrijskih krajev čez dan tepli prostori. Pcseb.io se bc» skrbelo zri o-roke, zi katere 5-e i. .?.cbni pro-lOiori iii tudi n:i.dzcrsivo ir br Jo JbbivjH 'lačno f^ulfo. Namestnik poziva piebieaistvc na s^delovn-;fije. S^relemajo sc ; želno pcrsk>valnico. Prhnor^-ko. naj bi vstopili -ak r.rT\ * vaJskih krogov. Naj (obvarujejo mraza. Darove . - ništvenega predseoništva. 1 Ru^r'.sane šilpendije. R^zpi ; %.■*> 4CO K iz ustanove Jakobe di na'manjši darovi. V dese v ta narr.en ustanovi zi nlki vseh prebira, tla se reveži "e!!'a urad namest- •no so 3 biipeirdiie Eisnerja pk ELsen- fa, za ubožne d'-ake, pristojne v Trst alr rojene rodb!n!, ca.er« t v trl.ibki » dobro končaniii trs:: vtask n j feicadenriji aH viiji irgcvii i s?';o ros.veSti trgovini tu a t.rM n diiosti, ki se po ludik'h na trgovinski L Scfi v Trstu, mi-v inozensi vn. Proš- nje-e:> 20. novembra Trgovini-' i in obrtni zbornici. Slovensko gledališče. £p?.n;ka bolezen je poseg'tudi v ansambl nadeva :;edaliioa. In tako se jc zgoiilo, da so bile zadnji čas predsfca-ve objav-4 j en o i2 se uts'' v.ie^ie vršiti. Tudi sinočna pred-: nicrala izos'._ti. kajti r-o!eg gčr.e. Kavči-i je bila "e skoraj ozd svela, n morala idi f. Mart'neevič Ju prepovedi ostane s lo- če ve zopc-i leči sta zbolel Kralj. V^Ied na r-c^tni venf' ) gledal sč* .".ici.tna zastavi do prcVici 7.-prto. Injaa. V po^'ede-jek se bodo *ie-po!dne in popoldne predajali na j-ivni dra.iH nodrr.^oeeal predmeti, popoldne rabljeno perilo, zastavljeno meseca anrila leta 1918. na zastavne Lvtke serije 143 in sicer od št. 17.901 do 51 25.400. Oblc.niea sežiga madžarske zastave v Zagrebu, i Dne 16. oktobra v letu 1593. so v Zagrebu na Je-' Sačirevem trgu sežgali madjarsko zastavo. Povo-bl'sl-ra pokojnega cesarja in kraija Frana Jo-bila r.ainrcč na slavoloku mesca Zagreba ena 'aaslca zastava. Zc prvega in dru-i gega dne sc» poskušali vseučiliščniki, da bi sneli ■ zaaiavo. AH. ni se jim posrečilo," ker so jo čuvali i orožnik*. Na to pa so sklenili, da se/gejo zastavo, i in zgodilo se je. Da pa ne bo škandala — ker je t t>:l vladar še v Zagrebu — so loto«ranrali »zlo-' ćincee rz prvega nadstropja bolnišnice usmiljenih bra4o". Naslednjega dne pa jc po zrstemu teda- a S. M- ZgamlMZ Hasgr-sSS sa^eašj. esarkvai. Belo se SsuršS e malo dneb. Sruifgg Jiiioslo^sn. rsspisaja »ivlizo SIFBK ki 11 moral tudi urejevati društveno glasilo. Prednost imajo oni, ki "so vešči poleg slovenščine tudi hrvatskega ieziKa v govoru iii pisavi. Plača po dogovoru do 600 kron mesečno. Ponudbe najs se pošljejo r.a Zoez-o Jugoslevanslch jznicarjev v Trstu, ulica Cariutia št 39. v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowltz & Figlio. Velika izbera srebrnih !n zfatih ur, uhanov, prstanov, verižic ild. Cene zmerne. Cene zmerne. fGispfei mmm Trst - Corso štev. 39 - Trst Razgled niče v plathiu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizd. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake »like. — Qektri;na razsvetljava. — aast! aocilnaaanoRacoG^scrrrsEiaBEiojcaa ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cerrnak v Trstu, ulica Poste vecchia 12 vogal ulice deile Posta Izdiranje zobov brez bo« leein. — Plombiranje. UJVIET^I ZOBJE — i ^ffUUTA^ vsaki velor ©b 9'/,-. 111 Vstopnim K 1«— N^v salen! RINA KOCSR damska fasalka jrjse Rokavice in modtie potrebščine. IT. VENTER." & Coiap. Corso ,14. Modne potrebščine ia i^dtlovauja roVavic. Čiščenje in poprav Ijanjo rokavic Ceae zmerne. 1310 Trgovina jestvfn IV.VIs lilDOVEC, Trst, nI, CampaaUe ft (£cg roDterosso). Iiaa v zalogi: čsj, paradi2no i-»Ti-servo, žen?, kisle lrum -rce, kocka za jiiho. ffonjak, \ ormouih, maršala, mal novec in več vrst mineralnih vod Ur blago aprovizacijske komisijo. (414 Cantp Mehanična delavnica. ODLIKOVANA IAVARMCA OSVALDELLA. Via iMeda 26. Izdelovanje ia j>cprara strojev in motorjev. Proračuni. 1 90 Knjigoveznica PTETItO nPPAN, Trst, ulica Taldirivo 19. Artistična vezava Žepui koledarji lastnega iiulelka. — Vpisniki (reg-ietri) posebnega sistema. 207 'dom ŠŠv1 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAB, til. tr. Giovanni 6 in 12. NajboljSa izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Ceae zmerne. 202 Hotel Continental Trs!\ niiea San Nicoio št. 25 (blizu Corsa). Prenočišč« za vojake. D rigalo. Cena zmerne. Postrežba točna. , 190 Papir« VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirna tih vrečic lastne tovarna — Valčki raznih bar* in velikosti. Cena zroarua. — Gaalona Dollinar, Trst. Via dei Gelsi J 6. 2u6 . Domska krojačnica A RIEGEB, Trst ulica Comaerciale 3. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne cbleke, obleke za poroke, bluza za gledališta itd. (Jene zmerne. 337 Ljubljanska kredifsia banka .. i ■ ■ - g Podružnica v Trsta ^ Ulico Ctuermo jfe«. 11. H: ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje In blago in IzvrSnje vse v bančno stroko spadajoče tnmakcije. Vlose n bnjižice otaestie 4% netto Viose m tekoči ia žira-Mno boHo^b to dogovoru. ■■ n Obavija nakazila vojnim uiebiikom. ■ i ■ Poslovalnica c kr. razrsiiM loterija. Trat, Via Cassa dl Risparmlo štv. 5 (Lastno poslople) Kapital ir rezervahlH^M.-^kM _ * 23'500-000- F1L1JALKE: Dunaj Tesetholstrasse 7-9. Dubrovnik, Kotor, LJubljana. Metković. Opatija, Spit, Sbenik, Zadar. _____... (I DrAfloia ?rf>f!r r»7r»rlnn Ir JADRANSKA BANKA KUPUjt IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pis.ii«, prijoriiete, delnice, srečke itd. VALUTE iN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščili. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. — MlHJALMiC M — VLOGE NA KNJIŽICE _ _ od dneva vloge do dneva vzdiga. Renini davek piačuj« banka od svojega. Obrestovanje vlog Jia tekočem In žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki ia nakaznice jut vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzai izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno, bt lvum krediti, rembours-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcanla. — Borzna naročila. — Inkaso. Telefoni:* 1463^ 1793 In 2676. URADNE URE: Od 9—1 pop. ===== ESftOMT MENIC — se lahko skuha iz enega komada g Trsa, ulica Carinila štev* 7 | Posluiule tefn©. - giekSrifoi "aparati i | I@iUe Eas. - rok (štiazil^a). - izpo- soja lasulje ia sledsiilCe- - VssSšo lasno o izvrši sn po najnižjih cenah. Prij)er&?a ss lastnica« ^ (regisirovana satffuga s omejeno savazo) v Gorici, sedaj začasno v Ljubljani, »aisiania svojim čfanom in drugim, ki imajo opraviti s tem zavcciom, da se preseli za stalno mecS 23. sn 2@. t. m. v svoje lastne prostore v Gorico, Vrtna ulica 32, L, kamor naj se blagovolijo stranke v bodoče obračati. V slučaju kakega nepričakovanega zadržka, ki bi našo preselitev onemogočil, naznanimo to strankam pravočasno potom časopisja. (krem-voska) en četrt kg najboljšega čistila za čevlje« Cena K l— Dobiva se po^ioil« Originalno nabilo. 'Vrže se eno kocko LURiONTA v l/4 1 vode ter se meša do preku-hanja. Naposled se odstrana od ognja in se zlije čez nekoliko minut v zaklepno posodo. Čez nekdaj časa se strdi tekočina v en četrt kg najboljše vrste krem»voska, ki zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en mesec. Navodilo je tiskano tudi na zavitku in je lahko razumljivo. ZtM in edina prodala LURlOfi-A Đuna] L oKraj Franz-JossfsKtil 3-9 (Industrispiatz) Glasni zastopnik In založnik za Trst, Istro, Fnrlanljo, Dalmacijo In Trldent: Fr. Mell - Trst