CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 20. APRILA 1956 LETO VII - ST. 16 - CENA 15 DIN Urejuje uredniSki odbor — OdsoTorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trr 5 — PoStni predal 123 — Telefon: uredništvo 34-23, uprava 25-23 - Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500. polletna 250, četrtletna 125 din - Uhaja vsak petek — Poitnina plačana » gotovini — Rokopisov ne vračamo. Velenjski rudarji pred Loiajem RUDNIK JE MED NAJBOLJŠIMI V JUGOSLAVIJI. — DELAVSKI SVET SE ZAVZEMA ZA ŠE VECJO STORILNOST DELA Ko je nedavno zvezna komisija pre- gledala delo v rudniku lignita v Ve- lenju, je izjavila, da ta rudnik sodi med najboljše rudnike v Jugoslaviji. V Slo- veniji se je po letni produkciji dvignil na najvišje mesto. Tako so lani nako- pali 1 milijon ton premoga. Letos bodo povečali proizvodnjo na 1,350.000 ton. Za tako povečanje bodo rabili še štiri- sto delavcev. Letos se proizvodnja lignita veča iz meseca v mesec. Tako so marca nako- pali 3650 ton dnevno, aprila ga bodo 4000 ton, maja pa 4500 ton dnevno. Ker trenutno ni stanovanj za štiristo delav- skih družin, sprejemajo predvsem mla- dince. Eksploatacijsko področje se bo širilo proti Šoštanju. 2e leta 1959 bodo pro- dukcijo lignita povečali na 2 milijona ton, a leta 1963 na 3 milijone ton. Ta- krat bo zaposlenih 3400 delavcev. Zato bo potrebnih 2637 novih stanovanj. Zra- slo bo moderno mesto Velenje, ki bo imelo v 10 letih 30.000 prebivalcev. Rudnik lignita v Velenju ni med naj- boljšimi v Jugoslaviji le po učinku, ampak tudi po bogatih ležiščih. V svo- jih nedrjih hrani 610 milijonov ton pre- moga in zavzema prvo mesto v Slo- veniji. Ker znaša kalorična vrednost lignita le 2000 kalorij, bodo zgradili izsuševal- nico, ki se bo izplačala že v enajstih letih, saj bo dal izsušen premog 4000 kalorij. Vse to je le nekaj številk za razvoj velenjskega giganta. Upravljanje takega velikega podjetja bi ne potekalo tako vzorno, če bi tu ne imel odločilne besede delavski svet. ' Pred nedavnim so izvolili nov delav- ski svet, ki ima 70 članov in ga vodi tov. Hubert Mravljak. Delavski svet je na sejah, predvsem zadnjih, dosti raz- pravljal in ukrepal o še večji storilnosti dela. Le-to bodo izboljšali z dobro or- ganizacijo dela, ki se kaže v izboljšanih metodah odkopa in večjo disciplino de- lavcev. O tem so razpravljali prav se- daj pred delavskim praznikom, ko naj bi začela poskusno obratovati termo- elektrarna v Šoštanju. Le-tej bo dajal rudnik letno 450.000 ton, ko bo v po- gonu prva faza. Tako bo 1. maja začel obratovati pMaskusno le skiper. V Čast 1. maju so poleg povečane pro- izvodnje in obratovanja skiperja uredili tudi dve učni čeli v jami za mladince do 25. leta starosti. Tam delajo in se učijo ob najboljših delovodjih. Za splošno iz- obrazbo so jih vključili v spdošno iz- obraževalni tečaj. Vse mladince bodo vključili v klub mladih proizvajalcev, ki že deluje. Tam jim bodo na sestan- kih govorili o delavskem samouprav- Novoizvoljeni predsednik delavskega sveta tov. Hubert Mravljak Ijanju in jih tako uvajali v delo delav- skih svetov. Nov delavski svet pa ima kar 24 % mladincev. Delovne zmage v preteklem obdobju bodo manifestirali na prvomajski po- vorki, ki bo na večer pred praznikom. Po povorki pa bo v dvorani slavnostna akademija, ki bo prikazovala borbo slo- venskega naroda za svobodo in enako- pravnost od kmečkih puntov do danes. SEJA OKRAJNEOA ODBORA SZDL V CELJU Večja kmetijska proizvodnja ^ OSNOVNI POGOJ ZA DVIG STANDARDA KMETIJSKI PROIZVODNJI POSVEČATI VEČ SKRBI - SLABA EVIDENCA NAD ZEMLJO ZADRUŽNIH EKONOMIJ - PROIZVODNI NAČRTI KMETIJSKIH POSESTEV NISO GOSPODARSKI - VRBJE LAHKO SLUZI ZA VZGLED VSEM OSTALIM POSESTVOM - ORGANIZACIJE SZDL NA VASI BODO MORALE ZADRUŽNIŠTVU NUDITI VEČJO POMOČ. Preteklo sobolo je bila v Celju prva seja novizvoljenega odbora SZDL za okraj Celje. Na njej so razpravljali o kmetijskih problemih, predvsem o kmetijskiti posestviti in zadružniti ekonomijali. Iz obširnega poročila, ki ga je podal predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Simonič ter iz razprave povzemamo nekaj misli in ugotovitev. ZADRUŽNE EKONOMIJE BO TREBA IZBOLJŠATI V kmetijstvu ni bilo dovolj ukrepov, ki bi zagotovili večjo proizvodnjo. Zla- sti je bila pomanjkljiva temeljita ana- liza proučevanja ekonomskih in druž- benih procesov na naši vasi. Niti okraj- ni odl>or niti okrajna zadružna zveza nista imela popolnega pregleda nad de- lom kmetijskih posestev in zadružnih ekonomij v okraju. Zato t)osta morala okraj in okrajna zadružna zveza, še po- sebej pa občinski odbori in kmetijske zadruge posvečati kmetijski proizvod- nji več skrbi. Razen tega bi morale tu- di organizacije SZDL na vasi bolj kot doslej usmerjali drobno kmetijsko pro- izvodnjo v socialistično smer. V okraju je 18,3 zemljiških površin socialističnega sektorja ter 80,7 % pr- vršin, ki so last zasebnih kmetov. Ob- delovalne zemlje je 4 do 5 %, ostale površine pokrivajo gozdovi. Zadružne ekonomije obsegajo 1/6 zemlje sploš- nega ljudskega premoženja, od katere je 300 ha obdelovalne in 200 ha orne. Evidenca nad to zemljo je zelo slaba. Od 17 zadružnih ekonomij je bilo v zad- njih dveh letih opuščenih 11 ekonomij. Zemljo na teh opuščenih ekonomijah. kakor tudi sredstva v veliki meri kori- stijo zasebni kmetje. Tudi sicer stanje na teh ekonomijah ni zadovoljivo. Kme- tijska posestva, ki jih je v okraju 23, prav tako ne dajejo od sebe tistega, kar bi bilo od njih pričakovati. KJE SO VZROKI TAKEGA STANJA? Na splošno lahko trdimo, da je celj- ski okraj eden najbolj mehaniziranih okrajev v državi. Pogoji za kmetijstvo so ravno taiko ugodni kot v drugih ev- ropskih državah, vendar v okraju kme- tijstvo dosega le okoli 50 % hektarskih donosov od srednjeevropskega po- vprečja. Zaradi ugodnih pogojev pa vse kaže, da bi moglo kmetijstvo v okraju doseči v nekaj letih srednjeevropsko povprečje. SLABA ORGANIZACIJA DELA IN NIZKA STORILNOST Doslej je bilo več razlogov, da je kmetijska proizvodnja zaostajala nad srednjeevropskim povprečjem. V prvi vrsti je proizvodnja na kmetijskih go- spodarstvih dokaj slaba in storilnost nizka. Posestva niso organizacijsko do- sti utrjena. Davijo se večinoma z vsemi kulturami kot zasebni kmetovalec in se- veda takšen način proizvodnje nikakor ne more biti rentabilen. Sicer se mno- go govori o reonizaciji na kmetijskih posestvih in v kmetijskih zadrugah, vendar se doslej še niti eno posestvo ni orientiralo na proizvodnjo, ki bi bila za njihove prilike najibolj donosna. Po- sestva so nerentabilna razen tega še predvsem zaradi slabe organizacije dela in nizke storilnostih. Nepravilno na- grajevanje na uro, nezadostno izkori- ščena mehanizacija, pomanjkljivo knji- govodstvo in evidenca, vse te slat)osti spremljajo kmetijska posestva. Poleg tega se kmetijska gospodarstva prema- lo poslužujejo znanstvenih agrotehnič- nih in kemotehničnih izsledkov ter ana- liz, saj se kmetijske zadruge mnogo bolj kot kmetijska posestva poslužujejo uslug Znastvenega inštituta v Žalcu. Da- lje kmetijska posestva v premajhni meri vršijo intervencije na trgu, čeprav je prav njihova naloga, da bi v kritičnih Le z racionalno strojno obdelavo lahko izboljšamo kmetijstvo trenutkih posredovale z mlekom, zele- njavo in drugimi pridelki, ki jih po na- vadi najbolj primanjkuje na trgu. Iz vseh teh razlogov proizvodnja te- če stihijsko in nobeno leto ne dosega planov, ki sicer predvidevajo vsako le- to 8 do 12 % povečanje proizvodnje. (Nadaljevanje na 3. str) Težišče dela je bilo na pododborih z letne skupščine rezervnih oficirjev mesta celja Pred kratkim so imeli rezervni ofi- cirji v Celju I. redno letno skupščino, na kateri so bili izvoljeni delegati pol- noštevilno zastopani. Po uvodnih besedah in pozdravu pri- sotnim delegatom in gostom je podal predsednik Obč. odbora UROJ, Celje tov. Jernej Beškovnik izčrpno poročilo o delu organizacije v preteklem letu. Pri tem je E>osebno naglasil ideološko osnovo in politično jasnost, ki delujeta na kvaliteto ter vojaško sposobnost re- zervnega oficirskega kadra. Dolžnost or- ganizacije UROJ je, da vedno naglasa svojo zainteresiranost za politično kva- liteto svojega članstva. V kolikor ie organizaciji UROJ na ob močju celjske občine uspelo napredo- vati v smeri us'posabljanja rezervnega oficirskega kadra, je predsednik Beš- kovnik omenil, da je bilo težišče dela v preteklem letu na naših podoodborih, osnovnih organizacijah združenja. Ob- činski odbor UROJ je le organiziral, po- magal ter usmerjal celotno delo. V letu 1955 je z novo teritorialno raz- delitvijo celjske občine prišel v sklop Občinskega odbora UROJ Celje še pod- odbor Store. Tako ima sedaj 7 podod- borov: I., II., III., IV. četrt. Dolgo polje, Gaber je in Store. Napredek je bil predvsem viden v organizacijskem poglabljanju združenja. Najboljši pododbori pa so bili: I. in II. četrt ter Dolgo polje. V pododboru IV. četrti bo treba stremeti za tem, da se stanje temeljito izboljša in nadomesti to, kar se je tam že zamudilo. V preteklem letu je bilo na območju celjsikega združenja 71 vojno-strokov- nih predavanj. Od kvalitete predavanj in načina podajanja snovi je bila več- krat odvisna tudi udeležba članstva, ki je bila povprečno 50 do 70 odstotkov. V zelo živahni in plodni razpravi so postavili tudi vprašanje, kako ukre- pati proti onim maloštevilnim rezerv- nim oficirjem, ki ne kažejo nobenega /.animanja do vojno-strokovnih preda- vanj, niti za svojo organizacijo, nekaj pa jih je celo tudi v političnem in družbenem življenju popolnoma pasiv- nih. Pri le-teh so sklenili najprej ugo- toviti, zakaj se nočejo vključiti v orga- nizacijo UROJ in če bodo preverili, da so ra:dogi sovražne narave, bodo-pred- lagali odvzem čina. Izjema bodo le oni, ki so pasivni zaradi bolezni, starosti in podobno. Delegati so razipravljali tudi o izpo- popolnjevanju rezervnega oficirskega kadra s tem, da jim prikažejo značaj in F>otrebo njihove vojno-strokovne izpo- polnitve ter jim omogočijo obisk raznih tečajev, poučnih filmov, vežb ter da so-^ delujejo v družbenem delu združenja. f. k. PO TRETJEM MESECU sindikalnega tekmovanja v Celju V ponedeljek popoldne se je sestala tekmovalna komisija pri občinskem sin- dikalnem svetu v Celju, ki je pregleda- la tekmovalne uspehe delovnih kolek- tivov s področja celjske občine. Poro- čila o tekmovanju za mesec marec je vsega skupaj pravočasno poslalo 46 ko- lektivov. Glede na zamudnike poroča- nja, je tekmovalna komisija sklenila, da se bo 25. t. m. še enkrat sestala in pre- gledala delo ostalih kolektivov. Po tretjem mesecu tekmovanja je sli- ka na tabeli v posameznih skupinah naslednja. V prvi skupini vodi PO- TROŠNIK s 427 točkami, na drugem je PREVOZNIŠTVO z 229, na tretjem pa ELEKTRO RADIO CENTER z 91 toč- kami. Po rezultatih kaže, da se bo najbolj srdita borba za prvo mesto odvijala v drugi skupini kolektivov. Po tretjem mesecu tekmovanja je v vodstvu kolek- tiv veleblagovnice LJUDSKI MAGAZIN z 224 točkami. Drugo mesto si delita AVT05USN0 PODJETJE ter CELJSKm TISKARNA s po 198 točk, na tretjem pa je KOMUNALNA BANKA, ki ima le tri točke manj, kakor pa drugoplasirana kolektiva. V tretji skupini je KOVINOTEHNA v veliki prednosti, saj je njen kolektiv do- slej zbral že 921 točk. Na drugem mestu je KOVINSKO PODJETJE, ki je zbralo 541 točk, na tretjem pa je tovarna pe- rila TOPER z 200 točkami. Se večji naskok so si v četrti skupini zagotoviti ZELEZARJl IZ STOR, saj so po tretjem mesecu tekmovanja zbrali že 1502 točki, na drugem mestu je kolek- tiv TOVARNE EMAJLIRANE POSODE s 610 točkami, na tretjem pa 5ETON s 169 točkami. Obi^esfilo naročnikom in bralcem Našim naročnikom in bralcem sporočamo, da h>o prihodnja šte- vilka našega lista izšla v pove- čanem obsegu v soboto, dne 28. aprila. Številka bo dvojina in bo obsegala dosti zanimivega čtiva za prvomajske dni ter prvomajsko nagradno križanko. Cena listu v kolportaži bo 20 dinarjev. Zaradi prvomajskih praznikov številka po prvem maju ne bo iz- šla. Uredništvo ZNIŽALI BODO CENE Delavski svet Tekstilne tovarne v Preboldu je na zasedanju, ki je bilo pretekli petek, sprejel letošnji družbe- ni plan tovarne in potrdil račim za preteklo leto. Družbeni načrt predvi- deva zmanjšanje proizvodnje za 250 tisoč kvadratnih metrov tkanin, ker bodo ukinili nočno delo zaradi žena in mladine. Podjetje je v zadnjem času že trikrat pocenilo svoje izdelke in pred- videvajo še nadaljnje znižanje cen. Za- radi znižanja proizvodnje in pocenitve predvidevajo letos za nad 250 milijo- nov din manjši dobiček. Pri potrjevanju zaključnega račima so ugotovili, da so lanski proizvodni načrt presegli za 0,3 odstotke, da so preteklo leto s prizadevanjem celotne- ga kolektiva znižali lastno ceno za oko- li 51,5 milijonov din, to je za 6,13 din pri metru tkanine, in da so režijske stroške zmanjšali za 5 odstotkov v pri- merjavi z letom 1954. Predsednik velenjske Svobode tov. Furlan pri prostovoljnem delu v rovu. Siev. 16 - stran 2 CELJSKI TEDNIK. 20. aprila mi POGLED PO SVETU Ko je pred kratkim nek konserva- tivn: poslanec zbodel Edena, angleškega predsednika vlade, z vprašanjem, ko- liko bo stal angleško kaso obisk Bul- ganina in Hruščeva, je ta brez obotav- ljanja odgovoril: »Mogo manj kakor mi- lijonski del ehre same hidrogenske bombe.« Predsednik je doživel soglas- no pritrjevanje, Bulganin in Hruščev pa bosta, čeprav ni nobedeji od njiju Sef države, sprejeta celo pri angleški kraljici. Svet mnogo razpravlja o tem, kaj se bodo Rusi in Angleži pogovorili in mnogo pričakuje od tega obiska na naj- višjem nivoju, še več pa od obiska v Moskvi, na katerega se pripravljata Guy Mollet in Pincau. Tudi Anglija bi rada nekaj zaslužila, saj notranje težave, s katerimi se bori, niso majhne. Ze samo poživljena trgovina s SZ bi koristila oslabelim angleškim financam. Dalje gre tu za kitajski embargo, ki bi ga Anglija zelo rada omilila. Ta gospodar- ska vprašanja pa so kruto povezana z zapadno, to se pravi, z ameriško poli- tiko v Aziji, na Srednjem Vzhodu, v Indokini, na Kitajskem, okoli Formoze. Vmes je seveda Bagdaski pakt, ki ga je Anglija kot mrtvorojeno dete posta- vila za »sanitarni kordon« (varnostno zaporo) proti SZ. Ta je ta kordon zlah- ka prestopila in danes dokaj krepko stoji s svojo koeksistenčno politiko v Egiptu, Indiji, Burmi, Pakistanu in dru- god. Ženevska mirovna »evforija« (dobro počutje po umetnem dražilu) je že dav- no mimo, vendar je ruski obisk v Lon- donu velikega pomena. Res je, 20. sto- letje se odlikuje po tem, da je iznašlo neverjetna sredstva, s katerimi utegne iloveštiio začeti in dovršiti medseboj- no iztrebitev. Vendar je treba priznati, da so tudi mirovna prizadevanja upo- števanja vredna in da ne smemo pod- legati demoralizujoči stvarnosti vojnih priprav, ki se mehanično izpopolnju- jejo. Rusi so dobro poučeni o nasprotjih med anglp-ško in ameriško politiko. Na- nje je opozoril celo stari lord Beaver- brok v svojem »Expressu«. Eden torej ne stoji pred lahko nalogo: Moral bo čuvati interese razpadajočega imperija (v zadnjih 10 letih so morali Angleži izprazniti šest važnih postojank od Su- dana do Abadana), obenem pa na nek način priznati rusko navzočnost na Srednjem in Daljnem Vzhodu. V zad- nje7n času so ogroženi angleški položaji na Cei)lonu. Kotelavala je na volitvah propadel, Bandaranaike pa obljublja ustanovitev republike, plantaže, ki jih imajo v rokah Angleži, tujim četam pa se bo zahvalil za navzočnost. Doslej se ni zgodilo nič posebnega, le angleško kraljico prosijo, naj Ceyloncem ne daje več odlikovanj in državljanskih časti. Tudi Singapur vedno glasneje prijavlja svojo zahtevo po neodvisnosti. Se več težav kakor Angleži pa so za- čutili Francozi pod ižesom zapadne po- litike. Molletova in Pineaujeva kritika dela zakrknjenim Atlantidom sive lase, kajti ■J3 zraku je ne samo formalno, marveč tudi moralno približevanje Francije k SZ. To spričo naraščajoče moči Zahodne Nemčije ni nič čudnega. Ce bo šlo tako naprej, se bo izkazala Rollandova diihovita ugotovitev, da imajo Francozi dovolj čuta za red in pamet, da se zato včasih lahko malo zaletijo, pri tem pa pokurijo samo drač- je, debela polena pa hranijo lepo zlo- žena v drvarnici. Utegne se pokazati, da Francija po vojni res še ni začela kuriti debelejših polen. Toda prerokbe raje pustimo in čakajmo na dejstva in naštejmo še nekaj drobnih novic. V Alžiru se stvar nikamor ne pre- makne. Socialist Lacoste dobiva silna vojaška ojačenja, ki bodo stala 170 mi- lijard frankov, vendar ni pričakovati, da se bo dežela pomirila. 8 milijonov Alžircev ne mara priznati sramotnih dejstev, katera bi rado obdržalo 1 mi- lijon alžirskih Francozov. Mendes- France ima glede tega drugačno mne- nje in terja, da mora Francija pred- vsem pridobiti zaupanje Alžircev. — Franco je po februarskih študentovskih demonstracijah moral spet priznati, da falanga ne more več dušiti takih ali drugačnih znamenj opozicije. Zdaj Štrajka 50.000 delavcev, upirata pa se tudi Južni Maroko in Zlata obala. Zato skuša preko ZDA ojačiti svoj položaj s tem, da bi se usedel v Atlantsko zve- zo in Einopski svet, zato je opustil pro- pagando za Gibraltar, zato ne podpira portugalske politike v Indiji. Princ No- rodom Sihanuk namerava Iz Kambodže narediti neodvisno državo. Zato je proti Din Diemu in zoper pomoč ZDA, vsaj zoper tako s političnimi pogoji. Doživel je čast, da so ga ZDA obdale s tako blokado kakor LR Kitajsko. Sihanuk je obiskal tudi Peking, tega pa ZDA ne prenesejo. — Južni Vietnam noče pri- znati ženevskega sporazuma. Stvar je prišla že tako daleč, da Francozi eva- kuirajo svoj korpus, s katerim naj bi bili varovali politiko sponrazuma v In- dokini. — Naser knt?rira angleško in ameriško politiko do Egipta, hvali pa SZ, ki pa ponuja pomoč brez političnih pogojev. Anglija namreč v Afriki še vedno rovari. Sudan naj bi se ne spo- razumel z Egiptom zaradi Nila, usta- novila naj bi se pa Velika Somalija, velika muslimanska država, ki ne gre v račun Etiopiji. Naser obljublja, da ne bo napadel Izraela, ne bo pa tudi gle- dal, kako njegovi rojaki beže pred Izra- elci. — Adenauer bi s Posaarjem rad izsiljeval Francoze, da bi popustili v svoji sedanji orientaciji glede združitve Nemčije in se spet postavil na ameriško stališče. Verjetno napak računa. — v Južni Afriki je Strydom izpeljal sra- moten načrt o ločenem razvoju belih, barvastih in črnih skupnosti, rasizem se torej seli na druge kontinente. — v Londonu je socialistično intemacionala odklonila enotno fronto s komunistič- nimi partijami, v r>zhodm Evropi pa je na dnevnem redu rehabilitacija politič- nih obsojencev. — Medtem pa se je v Beogradu zaključil pomemben dogovor s Spaakovo socialistično stranko. Skratka: Svet se povezuje in išče najrazličnejše načine sodelovanja, prav po starem antičnem načelu, da so de- ljene težave zabava. JVobena država na svetu si ne more privoščiti avtarkije, tudi tiste super države ne, o katerih govori Orwell v svoji utopični satiri r,L. 1984«, naperjeni zoper totalitarne popadke super ljudi. T. O. Današnji čas zahteva tehnično znanje Kot so svoj čas prednjačile dežele z visoko razvito kulturo, tako zavzemajo danes prvo mesto dežele z najbolj raz- vito tehniko. Zato je v sodobnem času tehnična vzgoja prav tako važna kot šolska izobrazba. Se posebno je važna za našo državo, ki se razvija iz kme- tijske v vse bolj industrijsko deželo. K splošni tehnični izobrazbi so v povoj- nih letih precej prispevala društva Ljudske tehnike, ki so tehnično uspo- sabljale mladino za našo Ljudsko ar- mado, strokovno vzgajale delavce za naše tovarne in seznanjale naše kme- tovalce s sodobnimi kmetijskimi pripo- močki in stroji, ix>zabljale pa tudi niso na vso ostalo tehnično vzgojo, ki je pMDtrebna današnjemu človeku, tako za lažje dela in življenje kot za razve- drilo. Tudi v celjskem okraju so društva Ljudske tehnike dosegla lepe uspehe s pravilnim delom na vseh področjih na- šega gospodarstva. To delo bodo letos ob 10-letnici Ljudske tehnike še bolj razgibali in prenesli svojo dejavnost tudi v kraje, kjer je bilo doslej le malo storjenega za tehnični napredek naših delovnih ljudi. 2e prihodnji mesec se bodo začele razne prireditve v zvezi z 10-letnico Ljudske tehnike, v mnogih krajih pa bodo prikazali tudi svoje do- sedanje delo, medtem ko je Ljudska tehniika že izvedla uspele proslave 100-letnice rojstva Nikole Tesle s pre- davanji, praktičnim prikazom delova- nja transformatorja Nikole Tesla in filmskimi predavanji o elektriki. Pro- slave so bile v Celju in nekaterih dru- gih večjih krajih našega okraja. RAZSTAVA V CELJU Pripravljalni odbor pri Okrajnem od- boru Ljudske tehnike v Celju za pri- pravo razstave ob 10-letnici Ljudske tehnike je na seji, ki je bila preteklo sredo, sklenil, da bo razstava v Celju v zadnjem tednu meseca maja. Društva Ljudske tehnike bodo razstavila svoje izdelke in fotografije o svoji de- javnosti, medtem ko bo industrija pri- kazala novosti iz proizvodnje, šole pa sodobna tehnična učila. ZNANI SO DALEC rZVEN CELJA Kako daleč je znano društvo Ljudske tehnike v Tovarni emajlirane posode, kaže že samo dejstvo, da je to društvo razen celjskega gledališča opremilo z elektro-strojno opremo tudi gledališče v Banji Luki in da zdaj delajo vrtilne bolniške postelje tudi za bolnišnico v Risanu v Crni gori. Društvo ima zdaj 415 članov in je najmočnejše društvo Ljudske tehnike v celjskem okraju. z uspehom usposablja člane kolektiva za delo v tovarni, daje predloge za iz- boljšanje proizvodnje in izdeluje proto- tipe strojev in naprav za tovarno. Ra- zen tega je v Sloveniji malo bolnišnic, za katere že ne bi izdelali (kakšne opreme. ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE Močno društvo Ljudske tehnike raste tudi v Tekstilni tovarni v Preboldu, ki ima zdaj že 200 članov. Zlasti delaven je strojni krožek. Le-ta pomaga delov- nemu kolektivu z raznimi predavanji o proizvodnji, organizaciji proizvodnje in dela, izdeluje pa tudi neikatere na- prave, ki so podjetju potrebne za ne- moteno in boljšo proizvodnjo. Razen tega vsestransko pomaga Postaji mladih tehnikov na osnovni šoli in gimnaziji v Preboldu. TEHNIČNO VZGOJO RAZSIRJA NA VSA PODROČJA Društvo Ljudske tehnike v Zrečah se naglo in uspešno razvija v močno druž- beno organizacijo, katere dejavnost se razširja iz Tovarne kovanega orodja tudi na osnovno šolo in delo v kmetij- stvu. Zdaj ima nad 140 članov. S svojo iznajdljivostjo in znanjem pomagajo podjetju v proizvodnji, tehnično vzga- jajo člane kolektiva in sodelujejo s krožkom mladih tehnikov na tamkajšnji osnovni šoli in aktivom kmečke mla- dine. Društvo za napredek gospodinjstvo v Lćišhem skrbi zo izobroževanje ženo LASKE 2ENE SE POTEGUJEJO ZA PRALNICO Pranje perila zahteva od zaposlene žene preveč časa in napora. Zato laške žene že dalj časa razmišljajo, kako bi prišle do pralnice kot uslužnostnega podjetja. Obrnile so se kar na pravo mesto, ko so Drtištvo za napredek go- spodinjstva v Laškem zainteresirale za to vprašanje. Omenjeno društvo je zna- no, da dobro izpelje tudi na videz ne- izvedljive naloge in tako se je pogumno lotilo tudi tega vprašanja. Z občinskim LO se je že dogovorilo, da bo uredil prostore za pralnico. Pralnica pa zahte- va sodobne pralne stroje, ki pa so pri nas še zelo dragi. Društvo za napredek gospodinjstva v Laškem hoče svojim ženam samo kupiti pralni stroj. Društvo je organiziralo družabni ve- čer, od katerega čisti dobiček bodo od- vedli v siklad za nabavo pralnega stro- ja. Prav tako bo društvo letos organi- ziralo še več prireditev, razstav, srečo- lovov itd., da bo dobilo potrebna sred- stva. Predvidevajo, da bodo ta sred- stva letos zbrana in v pričetku prihod- njega leta bodo — kot vse kaže — La- ščanke že laliko prale na novih stro- jih. Društvo za napredek gospodinjstva v Laškem skrbi tudi za strokovno izobra- ževanje žena na svojem področjiL Štorski žeSezarji uspešno napredujejo ^mB SINDIKALNIMI ODBORI JE NAJBOLJŠI ODBOR ELEKTRO- FLAVŽA, OBDELOVALNICE VALJEV IN LIVARNE. — MED PO- VERJENIKI PA TOV. JERNEJŠEK Desetmesečno tekmovanje, ki ga je razpisal Občinski sindilcalni svet Celje, je že februarja sprejela tudi sindikalna podružnica Železarne Store. Pri spre- jetju tekmovanja je izvršni odbor po- družnice izrazil željo, da naj v tem tek- movanju sodeluje celotni kolektiv in ne samo sindikalni aktiv, kot se to dogaja v nekaterih podružnicah. Zato so tek- movanje razpisali tudi med 16 sindi- kalnih odborov. Za vodenje tekmova- nja, zbiranje podatkov ter ocenjevanje tekmovanja so izvolili petčlansko vo- lilno komisijo. Ta komisija je imela te dni sejo, na kateri so pregledovali rezultate za me- sec januar, februar in marec, ki so kar zadovoljivi. Vsi zaposleni so vključeni v sindikatu. Članarino so pobirali in plačevali v redu, razen v sindikalnem odboru prostor — promet, kar je pri- pisati malomarnemu odnosu tamkajš- njega odbora. V tem času je bilo 29 športnih tekmovanj, za Delavsko enot- nost so pridobili 100 novih naročnikov, za Našo skupnost 57, za Prešernove knjige 386 in za ostale časopise 65 na- ročnikov. Političnih, ideoloških in go- spK>darsikih predavanj je bilo 47. Opra- vili so 17 obiskov bolnim članom. V DPD »Svoboda«, »Partizan« in ostala prosvetna društva so na novo vključili 162 članov. V tem tekmovanju so se najbolj izkazali sindikalni odbori elek- troplavža, obdelovalnice valjev in li- varne. Od športnih sekcij i>a strelska in šahovska. Od poverjenikov se je naj- bolj izka2:al tov. Friderik Jernejšek, po- verjenik »Prešernove družbe«, ki svojo dolžnost opravlja izredno vestno že več let in se mu mora y tem pogledu dati vse priznanje. Teden JSistoče v Laškem Svet za ljudsko zdrarstvo jpii občinskem ljudskem odboru La- ško je na iniciativo sanitarnega inšpektorja dr. Zdenka Mermolje organiziral akcijo za Teden či- stoče od 23. do 29. aprila t. L v tej akciji bodo sodelovali obč. LO, SZDL, gasilci, organizacija RK s svojimi tečajnicami in ostal« množične organizacije. Ker je or- ganizacija takega tedna prvi pri- mer v državi, se Laščani z vso resnostjo pripravljajo na to akci- jo, ki bo gotovo služila kot zgled in vzpodbuda ostalim občinam v našem, pa tudi v drugih okrajih. Akcija Tedna čistoče bo zajela celotno področje laške občine, od središčnih ulic mesta pa vse do najzakotnejše gorske vasice v la- ški občini. Poseben odbor, ki vodi to akcijo, je že pred tedni po- stavil komisije, ki pregledujejo hiše in ulice. Vsaka posamezna hiša je dobila navodila, kaj mora storiti za lično zunanjost hišne zgradbe, dvorišča in okolice. V Tednu čistoče bo laške pre- bivalstvo is pomočjo fliavedenih organizacij temeljito očistilo vsa podstrešja in odstranilo nepotreb- no navlako po dvoriščih in kle- teh. Nadalje bodo očistili vse uli- ce, vaške ceste, vse cestne jarke, gnojišča in smetišča. Gospodinj« pa v tej »čistilni mrzlici« kar tek- mujejo med sabo, kateri dom bo od zunaj in od znotraj bolj čist in estetsko urejen. Predvideno je, da bo zdravilišče Laško dalo v tem tednu na raz- polago svoje kopalnice odnosno bazen vsem prebivalcem laške občine, ki doma nimajo prilike, da bi se kopali. Namen te akcije ni kampanjski. Pobudnik želi z nazorno sliko in s predavanji o čistoči pri prebi- valcih vzbuditi stalni smisel za red in čistočo, da bo Laško kot znano turistično mestece tudi po minulem Tednu čistoče ostalo lepo in čisto. Zato pa je treba sa- mo nekoliko truda in dovolj dobre volje. Mestece Laško, ki v našem okraju gotovo ne prednjači po 2ianemarjenosti, naj bi z izvedbo Tedna čistoče dalo vzpodbudo predvsem tistim našim trgom in vasem, ki doslej zunanjemu izgle- du in čistoči niso posvečali ni- kake pozornosti. Orgonizocije Zveze komunistov v Sovinjski dolini no poti k boljšemu in konkretnemu delu z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V ŽALCU V dvorani telovadnega doma v Žalcu je bila preteklo nedeljo druga občin- ska konferenca ZKS. Poleg delegatov 24 osnovnih organizacij so konferenci prisostvovali tudi gostje, med njimi član CK ZKS tov. Viktor Avbelj, sekre- tar OKZKS Celje tov. Franc Simonič in drugi. Po izvolitvi organov konference je podal poročilo o delu sekretar Občin- skega komiteja v Žalcu tov. Ivan Kovač. v dobro pripravljenem i>oročilu,' ki je bilo podprto z mnogimi primeri s te- rena, je tov. Kovač obzirno govoril o deh; osnovnih organizacij, tako na vasi, kot v podjetjih. Večina organizacij je namreč že prešla preko osnovnih sla- bosti, ki so se pojavljale pri delu. Se- veda so še marsikje razne pomanjklji- vosti in slabosti, vendar so vse organi- zacije na poti k boljšemu in konkret- nemu delu. Ugotoviti pa je treba, da komunisti še vse premalo čitajo in štu- dirajo ter zato niso sposobni tolmačiti perečih problemov, ki se pojavljajo na terenu. To stanje je posebno slabo na vasi, dočim so organizacije v podjetjih pokazale v tem pogledu mnogo več. Še vedno so primeri, da so komunisti neaktivni v boju za napredno miselnost na vasi. Tu so predvsem za ceno mir- nega sožitja z okolico pasivni ter se zato ne spuščajo v odprto borbo. Tudi gospodarski kriminal povzroča precej škode. V nekaterih primerih so v ne- čedne posle zapleteni celo komunisti. Vse premajhna pozornost organizacij je posvečena manjšim podjetjem. Mno- gokrat so v teh podjetjih razne nepra- vilnosti, dogajajo se kriminalni pre- stopki in podobno. V teh podjetjih obi- čajno ne odigrava svoje vloge niti de- lavski svet niti sindikalna podružnica. Na področju občine je 24 osnovnih organizacij, od tega 13 na vasi s preko 450 člani. Občina je v pretežni večini naseljena s kmečkim prebivalstvom, kmetov, članov ZK pa je le 18. To ne- sorazmerje je v primerjavi s celotnim članstvom očitno ter ga bo treba v bodoče popraviti. Tov. Kovač je v svojem i>oročilu še obširno govoril o delavskem in druž- benem upravljanju, delu kmetijskih zadrug in državnih posestev in o delu množičnih organizacij ter o pomoči in vplivu organizacij ZK na te organe in organizacije. Po poročilu se je razvila obširna raz- prava, ki je kritično analizirala delo in dala vrsto koristnih predlogov za delo organizacij v bodoče. Na koncu so delegati izvolili tudi nov občinski komite ZKS za občino 2alec. okvir letošnjega programa dela je vkiljuč.'i'.o vrsto zanimivih strokovnih predavanj, za katera se Laščanke zelo zanimajo. Pred kratkim je društvo pri- redilo predavanje iz vrtarstva. Da je bU namen tega predavanja dosežen, so dokaz že številni, lepo urejeni spomla- danski vrtovi s smotrno razvrstitvijo posevkov. lagcani bodo v tednu Čistoče pokazali vzgled, kako naj bi izgledala vsa naša naselja! Številne naloge občinskega odbora v Vojniku Občinski ljudski odbor v Vojniku za- jema pretežno področje kmetijskega značaja. Prav zaradi tega posveča vojniška občina razvoju kmetijstva naj- večjo skrb. Ta naloga pa ni lalika, ker področje občine obsega tudi precej tiri- bovitega terena. Zato jc njena glavna skrb, da bi usmerila kmetijsko proiz- vodnjo v take kmetijske kulture, ki so najbolj prikladne za to področje. Kme- tijska dejavnost v občini se bo v bo- doče zaradi tega razvijala v glavnem v dve smeri, in sicer v živinorejo in sadjarstvo, kateri panogi sta predstav- ljali žc dosedaj glavni vir kmetijskih dohodkov. Da bi pa proizvodnjo dvig- nili, bo treba pristopili k vrsti agro- tehničnih in živinorejskih ukrepov. Za izboljšanje živinoreje ho treba uvesti sivorjavo pasmo, ki najbol) odgovarja klimatskim prilikam na tem področju. Zelo važna naloga kmetijskih zadrug na področju občine bo, da bodo čimprej nabavile potrebno plemensko živino. Sadjarstvo je v občini precej raz- vito, vendar pa mu preti zaradi oku- ženja po kaparju velika nevarnost. Za- to jc Občinski odbor v Vojniku sprejel odlok o obveznem čiščenju in škrop- ljenju sadnega drevja. Občinski odbor je v cilju pospeševanja kmetijstva s po- močjo kmetijskih zadrug organiziral tudi pozimi kmetijske nadaljevalne šole v Vojniku, Dobrni in Strmcu. Na -jesen pa t>odo ustanovili tudi kmetijsko šolo v Frankolovem. Izobrazba, ki jo bodo dobili kmetovalci v teh šolah, bo pri- pomogla k boljšim oblikam kmetovanja ter k dvigu zaostalega kmetijstva. Na področju občine bo Ireba rešiti tudi nekaj perečih vprašanj šolstva. Zlasti bo treba v bližnji bodočnosti pre- skrbeti sredstva za popravilo šol v Vojniku, Dobrni in na Frankolovem. Težak problem predstavlja /a občino tudi socialno zdravstveno vprašanje. Saj bodo sredstva za socialno zdrav- stvene storitve v letošnjem letu znaša- la preko 5,5 milijonov dinarjev. To jc velik izdatek, ki bremeni občinski pro- račun. Da bi mogel Občinski ljudski odbor v Vojniku uspešno izvajati naloge, zla- sti v zvezi s preobrazbo vasi, bodo mo- rali člani SZDl. tesno sodelovati z njim ter ga podpirati v njegovih stremlje- njih. D. celjski tednik umdna ure za stranke vsak dan od 8.—12. ure, razen ob četrtkih ni sobotah. CEL)SKI TEDNIK. 20. aprila 1956 Slcv. 16 — stran 3 ©jorevc Robert: Tednikova tribuna aktualnih vprašanj Kako sestavimo dober premijski pravilnik Vsak kolektiv si ob uvedbi premij- •kega nagrajevanja zastavi gornje vpra- tanje. Najlažje sestavijo premijsld pra- vilnik podjetja, ki imajo vpeljane dobro organizirane tehnološke in delovne po- stopke, katerih evidentiranje je vse- stransko izdelano in tekoče. Podjetni- ške analize omogočajo takim podjetjem Tse gradivo za sestavo premijskega pra- vilnik podjetja, ki imajo vpeljane dobro Eacijsko in evidenčno na taki stopnji, bodo morala predvsem izpolniti svojo organizacijo in evidenco. V vsakem primeru pa mora podjetje pri sestavi premijskega pravilnika po- stopati sistematično in metodološko. Prva faza pri sestavljanju takega pra- vilnika je priprava. V tej fazi je treba ugotoviti dosedanje normalne uspehe dela s pomočjo podjetniške analize kot n. pr. storilnost posameznikov in pod- jetja; stopnjo izkoriščanja osnovnih sredstev; hitrost proženja obratnih sredstev, razmerja stroškov med seboj in napram lastni ceni, dobičku, dohod- ku; ustvaritev plana izvoza in primer- jave med njimi; primerjava z uspehi sličnih podjetij iste stroke itd. Po tako dobljenih ugotovitvah je treba posta- viti cilj, ki ga podjetje hoče doseči na podlagi doseženih povprečnih uspehov. Sredstva in ukrepe za dosego postav- ljenega cilja je treba analizirati z vi- dika kakšen ekonomski učinek ho s tem dosežen. Nato je treba ugotoviti kdo in kaj bo lahko prispeval k uresničitvi nalog za dosego cilja. O tem je bilo go- vora že v prejšnjem članku. Za ugo- tavljanje posebnih uspehov posamez- nikov ali skupine, ki se bodo nagra- jevali s premijami, je treba izpopolniti knjigovodstveno, statistično in labora- torijsko evidenco in kontrolo proizvo- dov. Predvideti je tTidi treba koliko bo ustvarjenih denarnih sredstev, iz vseh virov za premijsko nagrajevanje. Sele, ko je vse to ugotovljeno se določi vi- Sina premije za posamezne konkretne predvidene uspehe dela, ki so nad obi- čajnimi oziroma normalnimi. Višina premij zavisi od uspehov premijskih upravičencev in sredstev, ki so name- njena za premije. Omejevanje višine premije in njeno vezanje na tarifno postavko premijskega upravičenca je protizakonito. S tem je zaključena pri- prava. Druga faza obsega sestavo besedila premijskega pravilnika, v katerega vnesejo tudi osnove in višine premij ria podlagi ugotovitev priprave. Tretja faza je sprejem in potrditev premijskega pravilnika v smislu zako- nitih predpisov. S tem pa delo okoli premijskega nagrajevanja še ni konča- no, saj z uveljavitvijo premijskega pra- vilnika začenja šele najvažnejše: Kon- kretna realizacija načel premijskega nagrajevanja. Sedaj šele podjetje v praksi preizkusi ali so s premijskim nagrajevanjem iz- vedena vsa osnovna načela, ki so bila obravnavana v dveh prejšnjih člankih. Dosledno izvajanje določil premijskega pravilnika in budna kontrola pri ugo- tavljanju premijskih osnov ter izplače- vanju premij bosta pripomogli odprav- ljati pomanjkljivosti (n. pr. nerealna premijska osnova, nestimulativna pre- mija in slično). Analiza izvajanja premijskega nagrajevanja bo torej slu- žila za ugotavljanje učinkov, ki jih ima tako nagrajevanje na posameznike in ekonomska-finančne rezultate podjetja v celoti. Take analize je podjetje dolžno sestavljati, ker bo le tako opravičilo pred družbo izplačane premije na do- sežene uspehe pri delu. Ugotovitve ana- liz bodo služile za odkrivanje dobrih strani premijskega nagrajevanja ter po- manjkljivosti in napake, ki jih bomo lahko odpravili s spremembami in do- polnitvami premijskega pravilnika. Kmečka mtadina celjske občine na napredni poti OD OTVORITVE KMETIJSKO-GOSPODARSKE ŠOLE DO USTANOVITVE DRUŠTVA MLADIH ZADRUŽNIKOV V CELJU Na pobudo kmetijskiti inženirjev in tehnikov ter ob prizadevanju okrajne- ga in občinskega sveta za prosveto in kulturo so v začetku januarja 1955 od- prli v Celju kmetijsko-gospodarsko šolo. Dokaj pozno, kajti ostalih 19 šol v okraju je pričelo s poukom že meseca novembra 1954. Zamujeni čas so učen- ci iz celjske občine kmalu nadoknadili. Od 29 mladincev in mladink je dovr- šilo prvi leinik 25, ker so med letom štirje izstopili. Vsi razen enega so se jeseni vpisali v drugi letnik. Kljub hudi zimi so tudi med prekinitvijo pouka za- radi mraza na drugih šolati prihajali učenci iz oddaljenih krajev k pouku in dosegli odličen uspeh. Zadnji dan pouka so imeli celo v ne- deljo. Obema letnikoma je predaval to- variš Modic o davkih. Upravnik Kmetij- ske zadruge na Babnem, tovariš Kor- ber, jih je pa navdušil za ustanovitev društva mladih zadružnikov. Nato so iz- volili upravni odbor s predsednittom Milanom Verdeljem iz Ostrožnega. Sola jih je po svojih predavateljih pod vodstvom ravnatelja ing. Ognerja tako navdušila, da bodo absolventi drugega letnika nadaljevali svoje izobraževanje v zadružništvu. V prijetnem razpoloženju so preteklo soboto v dvorani zadružnega doma na Babnem na družabnem večeru zaklju- čili svoje šolsko leto. Susmarstvo bo treba odločneje zatirati Zadnja leta se opaža, da so v šoštanj- ski občini nekatere panoge obrtniške dejavnosti skoraj popolnoma izginile, zato pa se na terenu iz teh strok po- javlja čedalje več šušmarjev. Šušmarstvo se je zlasti močno raz- vilo v šiviljski, krojaški in čevljarski stroki, tako da ponekod že domala ogroža obstoj ix)sameznih obrtnikov. Najbolj izraziti primeri so v šiviljski in krojaški stroki. Ugotovljeno je, da največ šušmarijo šivilje in krojaški po- močniki, ki so zaposleni v tovarni kon- fekcije odnosno pri privatnih obrtnikih, ki po delovnem času opravljajo doma za stranke razne usluge, ne da bi od teh uslug plačali skupnosti pripadajoče dajatve. Da se takšnemu stanju napravi konec, sta pred kratkim oddelek za gospodar- stvo in sodnik za prekrške pri Občin- skem ljudskem odboru Šoštanj obrav- navala nad 30 primerov šušmarstva, nekaj pa jih je še v postopku. Vsi pri- znavajo, da so na nedovoljen način opravljali obrtniške storitve, ko pa so jim nudili možnost, da si pridobijo obrtna dovoljenja, jih je večina to z različnimi izgovori odklonila. Pristojni organ bo moral poskrbeti tudi za to, da se šušmarjem odvzame na nezakoniti način pridobljene dohodke. Zaključile so tečaj... Povsod v okrajn ■io v zimskem času prirejali m dekleta tečaje RK, katere so pred dnevi uspešno zaključili. Na sliki vidimo dekleta, ki so obiskovala tečaj RK v Rimskih Toplicak. AKTUALNA TEMA: Se o odkupu živine Razne organizacijske oblike, Ici smo jih v zadnjem času uvedli glede odkupa živine, se niso ob- nesle, ker niso niti mesarska od- kupna podjetja, niti zadruge stro- go upoštevale navodiL Vprašanje odliupa živine je postalo v našem okraju spet pereče in je danes povpraševanje večje od ix>nudbe. Ponudbe pa so manjše zaradi te- ga, ker so se odkupne cene ži- vini zmanjšale, ko smo uvedli standardni odkup. Celoten odkup živine so prevzele zadruge ter or- ganizirale zadružne dogone. Ven- dan pa organizacija teh dogonov ni dobro delovala in posledica tega je bila, da so mesarji spet udrli na teren, kupovali, pa tudi preplačevali živino. Zadruge so tu popustile in samo prefakturi- rale odkupne bloke. Organizacija tega zadružnega odkupa je bila napačna že v tem, ker ni bila prilagojena ne kraju, ne času. Bi- li so primeri, da so bili v enem dnevu organizirani trije ali štirje zadružni dogoni. Mesarji so vdrli na te dogone in odkupili živino. Nekaj dni pozneje so zadruge spet organizirale živinske odkupe, ki pa so dostikrat ostali brez kup- cev. Nekatere zadruge so vsak teden organizirale dogone in se je to že tako zmaličilo, da so proda- jalci pripeljali na trg samo nekaj glav živine. Mesarska podjetja sploh niso imela pregleda, kdaj in kje bodo organizirani zadružni dogoni. Da bi odkup živine preko KZ v bodoče uspešneje potekal, je pred kratkim to vprašanje obšir- no obravnavala trgovinska zbor- nica, pozneje pa tudi upravni od- bor OZZ. Na prvem sestanku so se zastopniki mesarskih podjetij in KZ dogovorili, da bodo v bo- doče strogo upoštevali uredbo glede odkupa živine, da bo vsaka zadruga odkupovala samo na svo- jem področju in to izključno sa- mo na zadružnih dogonih. Na sestanku upravnega odbora OZZ pa so navzoči razpravljali o predlogih, kdaj in kje naj bi or- ganizirali zadružne dogone. Pred- lagali so, naj bi fee več zadrug na nekem področju združilo v en za- družni sejem, da bi se na ta na- čin zbralo več živine in omogoči- la večja izbira. Ti zadružni sejmi bi bili v povprečnih zadrugah vsakih 14 dni. Živine je skoro v vseh občinah našega okraja dovolj in bi lahko povsod organizirali zadružne do- gone. Vendar to doslej ni bil pri- mer v Savinjski dolini, kjer za- družnih dogonov sploh ni bilo, ampak so mesarska FK>djetja po svojih zastopnikih odkupovala ži- vino kar pri proizvajalcu. Zato pa bo v bodoče savinjska občina imela na svojem področju stalne zadružne dogone v Žalcu, Prebol- du, Polzeli in na Vranskem, me- sarjem pa bodo strogo prepove- dali nakup živine v hlevih. kdo nosi odgovornost, Ce Živina ne odgovarja klasifikaciji? Komisija, ki jo sestavljajo ve- terinar, mesar, zastopnik zadruge in obč. LO klasificira živino na zadružnih sejmih. Kdo nosi od- govornost, če živina ne odgovar- ja klasifikaciji? Odgovornost no- sita kupec in prodajalec. V ta- kih primerih pa, kjer zadruga di- rektno prodaja, odgovarja sama kot prodajalec. Ce pa je zadruga samo kot posredovalec odkupa, ne nosi ona odgovornosti za mo- rebitno nepravilno klasifikacijo. Seveda pa je pri tem važnejše, da občinski ljudski odbor postavi v te komisije take ljudi, ki bodo znali povsem nepristransko odlo- čati o kakovosti živine. Primeri- jo pa se primeri, da je komisija dostikrat pod vplivom mesarja, ker je končno le mesar strokov- njak in lahko standard določi že na oko. Vendar na komisijo ne bi smel vplivati, ker igrajo morda včasih vlogo kake sorodniške ali prijateljske vezi. Se vedno so pogosti primeri, da kupujejo sito živino. V takih pri- merih je odkupno podjetje oško- dovano povprečno za okrog 6000 din pri komadu. Prodajalci še vedno ne upoštevajo uredbe, da mora biti živinče pred prodajo vsaj 12 ur tešče. Komisija bo mo- rala zato v bodoče strogo gledati na to, da bo pri siti živini proda- jalcu odbila primeren odstotek kala. Potrošniški svet v Štoraii pred važnimi naiogami PEREC PROBLEM PRESKRBE — TRGOVINA ZA KURJAVO IN GRAD- BENI MATERIAL JE NUJNO POTREBNA —NASELJE .LIPA' JE BREZ TRGOVINE Nedavno je bila v Storah prva seja potrošniškega sveta. Razen članov sve- ta so bili navzoči zastopniki sindikalne organizacije in poslovodje trgovskih podjetij^ mesarije in pekarne. Na se- stanku je bil za predsednika sveta iz- voljen tov. Franc Starlekar, za name- stnika tov. Ignac Korošec in za tajnika tov. Jože Novak. Navzoči so se sezna- nili s pravili o delu potrošniških svetov in se pogovorili o vlogi, ki jo mora ta svet odigrati v tako naseljenem indu- strijskem središču. Poslovodje so po- dali nekaj predlogov za izboljšanje de- la v svojih poslovalnicah, zastopnik^^ aindikalne podružnice Železarne pa je prikazal splošno problematiko preskrbe v Storah, ki ni zadovoljiva. Ze prva seja je pokazala, da bo imel ta svet mnogo odgovornega dela in bo lahko s svojim delom mnogo doprinesel k izboljšanju preskrbe, zlasti pa pri uveljavljanju socialističnih načel v na- ših trgovinah in podjetjih, ki se bavi j o • potrošniškimi uslugami. Največji problem preskrbe v Storah predstavlja preskrba s kurjavo, saj se 6 prodajo drv lani ni bavila nobena tr- govina. Prebivalci so bili primorani sami iskati drva po oddaljenih krajih, pri čemer so mnogokrat zaslužili špe- kulanti. Tudi s prodajo premoga se ne bavi nobena trgovina, verjetno zaradi tega, ker je pri tem premalo zaslužka. Ce ne bi članov največjih kolektivov v Storah — Železarne in Betona — pre- akrbovala s premogom sindikalna po- družnica, bi le-ti ostali brez premoga že več let. V Storah ni niti nobenega večjega skladišča za kurjavo ter je kur- java izpostavljena vsem vremenskim meprilikam. Is nekdanjega malega naselja v Sto- rah narašča na Lipi novo veliko na- •elje, ki se bo še bolj povečalo v bliž- nji prihodnosti. Večina teh potrošnikov hodi sedaj kupovat v oddaljene trgo- vine blizu železniške postaje. Naselje Lipa bi nujno potrebovalo vsaj eno tr- fovino. O tem so že večkrat razprav- Ijadi na sestankih SZDL in zborih vo- livcev, toda do danes zaman. Začasno bi trgovina lahko dobila svoje prostore v hiši naspiKJti metalurško-industrijske iole. V bodoče pa bi bilo treba misliti Ba nove prostore za moderno trgovsko Podjetje. Nadaljnji problem predstavlja pre- skrba z gradbenim materialom. Znano je že, kakšna stanovanjska stiska vlada ▼ Storah. Te težave slaišajo omiliti po- samezniki s tem, da si gradijo lastne stanovanjske hišice. Za gradnjo teh pa je potreben cement, opeka, apno itd. Toda s prodajo tega materiala se ne »kvarja nobena trgovina, čeprav je povpraševanje tako veliko, da bi bila •amo za tP potrebna posebna trgovina. I*rav tako bi bilo treba razmišljati o ^tanovitvl uslužnostnega podjetja za kleparska, ključavničarska in pleskar- ska dela. Vfia ta dela opravljajo SuSmarji. Tudi pri nabavi in izbiri drugih po- trošniških predmetov naj bi bile po- slovalnice bolj gibčne in naj bi pred- vsem sledUe željam potrošnikov. Ker urejena in dobra preskrba lahko mnogo prispeva k izboljšanju življenj- skega standarda delavcev in uslužben- cev, pričakujejo Storjani, da bo po- trošniški 3vet svoje poslanstvo v redu izvrševal. Večfa kmetijska proizvodnja — osnovni pogoj za dvig standarda (Nadaljevanje s 1. sirani) VSA POSESTVA RAZEN VRBJA, IZKAZUJEJO IZGUBO Tudi Iciošnji proizvodni načrti kme- lijskih poscsiev niso gospodarsko se- siavljeni. Na nobenem od ieh posesiev razen v Vrbju niso iskali rentabilnosli niti pri eni kmeiijski panogi odnosno kulturi, saj vsa ia posestva izkazujejo v svojiti načrtih za letošnje leio izgubo, ki ni osnovana. Kmetijski posestvi v Slovcnskili Konjicati in Rimskiti Topli- cati, kljub temu, da imata vse možnosti razvoja, nista prikazali v svojem na- črtu niii ene panoge rentabilne. Značil- no je, da so vsa posestva planirala ze- lo visoke materialne stroške, ki so v nasprotju v primerjavi z razmeroma niziko proizvodnjo, kar je tipično za za- starelo kmetijstvo. STROJI NISO RACIONALNO IZKORI- ŠČENI Cene pridelkom s teli posestev so so- razmerno previsoke, razen tega pa so prevelike razlike v cenah med posa- meznimi gospodarstvi. Tako je bila pro- dajna cena belih žit pri kmetijskem po- sestvu v Gornjem gradu, kljub najniž- jemu hektarskemu donosu, 10,6 din, v Medlogu 16 din in v Založah 40,60 din po kg. Kljub iemu, da se nekatere kulture ne izplačajo kot n. pr. vinogradi, iz kate- rih vino je razen tega slabe kvalitete, pa še vedno vztrajajo pri takih kultu- rah. To je znak, da se strokovni kadri premalo poglabljajo v probleme renta- bilnosti kmetijske proizvodnje, zaradi česar naša posestva ne morejo dose- gati srednjeevropskega povprečja pro- izvodnje. Glede mehanizacije je značilno, da so nekateri manjši obrati bolj mehanizira- ni kot v Srednji Evropi in prav zaradi iega stroji niso racionalno izkoriščeni. V Založah imajo 5 traktorjev na 205 ha obdelovalne zemlje, od katere je ena tretjina orne. Neizkoriščeni stroji zelo obremenjujejo posestva in zaradi lega ponekod napačno mislijo, da je obde- lava 5 ikonji rcntabilncjša. Tudi glede arondacije kinclijska po- sestva niso slorila dovoli, saj jc od vseh posestev le 6 deloma arondiranih, osta- la pa so razkosana in ni čuda, če je pod takšnimi pogoji proizvodnja neren- tabilna. Vzrok nizkih hektarskih dono- sov je tudi pomanjkanje ustreznega plodoreda. NAJBOLJŠI USPEHI SO V ŽIVINOREJI Kmetijska posestva so napravila naj- boljše uspehe v živinoreji, pa še tu ne moremo biti povsem zadovoljni, saj se ti uspehi kažejo le v pasemski izbolj- šavi, medtem ko za krmno bazo kot osnovo niso dovolj skrbeli. Travniki in pašniki so dokaj zanemarjeni, kar se odraža v nizkem hektarskem donosu. Edino posestvo, ki lahko služi za vzgled vsem ostalim, je Vrbje, kjer so v letošnjem proizvodnem planu predvi- deli 3,024.C00 dinarjev dobička. Ta na- črt dokazuje, da je možno v naših po- gojih tudi rentabilno gospodariti. KAKO STANJE IZBOLJŠATI? Da bi se stanje izboljšalo bo potreb- no v prvi vrsti izvesti reonizacijo, pla- niraii realne proizvodne načrte, upora- biti vse napredne agrotehnične izsled- ke ter iivesli nagrajevanje po enoti pro- izvoda. Pri okrajnem ljudskem odboru in pri okrajni zadružni zvezi naj bi usta- novili oddelek, ki bi nudil vsestransko pomoč kmetijskim posestvom. Pri okraj- ni zadružni zvezi pa naj bi poseben uslužbenec še posebei skrbel za boljši napredek zadružnih ekonomij. 34 AKTIVOV MLADIH ZADRUŽNIKOV V OKRAJU Ko so razpravljali o vlogi in nalogah kmetijske zadruge so ugotovili, da so doslej v mnogih zadrugah dajali za- družna sredstva zasebnim kmetovalcem, namesto da bi z njimi krepili zadruž- no imetje. Pogost pojav pri zadrugah 50 tudi primanjkljaji, vendar večjo iz- gubo bosta izkazali le kmetijski zadrugi Šentjur pri Celju in Celje. Glede delov- nih programov kmetijskih zadrug so bili mnenja, da so bolj gospodarski in so- cialistični kot načrti kmetijskih pose- stev. In če jih bodo izvajali, bodo prav gotovo izboljšali proizvodnjo in utrdili zadružništvo. V tem pogledu morajo storili organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva na vasi več kot do- slej, predvsem da bodo zadružniki ču- tili,'da 50 ti programi njihovi. Organiza- cija SZDL bodo morale posvetiti več pozornosti tudi kadrovskemu vprašanju, zlasti sedaj v času občnih zborov, ko zadružniki volijo nova vodstva. V upravne odbore kmetijskih zadrug bi morali vključiti več mladih ljudi, pred- vsem pa sposobnih aktivistov. Razvese- ljivo je, da je bilo doslej ustanovljenih že 34 aktivov mladih zadružnikov, pred- videvajo pa, da bo to število naraslo na 40. Organizacije SZDL bodo morale nad temi aktivi bdeti, da se bo v njih mlac'ina pravilno vzgajala, kajti nazad- njaški elementi bodo skušali storiti vse, da bi aktive ožili in vnašali vanje le stro- kovno vzgojo. Predsednik tega aktiva naj bi bil hkrati tudi član upravnega od- hora zadruge, težiti pa bo treba, da bo čim več teh mladih ljudi prišlo v uprav- ne odbore in pospeševalne odseke. Ti mladi zadružniki, če se bodo pravilno vzgajali, se bodo zalagali za napredno in socialistično kmetijsko proizvodnjo in bodo postali bodoči socialistični gra- oi.elji na naši vasi. Tudi upravniška funkcija pri kmetij- skih zadrugah je zelo važna, saj uprav- niki lahko ogromno pripomorejo pri uveljavljanju socialističnih odnosov na vasi in pri dvigu kmetijske proizvodnje. Vendar doslej z upravniškimi kadri ne moremo biti še povsem zadovoljni. Na koncu je okrajni odbor SZDil ime- noval še komisijo za družbeno uprav- ljanje ter Okrajni iniciaiivni odbor Dru- š va prijateljev mladine. V razpravi o pripravah za občne zbore Rdečega kri- ža, so govorniki poudarili, da morajo organizacije SZDL nuditi organizacijam RK večjo pomoč ter skrbeti, da bodo v vodstva le-teh prišli dobri ljudje, saj so naloge RK zelo velike in važne. Od 16. do 23. maja bo tudi Teden Rdečega kri- ža pod geslom »Sodelujmo vsi v borbi za higiensko kakovost živil«. Prav bi bilo, da bi organizacije SZDL v teh pri- pravah nudile občinskim odborom RK svojo pomoč. Stev. 16 - stran 4 CELJSKI TEDNIK, 2(). aprila 1<)56 IZ ŽIVLJENJA NA VASI TOPINAMBUR Ta v Franciji najbolj razširjena rast- lina se je v poslednjem desetletju uve- ljavila tudi v ostalih evropskih deželah. Pri nas je razširjena še prav malo. Naj- več se sadi na Primorskem, pač zaradi bližine Italije. Tam ji tudi pravijo »la- ški krompir« in »papeževa repica«. Hrvati jo pa poznajo i>od imenom »či- čoka«. Nekaj časa so topinambur upoštevali le za prehrano. Iz njega se dajo napra- viti dobre prikuhe, predvsem za bol- nike, ki bolehajo za sladkorno bolez- nijo. Tem bolnikom nadomešča krom- pir, ker ne vsebuje škroba, ampak inu- lin, ki je škrobu podobna snov. Hra- nilna vrednost je nekoliko nižja od krompirja. Tudi industrija ga rabi za izdelovanje ailkohola oziroma špirita. Nekateri vrtnarji pa poznajo topinam- bur kot okrasno rastlino. Vse bolj p>a se ta rastlina uveljavlja pri krmljenju živine, in to predvsem prašičev, kokoši in tudi govedi. V ta namen silužijo tako gomolji kakor nadzemni deli rastline. Pa tudi lovske organizacije posajajo to- pinambur za krmo divjačini. Kako pa topinambur izgleda? Po nad- zemnem delu je prav podoben sončni- ci, saj spada v isto rastlinsko družino. Njegovo steblo zraste od 2—3 m visoko in napravlja male cvetove kot sončnica, vendar pa pri nas seme ne dozori. To je bolj rastlina južnejših področij. Nje- gov podzemni del tvorijo gomolji, ki so nekoliko podobni krompirjevim. So pa zelo neenalkomerne oblike in rebrasti, včasih podolgovati pa spet okroglasti. Ravno zaradi teh gomoljev se rastlina največ sadi. Topinambur ima to prednost, da je zelo skromen v pvogledu zemlje in raste pravzaprav v vsaki zemlji. Najbolj mu ugaja glinasto-peščena zemlja, ki je do- volj vlažna. Obdelovanje je sila eno- stavno. Posadi se spomladi (aprila, maja meseca) prav tako kot krompir v vrste 60—70 cm narazen, v vrsti pa prav toliko. Za seme potrebujemo okrog 1000 kg gomoljev, torej enkrat manj kakor za krompir. Nato ga enkrat do dvakrat z okoi>alnikom okopljemo in prvo leto tudi z motiko med vrstami. To leto da le manjši pridelek. Prednost to- pinamburja pa je v tem, da ga ni treba več saditi, ker ostane vedno toliko prav drobnih gomoljev v zemlji, ki za- doščajo za naslednje leto za seme. To- rej, ko smo ga enkrat posadili, ostane na isti njivi 5—10 let in nimamo vsako leto stroškov sajenja in semena. Topi- nambur se namreč razširja s stranskimi poganjki (kot pirnica) in se na njivi zelo razraste. Izoravamo ali kopljemo ga v jeseni, ko smo poprej pokosili nadzemna stebla. Vendar pa ga izkopi jemo de toliko, ko- likor ga sproti rabimo. Gomolji se nam- reč na zraku oziroma v skladišču ne držijo dalj kot 6 tednov. Vendar pa ima to dobro stran, da gomolji lahko prezimi j o v zemlji in jih kopljemo šele spomladi, ko nam najbolj trda prede za krmo, posebno pri prašičih. Premo- stimo za njimi razdobje, ko nam pri- manjkuje zimske krme, zelene trave ali detelje pa še ne moremo kositi. Kakor hitro topinambur spHjmladi iz- orjemo, njivo prebranamo in navozimo nanjo hlevskega gnoja (okrog 300 do 400 q na ha). To je tudi edino delo v vseh nadaljnjih letih. Prav hvaležen je topinambur še za kalijevo sol (okrog 200 kg na ha). Kakšen pa je pridelek topinamburja? Navajajo podatke, da lahko da 200 do 500 q zelenih stebel na 1 ha. Na Kme- tijski šoli v Šentjurju je v 3. letu po sajenju dal okrog 350 q gomoljev, kar vsekakor prekaša krompir. Zelena stebla pa krmijo razrezana živini in pa kuncem, ali jih pa silirajo. Kako to, da kljub tem dobrim stra- nem topinambur ni doslej bolj razšir- jen? Ima pač to slabo stran, da ga težko spraviš z njive, kjer je enkrat posajen in se ne da dobro uvrstiti v njivski kolobar. Zato ga sadijo največ v kakšno najslabšo zemljo, nekoliko oddaljenejšo, ki se potem izloči iz kolobarja. Vendar pa je za vsak kmetijski obrat ta rastli- na zelo hvaležna, prav tako pa tudi za malega rejca okrog mest. Velja torej poskusiti tudi s topinamburjem! inž. C. D. Topinambur za seme po ceni 20 din za kg ima na prodaj Kmetijska šola v Šentjurju. ZsnimiVfl novost v Šoštanju Razna zdravila in dišavna zelišča za- nimajo kmetijske pridelovalce vse bolj in bolj. Ker pa se proizvodnja drog pre- cej razlikuje od ostalih kmetijskih kul- tur je razumljivo, da se le redki posa- mezniki upajo začeti z novimi kultu- rami. Zaradi tega se je pri Zavodu za farmacijo LRS v Ljubljani ustanovil F>oseben oddelek za raziskave, ki ima tudi že več terenskih poizkusnih postaj širom Slovenije. Pred kratkim pa se je Zavod za far- macijo odločili, da ustanovi tudi v celj- skem okraju poizkusno postajo, ki bi bila prva te vrste v Jugoslaviji. Ker ima Slovenija namreč prav svojevrst- ne pogoje za gojenje zdravilnih zelišč, istočasno pa nadvse ugodne možnosti za uspješno živinorejo in sadjarstvo, bi Zavod ustvaril poseben tip poizkusne postaje, ki se imenuje »odprti« tip. Ta odprti tip bi najbolj odgovarjal našim razvojnim možnostim i v kmetijstvu i v gospodarstvu in bi združeval splošne in specialne ipotrebe naše kmetijske proizvodnje. Saj ga ni skoro posestva, ki bi ne imelo kakšna posebna tla: tu se najde kakšen močviren travnik, tam kakšna peščena površina, drugje zopet kakšna oddaljena njiva, ki je ni tako lahko obdelati. Zaradi teh poizkusnih del se je Za- vod povezal s Kmetijskim posestvom v Šoštanju, ki je pripravljen v okviru Zavoda pričeti z preusmeritvijo svojega dosedanjega dela in ga prilagoditi no- vim navodilom. To zamisel pozdrav- ljajo in podpirajo tudi merodajni čini- telji na šoštanjski občini in celjskem okraju. Dober del Kmetijskega posestva v Šoštanju je hribovit. Zaradi tega bodo izsledki s tega področja važni tudi za ostale predele celjskega okraja, pred- vsem hribovitega. Vendar pa današnji odkup zdravilnih zelišč, ki se oslanja prvenstveno le na samonikla zelišča, še ne daje kmetij- skemu proizvajalcu nikakršne gotovosti za prodajo pridelanih drog. Prepuščen je različnim odkupnim podjetjem, ki odkupujejo le po zakonu ponudbe in povpraševanja na domačem in tujih tržiščih. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se predvsem najdejo lokalni potroš- niki drog, saj sta obdelava in prede- lava zelo važni deli in pomenita nov način proizvodnje in zaslužka. Zavod odnosno njegove poi2:kusne po- staje bodo vršile le raziskovalna dela in ne bodo odkupovale drog. Zato bi bilo v splošnem interesu celjskega okra- ja, da bi se kakšno resno podjetje ali pa zadruga zanimala za nastajajočo akcijo, da bi lahko čez nekaj let tako odkup kakor prodaja nemoteno obrato- vali. Zdravilna zelišča pomenijo novost pri nas. Preko poizkusnih postaj bodo in- teresenti dobili vsa potrebna navodila in semensko robo za začetna dela z njimi. Ko si bodo osvojili nov način dela in imeli gotovost odkupa, bodo mnogi pasivni kraji našli nov vir do- hodka, ki je važen ne samo za proiz- vajalca, temveč tudi za skupnost. -an 85 lef dela Prosiovo\\nega gasilskega društva v Celfu Celjski gasilci praznujejo letos 85. letnico obstoja in požrtvovalnega dela. V teku desetletij si je to društvo pridobilo bogate izkušnje ter se je po osvo- boditvi povzipelo v prve vrste gasilstva Jugoslavije, za kar je prejelo najvišje odlikovanje od Vatrogasnega saveza Jugoslavije — gasilsko zvezdo I. stopnje. Poleg društva so bili odlikovani tudi vidnejši funkcionarji, ki imajo za uspešno vodenje in usposabljanje kadra največ zaslug. Pod poveljstvom izkušenega gasilca in višjega gasilskega časlniika tov. Š'pesa nastopa društvo na vseh po- žariti in pri elementarnih nezgodah, kjer koli je potrebno. Tudi naša ljudska oblast budno spremlja delovanje gasilcev in kaže veliko razumevanje za po- žarnovarnostno službo v Celju. Dvanajstletni ministrant je pisal letake protidržavne vsebine V okolici Šmarja pri Jelšah živi že več let pri svojem sorodniku deček revnejše kmečke družine, ki je dopol- nil 12. leto starosti in obiskuje IV. raz- red osnovne šole. Deček je zelo na- darjen, razgledan in liigraje obvlada šolsko snov. Izredno rad čita knjige, ki mu jih posojuje tudi šmarski de- kan, pa tudi sam poseduje že lepo zbirko knjižnih del. Četudi je telesno šibak, mu ni odveč vsakodnevna žrtev, ko vstaja ob 4. uri in odhaja v 45 mi- nut oddaljene Šmarje, da ministrira v cerkvi. Te poti in tega »poklica« kljub varuhovemu prigovarjanju noče opu- stiti. Kako je nadarjeni deček z vsako- dnevnim stikom z duhovščino že močno zapadel j>od vpHv klera, je pred krat- kim dokazal s tem, da se ie lotil pisa- nja letakov protikomunistične vsebine. Ves srd mladega srca je zlil v te leta- ke, v katerih je »kristjane pozival na borbo proti komunizmu«. Letake ie na- pisal na navaden šolski papir in jih zjutraj vzel s seboj v šolo. Med potjo je sreČEd svojega sošolca, kateremu je ponudil letak, naj ga odvrže na ce- sti. Ta ga je res v bližini šole odvrgel. Ostale tri letake pa je pisec sam s sli- no prilepil — enega na razglasno desko tabornikov, enega na Kombinat Boro- vo in enega na poslopje KZ v Šmarju. V šoli je napisal še en letak »Komu- nisti, kaznovani boste od iboga« in ga prilepil na šolska vrata. Otroci so letak prečitali, potem pa ga je avtor odvzel in vrgel v peč. Pri zaslišanju je mladoletni učenec priznal, da je samoiniciativno napisa i letake in da ga je k temu 'podžgala mržnja do nekaterih gojencev interna- ta, ki so ga zmerjali. Brez dvoma pa tu ni mogoče prezreti vpliva duhovšči- ne na mladega ministranta, saj vsebi- na letakov dovolj dokazuje, da se je mladi avtor posluževal tez klerikalne- ga tiska. Ta primer nas ponovno svari, kako kvarne posledice ima lahko kler na šolsko mladino, če pionirska organiza- cija in šola ne storita svojega, da bi mladega, dovzetnega človeka odtegnila takemu okolju s primernim, zdravim ra2rvedrilom. Za i. mai NA OKREŠELJ V x)očastitev praznika delovnega ljudstva bo tudi letos 1. maja tradicio- nalno smučarsko tekmovanje na Okreš- llju nad [Logarsko dolino za naslov sindikalnega republiškega prvaka Slo- venije. "Ob tej priložnosti se bodo pod pokroviteljstvom Okrajnega sindikal- nega sveta v Celju pomerile v slalomu skupine okrajnih in občinskih sindikal- nih svetov Slovenije. Zmagovalna sku- pina bo prejela prehodni pokal, naj- boljši tekmovalci pa častna darila, vsi udeleženci pa bodo dobili spominske značke. Uvedba novih poslovnih časov v celjskih trgovinah S SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO CELJSKE OBCINE — OBRAVNAVA PAVŠALIZACIJE PRIVATNE OBRTI Na zadnji seji sveta za gospodarstvo celjske občine, so med drugim razprav- ljali o problemih trgovin v celjski ob- čini. Iz posebnega poročila, ki ga je prebral načelnik sveta tov. Stane Po- la jner je bilo razvidno, da je v občini 150 trgovskih enot, od katerih je 98 ži- vilske stroke, 24 mesne, 13 prodajaln kruha, 13 grosističnih podjetij in tako dalje, ki morajo skrbeti približno za okrog 35.000 prebivalcev. Struktura po- slovalnic ni zadovoljiva, saj primanj- kuje predvsem prodajaln kruha, mleka, sadja in zelenjave, posebno v nekaterih predelih občine. Pa tudi ostalih trgo- vin, posebno živilske stroke je v neka- terih predelih vse premalo. V trgovini je skupno 1195 zaposlenih, od tega v trgovini na debelo 558, na drobno pa 637 ljudi ter odpadejo pri- bližno 4 zaposleni na eno poslovalnico. Letno bi bilo treba namestiti v trgovi- nah 34 novih oseb, vajencev. Teh se trenutno šola 87, od katerih pa je le 17 moških. Za šolo so tudi potrebni po- sebni prostori, saj sedaj šola gostuje v tuji zgradbi. Potrebe po kadru so tudi precejšnje ter bo tej vzgoji jKJtrebno posvetiti vso pozornost. Trgovina na drobno je ustvarila lani preko 5 milijard, na debelo pa okrog 9 milijard dinarjev prometa. Promet se je v primerjavi s prejšnjimi leti pre- cej i>ovečal, delno zaradi večje potroš- nje, delno pa tudi zaradi povišanja cen. Poročik) med drugim tudi omenja stanje preskrbe z zelenjavo, ki ni naj- boljše. Letos se sicer predvideva izbolj- šanje, ko bosta Kmetijsko gospodarstvo Lava in Vrtnarska šola Medlog dala na trg večje in potrebne količine zelenjave. Pri tem bodo p>omagale tudi kmetijske zadruge z ustanovitvijo občinskega medzadružnega skladišča. Nadalje bo treba v Gaberju ustanoviti delikatesno trgovino, trgovino s perutnino, v bli- žini I. gimnazije mlekarno in še neka- tere druge' trgovine. Izboljšati in hi- giensko urediti pa bo treba mesnopre- delovalne obrate in klavnico ter zgra- diti še druge objeikte, kot so skladišča, hladilnice, izboljšati prevozni park in izboljšati tehnično opremo trgovin, na- dalje spremeniti maržo ter končno po- slovni čas za nekatere trgovine. V razpravi so člani sveta dodobra proučili pomanjkljivosti trgovine. Pred- vsem bo treba skrbeti za zadostno pre- skrbo z zelenjavo, spremeniti maržo za trgovine na drobno, ker 10 trgovin po- sluje z izgubo. Za tehnično opremo in investicije zaenkrat ni mogoče ničesar napraviti, ker trenutno ni na razpolago finančnih sredstev. Med drugim so se tudi strinjali, da se določijo novi po- slovni časi za nekatere trgovine. Tako naj bi bil poslovni čas za ži- vilsko stroko poleti od 7. do 11.30 in od 16. do 19. ure, pozimi pa od 7.30 do 12. in od 14. do 17. ure. Zajtrkovalnice naj bi bile odprte od 5. do 20. ure. Pe- karne, mlekarne in mesnice bodo od- prte dopoldne od 5. do 10. ure, popoldne pa pozimi od 14. do 16.30, i>oleti pa od 16. do 18.30. Prodajalne sadja in zele- njave ter po ena mesnica vsakega pod- jetja pa bodo odprte poleti tudi ob ne- deljah dopoldne od 7. do 10. ure, kar bo zadovoljilo predvsem gospodinje in iz- letnike. Uvedeno bo tudi dežurstvo dveh trgovin v soboto popoldne in to ena v središču mesta, druga pa v Gaberju. Ti dve trgovini pa bosta zato zaprti v po- nedeljek dopoldne. Predlaga pa se tudi sprememba obratovalnega časa obrtnim obratom, ki naj bi bil dopoldne in po- poldne. Svet za gospodarstvo bo spre- menjeni oddok o poslovnem času čim- prej pripravil, da bi lahko pričel ve- ljati že od 1. maja dalje. V nadaljevanju seje so še razpravljali o pavšalizaciji privatne obrti. Ustrezni osnutek je sestavila uprava za dohodke, ki razdeljuje vso privatno uslužnostno obrt na več skupin po dejavnosti, na- dalje po starosti obrtnikov in številu zaposlovanja tuje delovne sile. Ta pav- šalizacija zajema le dohodnino, dočim bo osnovi naknadno prištet še prometni davek, ki bo ugotovljen naknadno. Predlog pa ni bil potrjen, ker se bo predhodno vskladil z mnenjem okrajne obrtne zbornice ter napravila primerja- va s pavšalizacijo privatne obrti v Ma- riboru, Ljubljani, Kranju, Ptuju in dru- god. Pač pa so na seji odobrili pavša- lizacijo za 24 privatnih gostiln na pod- ročju celjske občine. (t) Franjo Orel - že tretjič predsednik delavsicega sveta Minulo nedeljo so se k prvi seji zbra- li člani novoizvoljenega delavskega sve- ta Tovarne emajlirane posode v Celju. Na prvi skupni seji so pregledali uspe- he in pomanjkljivosti pri dosedanjem delavskem upravljanju v podjetju. Na seji pa so izvolili tudi člane upravnega odbora ter predsednika novoizvoljenega delavskega sveta. To mesto so znova zaupali tov. Franju Orlu, ki je po vsem tem že tretjič izvoljen za predsednika tega organa delavskega upravljanja v največji celjski tovarni. Nagradna križanka gostinskega podjetja »VINO - KOPER" Ljubiteljem križank je tokrat pripra- vilo presenečenje gostinsko podjetje »Vino-Koper« v Celju. Za naše bralce je pripravilo nagradno križanko ter še- stim rešiteljem naslednje nagrade: 1. 3 liire belega vina. 2. 3 liire črnega vina. 3. 1 dnevni obrok hrane po želji Cko- silo in večerja). 4. 1 steklenica sladkega vina. 5. 1 steklenica namiznega vina. 6. 1 liter žganja. Rešene križanke pošljite na uredni- štvo Celjskega tednika ali pa dostavite osebno, najkasneje do torka, 24, aprila do 12. ure. Izid žrebanja bomo objavili v prihodnji številki. KRIŽANKA VINO KOPRA VODORAVNO: 1, 9, 77, 78, pri katerem go- stinskem podjetja v Celju se najbolje poču- tite?; 18. oseba iz Finžgarjeve povesti »Pod svobodnim soncem«, ki je spremljala Iztoka v Bizanc; 19. kolovratita, blodita; 21. priimek narodnega heroja Dakija; 22. vrsta; 23. spom- niti, (hrvatsko;) 24. kemični znak za Aluminij; 26. proga; 27. gladim železo; 29. tekočine v sadju; 31. šahovski izraz; 33. pripadnik verske sekte; 36. italijanski spolnik; 37. dva zapored- na soglasnika abecede v obratnem redu; 38. moško ime; 40. domač izraz za vstop ali notri; 41. priprava za merjenje; 42. hrvatski kazalni zaimek; 43. naslov, pismena oznaka; 4?. primi- tivno strelno orožje 47. največji sesalec; 48. najlažja kemična prvina; 50. odpraviti se; 51. geometrijski lik; 53. jeza; 55. samostojna ak- cija; 56. osebni zaimek; 57. okrajšava za gospo; 58. prebivalec španske pokrajine; ftl. letenje, polet; 62. štirje različni soglasniki; 64. del elektromotorja; 65. kratica Društva iaže- nirjev in tehnikov; 67. nikalnica; 68. zbadlji- vec v skriti obliki; 70, poljska cvetlica; 71. ir- delan iz industrijske rastline; 73. merska pri- prava za merjenje globin; 75. menjalec sta- novanja. NOVPICNO: 2. kemični simbol za iridij; 5. osebni zaimek; 4. pokrit z odejo; 5. šaljivi igralec; 6. onemogočen, zaviran; 7. veznik ki je uporabljen včasih samo kot dopolnilo; 8. števnik; 9. majhno prevozno sredstvo; 10. okrajšava za »in tako«; 11. del obraza; 12. ži- valska krma; 15. lov na velike živalske orja- ke, (morske); 14. dostojnost, spodobnost; 15. uživati tekočino; 16. le-ta, (rusko); 17. egip- čanski bog; 19. uporabljam milo; 20. določiti; 22. reka v Afriki; 25. potvarjati resnico; 27. priimek slovenskega filmskega in gledališkega igralca; 28. mesto v Sloveniji; 30. trikotne ob- like; 32. nenaostreni; 34. nedoločni števnik; 35. iz niti; 37. izdelan iz vrste lahkega blaga; 39. nikalnica; 42. vrsta zobne kreme; 44. star vo- jaški čin; 46. šolska potrebščina za risanje likov; 49. središče vrtenja; 52. pripadnik azij- skega naroda; 54. sedež; 57. surovo; 59. primi- tivno strelno orožje; 60. nehvaležnež; 62. vrsta kovine; 63. alkoholna pijača; 66. j^redmet, stvar; 68. hrvatski veznik; 69. okrajšava «a kopališče; 71. nedelaven; 72. ime velikega športnega stadiona v Budimpešti; 73, dva raz- lična soglasnika; 74. povratni zaimek; 75, obli- ka glagola; 76, vrsta note. CELJSKI TEDNIK. 20. aprila 1956 Siev. 16 - siran 5 Ljudske knjižnice mopojo postati močan vzgojni činitelj Na pobudo Društva bibliotekarjev Slovenije (sekcija za Ljudske knjižnice) in Zveze Svobod so začela v zadnjem času prosvetna društva v večjih sredi- ščih sklicevati sestanke s knjižničarji, zastopniki prosvetnih društev, organi- zacijami LMS in DPM, da bi skupno proučili probleme ljudskih mladinskih in pionirskih knjižnic. Tako posveto- vanje je bilo že v Ljubljani, Kranju in Mariboru, te dni pa tudi v Ceilju. Zal pa pri nas udeležba spričo aktualnosti obravnavane teme ni bila zadovoljiva. Tako smo pogrešali zastopnika Društva profesorjev in zastopnike Mestnega in Okrajnega komiteja LMS. Lepo pa je bila zastopana srednješolska mladina, predvsem učiteljiščniki. Sestanek je vodil upravnik celjske Studijske knjižnice prof. Vlado Novak. Namen tega posvetovanja je bil pred- vsem ta, da bi tudi v našem okraju resno proučili problem ljudskih knjiž- nic in uspeli, da bi te knjižnice postale močan vzgojni činitelj in da bi začeli s sistematično vzgojo že pri najmlajših bralcih-pionirjih. Dragocene napotke, kako bomo lahko pri nas zboljšali knjižničarsko službo, sta Celjanom prinesla tovariša Franček Bohanc in Jože Pengal iz Ljubljane. Prvi je kot upravnik ljubljanske Pio- nirske knjižnice govoril o bogatih iz- kušnjah, ki jih že ima ta knjižnica, o vzgojnem pomenu teh knjižnic in nje- nih organizacijskih oblikah. Sodobne mladinske in pionirske knjižnice ne smejo biti samo knjižnice in čitalnice v ožjem pomenu besede, ampak morajo postati pravi mladinski kulturni do- movi, kjer se mladina udejstvuje v vseh iK)priščih kulturnega izživljanja (pogovori z mladimi čitatelji, recitacije, dramatizacije, predvajanja poučnih fil- mov itd). Seveda bomo lahko samo v večjih središčih ustanavljali samostojne pionirske knjižnice. Tam pa, kjer za tako ustanovo ne bo pogojev, bodo mo- rale centralne knjižnice imeti posebne pionirske oddelke. To bo mogoče doseči tudi v Celju, dokler se prilike ne bodo toliko izboljšale, da bomo lahko govo- rili o samostojni mladinski in pionirski knjižnici. Tov. Jože Pengal, predsednik sekcije za Ljuds;ke knjižnice pri Društvu bi- bliotekarjev Slovenije je v svojem re- .*eratu poudaril prizadevanje, da naj bi Ljudske knjižnice ne bile vezane samo na dobro voljo prostovoljcev, ampak naj bi jih vodili kvalificirani knjižni- čarji. Teh pa v Sloveniji sploh pri- manjkuje. Zato je društvo bibliotekar- jev dalo pobudo, da bi se v Ljubljani ustanovil oddelek za knjižničarje na Višji i>edagoški šoli. Pozneje pa bi se kot specializacijski predmet uvedlo književničarstvo tudi na naših učite- ljiščih (v višjih letnikih). Sredstva, ki jih troši ljudska oblast za ureditev ljudskih knjižnic niti niso majhna, toda so nesmotrno porazdelje- na. Centralne knjižnice se nekako še znajdejo, medtem ko vaške knjižnice komaj dihajo in se neprestano bo- rijo bodisi za prostore, bodisi za manj- še zneske za nabavo knjig. Tovariš Pen- gal je dal pobudo, da bi se to vpra- šanje organizacijsko uredilo, morda z nekim republiškim zakonom in z orga- nizacijo strokovnih biblioloških centro.v V Beogradu bibliotečni center že po- sluje. Tudi v Sloveniji (Ljubljana) se tak bibliotečni center že ustanavlja. Njegova naloga bo v glavnem ta, da bo po svojih inšpektorjih nadzoroval vse ljudske knjižnice, jim svetoval in p>omagal pri njihovem organizacijskem delu in vodil o vseh knjižnicah na- tančno statistiko. Tovariš Pengal je nadalje v svojem referatu primerjal naše knjižnice s knjižnicami v naprednih državah. Ker smo bili pri nas v Sloveniji vse dosej preveč povezani na stare tradicije — (prostovoljni knjižničarji) ni nič čud- nega, da so nas prehitele že bratske re- publike, Srbija, Hrvatska in celo Bosna, ki imajo tudi že v organizacijskem smi- slu vzorno urejene knjižnice. V živahni razpravi, ki je sledila obe- ma referatoma, so navzoči ugotavljali, da bi lahko Mestna knjižnica v Celju ob EKjmoči Studijske knjižnice pred- stavljala tak knjižničarski center za celotni okraj, imela bi pregled nad po- slovanjem vseh knjižnic v okraju in jim nudila vsestransko pomoč. Seveda pa. bo to nalogo lahko sprejela šele takrat, če ji bodo dodeljeni prepotrebni večji prostori. Takrat pa bomo lahko v Celju misilili tudi na ustanovitev pionirske knjižnice, odnosno pionirskega oddelka. dobrodošlo gostovanje Gledališki ljudje gledajo na gosto- vanja drugih družin z drugačnimi očmi kot ostali gledalci. Nehote se jim vsi- ljuje primerjanje, in to kajpa ne samo o sposobnostih in vrednotah, ne samo o slogovnih in svetovnonazorskih smereh, temveč predvsem tudi o delovnih me- todah, o delovnih in življenjskih po- gojih. Ko smo v svojem domu pozdravljali poklicne tovariše s Primorskega, člane »Gledališča za Slovensko Primorje s se- dežem v Kopru« — smo kaj kmalu ugo- tovili, da se imamo od njih marsičesa naučiti. Pustimo ob stran čisto stro- kovne reči, »umetniške«, kot jim ocenje- valci in tudi nekateri gledališki ljudje radi pravijo z visokodonečim nazivom- predvsem glede življenjskega poguma so nas Koprčani navdušili. Ze sama pri- kupna drznost, s katero so se prepustili tako tvegani pustolovščini, kot je tur- neja po vsej Sloveniji: brez zagotovlje- nih denarnih sredstev, brez organiza- cijske in popotne opreme (pač pa z ve- likimi organizacijskimi izkušnjami in z izdatno voljo do odpovedi, kar jim obo- je dajejo redne turneje po Primorski) — so tvegali spopad z dokaj neprijaz- nim občinstvom vseh večjih in manjših kulturnih središč Slovenije. »Neprijaz- nim« pravim zato, ker občinstvo v vseh teh krajih (Ptuj, Maribor, Celje, Trbov- lje, Kranj, Jesenice, Skofja Loka, Ljub- ljana, Novo mesto) ni naklonjeno upri- zoritvam tujih, ne s slavo reklame ovenčanih družin: to nenaklonjenost je občinstvo Koprčanom tudi po vsej tur- neji obilno dokazovalo — v Celju še razmeroma najmanj — z vse preslabot- nim obiskom. Vsi krajevni poročevalci so v pripisih k več ko vljudnim ocenam ugotavljali to sramoto, vsak za svoj kraj. Vsekakor velja tudi o tem raz- misliti: ali ne sodi tudi to vprašanje v sklop problemov o »vzgoji občinstva«? Mar ne bi bilo treba— s kakšnimi sred- stvi, to še ni odkrito — doseči, da se bo občinstvo v vseh teh slovenskih me- stih in mestecih jelo zanimati še za kaj drugega, ne samo za »renomirane« in razglašene zvezde? Celjsko gledališče ravno letos pre- usmerja svoje delovno področje čedalje bolj na široko zaledje. V tej akciji bi nam bile izkušnje koprskih gledališčni- kov nedvomno koristne: tako v pozi- tivnem kot v negativnem smislu. In če zdaj že kaže, da se bo vsa jugoslovan- ska gledališka omika čedalje bolj mo- rala usmeriti k potujočim ali vsaj pol- potujočim družinam, tedaj je treba pri- znati Kopru, da je prvi zaoral to braz- do in prav pionirsko prvi preizkusil vse mogoče umne novosti in razne začet- niške spodrsljaje v prirejanju pokret- nih repertoarjev. Med pozitivna doga- janja je treba zlasti prištevati to, da so našli pot, po kateri obiskujejo celo naj- bolj oddaljene in zakotne kraje tudi s takimi predstavami, kakršne sicer ve- ljajo za »nepokretne«, ker jim je po- treben obsežen odrski aparat, velik an- sambel itd. »Na dnu kelihov« s težko in kar preobloženo odrsko opremo, »Boter Andraž« z zelo številnim igralskim zbo- rom dokazujeta, da je mogoče tudi s takimi predstavami popotovati. Osrednje doživetje — po vrednotah režije (France Kosmač kot gledališki debut) in po opaznih dragocenostih sa- mega dramskega dela — je bila kajpa »dramska etuda« V as j e Ocvirka: SREČNO, LJUDJE! Problemska obrav- nava nekega toplo občutenega člove- škega momenta iz bogatih spominov na stike med terenci in partizani je — zlasti v osrednjem prizoru — mestoma zrasla kar do žlahtne, komorne monu- mentalnosti. To so bili tisti trenutki, na katerih sta se prijateljsko srečanje in prosvetna manifestacija povzpela do umetniškega doživetja. Poleg Ocvirka in Kosmača je bil soustvarjalec tega doživetja zjlasti še nosilec osrednje mo- ške vloge Marjan Bačko s svojo di- skretno in inteligentno, a po potrebi tu- di čustveno zanosno interpretacijo. Ponovno se je potrdilo staro spozna- nje: da se izraža gledališka omika na- roda le v vsoti vseh, krajevno razcep- ljenih prizadevanj — in da bi bilo nuj- no p>otrebno, doseči kar se da ix)goste in intenzivne stike vseh slovenskih gle- dališč, po možnosti ne samo ob takih manifestativnih prilikah, kot so repre- zentativna gostovanja in festivali. Vsi bi imeli od tega korist, največjo pa ob- činstvo. h. G. Minarik: „OOMJE" (Izdalo Farmacevtsko druitvo Slovenije, podružnica Maribor 1955) Pred kratkim je pripravilo maribor- sko Farmacevtsko društvo drobno knji- go o Olimju, ki ima teksta 52 strani v slovenščini in prevodih v hrvaščini, nemščini in angleščini, na kar sledi 19 slik olimskih znamenitosti, to so: se- danja slika Olimja, Olimje leta 1681, dve sliki apoteke in njenih x>osameznih slik in slike lekarne iz osemnajstega stoletja ter podobe ohranjenih lekar- niških p>osod. Stvarno je to drobna knjižica z lepi- mi slikami, foto Vlado Cizelj, Maribor, pri čemer je treba knjižici priznati njen dober namen, čeprav ni v njej stvarno ničesar novega, kajti tako razprave ka- kor slike so že bile objavljene, zlasti po mg. Fr. Minariku večinoma v Zdrav- stvenem vestniku in Apotekarskem vi- jesniku. Res čudovito je, da je bilo toliko tru- da in poskusov potrebnih, preden je knjižica izšila, pa še sedaj je njena cena v knjigarnah izredno visoka. Res pa je, da je to edinstvena knjižica ka- kor je to tudi edinstvena historična apoteka. Ni nobenega dvoma, da bodo sedaj pohiteli na podlagi te knjige v Olimje zdravstveni delavci iz vse Slovenije, tu- di ni nobenega dvoma, da bo dohod lažji v Olimje, čim bo zgrajena obso- teljska železnica preko Rogatca in Kumrovca. Neprijetno pa je zlasti za nas, da ve- čina naših ljudi niti ne ve za tako zna- menitost kakor je Olimje blizu Koz- janskih gor, torej v našem okraju. Zato je nujno potrebna, da se z Olimjem se- znanijo vsi prosvetarji in vsi zdrav- stveni delavci, da ne bodo zadnji, ki bodo ta kraj spoznavali, ko je o kraju Olimje in njeni apoteki že toliko napi- sanega in sedaj že v posebni knjižici izdanega. dr. P. St. Koncert v spomin 200-letnice rojstva W. fl. Mozarta Dasi se je letošnja koncertna sezona že zaključila, so nam pripravUi prijet- no presenečenje gojenci Glasbene šole iz Ljubljane, ki so koncertirali v so- boto, 14. t. m. ob 17. uri v Narodnem domu. Izvajali so le dela W. A. Mo- zarta, ki so pa bila zelo kontinuirano iz'brana, kakor tudi izvajana. Koncertu je prisostvovala pretežno srednješolska mladina, ki je živahno aplavdirala. To- vrstne prireditve imajo nedvomno zelo velik vzgojni pomen, saj so se prisotni lahko na lastne oči prepričali, kaj so njihovi vrstniki z intenzivnim delom in marljivostjo dosegli. Prof. Budkovič Cvetko je z živo in prepričljivo besedo orisal Mozartovo življenje in njegovo dobo ter poudaril pomen njegovega dela za umetnost ter glasbo v ožjem pomenu besede. Kot prva je bila izvedena Sonata v D-duru, ki sta jo štiriročno zaigrali Žužek Stefica, 7. r. ter Kacjan Janja, 7. r., učenki prof. Hrašovec Silve. Za- htevno skladbo, ki je ljubiteljem go- tovo znana, sta pianistki izvajali z ob- čutkom, vendar je bilo mestoma obču- titi dokaj asinhrono predvajanje, kar je vedri in lahkotni skladbi gotovo od- vzelo nekaj čara. S svojim serioznim, a toplim glasom je očarala občinstvo mezzosopranistka Bratuš Ileana, 6. r., ki je zapela Uspa- vanko in Svarilo. Njen način predva- janja se je zlasti eksponiral v nadalje- vanju programa, ko je zapela pesmi Privid in Pesem prostosti, za katero je žela največ priznanja, ter arijo Keru- bina iz Figarove svatbe. Flavtist Borštnar Rudi, 2. r., nam je zaigral Menuet iz Male nočne glasbe z vedrim občutjem, ki je v Triu postalo celo zanosno. Violinista Mihelčič Boža, gojenca 6. razreda, se mnogi spominjajo še z lan- skoletnega nastopa. Tudi to pot nas ni razočaral. Zaigral nam je tri stavke iz Violinskega koncerta v D-duru z veliko gotovostjo, forsirano dinamiko in do- brim obvladanjem tehnike, kar se je zlasti pokazalo pri izvajanju dvojenik in ipasaž v kadencah. V njegovem izva- janju je bil opaziti v primerjavi z lan- skoletnim precejšen napredek ter za- dovoljujočo stopnjo dokaj stabilne umetniške zrelosti. Na koncu je klavirski trio v zasedbi: Likar Metka, klavir 9. r., Mihelčič Bo- žo, violina ter Machtig Tomo, čelo 7. r., zaigral prvi stavek — AUegro assai — klavirskega tria v D-duru. Cesprav je vsak izmed izvajalcev zase zelo dober, je bilo opaziti, da trio ni zadosti vigran: manjka mu namreč značilni komorni fluid, ki je za izva- janje tovrstnih skladb gotovo potre- ben. Nastopajoče soliste, razen flavtista, je na klavirju spremljala prof. Hrašo- vec Silva. Koncert je gotovo zadostil svojemu namenu, obenem pa je bil lepa oddol- žitev Mozartovemu spominu, saj letos ves kulturni svet obhaja 200-letnico njegovega rojstva. Boris Pevski koncert V soboio, dne 21. aprila bo v dvorani Narodnega doma pevski koncert mla- dinskega in mešanega zbora II. gimna- zi)e v Celju. Ob iej priliki bodo proslavili 30-lei- nico pevovodskega dela tov. jurčela Vrežeja. Zdaj je zares zadnji čas Knjižna zbirka Kmečke knjige se je po slovenskih kmečkih domovih tako priljubila, da jo poznajo in cenijo po- vsod. Lanskoletna zbirka je bila v nekaj tednih razprodana. Mnogi naročniki, ki so z naročilom zavlačevali, so ostali brez nje. Krivdo za to morajo pripisati sebi, ker je niso pravi čas naročili. Letošnje leto je 2:aložba Kmečka knji- pripravila za knjižno zbirko skrbno iz- bran program. Svojim naročnikom bo dala: 1. Koledar Kmečke knjige za leto 1957. Koledar, v katerem najde uka željan človek domala vse, kar ga za- nima, bo to leto še bogatejši in pestrej- ši. Prinesel bo zlasti mnogo poučnega gradiva z vsega sveta. 2. Anton Ingolič: Ugasla dolina. Po- "^est priljubljenega slovanskega pisa- telja bo bralce brez dvoma zadovoljila zavoljo živahno opisanih dogodkov in krepkega prikazovanja ljudi. 3. Dr. Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, III. zvezek. Naši kmečki ljudje radi bero zgodovinska ^ela. Mirno jim lahko povemo, da bo Grafenauer jeva »Zgodovina« najobšir- nejše in najpopolnejše napisano delo, kar jih je po vojni pri nas izšlo. V zad- njih dveh ali treh zvezkih, ki jih bo na- pisal prof. dr. M. Milkuž, bo zajet tudi čas od prve svetovne vojne do najno- vejših dni. Zgodovina slovenskega na- roda, bi morala zares najti mesto v sle- hernem kmečkem domu. 4. Inž. Franc Adamič: Obnova našega sadjarstva. Med vojno in po nji so za- jele naše sadjarstvo težave. Sadovnjake bo treba obnoviti, sadjarstvo bo treba dvigniti na sodobno raven. Knjiga do- centa inženirja Franca Adamiča bo ne- pogrešljiv svetovalec in prijatelj vsem sadjarjem, ki iščejo izhoda iz težav. Vse štiri knjige bodo naročniki pre- jeli za 300 dinarjev že meseca novem- bra. Ker traja rok prijav samo še do 1. ju- lija, ne odlašajte z naročilom, da ne boste ostali brez tako dragocenih knjig. Naročila sprejema ' Založba »Kmečka knjiga« Ljubljana, Miklošičeva 6 Operni večer v ceijsjcem giedaiišču stalno se ponavlja želja občinstva po glasbenih odrskih delih, vendar tem željam zaradi velikih stroškov, ki jih zahtevajo operna gostovanja, doslej ni- smo mogli ugoditi tako kot bi želeli. Da vsaj v neki meri nudimo svojim pri- jateljem tudi v tem pogledu nekaj glas- benega užitka, je xx)vabila uprava gle- dališča Akademijo za glasbo v Ljub- ljani, da priredi v soboto, dne 28. aprila v Celjskem gledališču operni večer z odlomki iz najpriljubljenejših svetov- nih oper. Tako bomo imeli po daljšem času spet enkrat priložnost, uživati ne- smrtna glasbena dela svetovnih sklada- teljev. Vsa prireditev bo pod umetni- škim vodstvom prof. Cirila Cvetka in v režiji prof. Cirile Skerl j-Medvedove, pri klavirju znana umetnica Zdenka Lukec- Carjeva. Na programu so odlomki iz oper »Aida« (G. Verdi), »Don Juan« (W. A. Mozart), »Prodana nevesta« (B. Sme- tana), »Manon« (Massenet) in »Caval- leria rusticana« (Leoncavallo). Vse i>ev- ske točke izvajajo absolventi in absol- ventinje Akademije za glasbo v Ljub- ljani: Janez Tiler, Peter Bedjanič, Bo- gomir Lukeš, Branko Ziger, Hilda Holzl, Zdenka Goljevšček, Marija Lot- rič in Dana Lobe. Prodaja vstopnic od četrtka, dne 26. aprila dnevno od 16. do 18. ure, na dan predstave v soboto, dne 28. aprila pa od 18. do 20. ure pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 26-60. Spomlad je prišla tudi v Šentjur Medtem ko se naša poiklicna gledali- šča že bližajo koncu sezone, se je ta v Šentjurju šele pričela. To pač zavoljo tega, ker v zimskem času dvorana v Zadružnem domu ni bila primemo se- greta. V Šentjurju zato sleherna po- mlad prinese odru novo življenje. Letošnjo sezono so pričeli naši naj- mlajši, ki so pod veščim vodstvom to- varišice Vere Rozmanove zaigrali pri- ljubljeno mladinsko igro »Tmjulčica«. Ne bi govoril o igranju samem, četudi je igra doživela izredno lep sprejem. Tudi ne bom odkrival novih talentov, četudi so bile vloge Tmjulčiče, Kralje- viča, norčka Bamba, Ministra, Kralja in Kraljice odigrane s presenetljivo ve- ščino. Vredno se mi zdi poudariti dru- ge motive. Tovarišica Rozmanova je morala zbrati za igro kar 41 mladih igralcev, kar ima gotovo izreden po- men. Saj je znano, da je namen mladin- skih iger v prvi vrsti tudi vzgoja igral- cev samih. Drugo razveseljivo dejstvo je, da so se mnogi šentjurski kulturni delavci potrudili, da je igra doživela tak uspeh. Posebno priznanje zaslužita to- variš Pungartnik in tovarišica Ravtar- jeva, med mladimi pa tovariš Koželj Jože. Nikakor pa ne smemo pozabiti to- variša Tajnška iz Celjskega gledališča, ki je z nasveti in primeri pomagal ure- diti vzorne maske. Zaželeno bi bilo, da bi v bodoče tudi drugi naši gledališčni- ki prišli na podeželje in posredovali svoje znanje ljudem, ki so često pre- puščeni zgolj svoji iznajdljivosti. Na sploh nas je Tmjulčica navdala z upanjem, da bodo tudi v Šentjurju gle- dali vrsto dobrih mladinskih iger. V Šentjurju se v letošnji sezoni obeta izreden gledališki dogodek. IZUD Bra- tov Ipavcev se je odločil organizirati festival amaterskega odra, ki bo v maju v Šentjurju. O festivalu, njegovem po- menu in poteku, bomo še poročali, ka- kor tudi o komediji »Zakonci stavkajo«, ki je v soboto med občinstvom doživela prisrčen sprejem. ICA Veselica brez ALKOHOLNIH PIJAČ Komisija za borbo proti alkoholizmu pri Okrajnem ljudskem odboru RK bo v kratkem organizirala v Celju brez- alkoholno veselico. Prireditelj tu ne bo težil za nikakim finačnim dobičkom (kot jih navadno vržejo veselice), am- pak hoče doseči predvsem moralni efekt v borbi za pobijanje alkohomizma. Pri prireditvi bodo sodelovala razna celjska podjetja, kot Mlekopromet, Sad- je-Zelenjava, Celeia-Sad, slaščičarna Zvezda in še nekatere kolonialne trgo- vine. Imenovana podjetja bodo razstav- ljala svoje izdelke in nudila gostom poleg prigrizka okrepčilne brezalko- holne pijače po tovarniških cenah. Za razvedrilo bo dobro preskrbljeno, saj nameravajo povabiti k sodelovanju priznano mariborsko godbo, celjski i>ev- ski zbor Svobode in predvidoma tudi člane Celjskega gledališča, da bodo s kakim humorističnim prizorom razve- drili publiko. Prireditev bo združena tudi z raz- stavo brezalkoholnih pijač — in baje pripravlja tovarna Celeia-Sad za to pri- liko prijetno presenečenje z neko novo brezalkoholno pijačo. »VIA MALA« V DOBRNI V sobolo je pri nas gostovalo celjsko DPD Svoboda-Zagrad z dramo »Via mala«. Dobrčani, ki so se te predstave udeležili v velikem številu, so bili na- vdušeni. Vsi si želijo, da bi jih Celjani še kdaj obiskali. A. E. POPRAVEK V članku pod naslovom »KuHurno središče naj bo tudi kulturno žarišče svojega zaledja«, ki je bil objavljen v zadnji številki, sta se vrinili dve nelju- bi pomoti. Začetek šestega odstavka, ki se glasi: Kako so taki kulturni skoki ..., se mora pravilno glasiti: Kako so taki kulturni stiki... Zadnji odstavek, ki se začenja: Tak!- ne so bile besede upravnika Gradišni- ka ..., se glasi pravilno: Tehlne so bile besede upravnika Gradišnika ... CELJSKI r^oiVIK T VSAKO HISO! Slev. 16 — stran 6 CELJSKI TEDNIK. 20. aprila 195^ IZ CELJA... Borba proti kaznivim dejanjem in škodljivosti v gospodarskih panogah Pred kratkim je bila v Celju skupna seja Sveta za splošno upravo in notra- nje zadeve ter gospodarskega sveta pri Okrajnent ljudskem odboru Celje. Sejo je vodil sekretar Okrajnega odbora SZDL tov. Jakob Zen. Poleg članov obeh svetov so bili navzoči še predsed- sednik okraja Riko Jerman ter zastopn niki sodišč in Javnega tožilstva. V izčrpni in plodni diskusiji so obrav- navali razna kazniva dejanja in škod- Ijivstva v nekaterih gospodarskih pa- nogah ter sprejeli ustrezne sklepe za skupno borbo proti tem škodljivcem. O seji bomo še poročali. POROČNI PRSTAN SO MU VRNILI Tovariša Vovka Franca iz Celja, No- va vas 7 so v letu 1944 Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Pri sprejemu v to zloglasno taborišče smrti je moral poleg drugih stvari oddati tamkajšnjim gestapovcem tudi svoj po- ročni prstan. Pred kraijkim pa je sprejel po pošti od nemškega Rdečega križa »Deutsches Rotes Kreuz, Suchdienst, Hamburg« mali zavojček in v njem — prijetno iz- nenađen, — dvignil svoj zlati poročni prstan, ki je ležal 12 let v tujini. Na prstanu je bila namreč privezana nje- gova kartonska evidenčna priporniška številka. Želimo tov. Vovku, da mu po tolikih letih nepričakovano vrnjeni poročni prstan prinese še mnogo srečnih in vedrih dni. F. K. IZ TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V nedeljo je prvič zasedal novo iz- voljeni delavski svet, v katerem je iz- med skupnih 120 članov 42 žena in 36 mladincev. Ob tej priložnosti so pre- vzeli delo dosedanjega delavskega sve- ta in sprejeli sklepe za prihodnje delo. Predvsem bo treba nujno zamenjati do- trajana osnovna sredstva, da bi lahko obdržali sedanjo proizvodnjo in storil- nost. Predlagali so, da bi domača in- dustrija morala začeti izdelovati posa- mezno strojno opremo za domačo in- dustrijo. Prav tako so sklenili, da je treba v tovarni še naprej izpopolnjevati sistem nagrajevanja in skrbeti za čim bolj racionalno izkoriščanje surovin. Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode je preteklo leto dosegel naj- višjo proizvodnjo, odkar obstoji to pod- jetje. Ta uspeh je toliko bolj pomem- ben, ker so ga dosegli pri manjšem številu zaposlenih in navzlic težavam zaradi surovin in izrabljenih strojev. K temu je zlasti pripomogel nov sistem nagrajevanja, ki so ga uvedli preteklo leto z novim tarifnim in premijskim pravilnikom. Strelska družina »Tempo« v Tovarni emajlirane posode ima zdaj že okoli 450 članov in je pred kratkim ustano- vila tudi žensko strelsiko skupino. Na nedavnem tekmovanju za prvenstvo celjskega okraja so dobili prehodni po- kal in postavili nov celjski rekord. Pred dnevi pa so zaključili množično stre- ljanje, ki je bilo na pobudo sindikalne organizacije in pri katerem je sodelo- valo 1200 delavcev in nameščencev. PREDAVANJE O FOTOGRAMETRIJI V CELJU Pred kratkim so člani celjskega dru- štva inženirjev in tehnikov povabili v svojo sredino izrednega profesorja teh- nične fakultete v Ljubljani inž. Ivana Čučka. V zanimivem predavanju so se poslušalci seznanili z osnovnimi prin- cipi, metodami in uporabo fotograme- trije. Vsaki tehnični dejavnosti je osnova dober geodetski načrt, to je predstava terena v horizontalnem in vertikalnem smislu. Stare klasične metode, pri ka- terih so se vršile vse meritve direktno na terenu, izpodriva danes fotograme- trija, ki nas privede do načrtov hitreje in ceneje. Vse napredne države se poslužujejo za izdelavo kart fotografskih posnetkov in tudi v organizaciji Združenih naro- dov deluje poseben tovrstni organ. Omembe vredno je, da izdeluje >IDRO« v Celju, kot prvi v Sloveniji, pripomočke za izvrednotenje fotograf- skih posnetkov. CENE NA TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 18 (18—22); fižol, vis. 60—75 (70—80); fižol, niz. 50 (50—65); korenje — (30—60); solata 150—200 (200—300); špinača 130 (150—290); redkev 20 (30); hren — (80—150); peteršilj — (100—150); zelšna — (60—80); čebula 100 (100—150); česen 60 (60—150); zelje, gl. — (60); ze- lje, rib. 35—40 (40—50); repa, rib. — (30—40); pesa 20—40 (40); koleraba — (40); por — (60—80); jabolka 22—28 (20 do 35); slive, suhe 150 (140); fige, suhe 166—232 (—); sadje, suho — (60—80); limone 240 (—); pomaranče 240—280 (—); jajce 15 (13—15); mleko — (35); smeta- na — (200—220); skuta — (140); maslo — (560); med — (400); vino — (130); žganje — (300); orehi, cedi 200 (180); orehi, luSft. 680 (640); čebuljček — (600 do 1600); radia ISO (200—350); regrat — aOO—200). ENOTNO GROBIŠČE PADLIM BORCEM Padli borci NOB in žrtve fašizma so pokopani na vseh treh celjskih pokopa- liščih. Ker je dvoje pokopališč že opu- ščenih, se pripravlja na mestnem poko- pališči v Cretu enotno grobišče, kamor naj bi bili vsi prekopani. Grobišče bo stalo okrog 1,5 milijona dinarjev. ZA UREDITEV PODVOZA PRI POŠTI Pisali smo že, da je treba čimprej urediti cestni podvoz pri pošti, vendar do sedaj še ni bilo ničesar napravlje- nega. Svet za komunalo in gradnje pri celjski občini je na zadnji seji razprav- ljal tudi o tem ter sprejel sklep, da je treba železniški podvoz čimprej zaščititi s pločevino ali kakšno drugo oblogo na spodnji strani, da se zaščitijo pasanti pred vodo in drugimi nečistočami, ki padajo iz železniških tirov. Svet je mnenja, da je ta zavarovalna dela dol- žna opraviti železnica. TUDI V TREMERJIH GOSTILNA Na željo tamkajšnjih prebivalcev bo v Tremerjih zopet pričela obratovati go- stilna. Kraj leži na zelo prometni cesti Celje—Laško ter daleč naokoli ni no- bene gostilne. S pridom se je bodo po- služevali poleg domačinov tudi izletniki, kopalci in ribiči. UKINITEV TRGOVINE »GOLOVEC« Trgovina »Enotnost« je predlagala, da se ukine trgovska poslovalnica »Go- lovec« na Mariborski cesti 93. Poslo- valnica izkazuje manjšo poslovno izgu- ix» zaradi nerentabilnosti, ker ni kra- javne potrebe. V tej okolici je namreč več drugih trgovin. Svet za gospodar- stvo je na zadnji seji prošnji ugodil. NOV GOSTINSKI OBRAT V CELJU Vinarska zadruga Fruškogorsko vino- gorje iz Petrovaradina bo v prostorih nekdanje gostilne Miklavžin na Drap- Sinovi ulici, kjer že ima grosistično skladišče, odprla v prihodnjih dneh tudi gostinski obrat na drobno. Vsi prostori so že urejeni. V obratu bo tudi menza. Računa se, da se bo tu hranilo preko 50 ljudi. IZ SMARTNEGA V ROZNI DOLINI Javni vodnjak v Smartnem je že v zelo slabem stanju. Na pobudo prebi- valcev pa ga bodo obnovili in primer- no uredili, saj se ga precej poslužujejo. Na pobudo krajevnega urada bodo vod- njak uredili s pomočjo domače sile, pri- spevali pa bodo tudi prevoze. Nekaj sredstev bo prispevala tudi občina. Pokopališče je postalo že premajhno. Svet za komunalo in gradnje pri celj- ski občini je odobril razširitev, isto- časno pa bodo zgradili tudi novo mrtvašnico, ker sedanja ne odgovarja predpisom in potrebam. Prav tako bodo pričeli s pobiranjem najemnine za grobove, ki bo enaka kot na celjskem mestnem pokopališču. POMANJKANJE TISKOVIN ZA PRIZNANJE OTROŠKIH DODATKOV Ze nekaj dni po vseh celjskih knji- garnah stranlke zastonj sprašujejo in stikajo za tiskovinami za priznanje otroških doklad. Teh tiskovin ni, rok za vložitev le-teh pa se s 30. aprilom t. 1. stalno bliža. Merodajni naj ukrenejo, da bodo omenjene tiskovine nemudoma na raz- polago. Kako pa bodo uslužbenci ob- činskih ljudskih odborov v mestu in okolici proti koncu meseca, ko je rok ea oddajo omenjenih prijav, zmogli ve- likanski naval strank, je pa tudi vpra- šanje zase... F. K. V čas« od 7. do 14. aprila 1956 je bilo roje- ■ik 31 dečkoT ia 33 deklic. Poročili so ic: "Gradca ia Terezija, Cvetka Poljanšek, aaaie- Sčenka iz 2alca. Ednard, Vladimir Cizej, elek- trolehn, mojster in Ljudmila Mihelin, liomer- tialist, oba iz Smarjetc pri Celju. Karol Snoj, trgovski pomočnik in Angela Zupane, kuh. po- nočnica, oba iz Celja. Ivan Veternik, polje- delec in Marija Mastnak, poljedelka, oba iz Lokrovca pri Celja. Anton Mastnak, iofer ia Fraačiška Miklavc, poljska delavka, aba u Lave pri Celja. CMfli Draiaik Jark«Cek, »trok iz Celja, star ? let ložef Pišek, kiact iz Medloga pri Ccljn. star 0 let Franc Artaak elektroinstalater iz Nave fasl, star M let. Franc Videmsek, radar Iz Lipia, star 24 let Elizabeta Padlesaik, gaap^ iiaja ia Polil — Calie. stara 79 let. Kari R». b«>aik, otrok iz ftkal — SoitaaJ, star 1 im*. Marij« Gr«bi«. atnk iz Kor^I — Šmarje frl k C«U«. star M Iflt \ PISMO UREDNIŠTVU Javnost kaj takega ne bi smela dopustiti Šentjur pri Celju, zlasti pa njegovo zaledje je znano zaradi nemškega faši- stičnega terorja. Na tem področju je izgubilo življenje precejšnje število prebivalcev v času okupacije. Tem žrt- vam pripravlja krajevna organizacija ZB lep spomenik, ki bo odkrit še letos. Zadnje čase pa se v tem kraju, zla- sti pa v bližini nižje gimnazije in osn. šole pojavljajo narisani nemški klju- kasti križi. Mimoidoči se ob tem ne- hote spominjajo mračne preteklosti ter se sprašujejo, če je to po tolikih letih, od kar je bil pregnan fašizem, še sploh mogoče. Iz znakov, ki so precej pre- mišljeno narisani in se pojavljajo v ne- posredni bližini šole, bi se dalo sklepati, da je to delo šolskih otrok. Res je, da so otroci — otroci, vendar bi bilo mno- go lepše, da bi le-ti risali peterokrake zvezde, ki pomenijo simbol svobode in napredka. Prav tako naj bi pristojni organi že enikrat odstranili še kar vidni napis na hiši bivše nemške občine v zgornjem trgu. Tudi ta napis nehote spominja na dogodke, ki so se za časa okupacije dogajali v tej nekdanji nem- ški ustanovi. r' TE DNI V HMELJIŠČIH V Saviniski dolini se je začelo po- mladansko delo na hmeljiščih. Hme- ljarji odkopavajo in obrezujejo hmelj- ske sadike, pripravljajo hmeljevke, na precej hmeljiščih pa nadomeščajo do- sedanje hmelj evke z žičnicami. Ivan Beričnik iz Breze pri Mozirju je škropil drevje z rumesanom. Zaradi ne-, zadostne opreme pri tem delu je na- stopila težja zastrupitev notranjih or- ganov. Nezavestnega Beričnika so pre- peljali v celjsko bolnišnico. S kolesom je padel Franc Miklavc iz Gornjega grada. Poškodoval si je glavo in utrpel pretres možganov. OBSOJENI PRIJATELJI TUJE LASTNINE 25-letni kmetovalec Ivan Matačič iz Tuhlja v Hrvatskem Zagorju se je za- govarjal zaradi štirih tatvin, ki jih je zagrešil v dkolici Prebolda. V Lovrencu pri Preboldu je Angeli Golič ukradel ženske gojzerice, vredne 4000 dinarjev. V istem kraju je Frančiški Srajner ukradel 3000 dinarjev vredne gojzerice in 3000 dinarjev vreden poluver. V Me- gojnicah je Ivanu Zupancu vzel gu- mijaste moške škornje in moški polu- ver v vrednosti 4000 dinarjev. V Mat- kah je Ernestu Zagoženu vzel iz pod- strešja njegove hiše več oblek v vred- nosti okrog 22.000 dinarjev. Matačič je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev za- pora. — Martin Halužan iz Ravnic pri Desiniču je v Matkah vzel Ernestu Za- goženu par starih ženskih čevljev. Ka- zen 2 meseca zapora. — Na 3 mesece zapora je bil obsojen 26-letni kmečki delavec Vinko Valenčak iz Vrenske gorce. Lani v jeseni je vzel Ceciliji Lon- čarič iz njenega dvorišča v Vrenski gorci tristolitrski sod, vreden najmanj 4000 dinarjev. BREZ DOVOLJENJA STA HOTELA PREKO MEJE 39-letni rudar Anton Krajne iz Kasaz pri Petrovčah in njegova žena Ana sta se pred sodiščem zagovarjala zaradi na- meravanega nedovoljenega prehoda pre- koko državne meje. Kot vzrok sta na- vajala, da ima žena v Avstriji teto, ki jima hoče zapustiti hišo in drugo imet- " je. Primerno mesto za prehod sta iskala pri Slovenj Gradcu. Ker pa ga nista našla, sta odšla proti Murski Soboti, kjer se jima prehod tudi ni posrečil. Izsledili so ju obmejni organi. Obso- jena sta bila Anton Krajne na 7 me- secev, Ana Krajne na 6 mesecev zapora. URADNO OSEBO JE RAZŽALIL Pri ključavničarju Ivanu Pušniku v Parižljah pri Braslovčah se je zglasil uslužbenec uprave za dohodke Obč. LO Žalec, da bi prisilno izterjal zapadli davek. Pušnik je uslužbenca žalil z ne- primernimi biesedami, odločbo o prisilni izterjavi je raztrgal in vrgel uslužbencu pod noge. Zaradi razžalitve uradne ose- be je bil obsojen na 20 dni zapora, po- gojno za dobo enega leta. KAZEN ZA OBREKOVANJE MILIČNIKA 47-letni Ivan Dolanc, železniški de- lavec iz Ljubljane je 29. 12. 1955 v Pre- kopi pri Vranskem v neki hiši obreko- val miličnike z neprimernimi besedami in priimki. V nočnem času 31. 12. 1955 je poskusil s silo preprečiti uradni osebi uradno dejanje, pri čemer je z njo grdo ravnal s tem, da je miličnika, ki ga je vodil proti postaji LM Vransko, uda- ril s pestjo po čelu in v prsa, da bi se na ta način izognil privedbi na postajo. Da bi miličnik preprečil pobeg, je Do- lanca prijel z rokami. Oba sta padla na tla, pri tem si je miličnik zlomil kost na dlani leve roke. Zaradi obeh kaznivih dejanj je bil Dolanc obsojen na 7 mesecev zapora. EDINSTVEN PRIMER V CELJSKEM OKRAJU V Novi Štifti pri Gornjem gradu je bil preteklo nedeljo zaključek kmetij- sko gospodarske šole in gospodinjskega tečaja. Oba tečaja je obiskovalo 81 kmečkih fantov in deklet. Ta primer je edinstven v občini Mozirje in tudi v okraju Celje. Zlasti je pomembno, da pride na vsakih 9 prebivalcev 1 tečaj- nik. Da sta tečaja res tako dobro uspela je v glavnem zasluga tov. Ivanke Pe- stotnikove, ki je vodila gospodinjski tečaj in upravitelja tamkajšnje osnovne šole tov. Senice. Dekleta so svoje uspehe pokazala na zelo dobro pripravljeni in bogato opremljeni razstavi. IZ ZABUKOVCE Svoboda se pripravlja, da bodo Za- bukovčani v širšem obsegu proslavili delavski praznik 1. maj. V tesni pove- zavi z ostalimi množičnimi organizaci- jami so sklenili, da bodo proslavili 1. maj v znanem letnem gledališču »Lim- berg« v Grižah. Po proslavi, ki bo do- poldne, bo poskrbela pevska sekcija Svobode še za primemo razvedrilo. Tr. IZ LETUŠA Ze tretji mesec letuška dekleta in žene pridno sučejo kuhalnico v rokah. Tečaj, ki ga je organiziralo učiteljstvo, obiskuje v dveh izmenah 21 gojenk. Tečaj se bliža h koncu. Vse tečajnice želimo, da bi se tečaj pozimi zopet na- daljeval Tečajnica KUHARSKI TECAJ V VINSKEM VRHU PRI SLIVNICI Pred dvemi leti je bila pri nas usta- novljena mladinska organizacija, ki je v glavnem delala na političnem in kulturno-prosvetnem polju. V letošnji zimski sezoni pa smo poleg drugega pričeli s kuharskim tečajem za mladinke. Tečaj, ki de bil zaključen mi- nulo nedeljo, je trajal dva meseca. Obiskovalo ga je 27 kmečkih deklet, kar je razveseljivo za naš kraj. Ob za- ključku tečaja so dekleta priredila lepo razstavo svojih izdelkov. T. F. IZ BELIH VOD NAD SOSTANJEM Pred nekaj leti so v gorski vasici Bele vode nad Šoštanjem ustanovili gradbeni odbor za gradnjo nove osnov- ne šole, vendar se od takrat pa do danes stvar ni veliko premaknila z mrtve točke. Pripravili so sicer nekaj gradbe- nega materiala, zemljišče za novo šolo pa je brezplačno odstopil Miha Rezo- ničnik, vendar je žal začetna vnema gradbenega odbora prehitro popustilia. Celotno zadevo je pred kratkim ob- ravnaval njihov krajevni odbor in skle- nil, da se s pripravami za gradnjo šole nadaljuje. Letos nameravajo pripraviti predvsem potrebni gradbeni material, z gradnjo pa bodo začeli prihodnje leto, v kolikor bodo dobili še potrebna de- narna sredstva. Novo šolsko poslopje je kraju nujno Ix>trebno, ker je sedaj pouk v stari pri- vatni hiši, ki že zdavnaj ne odgovarja niti najosnovnejšim šolskim potrebam, skoraj nemogoč. (-ič) IZ POLZELE V zimskem času je bil pod vodstvom tov. Sanderjeve tečaj RK, katerega je z uspehom dovršilo preko dvajset de- klet, ki 80 prihajale tudi iz bolj od- daljenih kmjev. V. F. NAJBOLJŠA REKLAMA JE OGLAS v Celjskem tedniku v časn od 7. do 14. aprila 1956 je bilo roje- aih 13 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Franc Javornik, poljedelec iz Cerovca pri Šmarju in Alojzija Verbek, kmetica iz Jazlii- ne. Jakob Pungeršek, bolničar iz Celja in Al- bina Zidar, poljedelka iz Brecljevega. Fran- čišek Golob, poljedelec iz Strtenice in Jožefa Pilko, poljedelka iz Dola pri Šmarju. Franc Špilak, poljedelec iz Lcmberga pri Šmarju ia Antonija Romih, poljedelka iz Pečice. Janez Zidar, inv. upokojenec iz Sp. Kraš in Marija Venek, les. industr. delavka iz Poljan. Martin Guzej, delavec iz Pusllke in Alojzija Recko, delavka iz Ilriiševca. Rafael Dečman. delavec in Jožefa Pahole, delavka, oba iz Cerovca. Franc Korenjak, poljedelec iz Laz pri Dram- Ijah in Ljudmila Ocvirk, poljedelka iz Loka- rij. Ludvik Fidler, delavec in Majda Arzenšek, poljedelka, oba iz Podgrada. Vincenc Ljubej. gaterist iz Kranjčice in Ljudmila Povalej, ad- ministratorka iz Ponikve. Viktor Kok. delavce iz Štor in Ana Gorež, poljedelka iz Kranjčice. llinko Kranjc, poljedelec iz Paridola in An- gela Horvat, poljedelka iz Kranjčice. Ivan Gro- bin, poljedelec in Katica Zupan, poljedelka, oba iz Zagorja. Dragutin Beloševič, kmetovalec iz Podbrezovice in Marija Jeza, kuharica i* Rogatca. Jožef Gobec, skladiščnik iz Uniš i« Angela Slemšek. poljedelka iz Ponikve pri Gro- belnem. Alojz Šlamberger, poljedelec iz Pekla pri Poljčanah in Ema Drovenik, poljedelka i^ Gaberc. Ivan Levičar, elektrotehnik in An« Hrastnik, blagajničarka, oba iz Laškega. Umrli so: Franc Knmprej, upokojenec iz Radmirja, star S4 let. Elizabeta Gozdnikar, upokojenka iz Tr- novega hriba, stara 78 let. Martin Kurent, npo- kojenec iz Breznega, star 61 let. Neža Razpot- nik, upokojenka iz Tolstega, stara 88 let. Mi- hael Selič, poljski delavec iz Sedraža, star 3* let. Frančiška Vodlan, vzdrževana oseba Breznega, stara 70 let. Frančiška Besovnik, obč. podpiranka iz Sv. Florjana, stara 80 let. Fraft- čiška Tratnik, prevžitkarica iz Šmiklavža, st«' ra 81 let. Jedert Jelšnik, otrok iz Sv. LenartSf stara 1? dni. Marija Fale, posestnica iz Šm'' klavža, stara 70 let. Franc Škodič, poljedelec iz Tekačevega, star 82 let. Marija Lipnik, p»' Ijedelka iz Irja, stara 76 let. Marija 2aberl» prevžitkarica iz Velikih Rodn, stara 75 let- Stjepan Kamenski, finomehanik iz Huma »* Sntli, star 27 let. Ana Kavčič, opokojenka Lesične^a, stara 76 let. Milan Centrih, otrok iz Dobja pri Lesičnem, star 5 mesecev, Jožef« Kačičnik, prevžitkarica iz Nove vasi, stara 8? let. Miroslav Drešček, poljedelec iz Zlateč, sts' 57 let. Než« Soler, gospodinja iz Bezovja, star« 43 let. Jožefa Todeb, poljedelka iz Kranjčice* stsra 99 let. Ladvik Repec. ■pokoicBec iz f"" itmU, atmt 97 let ...IN ZALEDJA Z zborov volivcev v konjiški občini Pred kralkim so bili v konjiški občini že drugi zbori volivcev, kjer so obrav- navali vsa tekoča gospodarska in po- litična vprašanja. Spričo tako važnih vprašanj bi udeležba morala biti bolj- ša, pa je prišla na zbore komaj dobra četrtina vseh volivcev. V Loški gori in Tepanju pa so zbor zaradi prenizke udeležbe sploh morali preložiti. Naj- bolje so potekali v okolici Loč, čeravno 50 v teh vaseh šele mesec dni pred tem bili sestanka članstva SZDL. Volivci so iznašali največ kritike glede cest, tako občinskih kot gozdnih, ki so res v zelo slabem stanju. Razumljiv je bil predlog volivcev v Ločah, naj bi povsod nastavili cestarje, ki bi redno skrbeli za vzdrževanje. Volivci iz Ga- brovelj so predlagali, da bo potrebno popraviti njihov most preko Dravinje, ki je v slabem stanju in prevoz ni naj- bolj varen. V tem kraju so še sprožili vprašanje nadaljnjega osuševanja zem- ljišč in ureditve odtočnih jarkov. Prav tako so menili, da bo v bodoče treba v večji meri skrbeti za napeljavo vo- dovodov, saj sedanji vodnjaki v večini primerov ne odgovarjajo potrebam. Istega mnenja so bili tudi volivci v Po- lenah, kjer bi bilo potrebno vodovod le podaljšati. Iz teh predlogov je bilo sklepati, da so interesenti tako pri ce- stah kot pri vodovodih pripravljeni še sami nekaj prispevati, bodisi v delu, materialu ali vožnjah. Na več krajih so iznesti tudi vpraša- nje elektrifikacije. V Bezini in Vešeniku je še nekaj naselij, ki nimajo električne luči, pa tudi v okolici Jerneja še ni do- končno izvedena. V teh krajih gre večji del le za zaključna dela, dočim pa bo v Špitaliču z okoliškimi naselji potreb- no z Elektrifikacijo šele začeti. Na tem področju živi kakih 800 ljudi v več ali manj raztresenih naseljih, tako da ho sama napeljava dokaj draga. Ker pa je vsa ta okolica znana iz N05, (saj menda ni bilo hiše, ki ne bi podpirala partizanskih enot) bo tem ljudem treba le pomagati. Volivci iz Polen so na zboru kritizi- rali umetno osemenjevalnico za krave, s katero živinorejci niso preveč zado- voljni. Od osmih primerov umetnega osemenjevanja je samo eden bil uspe- šen, kar kaže, da je njihova kritika le imela osnovo. Predlagali so še, naj bi zadruga postavila skladišče za razna goriva in umetna gnojila, ki jih kmetje ne morejo takoj odpeljati s postaje. Zelo obširno so na vseh zborih vo- livcev obširno obravnavali nedav- no uvedene takse. Večji del se je po- kazalo, da v tem oziru še ni bilo dovolr tolmačenja. Na zadnjih zborih volivcev so izvolili tudi člane šolskih odborov. IZ ŠENTANDRAZA v nedeljo je tu nastopil moški pev- ski zbor iz Polzele. K pestremu sporedu je pripomogla tudi plesna skupina z narodnimi plesi. Zanimanje prebival- stva za prireditev je bilo veliko. Z VRANSKEGA V počastitev 10. obletnice mladinskih delovnih brigad je bila tudi pri nas pro- slava, ki jo je pripravil aktiv LMS. O uspehih in pomenu mladinskih akcij jc govoril član Občinskega komiteja LMS tov. Gerdina, nakar so dijaki nižje gim- nazije izvajali nekaj pevskih točk in re- citacij. IZ GRIŽ V nedeljo so mladinke zaključile te- čaj RK, ki je trajal 2 leti. Oborožile so se z znanjem, ki ga bodo v življenju potrebovale. Za zaključek bodo mla- dinke obisikale bolnico v Rovinju. E. * Pretekli teden se jc sestal šolski od- bor osemletne šole. Razpravljali so o vzgojnih vprašanjih. Člani tega odbora bodo pomagali pionirjem pri organiza- ciji tekmovanj. Govorili so tudi o ukre- pih za izboljšanje vzgoje posameznih učencev. Upamo, da bo šolske odbor pod vodstvom tov. Veligoška žel uspe- he pri vzgoji naše mladine. V petek je bil v griški šoli roditeljski sestanek. V uvodu je upravitelj obraz- ložil staršem strukturo novega šolstva. Nato so razpravljali o vzgoji mladine in o povezanosti šole in doma itd. Starši so z lepo udeležbo pokazali, da skrbijo za vzgojo in izobrazbo svojih otrok. ,CEL)SK1 TEDNIK, 20. aprila 1956 Slcv. 1« - siran 7 ČLOVEŠTVO JE ZAKASNELO To ni nehvaležno nalolccvanje na ra- ^uji sodobne znanosii, ki z gigantskimi Itoraki napreduje človeštvu v prid, mor- da iuf^J v škodo. Naše stoletje upravi- čeno imenujemo stoletje izumov ali sto- leije »modernih čudežev«. Človeška umnost postaja nezadržna. Atomska energija, poseg v vsemirski prostor, radar, televizija, vsak dan novi rekordi v hiirosti v zraku na zemlji in na vodi. [(ar je danes skoraj neverjetno, bo jutri »novica za staro šaro«. )e človek ntorda nadvladal prirodo? Kje neki. Človek je s svojimi izumi doživel tudi neke vrsie razočaranja. Sele ko so bile novosti moderne zna- nosti odkrite, so učenjaki lahko odkrili, da je v prirodi »ta čudež« že od za- četka življenja na zemlji splošno znan pojav. Vzemimo na primer radar: Netopir ga je poznal, ko se nam še sanjalo ni, da t>o tak aparat sploh kdaj izumljen. Ta čuden ptič je slep, pa se nikoli ne zaleti v drevo ali v kak drug predmet. Med svojim letom oddaja neke vrste, za nas neslišnih valov, ki se vračajo nazaj v njegov prefinjeni sluh. Ptič ali pa miš (kakor tiočete) na osnovi časa vračanja teh glasov »izračuna« oddalje- nost prepreke in se je spretno izogne. Tudi termiti imajo radar. Delavke, ki hodijo na lov in bero, so na čuden na- čin povezane z malico v lermitišču. Cim bolj 50 oddaljene, tem ho\i so ne- sigurne v svoji poti. Te bele mravlje so znane po svoji bojazni do vode. Ce ji postavite blizu termiiišča slamo čez ozek potoček, ho brez oklevanja pre- plezala »brv«. Ce pa jo odnesete projč in ponovite poizkus v določeni daljavi, je na noben način ne boste več pri- pravili do tega. Taka mravlja je zgub- ljena, ker ni več na svojstven Crekli bi radarski) način povezana z matico. Če pa bi jo postavili blizu sosednjega ier- mitišča, jo bo nemudoma ubrala tja. S lem je porušila še edino domnevo, da »pozna« prilike okoli svojega doma. Termiti so poleg tega izvrstni kemiki. Najbolj jim gre v slast celuloza. Toda ie mravlje ne jedo lesa kar takole, brez dodatkov. One spravljajo drobcene delce lesa v svoje »iovarne«. Globoko pod zemljo imajo nekake vrtove, kjer gojijo posebne vrsie glivice, ki delajo celulozo užitno. Ker pa taka kemična predelava lesa v hrano potrebuje vla- go, množica mravelj prinaša kapljico za kapljico vode v svoj laboratorij. Pozriaie svatovski Ici naših mravelj. Gotovo ste jih kdaj videli letati po zra- ku. Takrat mlade samice vzleiijo, veter jih odnese daleč proč in nenadoma pa- dejo na tla, iu ena, tam druga. Če jih ne polovijo piiči, če se jim kaj druge- ga ne pripeii, se takoj pripravijo za svatovski pir. Najprej si odstrižejo pe- rutnice, poicm pa oddajajo neke čudne, za človeško uho neslišne znake. In glej. Leieči samci padejo v neposredno bli- žino na ila. Oplojena samica se nato zakoplje v zemljo in začne ploditi svoj brezštevilni zarod. Pa pustimo živalski svet na siran, čeprav bi lahko našteli še veliko po- dobnih primerov. V Afriki jc rasihna, katere seme je podobno semenu našega regrada. Vsak ie že upihnil la.ko »lučko« na travniku. Ta rastlina, ko dozori, čaka na prvi močan veier. Ko le-ia zapiha, se po- žene na milijone »padalcev« pod nebo. Seme ima priraščeno padalo, ki je po- dobno navzgor obrnjeni strehi dežnika brez blaga. V ia prirodna jadra se upre veter in nosi seme visoko pod oblake. Seme plava nad puščavo, nad pustimi kraji, toda čim ga prinese ve- ier nad vlažno pokrajino, kjer je za razvoj semena dovolj prirodnih pogojev, seme pade na ila. Zakaj? Sodobni pa- dalci potrebujejo za odskok na svoj cilj vse mogoče priprave, radio, zem- ljevide, signale itd. Nič brez elektrike. Tudi ti rastlinski padalci se poslužujejo elektrike. Seme jc bilo v soncu pozi- tivno naelekireno. Padalo semena se je zaradi iega razpelo. Čim pa ia svo- jevrstni padalec pride v območje vla- ge, se »padalo razelekiri«, štrleča re- brca padala sd stisnejo, veier se ne more več upirati v drobcena jadra in seme pod svojo težo pade na vlažna, plodna ila. Kot vidimo ima narava polno skriv- nosti, ki smo jih s časom že spoznali, so pa tudi take, ki jih še bomo le s po- močjo novih in novih izumov. Človek verjetno ne bo nikoli premagal naravne sile. To kar je dosegel, je le njegova spretnost, da je znal izkori- stiti tisio, kar se že milijone let samo ponuja. Jedrske fizike bi ne bilo, če bi ne bilo za io prirodnih pogojev in prvin. Naj človek izmisli še tako imenitno stvar, nikdar ne bo mogel trditi, da ta- kega pojava (seveda na svoj način) narava še ne pozna. No, zaradi iega vloga znanosii ni nič oslabljena. Netopir ne bo nikoli osvo- jil nobene spretosii razen svoje, med- tem ko človek osvaja in izmišlja vse mogoče stvari. Umetna pljuča, umetno srce, elektronski možgani, sluh in vid na velike daljave, vse to so dosežki, ki nas delajo popolne gospodarje našega planeta in predvidoma iudi vesolja. Če je človešivo zakasnelo, je zalo, ker ne more biti na čelu dogajanja v prirodi, iz kalere iudi samo izhaja. LJuidslco revijo Prešernove družbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih m trafikah »Zdravo Ijubical« »Oprostite, saj se ne poznava.€ »O, strela! Jaz sem pa mislil, da sva bila skupaj pri vojakih.« OKREPČEVALNICE Kjer širi že predmestna se četrt, gostilne nekatere tam stojijo, ki točijo sokove raznih trt, a rade jim poreklo zatajijo. Me zebe in sem lačen,. Stopim tja: »Imate juho ali golaž?* vprašam. »Ne kuhamo!« mi kdo odgovor dd. Naj torej mraz in glad čez danpreriaSam? Sem delavec in ko na delo grem, bi hčtel svoje sile okrepiti. A v krčmah teh ne kuhajo ljudem^ ker se jim ne izplača morebiti.. »Imate mlefco ali kavo vsaj, ker ne bi okajen šel rad na delo? Sabeso, kislo vodo ali čaj? Le osvežila bi se mi hotelo!* »Pelinkovec imamo, vino, rum in slivovko, ki z alkoholom greje, v človeku pa razpali nov pogum, ko vroča moč mu v mišicah zaveje.* In pil sem žganje. Zlezlo mi je v kri, praznino mi je z ognjem napolnilo. Potem sem šel na delo. »Kaj pa ti? Nazaj domov, pijano motovilo!* Prespal sem in izgubil ves ta dan, tako me je prevzelo okrepčilo. Zvečer sem vstal in v duši poteptan iznova žejen sem iskdl hladilo. Nesrečnih krčem nekaj je pri nas, ki ni na brigi blagor jim človeka. Denar in zdravje, delo, mir in čas kot v kapljah kri se vanje nam odteka. STRICEK S POMARANČAMI V obisk prišel je strice^ veseli smo bili, prinesel pomaranče je vsakemu po tri. Poljubčke smo mu dali, ker striček tak je zlat, ki pomaranče nosi, prelepi, dragi sad. Pri nas je striček jedel, cigaro pokadil in brke si obrisal, ko vince je popil. Nato pa mi otroci smo k pomarančam Sli, vsak eno smo odprli, sladkobe žejni vsi. A kakšne pomaranče bilč so vendar to? Vse suhe in nagnite, da še nikdar tako! V trenutku izmetali iz ust smo takšen gnus, ki za denarje drage nam žali še okus. Ne maramo več strička, ki ni več striček zlat, ker nosi pomaranče, 'reserenečenje sta poskrbela Vanovšek in Ma- rinček, oba člana Betona, od katerih je prvi osvojil naslov prvaka LRS, drugi pa se je uvr- stil na častno 3. mesto. Vsak tekmovalec je na- stopil dvakrat po 200 lučajev mešano. Vanovšek je že v prvem nastopu podrl 895 kegljev, to je Številka, s katero se lahko ponaša malokateri kvalitetni kegljač; v drugih 200 lučajih pa je lopet močno prekoračil številko 800 in dosegel 832 kegljev — skupno 1.727, s čimer je nad- močno osvojil naslov prvaka! Marinček je v so- boto v prvih 200 lučajih podrl 836 kegljev, v nedeljo zvečer pa je po naporni nogometni tekmi proti Mariboru, kjer je bil najboljši mož na igriščn, metal še 200 lučajev. Keglji so mu lepo padali in le za 7 kegljev je bil prekratek, da bi dosegel 2. plasiranega Starca iz Kranja, v drugem nastopu je dosegel številko 847, st:upno pa 1683! Tudi ostali celjski predstavniki so se dobro držali. Tako najdemo Trnglasa na 14., Iglica na 15., Lnbeja na 16. in Gerdi^o na 28. mestu. S temi uspehi so se Celjani vsaj del- ■o oddolžili za slabe uspehe v ekipnem tekmo- vanju, kjer sta oba celjska predstavnika iz- padla iz republiške lige. Nogomet ZA TOČKE SO POTREBNI GOLI! »Goli odločajo«, smo zapisali v zadnji številki našega lista. To ugotavljamo že dolgo časa, i>a vendarle napadalci Kladivarja se ne morejo sprijazniti s tem dejstvom. Iz časopisnih poročil in komentarjev očividcev smo slišali, da je Kla- divar navdušil Mariborčane s svojo lepo igro, navdušil pa je tudi vnete pristaše Maribora, saj je pustil domačinom kar obe točki! Poraz 2:0 je bil več kot nepotreben. Le štirikrat so Ma- riborčani prišli pred vrata Kladivarja in dva- krat je moral Veličković pobrati žogo iz mreže. Nasprotno pa je Kladivar bil stalno pred vrati Maribora in napadalci niti enkrat niso zadeli v »črno«! Kar tekmovali so med seboj v strelja- nju^ mimo gola, saj niso spravili žoge med prečke niti tedaj, ko ni bilo pred njimt nobene ovire . . . Lepa igra še ne prinaša zmag in po- trebnih točk! Sicer pravijo, da je »po toči zvoniti prepozno«, pa vendarle bi že bil čas, da si napadalci Kladivarja pridobijo še najpo- trebnejše znanje, brez katerega ne moremo go- voriti o rezultatih! Velenjski Rudar si je na domačih tleh zopet opomogel z dvema točkama. Tokrat so imeli v gosteh nogometaše iz Brežic, ki so bili domači- nom kar trd oreh. Rezultat 4:2 za Rudarja. V lestvici vzhodne slovenske lige je Rudar še vedno na čelu tabele. Štorjani so bili tokrat ob ves izkupiček v Ra- cah, kjer so podlegli domačinom z 1:2. Kdo bi si mislil, da bodo z moštvom, ki na lestvici stoji na dnu, potegnili tako kratko . . . Nogometaši ZSD Celje so dobili v nedeljo ves izkupiček brez borbe. Ljutomerčani so zapu- stili bojno polje in s? raje predajajo s 3:0 p. f. No, prijateljsko srečanje z B n^oštvom Kladi- varja so Celjani odločili s 3:0 (0:0) in s tem kar dostojno počastili »Dan železničarjev«. Tudi mladinci se borijo za točke. V Celju so mladi Usnjarji premagali mladince Celja s 3:0 (2:0). mladinci Kladivarja pa so v Štorah jedva zmagali z 2:1! Bolj pisan in razburljiv je ples za točke med mladimi nogometaši na celjskih šolah. Toliko je bilo v zadnjih dneh srečanj, da ne moremo vseh registrirali. Kocka je že padla! Najvažnejše srečanje med I. in II. gim- nazijo, ki je odločalo o prvaku, se je končalo s tesno zmago 1:0 za I. gimnazijo! Za ostala mesta se bodo še spoprijeli in še ni določen vrstni red. __Rokomet_ V CELJU RASTE KVALITETNI NARAŠČAJ v počastitev Dneva železničarjev se je na Skalni kleti odigral zanimiv turnir v malem rokometu za najmlajše — pionirje. Kar pet moštev se je zbralo na turnirju, posamezna srečanja pa so dala naslednje rezultate — Celje : II. gimn. 4:1 — Rudar (Tr.) : Fužinar (Ravne) 5:2 — Celje : Rudar (Tr.) 7:3 — II. gim- nazija : Fužinar (Ravne) 8:5 — Celje : Rudar (V.) 9:5 - Rudar (Tr.) : II. gimnazija 5:2 - Celje : Fužinar (Ravne) 10:2 — II. gimn. : Ru- dar (V) 6:5 — Rudar (Tr.) : Rudar (V) 8:2 - Fužinar (Ravne) : Rudar (V) 6:5. _ Vrstni red ekip: 1. Celje, 2. Rudar (Tr.), 3. II. gimnazija, 4. Fužinar, 5. Rudar (V). _Rngby_ PRVIČ RUGBY V CELJU! Ali je res? Kaj se bodo res pretepali na Gla- ziji? Tako ugibajo predvsem mladi ljudje, ki si predstavljajo pod to športno igro splošen pre- tep in surovosti. Pa vendarle ni tako! Rugby je plemenita in moška igra, ki združuje v sebi poleg lepega tudi izredno borbenost, kar je glavna odlika te igre. Grobosti in pretepi so seveda onemogočeni, saj pravila igre izključu- jejo take izpade in zahtevajo od vseh igralcev fair in športno obnašanje. Igra traja dvali^rat po 40 minut, moštvo pa šteje 15 Igralcev. Tokrat bomo videli na igrišču jajčasto žogo, ki jo lahko igralci mečejo, nosijo, pa celo tudi brca- jo .. . Kako se štejejo točke in več o samih pravilih igre, bomo slišali na Glaziji v soboto, 21. t. m. ob 16,30, ko bo spiker pojasnjeval dogodbe na igrišču. V propagandni rugby tekmi bosta nastopili zagrebški moštvi Mladost in Trešnjevka. To bo prva rngby tekma v našem mestu, njen namen pa je, da bi se tudi športniki Celja ogreli za to igro, ki osvaja ves svet. Namizni tenis PRI OLIMPU JE ZNOVA ZAČELA Z DELOM NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA Novoizvoljeni upravni odbor športnega društva OLIMP v Celju (prej Svoboda), ki ga vodi di- rektor Tovarne emjalirane posode tov. Veber Vlado, je že na svojih prvih sejah sprejel program dela športnega društva in v tej zvezi tudi odločitev, da mora namiznoteniška sekcija, ki je lani dosegala že lepe uspehe, pa je bila pozneje njena delavnost prekinjena, znova zače- ti z aktivnim delom. Vodstvo sekcije, ki ga je prevzel Konrad Končan, je že v začetku priprav zagotovilo skromne prostore za treninge. Le-ti bodo v dvorani sindikalne podružnice Tovarne emajlirane posode ter v bivši tovarniški menzi pri Lebiču. Razpored treningov bo opravljen na prvem članskem sestanku namiznoteniške sekcije, v torek, 24. aprila ob 17. uri v dvorani sindikalne podružnice Tovarne emajlirane posode. Vabljeni vsi, ki so že prej aktivno sodelovali v namiz- nem tenisa, vabljeni pa tadi novi člani. TEKMUJMO V KROSU! TEKMOVANJE V KRO- SU MORA ZAJETI VSE PLASTI NAŠEGA NA- RODA: DELAVCE, KMETE, DIJAKE IN PRI- PADNIKE ARMADE. KROS MORA POSTATI VSAKODNEVNA POTREBA NAŠE MLADINE! POŠTARJI OKRAJA CELJE SO TEKMOVALI V PEŠ HOJI IN ŠAHU Kakor vsako leto je tudi letos Republiški od- bor sindikata PTT uslužbencev in delavcev pozval sindikalne podružnice PTT uslužbencev naj izvedejo tekmovanje v peš hoji pismonoš na 15 km. To športno panogo gojijo poštarji vse- ga sveta in je edina masovna športna panoga pismonoš, ki prvič koristi vsakemu posamezniku in drugič celotni PTT službi. Tako je v nedeljo, 15. aprila sindikalna po- družnica PTT Celje pozvala pismonoše celjske- ga okraja, da se pomerijo za boljša mesta. Proga je potekala od gostilne »Ojstrica« do sre- dine Zalca in nazaj. Tekmovalci so dosegli lepe rezultate. Zmagal je Petauer Franc iz pošte Šentjur pri Celju v času 1,46.10 pred Arličem iz Celja 1,46.11 in Brenkom iz Griž 1,46.12. Iz rezultatov se vidi, da so pismonoše dosegli viden uspeh, čeravno vsakodnevno prehodijo ki- lometre in kilometre po dostavnih rajonih. Najboljši se bodo pomerili na republiškem prvenstvu, ki bo letos 1. maja na zboru po- štarjev v Celju. Najbolje plasirani na repub- liškem prvenstvu se bodo pomerili za državno prvenstvo, prvaki v državi pa bodo zastopali poštarje v inozemstvu. Obenem z drugimi predpripravami v športnih panogah je slnd. podr. OP Celje organizirala tudi šahovski turnir za šahiste poštarje iz celj- skega okraja. Ker je bil čas kratek, smo na turnir povabili res izbrane najboljše šahiste Zmagal je mladi šahist Božičnik Jože iz Celja, ki je vse partije dobil ter nabral 7 točk, pred Marinškom, favoritom pošte Celje, ki je »po- spravil« 5 točk. Najbolje plasirani se bodo prav tako pomerili na republiškem prvenstvu, ki bo letos 1. maja v Celju. V. A. __ŠAH_ Pretekli petek sta se v Celju srečali š^ov- ski ekipi Železarne Štore in »Planina« Celje. Obe ekipi sta nastopali s šestimi igralci. Rezultat ie bil 6:0 v korist Železarne. To srečanje je bilo organizirano po programu tekmovanja med sindikalnimi podružnicami. PRVEGA MAJA PLAVALNA TEKMA V RIMSKIH TOPLICAH ŽPK »Neptun« bo priredil v Rimskih Toplicah velike tekme v plavanju, waterpolu in skokih v vodo, s pričetkom ob 9. uri. Med plavalnimi točkami bo na sporedu tudi propagandni nastop najboljših slovenskih skakalcev in waterpoIa. Prireditve se bodo udeležili vsi slovenski klubi. Za Celjane bo Avtobusni promet organiziral zvezo z Rimskimi Toplicami, pa tudi zveze z vlaki so ugodne. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Sobota, 21. aprila ob 16,30 na Glaziji: RUGBY TEKMA TREŠNJEVKA (Zagreb) : MLADOST (Zagreb) Nedelja, 22. aprila ob 14,30 na Glaziji: mladinska prvenstvena tekma NK ROGATEC : KLADIVAR ob 16. uri prvenstvena tekma področne lige TEKSTILAC (Varaždin) : KLADIVAR PRIPOMBEKGLANKU »Tokrat iz sodišča iz druge plati'* Članek »Tokrat iz sodišča z druge strani«, s podnaslovom: »Mati ne ve, kdo je oče njenemu otroku«, po mojem mnenju podžiga enostransko gledanje dvojnih moralistov, ki je dediščina iz predaprilske Jugoslavije. Kadarkoli raz- pravljamo o etičnem in moralnem dvi- gu naše dnažbe, ne smemo iti preko dejstva, da so etična in moralna načela za oba spola. Tako mora biti gledanje socialistične družbe. Nikakor ni mogoče trditi, da je bilo pohvale vredno ravnanje nezakonske matere, ki je imela v kratkem raz- dobju opraviti z več moškimi in tako sodišču ni bilo mogoče ugotoviti, kdo od njih je zaplodil otroka. Posledice bo nosila sama, še bolj pa jih bo nosil otrok, ki bo ostal brez očeta. Vendar pa je bila v omenjenem članku zadeva opi- sana tako, da človeku s pravim, glo- bokim pojmovanjem morale vzbuja odpor zaradi enostranskega prikazova- nja. Članek namreč prav neti zgre- šeno moraliziranje ljudi, ki so našli za vso nemoralo krivca vedno v ženi, ki po svoji naravi postane lahko mati in s tem dejstva, da je imela z nekom spolne odnose, ne more prikriti. Živ- ljenje samo nas uči, da se primerijo tudi primeri, ko ima isti moški v krat- kem času nezakonske otroke z več že- nami. Znan nam je iz prakse primer, ko sta ležali v porodnišnici istočasno dve ženi, ki sta rodili nezakonske otroke, za katere sta imenovali kot očeta isto osebo. Vsekakor je vsako moraliziranje okrog vprašanja izvenzakonskih odno- sov in nezakonskih otrok umestno le, kadar upošteva odgovornost in nepre- mišljenost obeh spolov, vse drugo je ne- življenjsko. Končno je mati tista, ki je zaradi svoje lahkomiselnosti svojega partnerja, rodila pogosto nezaželenega nezakonskega otroka, predvsem ona je tista, ki bo nosila skrb za vzrejo in vzgojo otroka. Ni redko, da ji to pre- vrne najlepše načrte bodočnosti. Ce taka mati kljub temu v redu oskrbuje svojega otroka, je vredna vse časti, kot vsaka druga mati. Vemo, da je mnogo nezakonskega spolnega izživljanja, po naravi sta pri tem x>rizadeta oba spola enako, metanje krivde na eno stran bi le povečalo neodgovornost druge. Vsako neodgovorno dejanje zasluži obsodbo, obsodba pa mora biti iznesena na način, da se z njo dviga pojem rav- nopravnosti obeh spolov. Stremeti je, da se izkorenini lažimorala, ki je še nismo izkoreninili med našimi ljudmi. Cim se bo iztrebilo enostransko obsojanje žene, bo s tem dvignjen tudi njen ponos, za- vedala se bo tega, kar vsebuje pojem njene enkopravnosti kot človeka. Vida Tanko OPOZORILO! Tajništvo za notranje zadeve OLO Celje opozarja prebivalstvo okraja Celje, da je poži- ganje na travnikih ob robovih gozdov in v gozdovih STROGO prepovedano. Tako brezvest- no požiganje je vzrok neštetim požarom in ogromni škodi, ki nastaja vsako leto spomladi. Na vrtovih in njivah, ki so oddaljene od gozdov in objektov pa lahko lastniki požiga jo pod po- gojem, da predhodno obvestijo najbližje gasil- sko društvo in sami odgovarjajo za moreoitno škodo, ki bi nastala zaradi požiga. Organi LM bodo osebe, ki ne upoštevajo tega opozorila, prijavili. Iz pisarne TNZ Celje PREKINITEV ELEKTRIČNE ENERGIJE Odjemalce električne energije v lobčinah Celje, Šentjur in Vojnik obveščamo, da bo v nedeljo, dne 22. 4. 1956 zaradi vzdrževalnih del na_ elektro napravah prekinjena dobava elek- trične energije na področju transformatorskih postaj: Teharje, Lipa, Kompole, LIP Teharje od 6. do 9. ure; Štore, Vrbno, Šentjur, Slivnica, Stopče, Šentvid, Ponikva in Slom od 6. do 11. ure; Ljubečna, Bukovžlak, Blagovna, Sele. Drami je, Šmarjeta, Škofja vas. Vojnik, Višnja vas. Strmec, Socka, Frankolovo in Crešnjica pa od 6. do 14. ure. Elektro Celje Tehniška izpostava Celje-okolica PUTNIK SLOVENIJA CELJE Vas vabi, da se udeležite prvomajskih izletov, ki jih prirejamo med 29. aprilom in 2. majem. 29. aprila: Dvodnevni avtobusni izlet Koper- Savudrijo-Portorož, cena izleta 2.300 din. Pono. vitev izleta 1. maja. 29. aprila: Dvodnevni avtobusni izlet na Plit- vička jezera in v Crikvenice, cena izleta 5.980 din. Ponovitev izleta 1. maja. 29. aprila: Trodnevni izlet na Rab, cena iz- leta 3.950 din. 1. maja: Dvodnevni izlet Opatija-Pnla-Koper, cena izleta 3.300 din. 1. maja: Dvodnevni avtobusni izlet po Do- lenjski, cena izleta 1.880. 2. maja: Enodnevni izlet v Logarsko dolino, cena izleta 790 din. Prijave sprejemamo do zaključnega števila udeležencev — najkasneje pa do 25. aprila 1956. Opozarjamo vse, ki potujejo v inozemstvo, da si lahko pri nas nabavijo vozovnice za vse države v Evropi, Poslužujte se nakupa vozovnic Jadranske li- nijske plovidbe in domačih železniških vozov- Posebno priporočamo, da se poslužujete po- sredovanja vseh vrst vizumov in potnih listov, kakor tudi posredovanja potrdil za nabavo pot- nega lista. Ker se bliža sezona za letne dopuste, posvetujte se z nami, da vam lahko pravočasno izvršimo potrebno rezervacijo. Poslužujte se naših uslug, postreženi boste hitro in solidno! Vsa popravila, obnove in predelave stanovanj- ske in pisarniške opreme izvršujem solidno in ^oceni. Mizarski mojster VRESAK ANDREJ, Ce- lje, Zagata 2. ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Flajsu, dr. Rejniku, sestri Gabrijeli in vsemu strežnemu osebju^ internega oddelka Javne bolnice Celje za uspešno zdrav- ljenje moje bolezni. Kranjc Fani, Celje SADIKE debelo plodnih vrtnih jagod dobite t »Drevesnici JELEN«. Šentilj pri Velenju. PRODAM škropilnico (prevozno s konjem) v do- brem stanju. Vprašati: Orova vas št. t3. Pol- zela. PRODAM čebelnjak s panji in dvema družina- ma. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni zemljiSče I ha njive, travnik in dva gospodarska poslopja, 20 minut od postaje Celje. Lepa sončna lega. Prodam tudi lep gozd v PečovnikiU. Rozman, Celje, Cret 39. PRODAM lepo posestvo na lepem prostoru v bližini Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM pločevinast štedilnik. Furlan, Celje, Kersnikova 21. i'RODAM dve stavbni parceli pri »Pišekuc. Na- slov v upravi lista. PRODAM ugodno 4 kom. novih dvodelnih oken 100 x 150 (naprava za rolo). Zupane Jože, Pe- trovce 12. PRODAM nova trodelna okna (4 kom. 1,45 x 1,35), novo betonsko železo, strešno opeko in rabljeno zidno opeko. Vprašati v gostilni Terglav, Bukovžlak. PRODAM nova okna (1,70 x 1,60). Naslov v upravi lista. ZAMENJAM malo posestvo (aha zemlje), 20 minut od železniške postaje Šentjur pri Celju, za enoslanovanjsko hišico v bližini Celja. Naslov v upravi lista. SPREJMEM žensko, najraje upokojenko, za oskrbovanje bolnika. Mahorčič, Celje, Can- karjeva 2/II (od 10. do 11. ure). SPREJMEM pomočnika. Nastop službe takoj. Soboslikarstvo in pleskarstvo GORJUP, Celje, Zidanškova ulica 16. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico (starejšo) v dopoldanskih urah k 17-mesečnemu otroku Pevec, Celje, Mariborska 30 (gostilna Svetel, ponudbe od 15. ure dalje). SPREJMEM takoj pridno in pošteno gospodinj- sko pomočnico. Naslov v upravi lista. GREM ZA SNAŽILKO pisarn ali slično v popol- danskih urah. Ponudbe na upravo lista pod »Vestna«. PREVZAMEM gradbena dela malih hišic po naj- nižjih cenah. Naslov vupravi lista. OPOZARJAM, da nisem plačnik dolgov moje žene Baloh Ivanke, roj. Vrečar. Baloh Vladko, Griže 92, Zalet. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 22. 4. 1956: dr. Fišer Jože, Celje, Gre- Korčičeva ulica 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Pianist Anton Trost bo koncertiral v Celju na sedmem abonma koncertu v sredo, 25. aprila. •Na sporedu so skladbe Frescobaldija, Vit. Nova- ka. Dvofaka, Šivica in Chopina. Nekaj vstopnic je še na razpolago v Glasbeni šoli. Abonente prosimo, da poravnajo zadnji obrok. CELJSKO GLEDALIŠČE Peteh, 20. aprila ob 15 _ Puškin-Treves: NE- SMRTNI DON JUAN - IV. srednješolski abonma Sobota, 21. aprila ob 20 — Herman Wouk: ZA- DEVA CAINE — Gostovanje v Mežici Nedelja, 22. aprila ob 15 in 20 — Herman Wouk: ZADEVA CAINE — Gostovanje v Ravnah na Koroškem Ponedeljek, 23. aprila ob 19,30 — Puškin-Treves: NESMRTNI DON JUAN - Gostovanje v Žalen MESTNO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje mesto ekonoma Pogoji: srednja ekonomska šola z večletno prakso ali nižja strokovna izobrazba z najmanj desetletno prakso. — Plača po uredbi. — Nastop službe po dogovoru. KINO UNION, CELJE Od 16. do 22. i. 1956: »Deklica za milijon funtov«, ameriški barvni film Od 23. do 27. 4. 1956: »Hondo«, ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18 in 20, ob nedeljah o\> 16, 18 in 20. KINO DOM. CELJE Od 22. do 26. 4. 1956: »Lažni car«. jugoslovansko-črnogorski film Od 27. do 30. 4. 1956: »Intrigantinje«, francoski film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nede- ljah ob 16,15. 18,15 in 20,15. KINO SINDIKALNE PODRUŽNICE CINKARNE. CELJE dne 21. 4. 1956: »Imel sera sedem hčera«, francoski film Prenos sporeda Radia Ljubljana vsak dan od 5,00-8,00 in od 11,00-25,00, ob nedeljah od 6,00-23,00. Nedelja, 22. aprila 15,15 Izbrali ste — prisluhnite! 16,00 Z domačimi orkestri in solisti v nedeljsko popoldne 16,15 Domače novice, objave in reklame Ponedeljek, 23. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Dvorak: Slovanski plesi 17.45 Poje mešani pevski zbor učitelji- šča iz Celja p. v. Borisa Ferlinca Torek, 24. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 David Rose muzicira Sreda, 25. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Igra godba na pihala »Fr. Pre- šern« iz Celja p. v. Ivana Kar- lovšca. 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Schubert: Simfonija št. 8 v B-moln »Nedokončana« Četrtek, 26. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 G. Gershwin v besedi in melodiji, Petek. 27. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Ob prazniku ustanovitve Osvobo- dilne fronte 17,45 Domače polke in valčki Sobota, 28. aprila 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Koncert borbenih in partizanskih pesmi v izvedbi Komornega moške- ga zbora iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja tekstilna tovarna žalec sprejme takoj v zaposlitev tkalskega mojstra in mojstra pripravljalnice Oddelek za gospodarstvo Občine Celje, izdaja po siklepu viii. seje Sveta za gospodarstvo z dne 12. 4. 1956 na podlagi 17. člena Odloka o poslovnem času Ljudskega odbora mestne občine Celje z dne 3. 2. 1955 in 77. člena Statuta Občine Celje naslednjo Odlloebo o spremembah poslovnega časa na območju Občine Celje i. Od 1. maja 1956 dalje in do sprejetja prečiščenega besedila Odloka o poslovnem času velja na območju Občine Celje za trgovska podjetja in trgovine na drobno, zajtrkovalnice, prodajalne k^uba, sadja in ze- lenjave, mesnice in trafike naslednji poslovni čas: 1. Trgovine z industrijskim blagom vseh strok: od 7. do 12. in od 15. do 17.30 ure. 2. Trgovine s špecerijskim blagom: od 7. do 11,30 in od 16. do 19. ure. 3. Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 6. do 11. in od 14. do 17. ure. 4. Zajtrkovalnice, bifeji in delikatese: od 5. do 20. ure neprekinjeno. 5. Prodajalne kruha, mleka in mesnice: od 5. do 10. in od 14. do 16.30 ali od 16. do 18.30 ure. 6. Trafike: od 6. do 11. in od 15. do 17. ure. ii. Katere prodajalne kruha, mlekarne in mesnice bodo odprte od 14. do 16,30 ali od 16. do 18,30 ure odloči Oddelek za gospodarstvo Občine Celje, na predlog podjetja. Podjetje mora o tem predhodno dobiti mnenje Sveta potrošnikov ali pristojnega terenskega odbora SZDL. iii. v letnem poslovnem času od 1. maja do 30. septembra mora biti ob nedeljah in praznikih odprta po ena mesnica vsakega mesarskega ^djetja od 7. do 10. ure. v poslovnem času iz prednjega odstavka so odprte tudi vse trgo- vine s sadjem in zelenjavo. iv. Ob sobotah popoldne, ko so trgovine sicer zaprte, se uvede dežurna služba za naslednje ši>ecerijske trgovine: »Center«, »Pri zvonu«, »Enotnost« in trgovina »Pri Cinkarni«. Tako sta prvo soboto, dne 5. maja 1956 odprti popoldne trgovini »Center« in »Enotnost«, naslednjo soboto pa ostali dve, s tem, da se po tem vrstnem redu menjavajo v dežurstvu. Dežurni trgovini sta v ponedeljek dopoldne zaprti. v. Dve trafiki poslujeta z nedeljenim poslovnim časom od 6. do 20. ure. Ti trafiki odredi podjetje »Tobak«, vendar jih mora tako določiti, da bo ena od njih poslovala v mestu (centru). OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminul član nase podružnice in uslužbenec NASEGA podjetja tov. KLEZIN IVAN šofer in mehanik sindikalna podr. podjetja »tkanina-galanterija« »tkanina-galanterija« celje celje