395
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. C. k. ministerski ukaz od 26. novembra, veljaven za vse cesarske dežele (samo za ogerske dežele, Beneško in Galicijo ne), veleva, da povsod — po mestih in kmetih — se imajo župani in odborniki (soseskini možje) na novo voliti, in sicer po občinski (srenjski) postavi od 17. sušca leta 1849. Vsled tega ukaza se ima v vsaki občini (soseski) berž popis v o I i v c o v napraviti po tistih treh ali dveh verstah, kakor jih omenjena postava odločuje, ker 6 tednov potem, ko je bil popis volivcov narejen, se morajo povsod že novi odborniki (soseskini možje) voliti; dalje pravi ta ukaz, da postava od 19. sušca 1852 ne velja več popolnoma, ker po nji so mogli odborniki in župan višje poterjenje zadobiti; sedaj pa odbornikom ni tega treba; oni se svobodno volijo; župan pa mora od višje oblasti poterjen biti. Novi župani in odborniki prevzamejo vse jim po postavi odločene opravila, in ostanejo tako dolgo, dokler ne pride po ustavni poti nova županijska postava na dan. — Tako govori omenjeni ministerski ukaz, kteri veleva posebno za to nove volitve županov in odbornikov, ker iz njih verste ali z njih pripomočjo se bojo v vsaki deželi volili tudi poslanci v d e-že In i zbor; to pa je tako važna reč, da je treba starino preroditi in namesto ljudi, ki so pokazali, da niso za soseskine opravilstva pripravni, druge pripravniše može voliti. To je prav, da se je svobodna srenjska postava od leta 1849 sopet oživila; pa živa potreba bi tudi bila, da bi deželne postave, ki so bile ravno tistega leta 1849 že oklicane, sopet svojo moč zadobile namesto teh, ki so bile dosihmal razglašene in ki nobeni deželi niso po polji. Iz tega, da se je oživila srenjska postava od leta 1849, se je nadjati, da tudi želje po deželni postavi od leta 1849 ue bojo klici upijočega v puščavi.
Češko. Iz Prage. „Pražke Novinv" naznanjajo, da dr. Jul. Greger je prejel dovoljenje za nov politišk časnik češki pod naslovom ^Narodni list"; dr. Riegerov časnik se veli „Narod". — „Slov. Nov." pišejo, da ob novem letu 1861 bojo trije časniki z imenom cČasu, ker razun praž-
396
kega krakovskega „Časaa bo   ob   novem letu začel   tadi   v Pelrogradu izhajati  „Vrjemeu  (Cas).
Horvaško. Iz Zagreba. 26. nov. je bila perva banska konferencija, ktero je začel svetli ban z krepkim govorom, v kterem je zboru razodel važne naloge njegove. Potem je gosp. Ivan Kukuljevič besedo poprijel in omenivši tri t užne dobe preteklosti Horvaške in kako je ona zemljo za zemljo zgubila, češ, da „preko Une i Save leži turška Hrvatska; tamo preko Velebita i Kvarnera dalmatinska Hrvatska; ovamo preko Učke i Snežnika istrijanska Hrvatska, a preko bližnje Kupe kranjska Hrvatska s metličkim i cr-nomeljskim Kotarom", je nasvetoval, naj se poda naj Dunaj deputacija prosit kralja, da se do onega časa, dokler hor-vaški zbor glede prihodnje zveze z Ogerskim koneeno svojega mnjenja ne izgovori, podeli Horvatii začasni dvorni kancelar, in se Dalmacija zedini s Horvaško. Govoril je potem grof J. Jankovič, G. Vukotinovič, Mirko Bogovič, Škof Štrosmajer in več druzih , in sklep je bil, naj gre 8 poslancov na Dunaj s prošnjo do cesarja. Berž so po telegrafu vprašali na Dunaj, ali sme priti deputacija k cesarju, in kmali je prišel odgovor nazaj, d a s m e. Šli so tedaj na Dunaj: ban Šokčevič, škof Štrosmajer, vladika Kragujevič, grofje P. Pejačevic, J. Jankovič in J. Erdodv, in pa ffosp. E. Zdenčaj in Smaič. Bog daj srečo!
Ogersko. Na Ogerskem se čedalje huje vzdigujejo valovi nemirnega časa. Vidi se, da tudi s tem niso zadovoljni, kar so prejeli s cesarskim diplomom 20. okt. Dvorni kancelar, baron Vay, je bil v Pestu in je prinesel seboj nove uredbe za prihodnje županijc tkomitate), al, kakor se bere, ni po vsem vstregel deželi. To je slabo znamenje tudi za deželni zbor, ki utegne v Ostrogonu kmali biti, ker je že 28. nov. došlo v Ostrogon cesarjevo pismo, v kterem so poterjeni odborniki te prevažne skupščine. Ni davnej, kar se je bralo v časnikih, da so v Debrečinu, Miskolču in drugod hudo razsajali, nekterim osebam oknja pobijali, cesarske orle tergali s hiš, „eljen Košut", „eljen Gari-baldi" kričali itd.; 2. dan t. m. zvečer ob 7. uri je množina ljudstva se vlekla po mestu Peštu in razsajala; zlasti na vsako tobakarijo se je vergla ter povsod metala table s cesarskim orlom na tla; nobena živa duša pa se ni nikjer ustavila zoper to razuzdanost, ki se godi gotovo zoper voljo vseh  poštenih Magjarov.
Iz Vojvodine. Fml. grof Mensdorf potuje še zmiraj po Vojvodini in pozveduje želje, kaj o novih razmerah do Ogerskega mislijo Serbi. Bere se od 3 strank: ena je za zedinjenje Vojvodine z Ogerskim kakor pred letom 1848, druga želi samostojnost dandanašnjo; tretja se hoče združiti z Ogri, s dostojnim poroštvm narodnih pravic. Čigava bo obveljala, bo prihodnost razodela.
Laško. Iz Laškega nimamo tabart posebnih novic. Govori se veliko, ve se pa gotovega še nič. Pravijo , da Napoleon svetuje sardinskemu kralju, naj obderži papeževe dežele, ki jih že ima, kot namestnik papežev; v Rimu in okolici pa naj vlada sv. oče. Tudi se veliko govori o tem, da avstrijanska vlada ni zoper to, ako si Lahi odkupijo Benetke. Al „Donauzeit.u je rekla na to, da dobro ve, da je to nesramna laž, ker Avstrija nikdar ne bo barantala za svoje pravo. — Viktor Emanuel je i. t. m. prišel v Pa-lcrmo. Kralj neapolitanski je še zmiraj v Gaeti in papež v Rimu.
Francozko. Dolgo že so pričakovali Francozi, da jim bo cesar podelil dober kos svobodnega političnega življenja. 25. dan t. m. se je oglasil vladni „Moniteur" in oklical štiri prenaredbe, med kterimi najimenitniša je ta, da zbornica (deržavni zbor) sme v vprihodnje v pretres vzeti ogovore cesarjeve, s kterimi se začnejo deržavni zbori. To se zdi na pervi pogled veliko, da zborniki smejo pre-sojevuli cesarjevo urianjo in domačo politiko; al če se pomisli,
da francozka vlada nima ministrov, ki bi odgovorni bili za slabo in dobro deržavnemu zboru, se lahko spozna, da je taka svoboda le jalova reč. Vendar cesar Napoleon, modra glava, dobro ve, da ta pretres utegne njegovi unanji politiki velika podpora biti, ako pridejo časi, ko bo treba, da deržavni zbor poterdi početja njegove o tem, kar „francozko slavo" (gloir) zunaj Francozkega povzdiguje. Zvedeni politikarji tedaj pravijo, da to, kar je Napoleon 25. nov. Francozom podaril, kaže v pratiki politični na „vihar". Daje Persigny-a izvolil spet za ministra, kaže, da sta si Francoz in Anglež spet dobra prijatla.
Moldava in Vlaliija. Tudi tu se kažejo znamenja, iz kterih se vidi, da se bližajo velike prekucije sveta. Gotovo je nek, da se bote kuežii z dovoljenjem cesarja Napoleona zedinile veno deržavo, od ktere pravijo, && utegne začetek biti velikega magjarskega kraljestva razprostiranega poleg Donave do černega morja. Čaru rusovskemu pa uek to početje ni po volji.
Cerna gora. S Cetinja 8. nov. Danes se je poročil mladi knez černogorski Nikica (Nikolaj) I. z Mileno Petrovko Vukovičevo, hčerko starešina Vukoviča. Pri slovesnem obedu je ruski konsul napil zdravico ženinu in nevesti; potem je veliki vojvoda Mirko pil na zdravje čaru rusovskemu, ^zavetniku Cerue ffore, da bi Slovane osvobodil in jih zedinil kakor je cesar Napoleon 111. osvobodil in ze-dinil Italijane". Starešina Ivo Rakov pa je napil zdravico Napoleonu III. »rešitelju zatirane narodnosti". Knez Nikolaj je pil na zdravje knezinje Darinke itd. — Knezinja Darinka se je na  povabilo francozke cesarice podala v Pariz.