Pošfnfna plačana t gnfovinl Ljubljana, dne 26. maja 1937 Izhaja vsako sredo Naročnina: letno 3« Din, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo Flaea in tozi se v Ljubljani. Uredništvo ii> uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri ooitni hranilnici št 14.194 Kmet za Letošnji 1. junij bo tih, a toliko pomembnejši praznik slovenske kmetske misli in prebujenja. Vsi, ki kmetsko čutimo, vsi, ki smo se vrgli v borbo za prebujenje in osvobojenje, za gospodarski, politični in kulturni preporod, razmah in napredek slovenske vasi, bomo ta dan z veseljem v duhu združeni okrog človeka, ki ga nam je pred šestdesetimi leti na ta dan poklonila v Velikih Laščah slovenska kmetska mati. Ta mož je naš prvi kmetski politik in borec, minister v p. in senator Ivan P u cel j. Kakor smo Slovenci kot narod številčno majhni, tako smo v svojih duhovih, v ljudeh, ki se povzpno visoko nad povprečnost in kakor silne gore dvigajo ves narod in mu kažejo pot v bodočnost, zavidljivo veliki. V znanosti in umetnosti imamo imena, ki jih s spoštovanjem izgovarja izobraženi svet. Domala vse nam jih je rodila slovenska kmetska mati, skoraj vse nam jih je dala slovenska vas. Ker smo živeli pod tujo oblastjo, je razumljivo, da niso mogli priti toliko do veljave naši politični talentje. Pred prevratom je bilo vse naše politično delo omejeno v glavnem na samoobrambo, na ohranitev slovenskega naroda v neenaki borbi z nemškim valom, s katerim nas je hotelo zadušiti habsburško žezlo. Kakor pa nam je usoda že večkrat bila naklonjena, tako se nam je nasmehnila tudi sedaj. Dala je v naročje slovenski kmetski materi sina, ki je obdarovan z izrednimi sposobnostmi duha postal naš prvi kmetski politik! Šestdeset let mineva letos prvega junija, odkar se je v družini kmeta in mesarja Janeza Puclja v Velikih Laščah rodil sin Ivan. Brhki deček se je krepko razvijal, obiskoval doma ljudsko šolo, nato pa so ga starši poslali na nemško ljudsko šolo v Stari Log na Kočevskem, da bi se priučil tudi nemščine. Po končani ljudski šoli so ga roditelji oddali v Ljubljano, kjer naj bi študiral na gimnaziji. Nadarjeni Ivan Pueelj bi bil brez dvoma kot šolanec odlično uspeval in mnogo dosegel, toda usoda je hotela drugače. Zavoljo prerane očetove smrti je moral mladi Pueelj dati gimnazijskim klopem slovo in se vrniti domov. Živel in delal je petem na tistih klasičnih tleh, ki so nam dala že celo vrsto slovenskih genijev. Iz teh tal so vzniknili Primož Trubar, Josip Stritar, Josip Jurčič, nezlomljivi Fran Levstik in poleg mnogih drugih Ivan Prijatelj, nad čegar grobom pravkar žalujemo. V senci takih duhov je rastel mladenič Pueelj in krepko pomagal materi y gospodarstvu in se je moral poprijeti tudi obrti. Pri vsem tem pa ni zanemarjal svoje izobrazbe. Ker ni imel časa, da bi si jo bil pridobival v šoli, se je izobraževal sam in se povzpel tudi v izobraženosti tako visoko, da šolane tovariše ne le dosega, ampak v marsičem daleč prekaša. Veliko veselje je Pueelj kazal v mladih letih za leno knjigo. Tudi je pisal pesmi, ki sta jih objavljala oba vodilna mesečnika »Ljubljanski Zvon« in »Dom in Svet«. Bilo je že videti, da bomo v Puclju dobili slovenskega kmetskega pisatelja in književnika, toda usoda je zopet hotela drugače. L. 1900. je mladenič zapustil svoj dom in odpotoval v Ameriko, kjer je ostal skoraj dve leti. V tej dobi se je vsestransko poglobil in bivanje v novem svetu mu je močno razširilo obzorje. Po povratku v domovino je vse z bistrejšim očesom jel gledati življenje. Kmetskih tegob ni poznal 'samo iz povesti in opisov, ampak iz lastne skušnje, iz doživetja. Zato mu razboritost njegove nravi ni dala, da bi dolgo ostal samo opazovalce. Moral je biti tudi tvorec in oblikovavec. Zgodaj je- spoznal in začutil, kako je kmetski živelj v javnem življenju izigrava« in zapostavljen, zato se je oprijel političnega dela. Vstopil je v tedanjo Narodno napredno stranko, po prevratu pa so mu spremenjene politične razmere narekovale ustanovitev nove — samostojne kmetske stranke, ki je v svojih vrstah združevala slovenski kmetski živelj do nastopa šeslojanuarskega režima. Zavelo je tedaj po naših političnih logih in gajih kakor pomladni vihar. Pueljeva nadarjenost, pristna dolenjska šegavost, prirojeni govorniški dar in dovtipna —«• * — •-uj10 PiHB^Bi za pristen narodni izraz in krepko primero, zraven pa mladostna borbenost in tvornost ter ši-rokogrudna odkritost, vse to so bile lastnosti, s katerimi si je mladi politik kmalu pridobil veliko priljubljenost. Kmetska srca so se jela odpirati in žejno vsrkavati nove bodrilne nauke ognjevitega borca. Odkar je bil Ivan Pueelj I. 1920, prvič izvoljen za državnega poslanca, je ostal delaven na politični pozornici vse Sto danes. In ker je bil med nami prvi resnični kmetski politik, je le naravno, da je vse, kar imamo v kmetskem pokretu, nastalo iz njega. Predaleč bi vedlo, ako bi na tem polju hoteli našteti vse njegove zasluge. Naglasimo naj samo, da je vse, kar imamo v kmetskem pokretu, nastalo s Pucljevo pomočjo, bodisi na njegovo neposredno pobudo, bodisi po zaslugi njegovega razumevanja in podpore za pobude, izrečene od koga drugega. Naše gospodarske ustanove in korporacčfte, naše politične organizacije, naše stanovske tvorbe, naše kmetske kulturne ustanove in organizacije so nerazdružno povezane s Pucljevim imenom in delom. Prezgodaj je danes, da bi kritično ocenjevali to ogromno delo, zato naj zadostuje samo ugotovitev. Vemo tudi, da naš spoštovani tovariš ne mara hvale in časti, zato se tudi nočemo izgubljati v slavospeve. Teh namreč senatorju Puclju ni treba. Njegova hvala, njegova največja odlika in njegov nesmrten spomenik je in ostane dejstvo, da je s svojim nesebičnim, dgijjevitim delom vzdra.mil v lastno politično življenje slovenski kmetski živelj in slovensko vas! Če ni vse in povsod tako in takšno, kakor je želel on in z njim vsi iskreni pristaši kmetske miselnosti, ne zadene krivda njega, ampak okolnosti. ki so bile trenutno nepremagljive. Stati 11 let na vodilnem mestu v t&ko neenaki borbi kakor jo bije naš tovariš Senator Ivan Fuceij, io je vemiana! In to delo opravlja on ves čas tudi z duhom in s silo velikana. Burna doba teh sedemnajstih let nam je prinesla mnogo, premnogo tragičnih pretresljajev. Z vseh strani so butali in še butajo sovražni valovi. Kar je bilo trhlega in gnilega, je odpadlo, ker je moralo odpasti. Življenje namreč zahteva zdravja in moči. Ivan Pueelj pa je ostal kakor otok življenja v morju pogina. Pravica vasi, pravica kmetskega življa je večno živi ogenj njegove zastave. Zato se tudi pod to zastavo zbira vse, kar ,je v našem kmetskem narodu zdravega, čvrstega in poštenega, zato je Ivan Pueelj resnični slovenski kmetski voditelj! Naj nam spoštovani borec in .tvorec ne za-me?i, če se pri tej priliki dotaknemo tudi gorja, s katerim bi mu mnogi radi zagrenili delo. Vemo namreč, da so ga nasprotniki proglašali za brezverca samo zato, ker se ni nikn'i '*»ko daleč ponižal, da bi bil z vero — baranta'' Vemo tudi, da so ga za slovenskega narodnega odnartnika proglašali ljudje« ki ne znajo več niti enega samega stavka izreči v tako klasično lepi slovenščini, v kakršni on govori bo- dri'ti o govo-"- Vemo tudi, aa. so »neti kapitaliste hoteli prišteti ljudje, ki jim je po!it'ka molzna krava, medtem ko Ivan Fuceij za svoje politično delo ni zahteval »iti prejemal nikoli nobenih nagrad, a je ob svojem talentu znal kljub silnemu Mvnemu delu še uspešno voditi svoje gospodarstvo! Ker vse to vemo in poznamo, "as vselej, kadar prileti od koder koli proti Puclju udarec, obide samo smeh. Saj vsak tak udarec s te močne osebnosti pade nujno nazaj na — zaplotnika! Tiho, samo njim, ki so bili dobrot deležni, znano pa je Pucljevo delo za tisoče in tisoče trpečih, ponižani!) in razžaljenih iz vseh slojev in stanov. Tu njegova širokogrudnost ne nožna razlike — zato tudi mi rse bomo razločevali, Dosledno kmetsko usmerjeni bo(ee in tvorec se svoji temeljni misli ni nikoli izneveril. Ostal je vedno kmetski in naroden, »ošten slovenski kmet in zato velik Jugoslovan. To mu je pridobijo spoštovanje in veljavo tudi pri Srbih in Hrvatih ter pri drugih slovanskih narodih zunaj naših mej! Kot tak je tudi naš voditelj, a ne morda diktator, ki bi z železno silo krotil duhove, ampak vseskozi demokrat, studenec, ki s svojo svežilno silo krepi močne in šibke. In prav v tej slovanski demokratičnosti je Pueljeva voditeljska veličina, v tem je njegova nesmrtnost! Njegovo široko-grudno ume vanje teženj in želja vseh stanov ga je napravilo za splošno narodno last. Naj nam tovariš senator Ivan Pueelj dovoli, da mu ob pomembnem življenjskem dnevu mesto daril in poklonil izrečemo samo eno željo: Bodi nam usoda, ki nas je tolikokrat varovala, tudi ob njem toliko naklonjena, da iz naših vrst vstane rod, ki bo sposoben Pucljevo delo nadaljevati, izpopolniti in uspešno dokončati v blagor slovenskega kmetskega naroda, v blagor Jugoslavije in v korist vsega slovanskega kmetstva! Iskreno želimo, da bi bilo našemu kmetskemu politiku in voditelju dano videti polne sadove svojega dela. Skušali bomo postati četa. na katero bo gledal s ponosom. Zavedamo se namreč, da bo v času, ko bo velika slovanska skupnost gradila svoj Pantheon, svoje narodno svetišče, poleg največjih slovanskih kmetskih imen —-Stamboliskega, Radiča in Švehle — vklesano tudi ime slovenskega kmetskega voditelja — Ivana Pucl.ia! Ta zavest je šopek, ki ga poklanjamo šest-desetletmku. Naj mu cvete sredi dela in ga krepi v borbi do zmage! ! Po dolgem času bo končno dobil tudi knief. najštevilnejši in po svojem delu najpomembnejši Man v državi, svoje stanovsko zastopstvo, svoje — kmetijske zbornice. Nove zbornice naj bi bile izključno stanovsko gospodarske korporacijo za zastopanje, zaščito in pospeševanje kmetijstva,; haloge zhcvmic obstojajo torej v pospeševanju raznih kmetijskih vprašanj, v zbiranju Statističnih podatkov in kar je drugih takih gospodarsko važnih poslov za kmeta in kmetijstvo. Zbornice naj bi sodelovale s svojim nasvetom in praktičnimi predlogi pri ustvarjanju raznih zakonov, ki se tičejo kmetijstva, pri uredbah in predpisih, ki jih izdajajo oblasti in Se nanašajo posredno ali neposredno na kmetijstvo. Zbornice naj bi torej bile, repi czentativen ter gospodarsk«-str®koven-organ kmetskega sloja, hkratu pa tudi važen posredovalni organ med kmetom in oblastjo. Pomen takih ustanov bi bil nesporno velik, kmetskemu «tanu pa zbornice nujno potrebne in koristne. t i j Jr 'i - ' ^ri zaltoi2edc{;7iein delu bi zbornice vršile veliko nalogo. Vsa država in samoupravna oblastva in njih naprave morajo liti zbornicam na zahtevo na razpolago s podatki in pojasnili, ki so potrebna za uspešno izvrševanje zborničnih nalog. , Tudi l vlad« kot zakonodajalcem so zbornice v stiku, razloček je le ta. da pristojni ministri s m e j o pošiljati zbornicam načrte zakonov, {uredb itd., ki so v zvezi z gospodarstvom, v pregled radi njih mnenja, niso pa ministri v to p r i m o r a 11 i. v f]* Člani so po. ret vrata, da je mogel njen obiskovalec in tovariš pri ponočnem delu domov. Dne 10. marca 1937 so šli člani Sokolskega društva in to: Lovrač Ivan, Petere Ciril in .la-nežič Peter v telovadnico društva, ki se nahaja v isti hiši kot ije gospodična šušteršičeva na stanovanju, da tam predelajo še enkrat proste vaje, ki so jih vzeli prejšnji večer. Ko so iskali v temi na podboju vrat telovadnice nahajajoči se ključ, je vstopila iz svojega stanovanja gospodična šušteršičeva, posvetila nanje z žepno svetilko ter jih žalila s tem, da jih je obdolžila dejanja, navedenega v prvem odstavku, obenem pa dejala, da cele noči prisluškujejo pred drugimi* stanovanji. Kasneje je prišla še v telovadnico samo, kjer je istotako žalila nje same, kakor tudi Sokolsko društvo v Moravčah s tem: >-To je viteško društvo, to je viteška vzgoja, viteško članstvo, da cele noči prisluškujete pred drugimi stanovanji.« Ker so imenovani člani Sokola res mirni, pridni mladeniči, katere vsakdo v Moravčah prav dobro pozna samo z dobre strani, je jasno, da so se čutili vsled žaljivk, ki jim jih je gospodična prizadejala s tem, da jih je obdolžila prisluškovanja in indirektno tudi ponočnjaštva, globoko žaljene na svoji časti. Tudi Sokolsko društvo v Moravčah ni smelo dopustiti, da bi nekdo popolnoma neupravičeno žalil člane i ti društvo kot tako samo, vsled česar je ono kakor tudi fantje predalo stvar v ureditev svojemu pravnemu zastopniku. Le-ta, hoteč, ker ije smatral, da je gospodična Šušteršičeva izrekla žaljivke v razburjenosti, rešiti zadevo brez sodišča, je pozval isto v svojo pisarno ter zahteval, da podpiše izjavo, s katero preklicuje in obžaluje žalitve. Na ta dopis se je gospodična šušteršičeva zglasila v pisarni pravnega zastopnika, ter izjavila, da žaljivk sploh ni izrekla, v kolikor pa da jih je, da ijih je upravičeno. Padi tega je bila vložena pred sreskim sodiščem na Brdu zasebna tožba radi prestopka zoper Čast ter glavna razprava v tej zadevi določena za 18. maja 1937. Pri tej razpravi je bila sklenjena poravnava, glasom katere je obdol-ženka preklicala vse žaljivke, k'i jih je izrekla na račun fantov in Sokolskega društva v Moravčah, priznala, da so iste popolnoma neutemeljene in neresnične, ter se zavezala poravnati vse stroške svojega kakor tudi zastopnika zasebnih tožilcev. S tem je dobilo Sokolsko društvo v Moravčah kakor tudi fantje res popolno zadoščenje. Starokatoliška cerfecv V prijaznih vasicah najstarejše župnije na Dolenjskem, v Škocijanu pri Turjaku se že leto dni sem živahno gibljejo kmetski ljudje in pripravljajo ustanovitev starokatoliške cerkve. Iz katoliške cerkve je že izstopilo večje število mož in fantov, še več se jih ije pa prijavilo. Starokatoliška cerkev ima vse obrede v slovenskem jeziku in tudi sv. mašo. Starokatoliška cerkev je prava narodna cerkev in vodijo vso upravo verniki sami. Marljivi Škocijanci so pričeli zbirati sredstva za zidavo prve starokatoliške cerkve. Njihovo prizadevanje je naletelo povsod na prijazen odmev in iz cele Slovenije se javljajo dobrotniki, ki jim pošiljajo podpore v denarju in materialu. En opekarnar jim je naklonil 2000, drugi pa 1000 kosov zidne opeke. Vsi dobrotniki žele novemu verskemu gibanju najlepši uspeh. Starokatoliška cerkev želi vrniti ljudem duševni mir, složnost vernikov in Kristusovo ljubezen v prelepe naše kraje, ki so tako strašno trpeli zadnja leta in še trpe v tem pogledu. Prva slovenska maša se bo vršila v nedeljo, dne 30. maja v Malih Lipljenah na senčnem vrtu g. Leopolda Šmuca. Ob pol 10. uri bo sprejem g. župnika Ferda Lavrinca in ob 10. uri bo pričetek slovesne slovenske maše. Udeležba obeta biti zelo velika, ker vlada za naš pokret vsesplošno zanimanje. Kajti starokatoliška cerkev vrši poleg svoje verske in moralne naloge tudi prevažno nacionalno misijo duhovnega /.edinjenja našega naroda. Vrhovci Ondan je »Slovenec« poročal o »groznem bogoskrunstvu na Vrhovcih«, češ da so neki divjaki" pri nas razbili naš evharistični križ. Resnici na ljubo naj povemo, da se to iii zgodilo v naši vasi. Vrhovci smo pošteni in miroljubni ljudje, ki se ne spozablijamo niti nad živimi bitji, tem manj pa nad mrtvimi simboli. Motil Standacd pod niti o- V nekem listu, ki se bavi s trgovino in obrtjo, sem bral oni teden z majhnimi dodatki, kar pa verjeti ne morem; (oprostite, moja buča je trda), da je v naši lepi in bogati državi umrlo v zadnjih 10 letih za- boleznijo, ki se bogatina oziroma gospode v zelo redkih primerili loti, nad 450 tau/ent državljanov. Dalje sem bral, kar je verjetno, da umre na Prajzovskem za-4o si-romaško boleznijo od 100.000 samo 79 državljanov, v Italiji, kjer jedo veliko makaronov 109, v Avstriji, kjer imajo najrajši šnicel 143, na Pemskem, kjer pijejo veliko piva 150, na Ogrskem, kjer imajo najraje papriko 188, a pri nas, Bog nam grehe odpusti, ki imamo vsega dovolj, povrh pa še čevapčiče in ražnjiče, pa je umrlo za to pasjo boleznijo, katere nas Bog vsaj za naprej obvaruj, nič manj kot 240. To se pravi, za siromaško boleznijo največ. Dalje sem bral, kar je tudi verjetno, da je ta visoka umrljivost za siromašno boleznijo posledica nizke življenjske ravni jugoslovanskega prebivalstva. Dokler ima delavec v nekaterih naših pokrajinah za težko fabriško delo po deset dinarjev na dan in mora s temi desetimi dinarji živeti v največ primerih 10 do 15 člansko družino, tako dolgo ne bo pomagala nobena propaganda proti'siro-maški bolezni, ker čisto izčrpani državljani niso več proti epidemiji te bolezni odporni. Prvo, kar je treba storiti proti siromaški bolezni, je to, da je treba dvigniti pri nas med našim narodom takozvani življenjski standard. Ker je naša država pretežno agrarna, ki ima vedno na razpolago dovolj hrane tudi za izvoz, ije samo Znak skrajno slabe razdelitve živeža in drugih sredstev, če pomanjkanje uničuje zdravje Za dejanja pa, ki jih store prebivalci razširjene »Velike Ljubljane« na Viču, ki spada v mestno občino ljubljansko, seveda ne moremo odgovarjati mi kmetski kljudje na Vrhovcih. Ce še v okolišu mestne občine ljubljanske kdo tako daleč spozabi, da trezen ali pijan rogovili, divja in počenja neumnosti ali surovosti, naj bo tisti, ki o tem poroča, vsaj toliko pošten in pove, da so taka dejanja zagrešili ljubljanski občani. Ljub-ljančanje na Viču prav gotovo ne bi hoteli odgovarjati za morebitne naše polomije na Vrhovcih, prav tako pa tudi mi ne maramo jemati njihovih grehov na svoja pleča. To moramo povedati v obrambo svoje časti in v interesu pravice. Dopisniku »Slovenca? pa svetujemo, naj se prihodnjič bolj natanko prepriča, preden kaj zapiše. Ce on tega ne ve, mu pokličemo v spomin navado, ki je nekdaj imela moč in veljavo zakona: Vsak, kdor je v listih vedoma poročal neresnico, je dobil za nagrado 25 gorkih na zadnjo plat. Teh časov si seveda pošteni ljudje ne želimo nazaj, če pa kdo nikakor noče spoštovati resnice, bi ga morda taka nagrada le spravila na pravo pot. Socka pri Vojniku Dne 16. maja t. I. nas je za vedno zapustila ga. Uršula lskrač. Bila je zelo priljubljena in plemenita žena, kar je pokazal njen grob. Naša Gasilska četa je ustanovila kulturni in prosvetni od^ek ter pristopila k Zvezi kulturnih društev v Mariboru. Naprosili smo, da nam Zveza kulturnih društev izposodi oziroma podeli 60 knjig, s katerimi bomo osnovali lastno čitalnico. S tem boino ustanovili novo kulturno ognjišče v našem kraju. Čudno se nam zdi, kako je sedaj vprašanje gradbe ceste Frankolovo-Socka-Dobrna. Že pred leti se je ta cesta trasirala od Dobrne do Socke, sedaj pa ni o gradnji ne duha ne sluha. Apeliramo na vse merodajne činitelje, da naj spravijo to točko zopet na dnevni red in nadaljujejo z gradnjo ceste. naših državljanov. Bral sem, da poleg pomanjkljive prehrane uničujejo naše ljudi tudi skrajno zanemarjena in zanikrna stanovanja. V kakih brlogih morajo živeti naši državljani, celo v prestolnici v Beogradu, zasluži, kakor sem bral, vso obsodbo. No pa tudi pri nas je bilo zapisano mimogrede, da nismo dosti na boljšem. Kar je bilo do tu štampanega in dodanega, se nanaša samo na meščanstvo, o kmetu, bajtarju in kmetskem delavcu se pa sploh ne govori, ker se jih najbrž smatra za nevredne, da bi se o njih standardu sploh pisalo in razpravljalo. Vsak Pomočnik zagrebškega nadškofa gospod dr. Alojzij Stepinac je pričel veliko akcijo za po-biianje komunizma na Hrvatskem. V to svrho so bile odrejene molitve, procesije in drnga po-božna opravila. Koliko bo ta akcija imela uspeha, se bo izkazalo tekom časa. V soboto zvečer je bila v Zagrebu prva taka procesija. V procesiji so nosili sliko ?datere božje, V nedeljo pa je bila slovesna protiko-' munisiična maša, popoldne pa pridig*. Neki katoliški češki duhovnik je obiskal boiiševiško Rusijo in sedaj popisuje svoje vtise, ki jih je dobil po raznih tovarnah, šolah, trgovinah itd. >Slovenec« ponatiskuje nekaj odstavkov iz popisa tega duhovnika in pravi, da so giavni krivci komunizma tisti bogataši iti nimajo srca za revnega človeka, tisti mogočneži, ki vidijo samega sebe in svoje koristi. »Slovenec« pravi tole: »Ko bi imeli za brezposelne dela in kruha, bi se smejali revoluciji. Glad pa dela složnost mase, ki vse stre, in ne ve se, kdo bo uničen in konju bo iztrgan kruh iz ust. Vedno več ljudi vidim® okrog sebe, katerih pogled je zavisten, Kmefck i. a d i na Zborovanje Dolenjske kmetske mladine Na binkoštni ponedeljek, dne 17. t. m. se je vršil v Novem mestu VI. redni občni zbor Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet v mali dvorani Sokolskega doma. Občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 40 funkcionarjev društev, je pokazal jasno sliko, kako se kmetski fantje in dekleta zanimajo za svoje organizacije. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik tov. Cvetko Zorko, pozdravil navzočne. imenoma pa zastopnika Zveze tov. Hočevarja Franceta. V svojem obširnem poročilu je prikazal tov. predsednik vse delo Pododbora, ki je bilo izvršeno v pre-tečenem letu. Slišali smo. da je Pododbor priredil v pretečeneni letu 2 prosvetno-organiza1 torična tečaja in sicer enega za fante, drugega pa za dekleta. Udeležba na tečajih je bila nad vse pričakovanje zadovoljiva. Ustanovili sla se na novo 2 društvi, prirejenih je bilo več skupnih izletov in revizij pri posameznih društvih. Tajnik tov. Udovič ije poročal o notranjem delu Pododbora, ki je bilo radi pomanjkanja sredstev v preteklem letu dokaj težko. Vršilo se je 6 Pododborovih sej in ena širša. Sprejetih je bilo 70 dopisov, odposlanih pa 389, medtem 9 okrožnic. Delo posameznih društev je bilo po večini prav marljivo in živahno. Društva so imela skupno 105 sej, nad 80 članskih sestankov, 40 debatnih večerov, več predavanj, 7 izletov, 3 dramatske prireditve, 2 kolesarske dirke itd. Blagajniško poročilo je bilo radi težkih razt mer, ki jih preživlja danes kmetski sloj, bolj žalostno, vendar radi naše skromnosti zadovoljivo. Revizijsko poročilo je podal radi odsotnosti članov revizijskega odbora tajnik tov. Udovič, ki je navajal, da sta pismeno javila, da sta pregledala vse blagajniške knjige in priloge in dij sta našla vse v najlepšem redu. Odboru sta predlagala razrešnieo s pohvalo, ki je bila soglasno sprejeta. Delegat Zveze društev kmetskih fantov in deklet tov. Hočevar Franc je dal v svojem govoru priznanje za izvršeno delo ter vzpodbujal navzočo mladino, da gre za procvit naše vasi naprej do zaželenega in v programu zastavljenega cilja. Njegovo poročilo je bilo z obljubo in živahnim odobravanjem vsestransko z veseljem sprejeto. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno sledeči nov odbor: predsednik tov. Cvetko Zorko; 1. podpredsednik Anton Godec; II. podpredsednik tov Jože Jakoš; tajnik .lože Petrič; blagajnik Stanko Kobler; namestnik Tone Potočar: načelnica »Ženskega odseka« Ivanka Brulc, namestnica Justi Krhin; odborniki: Prerger Alojzij, Vesel Jože. Šali Jože. Bratkovič France, Ilrovat Ivan ml.. Repar Mirko. Revizorja Emil Jakše in Jože Zupančič, Delovni načrt, ki smo si ga skovali v izvršitev, naj bo dokaz, da bomo delali v bodoče s podvojenimi silami za mladinsko prosvetno kmetsko skupnost in složnost na vasi! Vojnik Naš prvi izlet na TJndek Z negotovostjo smo v nedeljo zjutraj zrle v nebo, ki se je začelo oblačiti. Tu in tam »o že padale kapljice dežja. Naše veselje je skoraj padlo v vodo. Toda imele smo upanje, da bo vsaj malo solnca. Kljub vsemu smo krenile na ppt. Pešizlet na Lindek. i Dobra volja se je kmalu vrnila in smo v dveh urah dospele do soteske, kjer se na pobočju dviga Konjiška gora: Ze srno zagledale »Lindek«; razvaline nekdanjega ponosnega graj du. Dasiravno strma pot, vendar smo prepeval joč kmalu dosegle vrh. Vriskanja in petja nf bilo konec. Pomlad nam je vrnila v srca vso ono otroško veselje, katerega smo občutile še v šolskih letih Tudi narava se je veselila % nami, ter nas obdajala z lepim planinskim cvetjem. Solnce je posijalo včasih izza oblakov tako, da je bil razgled nadvse lep. Tovarišici Justa in Fani sta nas s svojim humorjem, ki je to nedeljo dosegel višek, zabavali, kolikor sta mogli. Žal, da je čas tako hitro mineval, Nazaj grede srno bile povabljene k lepi domačiji Potočnikovi. Naše razpoloženje je postalo še večje, ko smo ob dobri kapljici poslušale Potočnikovega očeta. Zapel nam je še s svojim močnim glasom nekaj narodnih pesmi. Ko smo se vračale skozi prijazno Franko-lovo, so nas zvoki harmonike privabili v Šnablo-vo gostilno. Nastalo je pravo planinsko rajanje. Streznila nas je misel, da imamo še dobro uro do Vojni ka. Tišje so odmevale naše pesmi s spremije-vanjem kitare, ko smo se pozno v noč vračale zadovoljne domov. Dolgo nam bo ostal v spominu naš 1. majniški izlet. Dekleta, kmalu zopet na svidenje! »Nazaj v planinski raj!« Šmartno ob Savi Naše društvo kmetskih fantov iri deklet bo priredilo v nedeljo dne 6 junija t, I. tekmo oračev, Ker je prireditev zgolj propagandnega značaja, bodo lahko tekmovali tudi drugi prijatelji in' somišljeniki našega pokreta. Tekmovalo bo do 6 tekmovalcev, ki bodo vsi nagrajeni s praktičnimi darili Oralo se bo z železnimi plugi, s parom konj. brez poganjačev Kdor bi hotel pri tekmi sodelovati, naj to sporoči podpisanemu društvu najkasneje do 25. maja Hkra-tu naj pošlje tudi vnaprej 50 Din kol prijav nino, /.a kar ima potem polno pravico do nagrade Nagrade so: 1 kompleten plug dvojnik, vredeii ca 350 din. 2 plu/.na glava, vredna 190 din, 3. križni vajeti, yredni 150 din. 4, lemež za leseni plug, vreden 90 din. 5. lesena brana, vredna 80 din, in 6 sejalnica in bič, vredno 60 din, i Vabimo vse naše prijatelje, da se podviza ji i in pridejo orat ledino, na kateri naj zraste boljši kruh vsemu kmetskemu življu Šmarnogorska okoliška društva so imela v nedeljo dne 23. maja svojo letno skupščino, na kateri so pod predsedstvom tov. K ftušteršiča posamezni funkcionarji podali svoja poročila o živahnem delu v preteklem letu. Pri volitvah smo uveljavili svoje popolno zadovoljstvo s tem, da smo večini članom starega odbora poverili tudi delo bodočega leta Na novo smo v to pritegnili le tov, Pipanovo (podpredsednica) in tov. Kosca (blagajnik). Pri tej priliki smo med drugim sklenili prirediti letos eno okrožno tekmo koscev in dve tekmi žanjic, za kar vse smo že pričeli s predpripravami. Istotako smo razpravljali tudi o različnih izletih, ki jih nameravamo letošnje poletje prirediti in na katere že ob tej priliki vse prijatelje 'u tovarišice opozarjamo in kličemo: Korajžno naprej! Savinjski okrožni odbor Dkfid je imel pretečeno nedeljo dne 23. maja svojo 6. redno se}o Zastopana so bila društva Št. Pavel, Orla vas, Št. Jurij ob Taboru in Prekopa pri Vranskem. Seja je bila živahna in je razpravljala o delovanju posameznih društev, Storjen je bil tudi jako primeren sklep, da priredi okrožni odbor (1 junija poučen izlet v graščino Žovneg. kjer si bodo udeleženci ogledali mo derne Tospodarska naprave Westnovega posestva. Dne 13. junija pa se bo v Prekopi vršilo hmeljarsko predavanje, katero bo organiziral okrožni odbor Kot predavatelj bo povabljen insj Teržan, ki je znan hmeljarski strokovnjak. Ra- Navadi svojega otroka pravočasno na iiegfi SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU zen drugih razprav, se je odbor tudi nekoliko pomudil pri neokusni gonji nekaterih zastarelih nasprotnikov napram Dkfid v Prekopi, o čemer so se že parkrat razpisali dopisniki »DomovineC in »Slov. gospodarja« Do vseh takih pojavov, kjer se hoče kakorkoli omadeževati naša čast in jo »počrnifi«, je odbor zavzel svoje točno in določeno stališče: vztrajat, napredovat in zmagat! Ig pri Ljubljani Na Igu se je v nedeljo, dne 23. maja, poročila naša tovarišica Marija Šenk z gosp. Ivan Demšarjem V našem društvu bomo z njo izgubili odlično delavno moč. Saj je bila Mici povsod med prvimi, četudi je bilo treba zato kaj žrtvovati Želimo obema novoporočencema v novem stanu prav mnogo sreče in božijega blagoslova. Obenem pa želimo, da zdaj. ko nas zapušča, ne pozabi na naie društvo na svojem novem rlomu! Celje Celjski Pododbor Zveze kmetskih lantov in deklet ima svoj 7. redni občni zbor v nedeljo, dne 30. maja ob 9. uri dopoldan v klubovi sobi hotela »Hubertus«. v Gosposki ul. št 7 Dnevni rtnl. 1. otvoritev, 2. čitanje in odobritev zapisnika. 3. poročila funkcionarjev, 4, poročilo nadzornikov 5. volitev novega odbora, fi. predlogi in 7. slučajnosti — Vsako v Pododboru včlanjeno društvo mora poslati na občni zbor na vsakih 10 članov po enega delegata. Prav tako mora vsako društvo z ozirom na število svojih članov pred obč. zborom poravnati letno članarino. Pred obč. zborom in sicer ob pol 8. uri zjutraj se vrši še predkonferenca vseh delegatov in delegatinj v istem in zgoraj omenjenem prostoru Naj ne bo društva, ki bi ha obč. zbor ne poslalo svojih zastopnikov. Drami je Nekaterim drameljskim stricem nikakor ne gre v glavo delavnost našega Društva kmetskih fantov in deklet, posebno pa menda zato, ker pristopajo k nam vsa doraščujoča kinetska mladina. Slišali je, da se očita' nekaterim članom fl3?Sga društva, kakor je naš agilni tovariš Anton R., da zahaja v slabo družbo in "ia tudi druge kmetske fante iu dekleta spravlja v ta krog. Človek bi rad vedel, iz kakšnega ra/.loga se more podcenjevati naše članstvo, posebno pa.kot je imenovani Tonček R. Mar ni on fant, ki uživa ugledi? razumen in pošten!?? Mislim, da ni nikogar ki bi ga mogel upravičeno opravljati. Če pa je član in marljiv sodelavec našega Društva kmetskih fantov in deklet, je to njegova čast! Vsakdo ve, da je naše društvo v toku devet- X Letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani od 5. do 14. ijunija bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napreflka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kot n. pr. avtomobilska industrija itd. Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt. Naši napredni mizarski podjetniki bodo pokazali, da zmorejo ugoditi že najbolj razvajenemu okusu In najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopana'tudi mala obrt. Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi še sledeče specialne razstave: Gospodinjska v zv°zi z modno revijo. Lovska, ki bo s luž" izberi materiala za svetovno lovsko razstavo v Berlinu. Avtomobilska, katera naj v cilju razvoja motorizaciije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi »Živalce« pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev pokazali kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic. Enkraten vstop na velesejmske prostore bo stal 10'— din, skupine bodo imele znižano vstopnino. Velesejmske legitimacije po ceni 25'— din bodo omogočale 20 pbsetov, in sicer 10 dnevnih in 10 večernih na ves^lični prostor, kjer bo poskrbljeno za najraznovrstnejšo zabavo. Poset-niki velesejma imajo 50°,''« popust na železnici; pri postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem, nakar dobite za 2'— din še posebno rumeno izkaznico, da bo po obisku velesejma veljala vozna karta za brezplačen povratek. Na letalskih linijah 10°/o popust, na parohrodih »razred za razred«. X Po 22 letih se je vrnil v domovino in spet odšel. 41 letni ključavničar Rudolf Vrhovnik iz Mute se ije po 221etih vrnil iz ruskega ujetništva V letu 1915 je bil zajet na ruski fronti, odkoder je bil odpremljen v Sibirijo. Po končani svetovni vojni je krenil iz Sibirije z brati Čehi prot domu. Ustavil pa se je na Kitajskem, kjer je imel dobro službo. Lani pa se ga je polotilo in se je podal na pot preko Rusije, Poljske, Češkoslovaške v rodni kraj. Ker ni imel doma nobenega sorodnika in se ni mogel vživeti v domače razmere, se je Vrhovnik te dni zopet vrnil na Kitajsko. X Po 23 letih z rodbino v domovino. Včeraj je prispel v Maribor z ženo in petimi otroki 481etni Jakob Noel iz Velike Kikinde; ki je bil oktobra 1914 uijet na ruski fronti in ki je pretežni del ujetništva prebil v Sibiriji, kjer se je tudi poročil. Odpravili so ga v domovinsko občino. X Podružnica absolventov Kmetijskih šol v Sv. Jurju ob juž. žel. sklicuje za dne 30. maja 1937 o poli devetih dopoldne v prostorih Kmetijske šole v Sv. Junju zborovanje vseh absolventov Kmetijskih šol. Poleg drugih važnih točk dnevnega reda se bo obravnavalo tudi o pred-sto.ječih volitvah v Kmetijsko zbornico. Na ta sestanek se vabijo tudi ostali kmetje, a za člane je udeležba obvezna! — Ludvik Mastnak, tajnik. X Nevarne mušice v Vojvodini. V Južnem Banatu so se pojavili celi roji mušic, ki so preplavili mesti Bela Crkva in Vršac. Mušice ne napadajo samo živine, temveč tudi ljudi. Lani je bilo celo nekaj primerov, da so od nevarnih mušic opikani ljudje umrli, X Aretiran trgovski potnik. Zagrebški policiji so privedli iz Slovenije trgovskega potnika iz Celja Adolfa Osolina. Služil je pri zagrebški tvrdki Medardo in po Sloveniji je prodajal dežne plašče. Baje je kasiral denar za tvrdko in si ga prldržal. Gre za kakih 5000 din. _ ___ Sefini 30. maja: pri Sv. Barbari v Halozalu 31. maija: v Boštanju, Kostanjevici, Mirni peči, Litiji, Kranju, Novi cerkvi, Tinskem; 1. junija: v Ptuju, Ormožu, Sv. Lenartu, Trbovljah, Stari cerkvi (Kočevje), Dolnji Lendavi, Kamniku; 2 junija: v Ljubljani, Tržiču, Krškem, Motniku; 3. junija: Zidanem mostu, Turnišču, Črnomlju, Vrhniki, Mokronogu; 4 junija: v Mariboru, Ptuju, Slovenski Bistrici, Križevcih; 5. junija: Mokronogu, Kamniku, Domžalah, Križevcih, Ljubljani, Škof ji Loki, Tržiču. iEivinshi sejem v Ptuju Dogon na živinski sejem v Ptuju pretečeni teden je bil naslednji: Prignanih je bilo 43 volov, 381 krav, 10 bikov, 41 juncev, 76 telic, 5 telet, 78 konj, 7 žrebet — skupaj 641 glav živiue. Prodanih je bilo: 17 volov, 156 krav, 6 bikov, 8 juncev, 47 telic, 2 teleti, 24 konj, 4 žrebeta — skupaj 264 komadov. V Avstrijo je bilo od tega prodanih 9 konj. — Cene so bile sledeče: voli 4—5 Din, krave 2—4'50, biki 3'25—5, junci 3'50 do 4'75, telice 3'25—4'50 Din za kg žive teče. Konje so prodajali od 800—5000 dinarjev eden, žrebeta 1000—2000 Din. — Na svinjski sejem dne 19. t. m. je bilo prignanih 97 svinj, 299 prascev — skupaj 396 kom. Prodali so od tega 84 rilcev. Cene zanje so bile: prasci 6 do 12 tednov stari 60—160 Din za komad, pršutarjl 6'75 do 7 Din za kg žive teže, debele svinje 7 do 7'50 dinarjev, plemenske svinje 5'75—6'50 dirifrjev za kg žive teže. v žrebanje tobačnih srečh Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 14. t. m., so bile amortizirane sledeče serije: 304, 402, 561, 694, 803. 828, 889, 1136, 1247, 1423, 1579, 1679, 1744, 1929, 2028, 2094, 2110, 2343, 2467, 2471, 2643, 2749. 3084, 3290, 3394, 3485, 3745, 3843, 4140, 4147, 4158. 4185, 4545, 4780, 4949, 5276, 5348, 5651, 5658, 5903, 6459, 6547, 6667, 7061, 7170, 7265, 7383, 7778, 7781, 7982, 82*21, 8226, 8264, 8321, 8381, 8581, 8655, 8695, 8720, 8827, 8863, 9036, 9054, 9100, 9183, 9213, 9270, 9305, 9388, 9423. Večje dobitke so zadele naslednje serije: ser. 8400 št. 98 15.000— din, ser. 4909 št, 5 1000'— din, ser. 7132 št. 40 500'— din, ser. 7615 št. 45 500 — din. Po 3-00 dinarjev so zadele naslednje serije: ser. 1353 št. 32. ser. 6079 št. 16, ser. 6173 št. 39, ser. 6441 št. 25, ser 6756 št. 78, ser. 6980 št. 34, ser. 9214 št. 79, ser. 9551 št. 28, ser. 9642 št. 87, ser. 9761 št. 22. Po 50 dinarjev so zadele naslednje serije: ser. 191 št 7, ser. 2819 št. 84, ser. 3528 št. 8, ser. 3632 št. 85, ser. 4179 št. 84, ser. 5629 št. 59, ser. 6495 št. 79, ser. 6912 št. 46, ser. 7791 št. 80, ser. 9314 št. 95. reg, zadr. z neomejeno zavezo Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle o** 0 * t* M*