A ^ O v »Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr.. za 1,;2 leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tefcaj L. V Ljubljani, 23. aprila 1897. List 16. Velika noč. V krasoto se zagrinja svet. V življenje novo vstaja spet, Veseli god. vstajenja dan Po zemlji vsej je prazno van. Zmagalcu Kristusu glasi Spev hvale se od vseh strani: Aleluja! Hudobnih ga končal je črt. On pa je zmagal britko smrt, Zdrobil je zmaja strašno moč Na slavno to veliko noč. Zahvale spev se Mu glasi Od vseh rodov in vseh strani: Aleluja! Radost naj celi svet navda, Saj ni se bati več pekla; Zdaj srečen si, človeški rod, Nebo ti dal je spet Gospod. Zato naj vekomaj slavi Ga spev zahvale in časti: Aleluja! J. P. Belostenski. Spoved. Evangelij bele nedelje pripoveduje nam, kako je Jezus postavil zakrament svete pokore. Ker smo v dobi velikonočne spovedi in je morebiti z njo kdo na dolgu, zato se nam zdi odveč, če danes govorimo nekoliko o tem predmetu. Spoved in z njo združeno odpuščanje grehov ima svoj temelj v trpljenju našega Izveličarja, čegar jedno prvih dejanj po vstajenju je bilo to, da je apostolom in njih naslednikom dalo oblast grehe odpuščati. Pa dokazali ne bodemo koristi spovedi iz nauka svetega pisma, ampak skušali bodemo le z razumom pokazati, kako dobra in naši naravi umerjena ustanova je to. Ljudje namreč, ki jim je Bog deveta briga, pa same ošabnosti ne vedo, kaj bi počeli, grdili so s peresom in jezikom spoved. Zato menimo, da je primerno nekoliko pojasniti vso stvar. No, to že še priznajo nekateri, da je Gospod ustanovil splošno spoved. Nekatere protestan-tovske verske ločine so namreč še ohranile takole spoved: „Spovem se Bogu vsegamogočnemu vseh svojih grehov, katere sem storil v mi*lih, besedah, dejanjih. Vse te grehe resnično obžalujem'1. Take in podobne splošne spovedi imajo, kakor rečem, nekateri protestanti, a take naš Gospod ni ustanovil, namreč ustanovil je spoved, pri kateri je dolžan kristjan spovedat; vse smrtne grehe in sicer vsacega posebej z vsemi okoliščinami in tudi njih število. Dokažemo to takole: Gospod je rekel apostolom, potem ko je vanje dihnil: „Prejmite sv. duha, katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni : in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani41. (Jan. 20, 22. 23j. Razložimo te besede sv. pisma! Kristus pravi: Dam vam sv. Duha in tako moč in oblast, da vsem, kateri se bodo pred vami obtožili svojih grehov, podelite odvezo, in potem jim bodo tudi v nebesih odpuščeni grehi, ali jim pa ne daste odveze in potem jim tudi jaz ne bom grehov odpusril. To je smisel Gospodovih besedij. Kako pa naj apostoli in njih nasledniki, škotje in mašniki, vedo, jeli kdo vreden odveze ali ne, jeli dosti ali premalo pripravljen? Apostoli niso bili vsevedni in tudi mašniki niso, zato pa jim mora grešnik razodeti natanko svoj dušni stan, da vedo potem razsojevati. Gospod je toraj ustanovil spoved, kakor je sedaj v navadi, in spoved je božja naredba. V prvih časih krščanstva bila je v navadi tudi očitna spoved. Kaj ko bi bilo danes kaj tacega? To bi šele liberalci grmeli proti spovedi in res, često očitajo nam katoličanom to očitno spoved, češ, tudi cerkev plašč po vetru obrača. Kar se tega tiče. bodi v pojasnilo tole: V onih časih morali so očitni grešniki delati očitno pokoro, da so bili tako svarilen izgled ostalim vernikom. Ta očitna pokora pa je bila pri posebuo velikih pregrehah potrebna s tem, da je moral očitni grelnik napraviti vpričo ljudstva očitno spoved svojih hudobij. A redno opravil je dotični pri duhovniku poprej spoved, kakor je sedaj v navadi, in za pokoro mu je bila očitna spoved naložena. Pozneje pa so to očitno spoved, ki je bila le neke vrste pokora, odpravili. Marsikedaj ljudje, ki jim bolj prija valjati se po mehkih pernicah greha kakor pa živeti pošteno, dolžijo cerkev, da je nasprotna človeški natori. No, reči moramo, da je ravno sv. Cerkev najbolj skrbna mati in nikdar ne nalaga svojim otrokom kaj tarega. kar bi bilo zoper človeško naravo. Ne. marveč spoved je človeški naravi prav primerna. Glejte! Dovek obstaja iz duše in telesa. Vse. kar se zgodi njegovi duši. hoče tudi na dan. Kako težko človek hrani kako skrivnost ali kako veselo novico, kako rad potoži komu o svoji žalosti in bolečini! Taka je človeška narava. Ta natorni nagon svoje notranje razodeti pa se opravičuje zlasti v spovedi. Največje hudo. največja nesreča za človeka je greh. dasi tega ljudje nočejo naravnost priznati. <>j kako peče in skeli, kako grize in vrta črv >esti. grešnik nima pokoja. Kaj je toraj bolj primemo, kakor da to putoži onemu, katerega je Bog zato postavil, da se spove samo spovedniku; Spovednik, sam človek, dobro spozna vse skrite gube človeškega srca in ima usmiljenje z grešnikom, katerega lepo potolaži ter mu da odvezo, če je grešnik vse pogoje spolnil, če je namreč obudil nad grehi popolnoma kes in storil trden sklep, nič več ne grešiti. In ko človek pride od spovedi, kakor mirna mu je vest! Ves lepši se mu zdi svet. vse ga bolj veseli. ►Spoved pa ni samo tolažilno hladilno zdravilo. ampak tudi grenko. Hudo je pač ponižati se in pripoznati svoje grehe. Pa če se nismo sramovali z napuhom grešiti zoper Boga, ne sra-mujmo se s ponižanjem ga prositi odpuščanja. Prvi korak, da se človek poboljša, je to, da spozna in pripozna svojo revo in bedo, oni pa, ki noče pripoznati, da je grešil, ne bo opravičen. In ravno zato se nekaterim zdi spoved trda. Da, trda je za ošabnega, a ponižnemu je všeč. Vestni kristjani gredo zato tudi celo večkrat k spovedi, kakor je predpisana. Pa poreče kdo: spoved je nadležna. Da. v tem mu pa damo prav, to ve vsak, naj je duhovnik ali ne, iz lastne skušnje. Zato je pa strašno neumna laž, če pravijo nekateri kukci, da so spoved odredili, ali kakor se taki izrazijo, da so jo ,,gor prinesli". Radi bi poznali duhovnika, ki bi rade volje prevzel tako odgovornost in kar na lastno pest spoved napovedal. Ali bi bili drugi zadovoljni s to novotarijo? Težko. Spoved pač ni za kratek čas. Kdo si more tako natanko vest izpraše-vati? pravi zopet drugi. — ('e si moreš tako natanko zapomniti vse stanje premoženja, zakaj bi se pa ne potrudil tudi za to nekoliko. Ker stroga dolžnost je le, povedati v spovedi vse znatne grehe. Pa pojdi večkrat k spovedi, pa se ti ne bo toliko umazanega perila skup nabralo. Za stvari tega sveta so ljudje tako predrti, a kadar se gre za dušo, e takrat, takrat se pa ta stvar bolj zložno naredi. Kakšen bo enkrat račun pred strogim sodnikom! Spoved je za človeka sramotna, ugovarja še jeden. Nikakor ne. Greh. greh. ta je sramoten, a spoved človeka povišuje, ker ga potegne iz blata greha in ga očisti, da postane iz otroka jeze otrok božji. Pravijo, da je treba v vojski precej poguma, če je treba iti vkljub gosto letečim krogljam naprej. Verjamemo, pa morebiti je treba več poguma, da kdo poklekne pred spo vednico in se prostovoljno obtoži grehov. Grešnik, ki se na tako junašk način pokori, vzbuja v nebesih več veselja, kakor 1)9 pravičnih. Se tega sitneža poslušajmo, ki pravi, da je spoved brezkoristna. No, otrokom tam sicer ne dajo sladčic in odrašenim ne petakov, pa koristna je vendar vse jedno in še prav zelo koristna. Koristno je izpraševanje vesti, da človek vendar ve, kako stoji z njegovo dušo. Koristna je, kakor smo že pokazali, obtožba pred Bogom in njegovim namestnikom, ker človeka poniža in pomiri. Koristna so pojasnila, opomini, tolažbe, katere da spovednik spovedancu. Koristno je kesanje, ker oblaži voljo, da vedno bolj sovraži greli in ga se boji. Koristen je tudi trden sklep. mnogo krivic bilo je že tako poravnanih, mnogo nevednostij odpravljenih, mnogo izpeljanih rešenih. Seveda, trden mora biti sklep, trden kar se da. Pomagati pa mora milost božja, za katero prosimo, potem pa že gre. Ce mi pa morebiti še kdo reče: Kaj se pa hočem spovedovati, saj ne vem kaj, mu odgovorim: Ali si tako svet, da nimaš tudi malih grehov, ali si pa že tako v blatu in smeteh, da ti je prijetno v tem smrdljivem gnezdu ; ker prvo gotovo ni res. je pa drugo tem bolj gotovo. Drobtinice iz raznih letnikov »Zgodnje Danice" za njeno petdesetletnico. XIII. Sv. Cerkev kamnjana. Hodil sem po visokem hribu; globoko v dolini je bila velikanska skala. Ko nisem imel druzega posla, začel sem spuščati kamnje v dolino na veli kansko skalo. Pa čuda! kaj sem zapazil? Vsak kamen, ki je priletel na skalo, se je popolnoma razbil in razletel, to je bilo dovelj; dobil sem resne misli in začel sem premišljevati: velikanska skala v dolini je sv. kat. Cerkev z vidnim poglavarjem papežem, ki ima sedež globoko doli v Rimu. V to dolino leti od vsih vetrov velikansko kamnje in jo hoče na vsak način popolno razdjati iz vničiti; pa kakor se je vsaki kamen zadenši na velikansko skalo razrušil in razbil, enako se bode razbil in na večno pokončal, kdor koli meče kamnje proti sv. Cerkvi. Pravlica ajdovska pripoveduje o Titanih, da so navalili hrib na hrib, in so tako hotli pokončati nebesa. prebivališče bogov. Pa najvišji bog je predrzne Titane in njihovo delo s strelo in treskom pahnil v spodnji svet Enako so se vsaki čas. sosebno zdaj, sovražniki sv. Cerkve zoper njo vzdigovali, hote jo razdjati. Zgodovina nam pripoveduje, da so bili taki sovražniki sramotno pokončani, m sv. Cerkev se je vselej toliko lepši vtrdila in ponovila. Kar se je zgodilo vsaki čas, to bode gotovo zadelo tudi sedanje sovražnike sv Cerkve. Kakšno kamenje pa mečejo ljuti drzni sovraž niki proti sv. Cerkvi? Trdijo, da sv. Cerkev podpira temo. Taki dokazujejo jasno, da o zgodovini nimajo nikakoršnega pojma. Ni ga zavoda po širokem svetu, ki bi bil storil toliko za umetnost, učenost, vednosti, poljedeljstvo itd, ko ravno sv. Cerkev. Papeži, škofje in druga duhovščina so največji pospešitelji vsake vednosti in umetnosti; samostan: bili so vselej pravo zavetje in pomoč do prave omike. Sv. Cerkev vedno uči, da človeško spoznanje ni bilo razdjano po prvem grehu, ampak le otemnjeno. in da ravno to otem njeno spoznanje je treba bistriti in čistiti. Ko bi sv. Cerkev ne bila podpirala vednosti, učenosti itd., kdo ve, po kaki temi bi mi sedaj tavali?! Drugi trdijo, da hoče Cerkev čez vest gospodovati in da nasprotuje človeški prostosti. Res je, da sv. Cerkev nikdar ne pripusti, da bi svetne vlade segale na njeno polje, kovale celo nove verske resnice, kakor so delati pričeli v novejšem času tako zvani „stari katoličani." S tem pa Cerkev nikakor ne nasprotuje prostosti, ker ona mora tako ravnati; kar je prejela od začetka sv. vere, mora ohraniti neoskrunjeno, če bi se zoper to vzdigoval tudi cel svet. Cerkev daje postave, ker ravno s tem podpira pravo prostost, kakor delajo tudi svetne vlade. Le tam je prava prostost, kjer so modre postave. Pa ljudje te baže hočejo prostost, kakor so jo skazovali v djanji rudečkarji, n. pr. v Parizu. Dalje trdijo, da sv. Cerkev oznanuje sovraštvo proti drugovercem. Sv. Cerkev se vojskuje s pravičnim orožjem. Drugač pa ima ona največjo ljubezen in potrpljenje, kar jasno dokazujejo cerkvene molitve, pa tudi bolnišnice in drugi zavodi sv. Cerkve. Sv. Cerkev še nikdar ni koga napadla; ona se le brani, po prigovoru: Prvi vdarec je prepovedan, drugi ne. ' Od kod pa izvira ta napad na sv. Cerkev, od kod to kamnanje ? 1 ) Iz nevednosti. Kristus sam pravi: Vi ne poznate mojega Očeta. Dostikrat se vzdiguj^jo zoper sv. Cerkev ljudje, ki še šest resnic ne znajo. Vsako šolsko dete zna več krščanskega nauka, kakor taki drzni sovražniki sv. Cerkve. Takim bi bila najboljša pomoč, da bi si kupili knjigo: „Krščanski nauk." in se učili iz nje enako malim šolarjem; ker če bodo v verskih resnicah dobro podučeni. bodo kmalu vse drugače govorili o sv. Cerkvi; torej nevedni gospodje, krščanski nauk, katekizem v roke! 2.) Iz hudobije. Marsikdo, da zna le v roke in zobe smodko prijeti, si že misli, kdo ve. kaki učenjak da je ! In zdaj, alo, le zoper Cerkev! bom več veljal! Pa reva ne premisli, da napuh gre pred padcem. Prav veliko jih strganih berači za solde pred vrati duhovnikov, ki niso bili nikoli siti grdih psovk zoper Cerkev in duhovnike. Tudi zavrženi angeli so se vzdignili zoper Boga. pa v svojo lastno veliko škodo in nesrečo. Enako se bede godilo takim hudobnežem. 3.) Iz strasti. Sv. Cerkev po božjih zapovedih prepoveduje strasti, meseno poželjenje itd Hudobni svet pa, ki noče opustiti pregreh, sleparije, goljufije, tatvine, cerkvenega ropa in tolovajstva. hujska. buta in rogovih, pisari, govori proti sv. Cerkvi zoper vse. kar sv. Cerkev uči, verovati zapoveduje itd Pri ojstri božji sodbi bodo taki strastneži obsodili sami sebe v pogubljenje. Vsi. kteri sv. Cerkev kamnjate, zapomnite si: Pred bode vas in vaše druhali konec, kakor sv. Cerkve. Ta bode še vedno stala, ko boste vi že izdani pravici božji in kaznovani v večnem pogubljenji. Legende o Materi Ecžji. Pevec Matere božje. Iz češkega priredil Iv. P. Ko je prvi oče kopal trdo zemljo, in mu je vreč pot 1H po čelu. bil je otožen : Žalostna je duša. ko jo je greh oropal raja. Zemlja mu je bila nerodovitna in trda, solnce je postrani gledalo s svojega voza nanj. z oblaki preprežen je visel nad njim nebeški obok; tiho je bilo v tej pustinji, kakor v grobu, glasu ni bilo slišati od nikoder, zver se je plaho umikala v gozd . . . Kdor je nebo izgubil, nosi peklo v duši. Tu stopi k ratarju na jalovo zemljo Gospod Bog Zamišljen in žalosten je upiral Adam pogled na zemljo, v kateri je gledal svojo sovražnico, in ni zapazil Boga. Stvarnik se ustavi pred njim in ga nagovori: „Kako se ti godi, Adame? Ta se prebudi iz svojih mislij in žalostno odgovori : Slabo! Gospod; težko mi je nositi Tvojo ojstro kazen, ker nimam stvari, ki bi čutila z menoj." * Pri tem je vzdihnil iz dna duše. Ginjen ga pogleda Stvarnik, vzame v roko grudo zemlje, vrže jo proti nebu. in iz grude vzleti rujavo krili ptič, zfr-fota s peruti in začne prepevati nad Adamom. In kamor je šel Adam. povsod ga je pozdravljal škrjanček z veselo pesmico. Letal je nad njim, dvigal se k sinjemu nebu. in ga spominjal dobrote božje. Nič več ni žaloval Adam, našel je utehe v škrjanč-kovi pesmi. In ptiček je postal služabnik božji in poje na zemlji pesmice o nebesih. Ko je Gospod Jezus hodil po svetu, pripovedoval božje resnice in oznanjeval rešilni nauk, je škrjanček Materi koprneči po Sinu dan na dan do-našal poročila v malo hišico, da bi upokojil materino srce. Ko je plakala v samotni celici. je preganjal žalost s pesmicami, in ko se je Gospod povračal na večer domov, priletel Ji je ves zasopljen naznanit, da je delo pridigarsko za jeden dan zopet končano: Solzo si obriši. Mati — Sin Tvoj je. glej, pred vrati. Ves svet je žaloval, ko je velik Trpin na Golgati umiral v groznih bolečinah In mali ptič je priletel na sveto Njegovo sence, da izdere Odrešeniku trnje iz čela in olajša trpljenje. In dvigne se mah pevec nad križ navzgor proti oboku, in žalostna pesmica njegova je donela na Golgato. kjer daruje Bog svoje življenje za človeka. Plakal je ptiček nad Jezusovo glavo, plakal je. pcjoč iz srca kipečo žalostno pesem, ker so hudobne ljudske roke Pravici ovenčale s trnjem sv. čelo. Bogorodnica. zaščitnica revnih, je vzela v nebo s v.»doka svoje žalosti Pri svojem prestolu mu je pripravila mesto — in zato «e imenuje Marijin pevec. Skrbno varuje svojega malega pevca, z darovi ga obsipa, in kdor bi mu hotel kaj žalega storiti, t»'ga zadene kazen Sina božjega. Roka božje Matere varuje gnezdo, z modrim svojim plaščem, s plašnem, ki žari samih zvezd, mu š<*iti gne/do v žitu. in sovražnika, ki preži nanje, oslepi s solnčnim bleskom Pri prestolu Marijinem žvrgoli ptiček zjutraj in zvečer pobožne pesmice. In ko zvonov mogočnih utihne glas. ziblje njegova pesmica večerni zrak in uspiva dremajočo naravo. Zamišljena ga posluša do noči Mati Božja. Le poj ptiček, prepevaj Ji o zemlji, katero budiš vsako jutro na delo, gostoli Ji o ratarju. ki v potu svojega obraza seje drobno zrnje v črno zemljo, žvrgoli Ji o njegovi molitvi, ki se dviga z jutranjo sapo do Njenega prestola . .. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Kima. 12. aprila. Prihodnji mesec majnik se bodo tukaj razne in izvanredne slovesnosti obhajale. za katere se že zdaj velikanske priprave delajo in h katerim bodo gotovo v mnogem številu prihajali romarji iz celega sveta. Najprva bode 2. maja slovesnost kronanja sv. Bainbina. onega čudežnega Ježuščka. katerega Rimljani tako pobožno častijo in se z velikim zaupanjem k njemu'zatekajo. K tej slovesnosti se bode v ara čeljski frančiškanski cerkvi obhajala devetdnevna pobožnost; vsaki dan bode zjutraj eden izmed kar- dinalov maševal, popoludne pa z Najsvetejšim blagoslov podelil. Pri pontifikalni sveti maši, katera bode tudi vsak dan, bode pela sikstinska slavna kapela in brez dvoma mnogo pripomogla k povzdigi sla vnosti. Po končani devetdnevnici in krcnanju se bode ravno tam tudi obhajala 600 letnica sv. Ludovika, škofa Tuluškega, posebnega zavetnika sv. Očeta Leona XIII. Tretja slavnost bo petindvajstletnica, odkar so sv. Oče postali ud tretjega reda sv. Frančiška. Za to slavnost bode mnogoštevilno romanje zlasti tretje-rednikov iz Italije in Francoskega, kateremu se bodo gotovo tudi pridružili drugi verniki raznih krajev, kajti priložnost bode takrat najlepša, sv. Očeta videti, ko bodo romarje v Vatikanu vsprejeli. Najsijajnejša pa bode slavnost slovesne kanoni-zacije blaženega Petra Furier iz reda reguliranih kanonikov sv. Avguština in blaženega Antona Zaccaria, ustanovitelja reguliranih klerikov sv. Pavla, ali tako imenovanih B^rnabitov. Zadnja taka slovesna kano-nizacija, katera se je očitno v cerkvi sv. Petra v Vatikanu obhajala, bila je pred 30 leti. ko so bili namreč 29. junija 1867 gorkumski mučeniki slovesno med svetnike prišteti; druge kanonizacije, ki so se med temi 30. leti vršile, so bile navadno v jedni ali drugi vatikanski dvorani in je bila udele-žitev le za gotovo število omejena. Letos pa, ko se bode ta slovesnost v ogromni baziliki sv. Petra obhajala. se je bode lahko 60—70 0oo ljudij udeležilo in vsi ti bodo imeli lepo priložnost, biti pri sv. maši sv. Očeta, kar se drugače le redkim posreči in še to z mnogimi težavami. Govorilo se je že tudi. da bode pri tej sloves nosti zopet jedenkrat na vrsto prišla ona cerkvena kompozicija slavnega kapelnika siktinskega Mustafa, pri kateri sodeluje nad 000 pevcev, ki so na tri kore, razdeljeni. Na loži. nad glavnim cerkvenim uhodom, poje 200 pevcev, v visočini velikanske kupole 300 dečkov, drugi so pri glavnem altarju. Ker bode vožnja po laških železnicah za to slovesnost zdatno znižana, bode to gotovo na tisoče ptujcev v Rim privabilo, in če ima kdo izraej Slo vencev namen, kedaj Rim obiskati, bi mu svetoval, to pri tej priložnosti storiti, ker znabiti ne bode kmalu jednake. Obče znano je, kako dandanes tu in tam nedelje in zapovedane praznike z očitnim hlapčevslJm delom oskrunjajo, kar je posebno tukaj in sploh na Laškem na dnevnem redu Ustanovilo se je pred nekaj časom posebno društvo plemenitih rimskih gospa in gospodov, katerega poglavitni namen je, da bi se v središču katoliškega sveta pospeševalo spodobno obhajanje nedelj in zapovedanih cerkvenih praznikov. Delovanje omenjenega društva je jako uspešno, ker nekaj časa sem se katoliški duh rimskem prebivalstvu veselo oživlja, cerkve so ob nedeljah in praznikih še precej obilno obiskane in zasebna dela se opuščajo. Vse drugače pa dela državno in mestno vladarstvo, ono nadaljuje nedelje in praznike oskrunjevati z očitnimi deli, zlasti o onih praznikih, katere laška država ne spoznava, kakor so: Svečnica, praznik sv. Jožefa in Oznanjenja Marijinega. Na zadnji Marijini praznik je bilo n. pr. na trgu sv. Petra pred Vatikanom, ravno pod stanovanjem sv. Očeta veliko delavcev, kateri so med slovesno službo Božjo, v veliko pohujšanje pobožnih obiskovalcev bazilike, kamnitni tlak čedili ter travo izmed kamenja ruvali. — Mislim, da si je vlada ta dan in ravno ta prostor zaradi tega izvolila, da bi s tem žalila sv. Očeta, vatikanskega vjetnika. Kakor se pa framasonska vlada prizadeva pri vsaki priložnosti žaliti očetovsko srce velikega Leona XIII., tako se pa druge vlade prizadevajo to blago srce oveseliti in tolažiti. Tako se je 23. marca ruski veliki knez Nikolaj Mihajlovic poklonil sv. Očetu v Vatikanu, in je bil z vso slovesnostjo sprejet, kakor je to v navadi pri vsprejemu kakega vladarja. Pogovarjali so se ž njim dobre pol ure. (Konec prih j Razgled po svetu. Švica. Katoličani so sprejeli z veliko hvaležnostjo dar našega presvitlega cesarja, ki je daroval za rimsko katoliško cerkev v Bernu 5000 frankov. Imeli so lastno cerkev, toda liberalna vlada jo je prepustila „staro katoličanom ;tt ker pa njih število zdatno pojema, je upati, da pride kmalu zopet v prave roke V Brnu imajo „starokatoličaniu svojo fa kulteto, ki šteje 5 visokošolcev in 6 profesorjev. Gotovo nadepolna šola! Ogrsko. Stanje katoliške nižje duhovščine je jako žalostno. Dohodki so tako majhni, da se komaj preživljajo duhovniki. Vsled tega je stavil državni poslanec Marsovsky predlog, da se mora temu opolnoči. Razmere so se mnogo poslabšale od onega časa, ko se je vpeljal civilni zakon; bati se je, da bo vedno manj duhovskih kandidatov prihajalo v semenišča — Ogrska židovska stranka hoče sedaj tudi na Hrvaškem vpeljati pogubne cerkveno politične reforme. To se javne vidi iz lista „Zastava', ki piše. da hoče sedanji ban grof Khuen Hedervary predložiti novemu deželnemu zboru postave o civilnem zakonu, prostem izvrševanju vere i. dr. Pričakovati je. da bodo voljeni le taki poslanci, ki bodo prijaznim tem postavam, ali ki se njim ne bodo odločno upirali. Toda mi ne verujemo, da se bo banu to posrečilo, kajti hrvaško ljudstvo misli prezdravo in je zvesto udano katoliški cerkvi. Srbske šele. „Reichsposta naznanja, da je ma-žarska vlada z jednim udarcem odpravila 55 srbskih šol na Ogrskem, izgovarjajoč se, da nimajo učitelji na teh šolah zadostne plače, da bi zamogli stanu primerno živeli. Predbacivajo jim tudi. da niso učitelji zadosti vešči mažarskega jezika. Srbski patriarh Brankovič poživlja Srbe. da naj nabirajo darove, da rešijo svoje šole. — Na Srbskem se je dovolilo gospodičnam obiskovati tudi srednje šole, gimnazije ali realke. Vlada je dovolila, da zamorejo pohajati gospodične v gimnazije ali realke v onih mestih, kjer ni nobenih dekliških višjih šol. Bolje bi bilo za Srbijo, da bi ne bila tega dovolila, ker to zelo slabo vpliva na mladino, bodisi tega ali onega spola, in ker to dela tudi starišem silne preglavice. Nemško. Državni zbor je odpravil 2ga aprila t. 1. oni paragraf, ki prepoveduje jezuitom se naseliti v Nemčiji. Predlog je bil sicer sprejet, toda Bog daj! da bi kmalu stopil v veljavo. Predpnstne zabave v Belgiji. V Belgiji je predložil odvetnik De Brots občinski oblasti dva predloga o predpustnih zabavah. V jednem predlogu zahteva, da naj se odpravijo take zabave, v drugem pa. da naj tudi meščanje izrazijo o tem svoje mnenje. Ta predloga sta bila zelo umestna. Ne gledamo na nravnost, ki obsoja vse take zabave, marveč ozrimo se le na javno mnenje, iz kojega so izšli ti predlogi. Najprej so zavrgli vse take zabave pravi kristijani, ostali svet se jim je smejal, češ da so prestrogi in se odtegujejo svetu. Toda gibanje se je polagoma širilo; vsi delavci, katoliški in socijalni so jeli zahtevati, da S3 odpravijo te razuzdanosti Lepo se je v tem soglasnem uporu in mnenju pokazalo ljudsko dostojanstvo zlasti med nižjimi slojevi. Njihova želja, da se odstranijo razkošnosti. ki so za njihove otroke često prvi korak k propadu, iznena-dila je svet Drugje so narodna svetinja in s silo hočeio braniti zabave, koje naj se varujejo in branijo, a ondi presedajo samemu ljudstvu take razkošnosti in igre. Človek bi mislil, da bo oblast komaj čakala, da bo rada ugodila ljudski želji. Kaj se je doseglo! Doseglo se je samo to. da so se zabranile krinke pustni torek do 8 ure zvečer. Prepovedati bi se moralo tudi po 8 uri zvečer kajti po noči se naredi največ greha in grdega raz veselje vanja. a to ni zgodilo vsled strahu pred gostilničarji. Bolj se ozira vlada na g stilničarje nego na poštenje in krepost nižjega ljudstva. — Bog nas obvaruj takih oblastij, in da bi se tudi naš narod skoro spametoval in ne imel za svetinjo in svoj t bičaj to. kar ie Bogu neljubo in zoprno. Francosko. Kako zatira framasonska vlada zadnja leta katoliške samostane, se vidi iz tega. da je pobrala 1. 1898 od njih 266 500 frankov. - Umrl je grof Lefebvre de Behaine. ki je bil celih i.", let zastopnik francoske vlade pri Vatikanu Bil je potj<>žen, zvest sin katoliške cerkve. — Le-> XIII je poslal pariškemu nadškofu, kardinalu Richardu k njegovemu škofovskemu jubileju zlato svetinjo .-s pridejanim jako pohvalnim pismom. Sirija. Sirsko-jakobitski nadškof v Diarbekirju se je povrnil na poziv sv. Očeta v katoliško cerkev. To spreobrnjenje je napravilo velik utis na razkol-nike, ki so se močno trudili, da bi ga odvrnili od tega koraka. Bil je jako ugleden in priljubljen škof Ker je vžival pri ljudstvu in duhovnikih veliko spoštovanje in zaupanje, zato je pričakovati, da se po njegovem vzgledu povrne mnogo razkolnikov v naročje katoliške cerkve. Halabar. Pismo P. Viktorija Karmelita: „Društvo za spieobračanje nam daje sredstva, da vzdržujemo učitelje in šole za nove krščence. Treba je šol in učiteljev, da pazimo na katehumene, da se od njih odstrani vsaka nevarnost, in da vstrajajo na dobrem potu. Ni treba misliti, da jih krst naredi dobre kristjane ; vzgojeni so paganski in po krstu morajo živeti med pogani. Jedino posvetni veroučitelji morejo jih opominjati in voditi, da se drže prave poti ; samo njih čuječnost more zaprečiti nerede in na pake, katerim bi se udali vsled svojih navad. Mislite na post, ko so zabranjene poroke A „Pariah" so navajeni, da se poročujejo meseca „Pangouni,u ki se pričenja 12 sušča in traja do 12. mal. travna — in zakon sklenjen v drugem mesecu ne more biti srečen Več kot 40 parov se je pripravljalo pretečeno leto, da se poroče veliki teden. Srečno sem zvedel za to in zabranil še o pravem času; samo čuječnost in pazljivost veroučiteljev zamore zabraniti marsikako zlo in nered. Ti učitelji razširjajo dobie nazore med ljudstvo in odstranjajo praznoverje; nove spreobrnjence vadijo v molitvah, da jih ne pozabijo. Vsled blagoslova božjega napreduje lepo spreobračanje. Nastanil sem se zdaj v mestu Atour; ta kraj je zelo pripraven, ker je z njim v zvezi več krajev, katerih vsak ima skoro 20 hiš. Obiščem jih večkrat, toda ker ni možno vsakega posebej podučevati, zato sem dni napraviti v vasi malo kapelico, kamor prihajajo vsi. Kapelica stane 60 frankov. Take kapelice sem napravil tudi drugod, ker drugače bi moral zbirati pod milim nebom ljudstvo krog sebe. da je poučujem. Dogotovljena je že kapelica v Manale karay-u. Naši novi spreobrnjenci so se ločili od »salvacijonistov", n^ke socijalno protestantske ločine; ti pa, da se maščujejo. so zadelali z zemljo in kamenjem studenec, kamor so hodili katoličani po vodo. Dosti sem imel opraviti, predno sem vse uredil. Prosil sem posestnike, in ti so določili, da je voda za vse. Tako se nam je vedno treba boriti. Naše delo. dasi počasi, vendar napreduje. V nekoliko letih bo. ako Bog da, iz teh krajev lepa katoliška občina u Brezverske šole v Ameriki. Na nekem shodu Kolumbijskega kollegija v Chikagi je izjavil A. Mc. Canslord. Imam 30 letnega sina. na kojega sem ponosen, a ni nikdar obiskoval javne (brezverske) šole v Chikagi. — Drugi je dejal: Imam 3 sinove, a da bi jih imel 50o. ne bi jih pošiljal v javne šole, ker se bojim, da ne bi prišli iz šole v kaznilnico. - kaznjencev v „Cook Caunty Jail" pride iz javnih šel. Znano mi je več kot sto slučajev, ko so se v takih šolah pokvarili popolnoma dečki in deklice To so plodovi šol, kjer se ne uči krščanski nauk. kjer se ne moli in kjer ne vidiš slike ali kipa našega Odrešenika. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec mali traven (april) 1897. (Spis potrjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Citanje življenja svetnikov. (Konec.» Varovati se moramo pa še pred neko drugo napako, in ta je predrznost, ki hoče vse doseči. Brez milosti Božje sploh ničesa ne premoremo in ne moremo nobene svetniške čednosti posnemati Zato moramo s čitanjem združiti molitev in klicati svetnike na pomoč, da prosijo za nas Boga naj bi nam dodelil milosti, s katero bi mogli njih vzglede slediti. Pomisliti pa moramo, da ni vse za vse ljudi, temveč da mora vsakdo sicer iz vseh močij hrepeneti in težiti po svetosti, vendar to le z milostjo, katera mu je dodeljena „Ali bi ne mogel tudi ti to, kar zamorejo ti in oni:-" kliče sv. Avguštin pri premišljevanju življenja svetnikov: toda takoj tudi pristavi: „Ali pa premorejo vse to ti in oni iz sebe. — ali ne morda iz Gospoda njih Boga?" Sv. Ignacij pravi: »Varovati se moramo, da ne primerjemo sebe, ki še živimo, s svetniki in blaženimi v nebesih; kajti ne motimo se malo, če pravimo: ta ve več kakor sv. Avguštin; ta je drugi Pavel po čednosti, svetosti itd." Čitajmo torej ponižno in skromno; čitajmo v miru in zbranih mislij. Vzvišenost čudeža in čed-nostij, ki napolnujejo življenja svetnikov, moramo povsem mirno razumeti, čutiti in ob jednem uživati. Jedna sama teh nebeških lučij zadostuje, da sveti pred nami in napolnuje srce z močjo za celo življenje. — naj si bode serafinska Božja ljubezen sv. Frančiška, ali čudovita ljubezen sv. Vincencija Pav-Ijanskega do ljudij, miloba sv. Frančiška Šaleškega, ali resnoba sv. Frančiška Borgija. nedolžnost sv. Alojzija, ali spokornost sv. Avguština, ali sv. Ivana Frančiška Šantalska, ki je vsem stanovom in starostim vzgled svetosti. Najboljša priprava za plodonosno čitanje življenja svetnikov je slednjič sploh čisto srce: kateri so čistega srca. bodo Boga gledali v njegovih svetnikih, najboljših prijateljih njegovih; smatrali bodo svetnike za to. kar so v resnici: kot junake krščanske čednosti in kot največje dobrotnike človeštva, proste vsake sebičnosti m polne ljubezni do bližnjega ; kar pravi pisatelj sv. Odilo, »nepopisljivo usmiljenje in veselje, drugim dobro storiti, se je kazalo pri njem vedno," to se reče lahko o vseh svetnikih. — Mnogi ne umejejo naukov, katere bero, toda kak živ vzgled iz življenja svestnikovega razumejo lahko; dolga je pot nauka, se pravi po vsi pravici, kratka pot vzgleda; besede lahko podučijo in tudi srce ganeio. vzgledi pa vlečejo k dejanju k posnemanju, — verba monent, exempla, trahunt. Berimo torej življenje svetnikov in združimo z branjem molitev; molimo, kakor Cerkev moli na dan sv. Feliksa: „Dodeli nam. prosimo, o vse mogočni Bog, da nas vzgledi tvojih svetnikov k boljšemu življenju vspodbujajo, da tudi dejanja onih posnemamo, katerih praznike praznujemo Po Kristusu Gospodu našem. Amen." b) Posebni nameni: 24.) Sv. Fldells Slgmaringiškt. Kapucinski red. Da bi bile planinske dežele obvarovane pred socialističnim hujskanjem. Na kriva pota zašli svojci. 25.) Bela nedelja. Sv. fflarka. Duh molitve. Prvoobhajanci. Pogumno premaganje ovir. ki branijo mnogim, da ne morejo prestopiti v sv Cerkev 26.) Naša ljuba Gospa dobrega sveta. Škofje. Zastopniki kat ljudstva v zbornicah. Razsvetljenje v odločilnih življenskih vprašanjih 27) BI. Peter Kanizij. Prištetje bi Kanizija med svetnike Habsburška vladarska hiša. Povrnitev družbe Jezusove v Nemčijo. 28 ) Sv. Pavel Od križa. Pobožnost k trpljenju Jezusovemu-Odločna zavrnitev pogubne moderne umetnosti. Rumunsko. ) Sv. Peter m. Obupni položaj v Ekvadorju. Milost vrednega in začasnega sprejema sv. zakramentov. Kat. učiteljska društva Priporočene časne zadeve. 30.) Sv. Katarina Sljenska. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. Naraščaj dobrih redovnikov. Vse doposlane pa še ne uslišane zadeve. Udje molitvenega apostoljstva in bratovščine Srca Jezusovega, ki so umrli meseca aprila, in ki bodo meseca majnika umrli H. Bratovske zadeve N. 1). Grospč presv. Jezusov. Sroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, av. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto-▼anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — M. K. se priporoča, da bi se neka neprijetna zadeva povoljno rešila Listek za raznoterosti. Velikonočna- V pomladnem jutru krasno Blišči nebo se jasno, Sreč navdaja nam radost In blažena sladkost. Oj, pevaj zemlja cela Zveličarju vesela: Aleluja! Velika noč darove Deli nam zopet nove. Najlepši danes pa spomin Nam daje božji Sin Oj, pevaj . . . Ko svet zašel je v zmote, Kedo bi ga s temote Oteti spet zamogel bil ? Le Bog je to storil. Oj, pevaj . . . Iz krajev večne slave V pozemeljske nižave Nebeški Sin je sam priščl, Da ljudstvo je otel. Oj. pevaj . . . On hotel je trpeti. In grozne smrti umreti, S trpljenjem, smrtjo je tako Odprl nam je spet nebo. Oj pevaj . . . Dokončal je trpljenje, Iz groba se v življenje Častit je dvignil tretji dan, Spremenjen in krasan. Oj, pevaj . . . Kako bi, Jezus mili, Te danes mi slavili. Ko smrti si vezi raztrl In raj nam spet odprl? Oj, pevaj . . . Srčno pozdravljen bodi! Ti kličejo narodi Že več, kot osemnajst sto let — O, srečni, srečni svet! Oh, daj, da zemlja cela Bi vekomaj Ti pela: Aleluja! J. P. Belostenski. Zaobljubljena procesija. Dve leti ste minuli odkar je potresna katastrofa tako silno zadela našo Ljubljano, in ona osodepolna noč, noč strahu in trepeta je ljubljanskemu prebivalstvu še globoko v spomina. In ta spomin ne bo izginil, one noči se bodo spominjali i naši potomci, če ne drugače, vsaj vselej, kadar pridejo veseli velikonočni prazniki in bodo neštete množice našega ljudstva hodile pred oltar nebeške Matere, kličoč spokornega duha: Sibe potresa reši nas, o Gospod! Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo. Nič manj kot 15.000 ljudstva se je zbralo na prostornem Kongresnem trgu, kjer je bil pred uršulinsko cerkvijo postavljen krasen oltar. Vsaka župnija je imela svojo procesijo, stolno so vodili prevzvišeni gospod knezoškof sami. Ko so vso župnijske procesije dospele na določeni prostor, opravile so se lavretanske litanije, kjer je ljudstvo odpevalo v srce se-gajočo pesem ..Marija, k Tebi uboge reve," dalje molitve o potresu in slednjič so podelili prevzvišeni gospod knezoškof zbranim množjeam blagoslov z Najsvetejšim. Kako veličasten prizor! Ves trg z lin-pozantno fasado uršulinske cerkve poln ljudstva, ne glede na spol in stan, in to ljudstvo, na tisoče in tisoče po ^evilu. kleči na kolenih, prejema blagoslov. Kaka manifestacija katoliške zavesti v sedanjih dneh splošnega propada. Niti liberalizem, niti soci-jalna demokracija še nista mogla vničiti našemu narodu njegove vere in to nam navdaja pogum za bodočnost. Bog usliši prošnje vernega naroda, ter od vračaj od nas šibo strašnega potresa! Pomladni glasi so ravnokar izšli. Letošnji sedmi letnik je zlasti zato pripraven za mladino, ker ob sega mnogo krajših, jako raznovrstnih spisov in štiri slike. Uredil in založil Evgen Lampe Dobe >e v semenišču in v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. — Cena broširanemu izvodu 30 kr., v pj| platno veza nemu 40 kr., celo platno vezanemu 55 kr. in krasno vezanemu 90 kr. Spreobrnjenje nekega protestanta po rožnem venca. Nek misijonar dominikanskega reda pripoveduje sledečo dogodbo: Župnik v kraju Tuckahoe. kjer sem ravno misijonaril, mi je pripovedoval to resnično dogodbo. Ko je bil še pred nekaj leti župnik v Ne\v york-u. živel je v njegovi župniji protestant, pri kojem je služila katoliška dekla. Ta zgubi nekoč svoj rožni venec, kterega najde njen gospodar. Vtakne ga v žep. Čez nekaj dnij sliši, da njegova dekla toži, da je zgubila dragoceni rožni venec, kterega je imela ket spomin na drago osebo in kterega je blagoslovil sam sveti oče. Pripravljena je bila dati ves letni zaslužek, ako bi ga zopet našla. Gospodar se spomni, da je našel pred 8 dnevi tako stvar, pokaže jo dekli in jo povpraša: „Ali je to, kar si izgubila?" „Da. to je moj rožni venec! Prosim dajte mi ga!" „Rad ga damtt pravi protestant, „toda samo povej mi, zakaj ga rabiš." Dekla mu jame radostno razlagati, kako rabi jagode; da šteje na nje lepe molitve, iz kterih obstaja rožni venec, med tem ko premišljuje najlepše skrivnosti življenja našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegove deviške Matere. Ona zatrjuje, da se tako prav lahko moli in da to veliko koristi, da si izprosi človek mnogo milostij in dobrot od Boga. Protestant se je hotel norčevati iz priproste dekle, a njene besede o rožnem vencu so našle odmev v njegovem srcu proti volji njegovi. Nekoč vidi v neki Newjorški ulici v izložbi neke prodajalnice rožne vence. Neki notranji glas ga sili. naj gre v prodajalnico in kupi rožni venec; to stori po kratkem obotavljanju. Imel je rožni venec, toda kuj hoče z njim početi? Dekla mu je sicer povedala, da šteje na te jagode „Oče naš" in „Češčena Marija.-Poskuša moliti, a spoznal je, da ne zna rabiti rož nega venca. Mislil je po dnevi in po noči na rožni venec. kojega je nosil vedno pri sebi. Nekega dne gre zopet mimo prodajalnice. kjer ga je kupil vstopi in vpraša, ali bi ne mogel dobiti molitvene knjižice v kateri bi bilo razloženo, kako s»- moli rožni venec. Res kupi knjižico in ko stopi v vlak. hoče poiskati razlago rožnega venca. Poznal pa je rožni venec le pod imenom beads imolek), zato ni mogel najti te besede v knjižici. Nekaj dni potem nese knjigo nazaj, češ da ne more dobiti v njej razlage rožnega venca Prodajalec odpre in bere: Razlaga 1 "»terih skrivnosti) sv. rožnega venca. Gotovo ste še novinec v katoliški veri, ker ne veste, da je rožni vene'- m beads isto. Protestant mu pritrdi, se zahvali in odide. Z velikim zanimanjem bere razlago skrivnostij sv. rožnega venca in spozna, da je v v njih ves obseg kr ščanske vere v lepem redu. Ves nauk z lepimi molitvami se mu zdi vzvišen. Nauči se „Češčeno Marijo" in moli skrivaj svoj rožni venec, pri černur je rabil knjižico, da se je spominjal raznih skrivnostij Nekoč pa izgubi svoj rožni venec in dekla nje g««va ga najde Začudi se, kdo bi zgubil v tej protestantski hiši rožni venec. Ko ga ima dekla nekega dne v roki. vidi ju gospodar in pravi: „To je moj rožni venec, daj 1111 ga!" „Kako' Ali ste katoličan." „Ne.~ odgovori gospodar, „toda ravno mislim, da postanem ~ R^s se je obrnil kmalu na tc do nekega du bovnik.i. ki ga je poučeval, da je bil vsprejet v ka-t- lišk«» cerkev Tudi žena njegova in otroci so bili v-prejeti v naročje katoliške cerkve in so dandanes je Ina najpobožnejših rodbin katoliških, ki ima vedno rožni venec v veliki Časti. (Der Marien psalter) Kraljevi sin in sv. maša. Sveti Kazimir, sin Poljskega kralja, je služil z veliko večjo gorečnostjo na dvoru nebeškega kralja nego na dvoru svojega očeta. Kakor hitro se je zdanilo, je šel v corkev ter se vdeležil vseh sv. maš ter tako pobožno molil, da ie bil videti kakor angelj. IJre so mu minevale tako hitro kot minute; pogosto je pozabil na jed in le klici starišev so ga vzdramili. Večkrat je ostal tako dolgo v cerkvi, doki r niso zaprli vrat. Toda teženje po presv Rešnjem Telesu ga še ni zadovoljilo, ampak vstajal je celo po noči ter zahajal v cerkev v naj hujši zimi. Ako je naše! cerkev zaprto, je pokleknil pred vrata in poljuboval cerkveni prag. Ponočni čuvaji so ga večkrat našli klečečega na tleh in zamišljenega v molitvi Umrl je 23 let star. Sto let po njegovi smrti so našli njegovo telo popolnoma nepoškodovano in lep duh se je razširjal iz cerkve. — Tako je pokazal ljubi Bog, kako visoko ceni one, ki radi zahajajo k službi božji in obiskujejo presveto Rešnje Telo. Kako se je prikazal Mesija. Sv. Tomaž Villanova, nadškof v Valenciji, pripoveduje sledečo resnično do-godbo, katero je slišal na smrtni postelji od nekega bolnika, h kateremu je bil poklican. — »Moji sta-riši", pravi bolnik „so bili židje in so me prav dobro vzgojevali. Nekega dne sem šel s svojim prijateljem v bližnjo vas. Med potom sva se pogovarjala o Me siji. katerega židje tako željno pričakujejo; kolikor dalj sva se pogovarjala, toliko večje je bilo v naju hrepenenje po Mesiji in prosila sva, da bi dočakala oni dan. ko bo prišel Mesija. — Na enkrat zagle-dava na nebu krasno svetlobo. Spomnil sem se, da mi je oče pravil, da ako se prosi kakoršno koli mi lost pri odprtem nebu. se gotovo prejme. Padla sva na kolena in prosila Boga. da bi videla Mesijo Toda glej čudo! na nebu se prikaže kelih in nad njim ho-stija. kakor se vidi v katoliških cerkvah Začudila sva se, a takoj potolažila in zvedela, kdo je Mesi a, kterega pričakujemo Vsled otroškega strahu sva zamolčala to prikazen starišem; a jaz sem tako srečen, da sem postal kristjan, kaj se je zgodilo z mojim prijateljem, mi ni znano." Umirajoči je sklenil to pripovedko s prošnjo, da naj se razglasi po njegovi smrti. Uzorna pravila za odgojitelje. Neki rokodelec je imel veliko otrok in vsi so bih prav dobri. Vpraševali so ga ljudje, kako on vzgaja otroke, da so tako dobri. On pa pravi: držal sem se teh le pravil: 1.) Ne ukazuj otrokom storiti, tega česar sam ne delaš; trudi se, da svojega prvega otroka dobro odgojiš. 2 ) Dobro pazi na ubogljivost — in terjaj jo od otrok že za vsako malo stvar 3.) Otroci se morajo navaditi po kcrščine 4.) Ne trpi nobenega nasprotstva med otroki, o.) Pred otroki naj bodo stariši jednakih mislij; otrok, vreden kazni, ne sme najti zavetja v materinem ali očetovem naročju, da ubeži kazni. 6 ) Odgoji otroka za delo in skrbi za njegovo zdravje 7.) Izroči otroke s celo svojo hišo v božje varstvo. Dobrotni darovi. Zt sr. betinstvo: C. g. Albin I lovski, župnik Javorski. 1 gl. - C., g. Jožef Laznik. župnik Pograjski. 2<» gld. — Č.