82. številka. V Trstu, v sredo 14. oktobra 1891. Tečaj XVI. „E D I N O S T" »hata dvakrat na red«n, vsako artdo in loboto ob 1. uri popoludn« „Edinost" stane: i« leto gl. 6.-; taveii A*«t. 8.— gl. xa polu leta , 3.—; „ * -*-50 m trn četrt leta , 1.50; „ » 2.26 „ Posamične Storilke ae dobivajo t pro-đajalnieah tobaka t TrttO po & nov., v Gorici in t Ajdovščini po • nor. Nt n&ročbe br*s priloiene naročnine ni»r*Tai4tT0 ae odrt, EDINOST 0(1 Mi in oznanila račune po 8 vrvica t petim ; za naslov* * debel črkami se plačuje prostor, kolikor bi obsu^lo navaduib Tisti n. Poslana, javna sahval«, onnrtnlea itd. se račune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo ureilniStvu Piazia Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti fraukovaito ker uefraokovana t>e ne spra* jemajo. Rokopisi se ne vmčajo. Naročniao, reklamacij« in inserate prejema ti^ovnlitvo Piazza Caserma Bt 2. Odprte reklamacije • o prost« poAtnimv • t ■ i m ■ . ■« > , Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorski. »V .dlanst j' m t>. Vabilo na naročbo. n ' ■' i ■> i;:! ( ' ■> t JO.1 .''i 1 i L i>t i« i! Gb začetku zadnjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi bo resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld, ( 6.-r-za polu leta „ 3.— za četrt leta. „ 1.60 Uredništvo in upravnlštvo. Ne prikrivajte resnice Kdo je toli nespameten, da bi hotel vodo v morje nositi P To delo ne bilo bi le nepotrebno, ampak tudi nehvaležno in skrajno-smešno : onega, koji bi se hotel lotiti tega dela, označil bi ves svet za čudaka, koji sćdi — v blaznico. In tak čudak je vsakdo, ki se dan-danes v potu svojega obrnza trudi, da bi dokazal v e liko važnost časopisja v jav nem življenji XIX. veka. Nikakor ne bi hoteli, da nas svet Bmatra takimi ču daki in zato nočemo podrobno povdarjati itak notoriške istine o veliki važnosti ča sopisja: k večem, da ponavljamo, kar je že itak vsemu svetu znano: da je časopisje ono sredstvo, koje žiri in dostikrat eelo oktrouje takozvano „javno m e n e n j e" 1 Javno menenje pa je dan-danes velesila. Kakor pa je važnost časopisja dognana) resnica, tako gotovo je, da mi avstrijski Slovani to resnico veliko premalo uvažu-jemo in da jo ne poštevamo, kakor bi jo morali. Na tej naši zanikernosti sloni velik del krivde, da nas svet ne ceni in spoštuje tako, kakor bi nas moral, ako bi bilo časopisje naie primerno organi-sovano. Pred vdem nam nedostaje primernega skupnega organa, koji bi s potrebno odločnostjo pred š i r j i m občinstvom zavračal drzna obrekovanja in sumničenja, prihajajoča od mnogobrojnih naših nasprotnikov in pojasnjeval prave namene naše; organa, ki bi bil deležen trdne zaslombe pri vseh avstrijskih Slovanih, tako, da bi njega avktoriteto vlada morala poštevatl. Nemci so v tem pogledu veliko na boljem: osobito je časnikarska organizacija avstrijskih Nemcev izborna, skoro da — nepresežna. Tej Časnikarski organizaciji je skoro izključljivo pripisati, da je nadvladje na njih strani, dasi so numerično daleč za nami. Dan na dan lahko opažu-jemo posledice tej prednosti na nemški in veliki nedostatnosti na nafti strani. Bečimo, da katerisibodi nemški list objavi kakb neresnično, nesramno poročilo o tem ali onem dogodku mej Slovani: poročijo to najde svojo pot iz lista v list in se razširi mej milijone ljudi; ker pa mi nimamo primernega sredstva, da bi takoj zavrnili nesramnega lažnjivca, dokazivši resnico, zgodi se — ker drugače ni mogoče — da svet verjame vsaki izmišljotini, da se laž šopiri na odličnem mestu javnega mene-nja, dočim se sveta resnica mora skrivati po kotih, pozabljena in prezirana od vseh. Ta okolnost pojašnjuje nam marsikaj, Čemur se mi v svoji najivnosti toli čudimo; pove nam, kje tiči uzrok, da goje na vseh PODLISTEK. ■ 1,1 • Zdravnikova skrivnost. Prosto prevel po Klerothu Rudolf Doleneo. (Dalje.) Snidenje. Prošla so tri leta po teh dogodkih. Honvoisin stanoval je z Justino, hišinjo svojo, še vedno v istem stanovanji, in ra zun nekaj gub več na obrazu in nekaj las manj na glavi ni bilo nobene spremembe na zdravnikovi osebi. Bilo je spomladnega dne, ko zapusti zdravnik, posebno praznično oblečen, stanovanje svoje, ter želi prijatelja svojega, kateri je bival na deželi, v vasici Etoiles pohoditi. Prijatelj ta bil je gospod pl. Le-stange. Bogat, duhovit i neodvisen mož občeval je najraje z umetniki, pisatelji i učenjaki. V stanovanji njegovem nisi videl posvetnjakov, tudi ne uradnikov, ki bi bili tudi na ne vem kako visoki stopinji. Družina, obstoječa iz strastne ljubeče ga hčerke, in po smrti mile mu soproge v njegovo hišo došle in tu sedaj bivajoče sestre, zadostovala je sreči njegovej. Pri jasno zemljišče služilo mu je za park; slednji dan prinašal mu je novih slovstvenih znamenitostij, katere je preraotrival v košatih dreves senci. Poznal ni dolzega časa. — K temu srečnemu prijatelju poda se zdravnik, ko smo ga videli iz hiše njegove stopsjočega i tako praznično oblečenega. Hoja njegova še ni bila nikdar tako lahka, smeh usten njegovih bil je zares ljubeznjiv. Kakor se je lahko opažalo, spadal je zdravnik mej one redke ljudi, ki se odlikujejo priprostostjo i človekoljubjem svojim; zavest, da je poklic njegov, onemoglim pomoči, ta zavest storila je, da je bil vedno sam seboj zadovoljen; to edino zamore res osrečiti človeka. Prijaznega obraza korakal je po cesti, da si najme voz, kateri bi ga popeljal v Etoiles. Najmanji oblaček ni zagrnil jasnega i veselega čela starčkovega, kajti misel na starega prijatelja Lestange-ja, katerega že dlje Časa ni obiskal, osrečevala mu je dolgi pot. če bi se mu mej potom hotela vriniti misel iz ulice Crussol-ske i oni slučaj v stanovanji njegovem, pregnal je vbo to z mislijo na ljubljenega prijatelja. A vendar povod, kateri ga je napotil danes v hišo Lestange-jevo, vrival se mu je vedno pred oči. Gospod Lestange bil je namreč pred nekaj dnevi v Parizu ter mu razodel, da se je namenil hčerko svojo Leono oddati možu, kateremu sveta dolžnost bo. skrbeti očetovski zanjo; vabi ga, JJ It' i o »t •■ •.:! lil H «1)1 straneh toliko predsodkov proti nam. Na-ravpo bi bilo, da sedaj motrimp vprašpnje k^lf" bi bilo možno odpraviti to veliko, za nas ifprav usodopolno nedostatnost, a za daQeq. naj zadošča, df, jo konstatujemo z iskreno željo, da kompetentni krogi mej Slovani prej ko prej jamejo premišljati o tej odprti rani na našem telesu ter nam prekrbe časnikarsko orožje, dostojno Številu avstrijskih Slovanov. Čemu pa smo napisali te-le opazke P — Da pišemo ob predmetu tem, dal nam je povod nek tr žaški dopis v pražiti „Politiki", katerega smo že omenjali v poslednji številki na šega lista. Navadni tržaški dopisnik ime novanega pražkega lista je navidezno dobra poštena duša, ki bi prav rad ustregel nam Slovencem, d bi se zajedno tam ne hotel zameriti, kjer so veliko, veliko krivi, da sq nam tržiiSkim Slovencem — slabo godi. Pišoč o postopanju gospo do v, vladajočih v naši „ rumeni hiši" proti nam Slovencem ravna se po znanem pregovoru: „Wasch mir den Pelz, mach ihn aber nicht nassl* — ter se trudi v potu svojega obraza da bi služil — dvema gospodoma. To pa ne gre, absolutno ne gre! In sato obžalujemo prav iskreno, da pražka „Politika" vsprejemlje v svoje predale ekspetoracije moža, hote-čega zamorce prati. Kako bi tudi ne obžalovali! — Gori smo povctarjali kričečo nedostatnost, obstoječo v časnikarski or ganizaciji avstrijskih $lovanov, & tu nam je pripomniti, da jedina pražka „Politika" bi nam, z ozirom na jirjta ptuje občinstvo, lahko vsaj približno untresala, -— ako b> hotela. Vsaj ta list moral bi imeti povsodi zanesljive poročevaloe, ki bi zares služili naši stvari, in ki ne bi pokla-dali kukavičnihjajc y njega predale. Ako je res, da smo avstrijski Slovani veliki reveži gledč na z^atspsjočo nas časnikarstvo, je pp takem dolžnost naša se veča, da vsaj to malo. k*r im»mo, po- rabljamo p r i m e r u o, »,p,r e ,t n o providno in vestno. Kakor . rečeno: dopisnik praške „Politike", koji dopisuje pod šif^o tH", se nam ne vidi hudoben človek in nam je morda res prijazen, 4 dozdeva se nam, da jei zajedno velik prijatelj tudi na nekem drugem mestu, kjer smo se Slovenci po mnogih britkih skušnjah o d v a d i 1 i iskati si prijateljev. Dvema gospodoma ni možno služitihototi zagovarjati naše interese ter obsojati krivice, ki se nam Slovencem dogajajo — zajedno pa zagovarjati gospodo, vladajočo v rumeni hiši, ter zavračati krivdo na žalostnih teh odnošajih is-ključljivo le na druge, to je goro»tasna kričeča kontradikcija. Mi se gotovo ae čutimo poklicane zagovarjati grofa Taaffe-a in njega vladni zistem — kajti uprav mi prebritko občutimo posledice velikemu protislovju mej njega besedami in dejanji — ali vzlic temu ne moremo pritrditi trditvam tržaškega dopisnika pražke „Politike", kakor da bi bila le centralna vlada kriva, da je v Trstu takč in ne drugače. Dopisnik ta pra^i, da seje v Trstu marsikaj na bolje obrnilo, odaar je stopil raz pozorišče pokojni bar op Pretiš. l£orda je to res, ako presojamo sedanje odnoiaje so njegovega, gospoda dopisnika, dvoreznega »tališča, k se oažega slovenskega stališč* maramo pač r- kahor je žal — konstatovati, da smo še vedno tam, kjer smo bili pred leti. G. dopisnik pravi, da je bil baron Preti« slep, ker jjB hotel biti slep. No, trditvi tej imeli bi pripomniti, da 6ni, ki hoče bitj slep, pravo za pravo ni sam slep, {unpak se s^ojo dozdevno slepoto hoče le to doseči, da bi bili drugi slepi. V tem pogledu pa nas je lepo število, ki menimo, da je gospoda v Trstu še vedno istotako „slepa", kakor je bil slep , pokojni baron Prejtis. G. dopisnik je tudi sam sabo v protislovji, kajti najprvo trdi, da se je marsikaj naj ga pohodi, da Hpozna bodočega zeta njegovega. To zaprečilo mu je vse druge misli, kajti kadar je slišal o kakem združenji, vselej se je vstrašil ter vzdihnil: „B od e ta pa tudi s r e č n a P" Ta misel navdajala ga je tudi tu, vbo pozornostjo razmotraval je prijatelja svojega. Ura bila je dve, ko vstopi pri gosp. Lestange-ju. Sprejeli so ga kakor se navadno sprejme ljubezn ji vi hišni prijatelj, so sebno pa tak belimi lasmi. Obsuli so ga vprašanji, dvorili mu vsi. Gćspica Leona, objemši ga, zbeži, da bi mu postregla sadjem, katero se je v tem letnem času le redko kje dobilo, a v hiši njenega očeta je bilo to vedno najti. „Ubogo dete t kaka nesreča za te, da ti je očetovo hišo zapustiti!" reče Mon-voisin in gleda žalostno veličastno njeno postavo. „Aj ! aj ! stari moj prijatelj, se li res ne mislite nikdar spreobrniti, Vam bo-li zakon zaros v vedno strašilo P" reče baron Lestange. „To ravno ne, pa zakon je nerazvez-Ijiva vez in Leona je pri Vas tako srečna!* odgovori zdravnik. „O! ona bode tudi se svojim bodočim !h odgovori tota Leonina, ki tudi ni hotela biti zadnja v besedi. „Mlad mož jo je vreden I" opomni baron. „In pa še tako lep!" pridene teta. „To vsacega priporoča If pristavi malo svojeglavo zdravnik. < i! V i „Primerno premoženje ima i vrhu tega še izboren umetnik!" dostavi baron. „Oh!" zakliče zdravnik čudč-.se. .c „Morda podobarP" „Ne, slikar!" • „Slikar? Je li talent?" , i i ,< < „Da, a sedaj tiho, zdi se mi, da prihajajo I" . >i. Leona vstopi mej tem pogovorom a košarico češenj in ponudi prvake mile nam •pomladi zdravniku. Sluga napovč gospoda RoseHerviero-ja. Leona se naglo obrne i rudečica obda prijazno njeno lice. Baron hiti novo-došlemu nasproti, teta se vzdigne, in zdravnik vidi mladega, bliza 351etnega moža vstopiti, kateri z vso častjo in vljudnostjo pozdravi domače: ko poljubi roko Leoiiino, nakloni se tudi zdravniku. „Gospod Just pl. Roseserviere!" predstavlja baron gospoda. „Nebo!" zakliče zdravnik, mladega moža pazno ogledavši. Vstraši se ta, smrtna bledoba razgrne se po njegovem obrazu. Ko je atisnil roko iznenađenoga Monvoisiua, reče tihim glasom: bolje obrnilo, dve vrstici nižje pa kon-■je, da ekscelenca Rinaldini ne »ore alAetar doseći, ker ministerstvo noče ugajati podlagi vsemu računarstvu — .dem Einmaleins": ker noće priznati, da enkrat eden je eden. Prav ima dopisnik trdeč, da ako bi hoteli poštovati značaj dežele, to je, ako bi hoteli uvaževati Številno razmerje prebivalstva glede na pojedine narodnosti, tu bivajoče, da bi takoj izginilo iredentistiško in ndrodno-italijansko »tratilo ; to pa ni res, da bi bili le refe rentje pri ministerstvu na tem krivi, da se pred vsem svetom vedno in z veo silo povdarja italijanski značaj dežele. * Sploh, je postopanje »Politike' glade na nase tržaške razmere od nekdaj sem dokaj čudno. Dokler je vladal pri nas pokojni baron Pretiš, pisal je ta list dosledno o tržaški „nebenregierung" trdeč, da je ta trgovski emporij ob Adriji država v državi: takrat ao bili gospflda na Dunaji povsem nedolžni kakor novorojeno dete ; sedaj pa 00 kar naenkrat gospdda v Trstu Čisto nedolžni in na vsem krivi le referentje na Dunaju. Grof Oerihdur, kje si, da nam raztolmačiš to neskladnost v tolmačenju vzrokov tržaškim razmeram P ! Mi menimo, da reforentje pri ministerstvu sestavljajo sVoja poročila na podlagi od drUgod došlih jim poročil: poslednja ta poročila pa ne morejo prihajati od drugod, nego iz Trsta samega. Trditev dopisnika, da se referentje na Dunaji Se vedno drže nazorov izza dobe Stadiona, je naravnost drzna. Da bi le bilo to res, Ali ni! Lepa vrsta let je pretekla odkar je Stadion vodil krmilo v Trstu in od tedaj do danes bili smo priča neštevilnim naporom za izvršenje popolne jednakoprav-nosti, ali položimo roko na srce in priznajmo, da se je za dobe Stadiona obširnejše postopalo z našim elementom, nego se postopa danes. „Politikin* dopisnik pravi, da ao se varali oni, koji so menili, da se z odpravo proste luko zboljšajo naši odnošaji, D4, tu ima mož prav, kajti tudi mi smo uverjeni, da so bile vse te nade le prazne ilueije, kajti vsako bolezen treba lečiti na pravem mestu, in s pravimi sredstvi. Odprava proste Iitke pa se nam nikakor ni videla Arhimedova točka, kojk bi naob mogla služiti v ta namen, da strmoglavimo sedanje odnošaje. V zboljšanje tržaških razmer treba se poslužiti radikalnih sredstev : se samo „dobro voljo" gospoda vrhovnega političnega uradnika v deželi nam je bore malo pomagano. Z „dobro voljo* združiti treba tudi dobra dejanja. Ini-cijativa dobrim dejanjem mora sa pa po- roditi v Trstu samem in zato moramo najodločneje oporekati trditvi dopisnika, da je le zistem dunajskih gospodov na vsem kriv. Priznamo radi, da imajo tudi ti „dunajski gospodje* lep del krivde na svojih plenih, a da- bi bili le oni krivi, in nikdo drugi, to pa ni rea. Obžalovati moramo, da praška „Politika" odpira predale svoje dopisom, koji nam ne morejo čisto nič koristiti, pač pa veliko veliko škodovati, kajti takimi poročili širijo se povsem krivi, faktičnim razmeram ne odgovarjajoči nazori mej drugo-rodnim, nam itak neprijaznim svetom. „Politik" je pri naši nadostatni časnikarski organizaciji jedini avstrijski list, koji bi nas mogel — in po našem me-nenji tudi moral — braniti pred tujim svetom ter skrbeti za to, da se zbistrijo nazori o resničnem politiškem položaju avstrijskih Slovanov ter premotrivati resnične vzroke desolatnemu temu položaju^ in zato ne bi smela kar slepo vsprejemati dopisov od ljudi, ki so nož, nabrUšen na dve strani. Ako smo že v časnikarskem pogledu tako daleč za Nemci in Italijani, dolžnost naša je tem večja, da vsaj to malo, kar imamo, uporabljamo primerno in vestno. Kajti pomisliti nam je, da vsako tako krivo in neresnično poročilo, prijavljeno v nam prijaznem listu, škoduje več, nego sto napadov z nasprot-niške strani. Vse naše časnikarske prijatelje — haj že bivajo tu ali tam — prosimo torej, da veBtno pretehtajo vsako besedico, kojo napišejo o zamotanih naših razmerah in naj se nikar ne dajo zvajdti na led po volkovih v ovčji obliki. Kam vsem je dolžnost na to delati, da svet izve r e s n i o o, polno resnico. Osobito pa veljajo tržaškemu dopisniku pražke „Politike" besede, koje smo postavili na čelo temu članku: Ne prikrivajte resnice! — Ako nam je res prijatelj, nas bode izvestno slušal — če ne, pa ne! „Najprej obljubljeno molčanje, moj gospod !■: „Moj bol — nik!" godrnja zdravnik. „Kako se Vam dopada P* vpraša baron. „Prav ljubeznjiv!* — In kdaj bi imelo biti ženitovanje P" v „Mislim v kacih 14 dneh!" „To moram zaprečitil* šepetal je zdravnik sam v se. Sluga vstopi in pov^ da je obed pripravljen. Posedejo k misi. Obed je bil izboren, a zdravnik ni poskušal nobenih jedL- „Kako, da nam ne skažete časti, stari moj prijatelj P" vpraša zaupljivo baron. ^Oprostite!" zavrne zdravnik, „zdi se mi, da so mi črešnje, katere sem prej zobal, vzeie vse veselje do jedi*. Resnica pa je bila, da mu je misel, kako zaprečiti to sveao, pokvarila želodec. Življenje zdravnikovo bilo je vteku treh let vedno mirno i jednolično. Vse dogodke, ki so se sukali okoli njegove osebe, bilo bi težke popisati. Povemo naj le, da je bil v Vendeji rojen, da so ga stariši v nežnih letih pustil) siroto. Ko je bil polnoleten, ostalo mu je še premoženja okroglih dveeto tisoč frankov. Sprevidi se, da bi bilo življenje njegovo lahko cvetoče, da mu ni usoda vlila v življenje tudi kupo grenkega pelina. (Dalje prih.) Zaključek. člankar „Novic" je v pbslednji številki zaključil svoja rodoljubna razmotriva-nja. Kakor vsi ti, kaj lepo pisani članki pričajo, da je bilo avktorju le za atvar in ne za osebe, tako kaže tudi njih zaključek, da ga je pisala poštena slovenska roka. Zaključek ta sldve : Z Dolenjskega, 6. oktobra 1891. Bojne čete na našem domačem bojišči so torej razpostavljene. Na eni strani ka-toIiško-politiSko društvo, katerega glasilo sta „8lovenec" in za priprosto ljudstvo „Domoljub* ; na drugi strani posvetna inteli-cija, katera ima na razpolaganje „Slovenski Narod" ter si je po vzgledu nasprotne stranke kot protitežje osnovala „Slovensko pol. društvo* in za priprosto ljudstvo „Rodoljuba". Tako so bojni načrti za zdaj povprek gotovi; zdaj je samo še treba popolniti, kar je pomaukljivoga, zlasti agitacijske niti raztegniti, pričenši pri hišah Ljubljanskega meščana, čez celo deželo do zadnje koče priprostega kmeta. In potem, kadar koli bo razpisana kaka volitev za deželni ali državni zbor, ali za občinski zbor ljubljanski i. t. d., začno kakor na dano bojno znamenje vse te priprave delati. Upajmo, da nas žalostne skušnje, ki jih imamo Slovenci od svojih domačih razprtij, vender že zmodre in da bo o pravem času naredi premirje, za katerim naj pride stalno pomirjenje, ne da bi nas morala po mnogih izgubah še le nesreča zopet jediniti. Ker je pa vender mogoče, da je straBt močnejša od pameti, oglejmo Bi nasledke, ki so pri nadaljevanji naših sedanjih prepirov neizogibni. Iz enega tabora izdajalo bo, kakor se je že, geslo za vero proti brezvestvu. To je geslo, katero mora ljudi, ki mu verja- mejo, vneti do fanatizma. Drugi tabor bo očitanje brezverstva smatral za krivično; on je bo označeval za hinavstvo, za kate rim se skriva le vladoželjnost, ter bo z vso odločnostjo in kot razžaljen v svojem čutu in poštenji z vso srditostjo nasprotoval. Tako bo skušala ena stranka drugi izpodkopati in vzeti veljavo a vsemi sredstvi, ki jih iznajde človeška strast, katera je, kakor vemo vsi iz skušnje, slepa in brezobzirna ter divja naprej, če prav v svojo pogubo. Da bo imela vsaka stran pri svojih agitacijah več ali manj nspeha, o tem ni dvomiti. Saj vemo, da mnogokrat še slaba stvar zmaguje; saj je mnogo laže puhujšati, nego poboljšati, ter se nahajajo povsod tudi ljudje, ki slabo raje verjamo nego dobro, vpraša se le, bo li vse to dobro za vero, dobro za našo narednost P Vsi vemo, da ima katoliška cerkev 'dandanašnji res mnogo in hudih sovražnikov. zlasti, kakor smo že omenjali, nemško in laško lažnjivo liberalstvo v zvezi z židovstvom, kateremu služi toliko zelo razširjenih in spretno urejevanih časnikov; nemško in laško narodnostno politiko, fra-mazonstvo, protestantovstvo, ki se drzne celo v drugi polovici naše države govoriti o konfiskaciji katoliškega cerkvenega premoženja. Najnevarnejši od vseh teh se nam pa idi najnovejši nasprotnik sedanjega svetovnega reda, aooijftlisem, ki skuša odpraviti vsako pozitivno vero in posega najbolj v maso priprostega ljudatva. Vzemimo Se vrh tega mnoge pozitivni veri sploh nasprotujoče znanstvene teorije, n- pr. Darvinovo in druge podobne, kijih razširjajo knjige in časniki med vse stanove. To so razmere, ki so nam vsem znane, in resno nam je premisliti, je li zdaj čas, da k vsemu temu zanesemo med naše ljudstvo politični prepir med duhovščino in posvetno inteligencijo, kateri iz-podkopava eno in drugo in za katerim mora z neizprosno doslednostjo priti tudi versko pohujšanje. In naš kmet, ki ga po pravici imenujemo steber svojega naroda, ako ga bodo domačini vlekli eden na eno, drugi na drugo stran, ter mu oboji obetali hribe in doline, veliko več, nego se potem more izpolniti, — ali ne bo naposled ves zbegan, naveličan in razvaran ter ne bo zaupal ne enemu, ne drugemu in se utegne nazadnje okleniti kakega aocijali-stično-navdahnenega širokoustneža, kakor se zdaj nekako na češkem pripravlja, in se nam tako tudi ta steber omaje in spridi. Pa v neprimerno veči nevarnosti nego vera je naša slovenska narodnost. Vera ima trdno podstavo in mogočne zaščitnike, in vender nas uči zgodovina, da zna i ona ne le posameznim ljudem, tudi oelim pokrajinam, deželam in narodom vzeta biti. Kaj pa naša narodnost P Ona je ie zelo šibko drevesce, ki je vzraslo iz sto in sto let zanemarjenih domačih tal. Vladna sapa jej do sedaj še ni bila nikdar posebno prijazna, in prete ji brezštevilni sovražniki od znotraj in od zunaj v pravih sarotah, ki se zovejo nemški „Sohulverein", „Lega nazionale*, „Stidmark", „Gustav-Adolf Ve-rein" itd,, ki ne poznajo nobene pravice, nobene v nje korist dane postave. In zaščitnika nima druzega kot še vedno pre-pičlo število požrtvovalnih slovenskih rodoljubov. In to malo število naj se zdaj še oepi in namesto da bi združilo vse svoje moči v brambo napadene narodnosti ter zjedinjene postavilo proti sovražnikom, naj se kolje med seboj in v bratomornem boji potroši in uniči svoje najboljše moči in a tem olajša delo sovražnikom, da nam bodo brez velicih naporov, smejoči se naši nespameti, trgali kos za kosom od našega narodnega telesa P! Na tem smo zdaj. Ali hočemo naprej tako P Ali nam ne veleva pamet in sveta dolžnost, ki jo imamo do vere in narod-sti, da obstauemo, obrnemo ter se spet združimo, ker edino le naše združene moči bodo kolikor toliko kos nevarnostim, ki obdajajo naš narod v narodnem in verskem oziru vseh strani. Sapienti Bat! S tem sklepamo za zdaj te razprave o našem domačem prepiru z iskreno prošnjo in željo, naj večni Bog, ki je sebi pridržal sodbo in maščevanje, potolaži naše strasti in naj blagoslovi delo vsakega od nas, namenjeno miru in spravi v prid in prospeh najdražih naših svetinj, vere in narodnosti. Vera in narodnost. VI. Dr. Mahnič je v svojem „Rimskem Katoliku" prvi udaril na struno in ta mu je zapela, da je v Slovencih potrebna posebna stranka, koja bode morala zapriseči na zastavo čistega katolicisma ter gledati na to, da sedaj obstoječi red prenovi in reorganizuje. Začetkom imenovani doktor čutil se je poklicanega, da to idejo v Slovencih oživotvori in pridobivii si potrebnih somišljenikov, jo tudi izpelje. V ta namen je ustanovil poseben list, ki v isti smoter prav nerodno propagando delo, kar je prouzročilo zdražbo mej Slovenci. Namen, kakor smo že opomnili, mu je sicer dober, kajti bori ao za hvalevredno stvar — podkrepljenje katoliške vere in njenega ugleda ; ali način in sredstva, a kojimi hoče on to doseči, recimo naravnost: so zlobna. Njega namen je prod vsem dokazati, da je sedanji socijalni red v Slovencih slab in da ne ugaja sploh krščansko-katoliškim načelom. Boj proti temu redu začel je pisano besedo in ga pred vsem naperil proti onim, ki so z enakimi sredstvi (tiskom) pomagali, da ae je sedanji red uvedel. Pred vsem je namreč- napal slovenske pisatelje in časnikarje ter vsa njih dela podvrgel jako enostranski in pretirani kritiki, s pomočjo katere je prišel do posledioe, da je vsa dosedanja slovemka literatura in časopisje navdahnjena veri nasprotnim duhom; d&: v spisih najnravnejših in najbolj spoštovanih slovenskih pisateljev zasledil je žilo — brezverstva in bogotajstva. Pod ostrim rezilom njegove kritiške sekire padale so glave naših vrlih pisateljev in književnih veljakov liki cvetje vsled mrzle jesenske burje: včeraj veljavne književnike razupil je dr. M. kot prave ničlo ter jim častno ime poteptal v blato, pri tem pa propove-doval, da treba na književnem polju — reorganizacije. Reorganizacija — mala sicer beseda, ali koliko jo zlorabi dr. Mahnič in njegovi ultrakatoliski pristaši! Reorganizacijo sedanjega družbenega življenja v Slovencih pridigujo ti po knjigah, časnikih in napovedanih shodih. In človek, ki zdravim razumom motri to njih pehanje in stremljenje za novotarijami, smejati se jim mora nehotć, kajti podobni so otrokom, ki zidajo hišico iz kamenčkov; kmalo se je pa naveličajo in podro jo ter zopet začno zidati; pri tem delu se pa jako jeze in kislo drže, ako se jim hišica ne sponese ali je vsaj slabša od prejšnje. Sedanji društveni red v Slovencih ustanovili in uredili so odlični rodoljubi posvetnega in duhovskoga stanu. Skušnja je pokazala, da je trden in koristen, kajti obdržal se je in uživel v narodovo čutstvo. Goriški modroslovec pa ni več zadovoljen žnjim, čeprav so ga naredili tudi njegovi sobrati duhovniki; ta red ne ugaja povsem njegovim željam, želi si preustrojbe po njegovem načrtu, uravnane kakor si je žele njega oskosrčni nazori — z eno besedo: želi si in javno pridiguje reorganiiaoijo — po kateri se mora vse dosedanje pokončati in mesto tega uvesti novo „pristno katoliško". Ker nas pa naše srce sili, da dvomimo o vsaki stvari in resnioi, predno jo verujemo, videčim slepo mahanje in uničevanje, provzročeno in pridigovano po dr. M. in njega pristaših, vsiluje se nam dvom o pravicoljubnoBti te čudne in nove Btranke in nehote si stavljamo na uprašanje hipotezo : je-li ta boj reB boj za resnico P Je-li res resnica (sv. vera) t taki nevarnosti ? Ali tiče za jedno in drugo stranko, namreč ono, ki se ▼ Slovencih bori za narodnost, spoznavši da je v nas samo ta ▼ nevarnosti, in ono, ki je na svojo zastavo zapisala „vse za vero* — posebni nameni in težnje P Je-li bojni klic Mahni-čeve stranke res klic oživljajoče resnice P Ali je morda le izrodek strasti P Ta in še mnogo druzih uprašanj sili nam iz srca na jezik, kader nepristranski motrimo sedanji vihrajoči ravs in kavs mej takozvano napredno ali narodno stranko in Mahničevci. Pravimo Mahničevci, kajti ideje Mahničeve so se zasejale liki ljnlika mej jednim delom naše duhovščine, rasan hvalevrednih izjem, ki so se vedele pravočasno uprti tudi višji pastirski sili, ki jim je je hotela usiliti. Da ta borba ni borba za resnico in njeno svetost, to smo zadosti pojasnili v dosedaj rečenem. Resnica in dosledno tudi sv. katoliška vera prihaja od samega Boga, ki je pridigoval ljubezen in potrpežljivost, mir in prizanesljivost proti svojemu bližnjemu. Kaj nas pa uči bojni klio Mah-ničevcev P Namislil si je v Slovencih „breiver-skih liberalcev" in napovedal jim je boj, bres milosti, brez prizanašanja; slepo se je njega somišljenikom boriti proti tem navideznim sovražnikom, z vsemi mogočimi sredstvi in pomočki. Kdor oatentativno ne ksže svoje vere — ta ni veren, ta je liberalec. Kdor sahaja v narodna društva, bere po posvetnjakih pisane časnike in knjige, kdor javno se ne hlini dobrega kristijana ter ne prisega na vse, kar mu vele po dru. Mlfrniču propagirani nauki, ta ni veren katoličan, temveč brezverec. Nič ne de, ako v zatišju svojega doma vsak dan moli Boga ter uči svojo deco krščanskih čednosti, ako živi zmerno in pošteno — vse to lepe in gotovo boljie čednosti, nego lastnosti nekaterih fanatikov, pred očmi tesnosrčnih novodobnih katolikov nič ne veljajo: dotičnik ostane vedno brezverec. — Kakšna so pa sredstva in pomočki, s kojiml branijo ta novodobni katoliški Čut P O teh nas je sram skoraj govoriti, kajti nekatera so, naravnost rečeno — ostudna. Že spredaj smo nsmreč omenili sredstev, koje uporablja goriški doktor, namreč : robato besedo, dlakocepno in pretirano izvajenje čudnih posledio, blatenje zaslužnih sorojakov i. dr. Skušnja zadnjega časa nam pa kaže, da njega učenci svojega učenika še prekašajo, kajti že večkrat smo sami spoznali, da jih ni ■ram v ta namen uporabljati niti one pre-nesramne lastnosti, ki je zloglasna že radi svojega učitelja Judeža Iškarjota, namreč : opazili smo, da se ti novodobni pregoreč-neži kaj radi v svoje „svete* namene poslužujejo grdega — ovaduštva, kar najbolj označuje, da je njih boj, boj strasti in boj za — gospodarstvo! Politični pregled. Notranja dežel«. V seji poslanske zbornice dne 10. t. m. predložil je finančni minister dr. Steinbach proračun za leto 1892. Proračun ta kaže sioer prebitek v znesku 600.000 goldinarjev, ali gospod minister pojašnjeval in utemeljeval je ta svoj proračun tako elegičnim tonom, da je bilo poslancem kar tesno pri srcu. Za nas Slovane je to postopanje gospoda finančnega ministra slab omen, kajti prora-čunjeno je menda v ta namen, da naj se za sedaj kar odpovedo vsem namerovanim zahtevam v pospeševanje materijalnih in narodno-kulturnih interesov svojih volilcev. V svojem govoru obljubil je gospod finančni minister, da v kratkem predloži načrt, tičoč se preosnove direktnih davkov, s katero preosnovo pa nikakor ni združen namen, povišati dohodke državi, ampak mogoči višji dohodek porabil se bode v to, da se zmanjša zemljiščni in obrtni da- vek. Iz proračuna za leto 1802. posnem-ljamo sledeče: Potrebščine znašajo za leto 1892. 584,620.378 gld., pokritje pa 585,238.262 gld., torej je preostanka 617.884 gld. Za leto 1891. se je potrebovalo 567,853.027 gld., pokritja te potrebščine j e bilo 568,375.521 goldinarjev torej je preostalo 3,522.494 gold. Letošnji proračun je zaradi tega za 2,904.610 gld. neugodnejši od lanskega. K temu je še prišteti 2,000.000 gld., katerih se je v letu 189). več izdalo za pokritje dolgov, nego v budgetu tekočega leta, tako da je povsem letošnji proračun za 4,904.610 gld. na BlabŠem od lanskega. Kljubu temu pa bode še preostalo 617.884 gld. in se bode plačalo za pokritje državnih dolgov 2,000.000 gld. Glavna uzroka današnjemu položaju budgeta sta pač : pomnoženje izdatkov in subvencijski vsoti, podeljeni Lloydu in Dunavskomu parobrodarskomu društvu. Za skupne zadeve izdalo se bode 104,474.350 gld., torej 2,245.292 gld. več nego lani in naš delež se je v tem vsled izpadka imenovanih subvencij iz te vsote povečal za 3,035.734 gld. Potrebščine mi-nisterstev za notranje zadeve, za pouk in bogočastje, za poljedeljstvo in za pravosodje so se sicer pomnožile, a v popolnem razmerji s naraščajem državnih zadev ■ploh, finančno ministerstvo je zmanjšalo ■vojo zahtevo za 2,308.070 gld. Nasprotno pa ima ministerstvo za trgovino ustavljenih 15 milijonov 219.559 gld. več, nego lani in isto tako so tudi izdatki za subvencije narasli za 2,199.065 gld. V prvem je svota 14,224.569 gld., ustavljena za državno-želeshiški promet, v drugem subvenciji za oboji parobrodni društvi z 2,735.360 gld., ki prousročujejo izredno in nerazmerno pomnoženje potrebščin v omenjenih oddelkih. Pokritje se je od lani pomnožilo za 16,862.741 gld., katerih 1,654.000 gld. pripada direktnim. 3,441.030 gld. pa in direktnim davkom, ostale indirektne davščine pomnožile so se za 2,602.461 gld., pri upravi blagajnic ustavil se je za 553.604 gld., v dohodkih trgovinskega ministra pa 14,898.919 gld. večji mesek nego doslej. Nasprotno pa so ie snižale svote pri carini za 628.180 gld., pri cestarini za 421.000 gld. in pri loteriji za 599.000 gl. Proračunsko predlogo izročili so proračunskemu odseku. Postavni načrt, tičoč se odškodnine nedolžno obsojenim, sprejeli so v tretjem branji. O predlogu poslanca Mauthnerja, da se izda postava tičoča se olajiav novim zgradbam se stanovanji za delavoe, sklenili so preiti v podrobno debato. Trgovinski minister je predložil postavni načrt sa podržavljenje Karol Ludo-vikove železnice. Poslanci Bsrtoli in tovariši so interpelovali radi dogodkov v P o m j a n u. (O tem govorimo na drugem mestu. Op. ured.) Poslanec Eim je inter-peloval, ker je minister za deželno brambo frekventan tom pražke kadetske šole baje prepovedal v občevanje izven službe posluževati se češkega jezika. Proračunski odsek sklenil je ■e 26 proti jednemu glasu, načelno pritrditi predlogom za skrajšanje proračunske debate. Po takem se bodo le posamične točke izročile proračunskemu odseku v presojo, vse druge točke pridejo naravnost v parlament v obravnavo. V seji dne 13. t. m. odgovoril je minister za trgovino na interpelacijo posl. Povšeta, da se na progi južne železnice Ljublj ana-Logatec poškodovani objekti takoj preiščejo in popravijo. Zbornica vs-prejela je v podrobni debati postavni načrt, tičoč se olajšav za nove zgradbe se stanovanji za delavce. Vnanje države. V Rimu se v kratkem snide nekak „mirovni kongres", h kateremu so povabljeni parlamentarci raznih dežel. Na-meu tomu kongresu jo pospeševati idejo, da bi se inejnarodni prepiri ne uravnavali potem vojske, ampak potem mirovnih sodišč. Navdušen pospefievatelj te ideje je znani italijanski državnik Bonghi. Ideja ta je sicer lepa in pritrditi bi jej moral vsak človekoljub, za sedaj pa ima jedino to hibo na sebi, da ni — izvedljiva. Ozrime se le po širnem svetu, povsodi opažamo silno manijo za oboroževanje : prepričamo se, da dogodki dozorevajo v zmi-slu, mirovnemu kongresu ravno nasprotnem. Obravnavanja tega kongresa bodo morda zelo interesantna, toda praktičnega pomena jim za sedaj ne moremo pri-poznavati. Ruski minister vnanjih zavez, pl. Giers in italijanski na i n i • ster-predsednik Rudini imela sta v Monzi sestanek. Italijanski kralj vspre-jel je taskega državnika v daljši avdijenoi. Različne vesti. Odbor političnega druitva „Edinost" ima v nedeljo dne 18. t. m. ob 10. uri predpoludnem svojo ftejo v prostorih „Del. podp. društva". Gg. odborniki so napro-šeni, da ae gotovo udeleže važne te seje. Volitve volilnih mol V Miljah. Povodom državnozborskih volitev, odnoano volitev Volilnih mož, vršivših ae v mesecu februvarja t. 1., nas je kaj neprijetno iznenadilo, da je vodstvo zavoda „Stabi-limento tecnico" kar komandovalo svoje delavce, da so morali trumoma na volišče ter glasovati za nasprotno nam atranko. „Stabilimento" je aicer privaten zavod, & vender se nam je to postopanje videlo jako netaktno, vedočim, da dobiva zavod ta veliki del velikih svojih zaslužkov od države, to je od onih svot, koje dozvoljujeta delegaoiji o. in kr. vojni mornarioi naši. V delegacijah aede zastopniki vaeh atrank, kojih velikemu patrijotizmu in dinaatiški zvestobi se je sahvaliti, da se morejo vaako leto žrtvovati toli ogromne avote za varstvo in obrambo države. Od teh svot dobiva — kakor amo že rekli — „Sta-b i lim en t o" od leta do leta lep delež in smemo po takem od vodstva tega zavoda, če že ne zahtevati, vsaj pričakovati tolika takta, da se ne poatavlja po robu ni jedni ni drugi atranki, to je : da ostane nepristransko. Vsak po-samičnik imej avobodno tudi v tem zavodu svoje politiško prepričanje in je tudi kaži, kjer-koli hočeš, d to nikakor ni na svojem mestu, ako vodstvo zavoda odvisnost delavcev izkoristuje v prid jedne same stranke. Nadejamo se torej, da ae pri predstoječih volitvah ne prigodi zopet, kar ae je dogodilo povodom volitev v meseou februvarju. Dopolnilna volitev. 8 Pomjanščine došla nam je prečudna vest, da je tamošnje županstvo določilo za volitev volilnih mož neko hišo „na krožen", to je, n a periferiji velike te županije, kjer imajo nasprotniki na&i največ pripadnikov. Namen tej naredbi je na prvi pogled jasen: podkrepiti nasprotno in slabiti našo stranko. Italijanaška stranka računa na to, da radi dolge poti mnogi naši vo-lilci ne dojdejo na volišče. Županatvo opravičuje baje to naredbo z „oziri na javni mir in red", mi pa vemo, da iz teh obzirov absolutno ne treba nikacih pre-memb glede volilnega lokala, samo da se volitve vrše tako, kakor postava veleva. Ker čujemo, da se nekateri voliloi bojč priti v Gažon, bodi jim povedano, da se jim ni treba ničesar bati, ker se bo skrbelo za njih varnost tem ložje, ker se bo volitev vršila samo po dnevi. 0 dopolnilni volitvi istorski prijavil je dunajski „Vaterland" v svoji 278 štv. z dne 10. t. m. nastopni dopis : „Strastne borbe v kmečkih občinah zapadne Istre povodom državnozborskih volitev v pretočeni spomladi so nam vsem še v živem Bpominu, katerim posledica so bile sodne obravnave, vršivše se ne dolgo temu pri raznih sodiščih in provzročivšo veliko napetost mej oboma narodnostima. In vender je bilo v obeh taborih, osobito pa ® italijanskem liberalnem opaževati neko utrujenost, ker je poslednja vzlic vsem naporom z drom. Vergottinijem doživela vo-likansk fiasko. Pričakovati smo torej mogli po vsej pravici, da se italijanska stranka povodom predstoječe dopolnilne volitve spameti in da izbere kot kandidata kako zmerno vaebo, koja bi mogla, oprta na svoja načela in praktične znanosti, v državnem zboru vspešno zastopati interese dežele in kojej ne bi se toliko upirala nasprotna stranka. Toda prišlo je drugače: po dolgem razgovarjanji v političnem društvu „Societk politica istriana" postavila je italijanska stranka svojim kandidatom Markija Benedetto Polisinija, mladega gospoda iz Poreča, ki je komaj prispel do pasivne volilne pravice, kojega ard do Slovanov je notorišk in koje g a e k s a 11 a c i j a za Italijo je tako velika, da bo niti noče javno posluževati naslova avstrijskega barona, — kateri naslov si je njega oče pridobil kot deželni glavar isterski— ampak nastopa raje kot beneški M a r k i. Ime Polesini znači po Istri bojni klic, in to ne le pri somišljenikih Slovanov, ampak tudi pri laških kmetih, koji iz lastne skušnje poznajo goapodoželjnost poreških „signori". Po takem bode volilni boj izvestno jako ardit. Govori se, da je tržaika vlada P o 1 e s i-nijevo kandituro z veseljem P o s d r a v i 1 a in da se načelnik najmanjše stranke v državnem zboru jako zanjo poteza, da privede v svoj klub svežo in mlado kri. Ako bi izvolitev Polesinija zares prisilili, bilo bi to obžalovati z dvojne strani. Ne le, da bi bila potem zastopana le italijansko-libera.aa stranka dežele, ampak bi jej tudi ne bilo para glede n a n o-izkušenost nje zastopnikov. Mej tem pa se v Poreču nezaslišano huj-ska proti slovanskim duhovnikom; žal, da nesnažnega togi rogoviljenja na priatojnem meatu nočejo sprevidetl.* Iz državnega zbora. Poslanci Bartoli in tovariši Btavili so do ministra-predsed-nika, grofa Taaffe-a, nastopno interpelacijo: 1. So-li znani gospodu ministru-predsedniku silni izgredi in čini nasilstva, dogodivši se dne 17. in 18. septembra povodom občinskih volitev v Pomjanu in dne 30. septembra v Kopru, koje so provzročili pristaši stovenBko-hrvatske stranke v Istri P 2. Nameruje-li gospod minister-predsednik za to Bkrbeti, da se javni uradniki, in osobito duhovniki in učitelji, v bodoče ne bodo udeleževali nepostavnih agitaeij in da se ne ponove taki neprijetni dogodki ter da se osigura svobodna volitev vaein volilcem, bres razločka narodnosti in stranke, ne da bi pri tem prišla v nevarnost njih življenje in imetje P" — Gut gebrttllt, Love! Izgredi so se, žal, res dogodili, toda goapodje interpe-lanti naj bi bili toli odkritosrčni in resnicoljubni, da bi povedali, k a k ć so nastali ti izgredi. Da je slavna volilna komisija tako postopala, kakor sta od nje zahtevala postava in c. kr. vladni komisar,volitev bi se bila izvršila v najlepšem redu. Zakaj se pa v prvih 3 dneh ni ničesar dogodilo in so so ljudje veli uprav uzorno P Razburjenost jela je naraščati še le tedaj, ko je italjanska stranka jela po svoje „operirati". Recept, kojega so su poslužili pri državnozborski volitvi dne 4. marca, se jim je toli omilil, da so ga hoteli uveljaviti tudi v Pomjanu ter si priboriti „zmago", kakoršne so po Istri že v navadi. — Ako gospdda interpelanti govore o nepostavnih agitacijah duhovnikov in učiteljev, je to le priprosta denunoijacija, tembolj nepotrebna, ker niti za trenotek ne dvomimo, da ne bi koperske in tržaške oblasti dotičnika z najdebelejim prstom potipale, ako bi bil le za nas zgrešil s pravega pota, ter nepostavnim načinom agitoval za slovensko stranko. Kjer-koli učitelji, ali duhovniki — Bogu bodi hvala, da je le malo tacih čudakov ! agitujfvjo za italijansko stranko, je vse svira na novo organizovana in pomnožena prav in lepo, će kateri učitelj le z mazin ceni gane za našo stranko, je pa to ne-postavna agitacija. Tudi tui želimo iskreno, da se osigura popolna sveboda volitve, toda te svobode nismo mi nikdar kratili — kak o tudi, ko jd vsa oblast v nasprotnih rokah ? — ampak kratili ste jo vedno in jo hočete še nadalje kratiti vi, slavna gospoda iz nasprotne stranke. Gospodje in-terpelanti obsojajo postopanje duhovnikov in učiteljev — dasi o poslednjih nam niti znano ni, da bi bili aktivno posegli v volilno agitacijo, — pač pa molče o postopanju l raznih druzih strani: že vedo zakaj. 0 tem pa bodo govorili drugi in na primernem kraju. Le malo potrpljenja prosimo! Krivda na sedanjem gibanji v občini pomjanski zvračajo gospoda le na „agitatorje*, a nočejo videti, da pravi vzrok vrvenju je do v rhu n'ca prikipela nezadovoljnost ljudstva. Ako bi Be jim tudi posrečilo — a se ne bode! — uničiti „agitatorje", nezadovoljnost ostane vender-le. "V tej pa je iskati vir vsem homatijam. Iz Kopra se nam pifte : V Številki 3560. donesel je „II Piccolo" pod naslovom »Agi-tazione slovena" sledečo vest: „V nedeljo 4. oktobra podala se je tropa slov. učit. pripravnikov iz Kopra v Cezare in Pobege. Pripravniki pogledali so pregloboko v kozarec (P) ter potem začeli hujskati mirne kmete in kričati „živijo". Pri tam pa so govorili žaljive besede proti Italijanom". domača godba. — Uatopnina k veselici in plesu za gospode 50 novč., za gospe in gospice 20 novo. — Začetek točno ob 4. uri popoludne. — K obilni udeležbi uljudno ▼abi ODBOR. „Slovanskega Sveta" 19. št. ima naslednjo vsebino: 1. Sprava narodov. 2. „Med germansko-in rusko naredno maso*. 3. Govor dvornega sovetnika profesorja Alberta. 5. Liturgija na britidkih otokih. 6. Smrt majka Jugoviča (srbska pesem). 7. O božjih učenja darovih. (Iz lista sv. Pavla slovenski tekst v cirilici). 8. Veselo življenje. Spisal dr. Fr. Celestin. 9, Ruske drobtinice. 10. Ogled po slovanskem svetu. II. Književnost. Obrtno spisje, sestavil Ant. Funtek c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani, je naslov knjigi, ki jo je natisnil in založil Dragotin Hribar v Celji. Na 165 straneh veliko osmerke podaje knjiga marsikaj prav koristnega za praktično življenje in bode gotovo dobro došla našim obrtnim Šolam, za katere je namenjena v prvi vrati. Tvarina je razdeljena v naslednja poglavja: Predgovor in o poslovnih sestavkih v obče, L Poslovna naznanila, II. Poslovno dopisovanje, III. Telegrami, IV. Listine, V. Uloge pri uradih. V dodatku pa so razna praktična navodila o trgovskih firmah, poštnih zadevah, o uradnih določilih, kolkovini itd. Knjiga ustreza živo Čuteni potrebi in bode dobro služila ne samo učencem obrtnih šol, nego tudi — Konečnp pristavi, da za sedaj ne pove i 8tftrejim obrtnikom slovenskim, ki utegnejo imen dotičnih dijakov, ampak naprosi s. j najti Y njej marBikftj koristnega. Da je ravnatelja, naj nas drži bolj v kleščah. —! jexit v knjigi lep in gladek, za to nam je Koliko je resnice na tem, sprevidijo čč. gg. čitatelji iz tega: Res smo se podali v Pobege in Cezarje na sprehod, ne pa iz namena, katerega navaja nesramni lažnjivec pjV"j Treti. „Piccolo". Videl nas je pijane (P; morebiti vsled tega, ker se je njemu samemu vrtelo v glavi. Gospod dopisnik misli tudi, ako smo mi s kmeti govorili, da smo jih mo porok sestavljalčevo ime. Trdo vezani knjigi je cena 80 kr. Naj bi pridno segali po njej oni krogi, katerim je namenjena v Kar se dobiva stroj e v rali ravno hujskati, kakor da bi ne znal' za kmetljfctvo in obrtnijstvo, za pohištvo govoriti o ničemur drugem. Ako smo si med seboj napi vali — kaj to njemu mari P! Kake žaljive besede smo govorili proti Italijanom, blagovoli naj g. dopisnik objaviti ; istotako tudi naša imena. G. ravnatelj bi bil storil svojo dolžnost, tudi če bi ga ne bil opozoril g. dopisnik „II Piccolo". Sedaj pa naprosimo slavno uredništvo „Pic-cola", da vso to lažnjivo stvar prekliče, ker to ne Žali le narodnosti naše, temveč celo c. k. kopersko učiteljišče. Dotični dij aki. Odbor „Tržaikega Sokola* nam javlja, da jutri v četrtek ob 5. uri popoludne prične telovadba za dečke. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrala je v vagonu od Herpelj vračajoča se družba 50 kr. — V pušici „Delavskega podpornega društva" nabralo Be je 6 gld. 30 kr. — Gospa Schmidt nabrala je 1 gld. 10 kr. Prvi Občni zbor „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva" vršil se je predminolo nedeljo. Poročilo priobčimo prihodnjič. Plesne vaje v „Del. podp. društvu" bo se pričele in se vrše VBako nedeljo od 4. do 8. ure zvečer. Plesne vaje vodi g. I. U m e k. Vsakdo naj prinese društveno knjižico seboj, ker tako zahteva društveni odbor. Prvi Občni zbor pevskega društva „Svobode" v Rooolu vrši se v nedeljo 25. t. m. Potujočim zastopnikom. Nek zavarovalni zavod išče jednega ali dva potujoča zastopnika ali akviziterja za našo južne pokrajine. Pogoji so jako ugodni. Ponudbe je doposlati uredništvu našega lista. Vabilo k veselici, katero priredi narodno kmetijsko društvo v Dutovljah v prostorih gospoda Andreja Štoka v nedeljo dne 18. oktobra 1891. Razpored: 1. Predsednikov govor. 2. Tombola. 3. Ples. — Mej posameznimi točkami razporeda Lastnik pol. društvo „Edinost". —44 in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Živic in družb, v Trstu ulica Zonta & vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost. nazeh. zadavica, rora. zapala ustijuh itd. mogu se a kratko vneme izliefiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kafiljnč noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao /.a čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Vulja Be paziti od varalicah, koji je ponačtnjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve aladkiše {Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (tkatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju ne u Prendini je voj ljekarni u Trstu (Fnvmarcia Prendini in Trioste) i u glavnijih IjekarntiiL uvieta. 1—52 ! 2 %c. preav.di 20 g.n I 27. * „ »r M 40 „ ; 2»/4 „ „ „ „3 meai 3 « « n m 8 * La Filiale della Banca Union TRIE STE s' occupa đi tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accetta rersamenti in Con t o corrente, abbonando PER BANĆONOTE: , PER NAPOLEONI: 3 7»° o preav di 5 g ni 33/i°/o i» i? j „ »7,„ a 4 meai fisso »»/* « 8 „ „ ' , In banco glro abbuonando il 2 7//0 inte-resse usnuo Bino a qualunque somma ; preleva-zioni šino a fior. 20.000 — a vista verso chfcque; importi maggiori preavviso avanti la Boraa — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fat ti Bino alle 5 potn. la valuta del medesimo giorno. Assume pel propri correntisti V incasso di conti di piazza, di cambiali per Trietse, Vienna, Budapest ed altri principali cittd. ; ritaše a loro a stegni per queste piazze, ed accorda loro la facoltA di domieiliare effetti presno la sna časna franco d'ogni »pesa per essl. Procnra pei propri clienti informszioni Buli1 Interno e sull1 Estero verao il Bolo riniborso delle BpeBO postali b) S' Incarioa deli* aquisto e della vendlta d» effetti publici, valute e divise nonehi del in-catso d'assegni, cambiali e coupons, rerso tno-dica provvigione. c) Sconta cambiali dirette e domiciliate a condizioni oorrenti. d) Rilascia aasegni ed apre crediti su tutte le piazze deli'Interno e deli' Estero a mo-dicbe condizioni. #) Sovvenztona effetti e valute. f) Accorda ai propri committenti la facoltA di depoaitare effetti di qualsiasi apecie e ne cura gratis l1 inoaaao dei coupons alla sca-denza. ^)Vende le obblignr.ioni communali 47 della Prima Cnaaa patriotioa di riaparmio di Buda-pest, le lettere di pegno 47, e le obligazioni comunali 47, oon prenllo dol 10°'/„ delln Banca commerciale unghorcsu di Budapest, le ob-blignzioni comunali 47, o le obbligazioni 4n/n con 10% di premio della Banca ipotecaria unghereae di Budapest. le lettere di pegno 4'/8°/_ della Banca centrale auatriaca di ere dito fondiario, i lotti 3°/0 l.a e 2.a emisBione dell' Iatituto di oredito fondiario austriaco, (Boden credit) lu obligazioni 4"/0 con lotteria j (vincita principale Uor. 50.000) della Banca ipotecaria unghereae di Budapest, le lettere di pegno 4% dello Stubi Iimento provinciale ! ipotecario deli' Auatria inferiore al corao1 di giornata. 10—12 I A. Bonne, krojaška delavnica, Corso št. 4. bogato preskrbljena z najfinejim an-gležkim blagom, priporoča se slavnemu obeinstvu za obila naročila. Postrežba točna in cene ugodne. 4-12 Avgust Brunner TRST Via Conti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vaa tem spadajoča dela kakor: STROJU, PREŠE, SE- SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. Za notranje dežele prosto carine. Die Maschineo-Fabrik und Eisengieaaerei von - August Brunner tibernimmt alle einschlS-gigen Arboiten als : J MASCHINEN, [ PRESSEN, P UM PEN. i GlTTER, SaULEN, \ Rv HREN, groaaere und kleinere \ REPARATUREN. " Nach dem Inlande < zollfrei. Telefon fttv. 291. 24 -15 Vinski ekstrakt. Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skuisno Bpecijalituto. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) & gld. 50 kr. Recept priloži Be gratis. Jamčim najbolji v«peh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja« Čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in ae dobiva le pri meni. Cena 3 gold. 50 kr. sa kilo (za 600—1000 litrov) vitev&i pouk o uporabljanju. Raznu teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma. konjska, finih likirov itd najbolje in nenadkrijjive kakovosti Recepti prilagajo Be gratis. Cenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialltgten-Fabrik 20-9 in PRAG. 20-20 Iščejo se Solidni zastopniki. 5-10 Priligovana mejnarodna agencija za potovanje z dekretom kr. og. vlade 26/41891. št. 1799, F. S. III. Dragotin Plrelll (Carlo Pirelli) — Reka, Via del Lido 537 vis-š-vis il molo Adamich. Prodaja yoinjih listov: za vsako mesto prekb morja ali kopnega (liatkl za. II. razred po znižani ceni.) Izdaja liste za tja in nazaj za jedno leto z obrestmi po 20"i„ in to po cenikn, katerega si bodi evropskega ali amerikanakega društva. Izdaja vozne listke (biolietti di passaggio) za Ameriko: preko Havre, preko Anverae, preko Bremena, preko Hamburga, preko Liverpoola, preko Glasgovva i preko Southamptona. — Za Afriko: preko Genove, preko Marsilje, preko Liona, preko Londona 1 preko Darmoutha — Za Austratijo: preko Genove, preko Bremena, preko Anverse i preko Hamburga. — Za progo lquique (itd.): preko Genove i Montevidea, preko Hamburga uprav kroz Magelanovo tijesno i progom Hamburg, Colon (Colon, Panama, z železnico) Panama, Iquique, itd. prek morja po znižani ceni. janja, vrhu tega je v komunikaciji z vsemi mesti in vsemi društvi: in kjerkoli se oglasijo potniki, gledati če na to, da ne bodo trošili za čakanje, ampak poslalo se jih bode takoj v oni kraj, od koder najpoprej odide parobrod, pripo-roeujoč jih samo takim društvom, koja skrbe za dobro hrano na parobrodu. — Jamči se za točen odhod, kakor je označen na potni karti in povrnujo se stroški, ako se zakasni po krivdi agencije, t, j. ako ne prispe o pravem času v določeno mosto, valed tega, ker se je agencija zmotila v računjanju, koliko časa traja železniška vožnja ali pa, da ni ve6 prostora na parobrodu. — Ker imamo agencijo \ New-Yorku drugo agencijo za špedicijo po vsej Severni A-meriki, izdajala bode reška filijalka karte po najnižji ceui za vsako inesto v Severni Ameriki. ^ Za vsako odredjene mesto izdava ta agencija vozno karte. r, * ., . . . , ,, . Gori omenjena agencija daje pojasnila Potnikom m treba, da zahtevajo navede- glede cone kakor glede dneva in mesta odhoda. ne vožne karte, niti da mislijo za razrede ali __ polože kaparo. Dosti je, da dojdejo k agenciji Preskrblja zaboje na Reki ter da tu kupijo karto, potem morejo i za prtljago in blago za vsako mesto, po morju v vsakem mestu ostati, kjer jim je drago od kjer ali po kopnem. Zavezuje se poizvedovati o odhaja parobrod ob dnevih, dočenih mu od a- vsaki stvari, koja bi so bila morda izgubila ali genege. Agencija bode pazila na točna odha- j pozabila po poti v Ameriko ali kam drugam. | čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat* j sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lldnosti i jeftinoće pomatu, te obilnimi : modernimi pismeni etrojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU TISKAHU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku liarilCbn bilo koje vrsti kiijigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.: za iupne urede, okružnice, račune, list. artijs I zavitke s napisom, preporuine karte, posjetnlos, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročiitnike, punomoći, oienlke, jestvenike, svako* vrstne skrižaljke, Izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Onda ima na prodaj Bliedeće knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol In gospodarjev v pouk ciena prije &0 nvi. ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875. Henrik Freisinger TRST, via Mercato vecchio št. 4. Lloydova palača. PEČATI IZ KAUdlJKA I\ IZ KOTI^. Blazinice za pečate se stalnim črnilom Silograiija. Mehanična delavnica. Ploščo za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistemov, Priprave za kupiranje, in helijogratt-30=13 čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. sada IO tvrdo vezana Hodnijski obrazci eastavil B. Trnovec Vilim Tel, provod Cegnera ...... n. •O •O