189. številka. I l|rtl|nl, i iitrtek 11. itgosta Lil. leto. Isnafa vsak dan zvečer, l*Txemal nadelie ln Ins arati i Prostor 1 m m X 54 /n/m za navadne in male oglase 40 vin., ta uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Opr?vnlstvo „Slov. Naroda1' ln ,.Narodna TIskarna" Knaflota ulica št. 5, pritlično. — Telefon it 90. „Ilov enaki Narod* vatla v v Jngoalavl|li celoletno naprej plačan polletno ....... 3 mesečno ...... 1 84-— 42*— 21 — 7-— Llaalfanl ta pa posti i T Inozemstvo i celoletno...... K 95 — polletno...... H 50*— 3 mesečno . . . . . „ 26*— .. • • . * . H J Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno sX^" po nakaznici. Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „ilov. Naroda'« Knaflova nllea at 5, I. nadstrop|o. Telefon stav. 34. Dopisa aprej la podpisane ln zadostno trankovane. Rokopisov no vrača. Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Pred več kot tisoč leti stopili smo Slovenci v krog kulturnih narodov, ko sta nam sveta brata Ciril in Metod prinesla blagovestje z iztolia. Kmalu potem so Nemci in Madžari oddelili Prekmur]e od narodne celoto. Zgodovina tega dela našega rodu pripoveduje samo še o robstvu.\ Nemški vitezi in ogrski groti, turški age ln razni iolnirji so gospodovali nad tem prilaznim ln bogatim gričevjem in aad narodom, ki (e molče trpel, molče plačeval krvavi davek Nemou in Madžaru in molče veroval v boljšo bodočnost V tem tisočletju, ko so nas tulci ubijali telesno in duševno in nas hoteli izpreme-niti v tlačane, se Jim ni posrečilo izbrisati našega ]ezlka ln naše narodne zavednosti. Ohranila se Je v tisočletlh trpljenja. Po požaru svetovno vojne ln boljševiškega nasilja vstaja ta nalboll Izložena, pa za to krepka ln zdrava vela slovenskega naroda na našem najskrajnejšem severu k novemu življenju. Pozdravljeno, slovensko Prekmurje, v Jugoslovanski svobodi I Naše čete, ki zasedejo bregove Krke, prihajalo v imenu naroda, kateremu Je Prekmurje pripadalo po pravici doslej in od katerega se ne bo ločilo nikdar več I Koroška. Plebiscit na Koroškem se bliža in upati je, da bo izid ugoden. Vendar se ne smemo postaviti na fatalistično stališče, ampak moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da ne bomo trepetaje med strahom in upom pričakovali izreka sodbe. Ni namreč dosti, da se reče, češ, Korošci so Slovenci in iz tega sledi vse drugo. Vpliv Slovenstva na Koroškem, v nekakem centralističnem smislu, ie bil že pred vojno minimalen, kajti Nemci so uporabljali dve metodi, ki sta šli vzporedno: prva je bila pot čisto navadnega brutalnega germaniziranja, druga pot provincijalizma. Ker so videli, da ne uspeva prva čisto po njih želji, so se vrgli na drugo bolj zahrbtno. Skušali so ubiti v koroškem Slovencu čut skupnosti z ostalim Slovenstvom, omejiti so ga hoteli samo n i Koroško, ker so vedeli, da bo prva pol hhka, ko se posreči zajeziti na K \o vsak vpliv iz središča. Da je tudi druga pot imela svoje uspehe, o tem m ni delati iluzij, kajti obenem z omejitvijo slovenskega vpliva je šlo perfidno laskanje koroškemu Slovencu, da je kulturno na višji stopinji kot njegov kranjski brat, ki ne zna nemško in govori v jeziku služinčadi. Vse to skupaj je sčasoma stvorilo naravnost nekako -^osebno mentaliteto koroškega Slov. ki se je med vojno še stopnjev mere pa, ki so nastopile takoj po in trpe deloma še sedaj, tudi niso ilj pripravne, da bi potisnile tok udskega mišljenja v drug tir, kajti vsa vojna je pokazala, da je Šel v pokrajinah, kjer so se vršili boji, vpliv začasnih gospodarjev brez sledu na ljudsko mišljenje, da je ljudstvu poznalo pravzaprav samo dva občutka: skrb za ohranitev življenja in lastnine in strah, kaj bo jutri, če pride v kraj nasprotnik. Pri glasovanju se namreč ne smemo zadovoljiti samo z ugodnim uspehom, ampak se ne smemo strašiti nobene žrtve, da dosežemo sijajen izid — kajti to ima lahko nedogledne materijalne posledice na znotraj in moralne na zunaj. Prvič je čisto gotovo, da bo uspeh v prvem pasu vplival na uspeh v drugem pasu, poleg tega ni izključeno, da se nam ne bi prisodil kak važen kraj, ki bo glasoval sicer za Avstrijsko Nemčijo ali ležal celo izven spornega ozemlja ,Če se izkaže, da gravitira gospodarski v ozemlje, ki se je izreklo z ogromno večino za Jugoslavijo. Akti o Koroški nikakor še niso zaključeni in da plebiscit lahko samo podlago za končno ureditev. Drugi pomen je na zunaj. Ce dokažemo celo na Koroškem, kjer smo sami priznali, da je ljudstvo nasilno germa-nizirano, kaka večina hoče pripadati materi - domovini, kaj naj si misli potem mirovna konferenca in ves svet o aneksiji našega toliko boli zavednega plemena na zapadu! Ne bo se dal spraviti s sveta naš svečani protest proti italijanskemu nasilju, kakor se oi mogel pozabiti protest Narodne skupščine v Bordeauxu leta 1871. proti pruskemu ropu! Vpoštevajmo vse to !n delajmo, kajti gre za več, nego se zdi samo na prvi pogled — glejmo, da si ne bomo očitali, da nismo storili vse, kar je v naših močeh, in hitimo, da nas ne prehiti čas! P. P. Spominjajte se zaklada »Slov. sokolske zveze". Slovenci in Slovenke! Prvič se obračam na ves slovenski narod- Nisem tega storil takrat, ko smo osvojevali Maribor in delali sedaj že priznane slov. meje na Štajerskem, storim to v trenutku, ko se trgamo za usodo našega Korotana, storim to sedaj, ko se peha Nemec po uničujočem a pravičnem porazu na Štajerskem, da si priropa po božjem in človeškem pravo nam sodeč Korotan, za kater' re-vdarno ponemčevanje je stolr e-taval. žal ne brez uspeha, mil vitko bo šele sedaj v času odloC /.kipela in navalila sovražna na: . opa-ganda! Zato se zbere na Veliki šmaren narod na tleh nepozabnih nam gospo-svetskih pravic in zagrmi iz tisoč in tisoč irrl v svet svojo odločno voljo, da si ne damo koroških Slovencev iztrgati v večno nemško tlačanstvo. Pridejo odposlanci deželne vlade in naš primas ljubljansik knez in čkof se je kot prvi odzval mojemu vabilu, da služi pod milim nebom službo božjo- Narodna društva in posamezniki hite na ta tabor vsi v globokem umevanju za zgodovinsko važnost* ko se zasadijo naši mejniki nemara za stoletja- Kličem vas torej Slovenci in Slovenke, da pridete v Sin-čovas in pokažete kot priče vseh delov nase domovine, da stojite z dušo in telesom v borbi za njihovo in našo pravdo- General Majster- v državi 1. Inž. Gjorgje P e v a c. Nas vse, kateri poznamo važnost »južne železnice«, interesira vprašanje: kaj bode z južno železnico in kakšna bodočnost jo čaka po končani svetovni vojni. Eno od prvih, v tem pogledu od strani Nemcev stavljenih vprašani, nai še južna železnica internacionalizira^ni-so hoteli Francozi razpraviti. Temu se ni čuditi, spomnimo se samo onega govora predsednika barona Egera v seji upravnega sveta oni čas, ko so upali, da bodo zmagale centralne države, tedaj utegnemo popolno razumeti postopek Francozov. Če so po tem mislila ona gopoda, katera so pri vsaki priliki izjavljala svoje navdušenje za hrabrost in moč Nemčije, da bodo Francozi njihov predlog intemacijonalizacOe uvaže-vali, so se jim nade izjalovile. Za sedaj, dokler se usoda te družbe na mirovni koferenci v Parizu ne reši, nas boli zanima drugo, za našo državo jako važno vprašanje — a to je: na kateri način misli južna železnica urediti upravo svojih prog, katere leže v naši drŽavi. Centralna uprava južne železnice v Wienu začela je takoj, čijn so se meje naše ve iz razvalin bivše Avstro-Ogr:' q pokazale, da poišče in iznajde nove podlage po katerih bi se upravljale njene proge na našem ozemlju in katere bi ji zasigurale daljšo bodočnost, če upoštevamo, da se ta centralna uprava v Wjenu še nahaja popolnoma v rokah oseb, katere v svoji duši in v duhu Nemštva Še danes triumfirajo s prusko hrabrostjo in silo, in kateri so za Časa vojske bili voditelji najfanatič-neje politike centralnih sil, moremo približno znati s katerim namenom bodo ti ljudje organizirali upravo onih prog južne železnice* katere se nahajajo v državi S'T Pelo in vedenje teh ljudi za časa vojske daje nam dovolj povoda, da v i1' o postopanje pri organizaciji te d i ive ne verjamemo. Dn " tem našem nezaupanju nismo zrr' moremo se uveriti iz zaključkov i- ravnega sveta na seji katera se je vršila koncem preteklega meseca. V tej seji zaključil je upravni svet osnovanje dveh obratnih ravnateljstev in to enega v Wienu — za svoje proge v Nemški - Avstriji, in drugega v Ljubljani — za svoje proge v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predstavljali smo si, da bode vsaj — kar se tiče naše obratne direkcije v SHS državi, ta uprava samostalna in neodvisna. Bog ne daj! Nemci so se že za to pobrigali, da ostanemo mi ne samo brez samostalnosti temveč da ostanemo nadalje pod njihovim vplivom in so v to svrho v isti seji ustanovili tudi novo organizacijo generalne direkcije na možno razširjeni podlagi. Imeli smo tudi prej generalno ravnateljstvo, vendar je to ravnateljstvo sestojalo edino iz osebe generalnega ravnatelja in Iz posebnega, ravnatelju na razpolago dodeljenega — drugače popolno majhnega in neznatnega — sekretarijata. Ono kar mi danes jasno vidimo je, da se Je v novem generalnem ravnatelj stvu konstruiral ogromni aparat, in mehanizem tega aparata tvorijo vsa ona ravnateljstva, katera so preje v svojem delokrogu bila popolnoma samostojna. S konstrukcijo tega aparata so Nemci dosegli ono kar so hoteli, — t j. brez ozira, da se proge južne železnice nahajajo sedaj v drugih državah/ prenesla se je centralizacija cele uprave v roke generalnega ravnatel sjtva v W i e n u, ali s drugimi besedami povedano, predala se je uprava v roke onih ljudi, kateri v svoji duši nosijo edino le nemški mentalitet. Prejšnje obratno nadzorništvo, osnovano za proge južne železnice v Ljubljani, promenilo je, kakor vidim, edino svoje ime, drugače pa stoji tudi nadalje pod vplivom generalnega ravnateljstva v Wienu. O kakšni neodvisnosti ljubljanskega obratnega ravnateljstva ni govora. Če pomislimo, da je Ogrska, katera ie z Avstrijo živela v dualizmu in ž njo tvorila eno državo, — za proge južne železnice še prejšnje čase imela popolno samostojno obratno ravnateljstvo v Budimpešti, se moramo čuditi smelosti te gospode iz Wiena, da so mogli zaključiti, da generalno ravnateljstvo v Wienu ima obče kakšne pravice odredb za proge v samostojni državi SHS. — Da li mislijo gospoda v Wienu za njihove proge, katere leže v Italiji in Madžarski, tudi na ta način osnovati obratna ravnateljstva in ta podrediti upravi generalnega ravnateljstva v Wienu, ne verjamemo! To misel moralo tudi sami, če so malo iskreni, nazvati absurdno. Če misli predsednik Wecber in generalni ravnatelj dr. Fall s svojim štabom, da so s tem, — ko so se predstavili vladi v Beogradu — zadostno dokumentirah tudi svojo iskrenost in uda-nost državi SHS, so se zelo zmotili. Ne! Krotki državljani kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev se ne bodo dal! frapirati in znajo, da bode vrhovna oblast — in to je Ministarstvo saobraćaja — moglo oceniti delo in namene ljudi iz Wiena in pokazati moč samostojne države. Ima li današnja uprava južne Železnice odkritosrčne namene, potem bode morala najprvo odstraniti vse one korifeje, katvere je pozvala v generalno ravnateljstvo in ta način organizirano upravo generalnega ravnateljstva svesti na prešnjo stopinjo in podeliti obratnemu ravnateljstvu v Ljubljani popolno samostojnost in neodvisnost. Polit itne vesti. — Jugoslovanski in Narodni kinb odklanjata sodelovanje z Demokratsko zajednico* Beograd, 12- avgusta. Design i ran i ministrski predsednik Davi-dovič je konferiral danes s Črnogorci in Bunjevci, ki so izjavili, da bodo podpirali Davidovičevo vlado. Ob 11- uri dopoldne se je vršila konferenca ministrov in klubovih načelnikov Demokratske zajednice v ministrstvu presvete. Tekom konference je posetil ministrskega predsednika Davidovića predsednik Jugoslovanskega kluba dr-Korošec, ki je izjavil, da je Jugoslovanski klub definitivno sklenil, da ne more sodelovati v koaliciji z demokratsko vlado- Tekom dneva so se vršile Se nadaljne konference s partijami, ki se še niso izjavile, na večer so posetili ministrskega predsednika Davidovića LISTEK. HeKaj o Prekmurclh. Včeraj so nam došle prve vesti: Prekmurci najsevernejši del našega slovenskega plemena, se osvobojajo. Zdi se nam, kakor bi se vračal brat z dolgega. dolgega potovanja v domačo hišo. Brat ki ga dolga, dolga leta nismo videli, komaj nam je še malo obraz v spominu, velika razdalja nas je ločila, le pismo je prišlo tupatam od njega: znamenje življenja. Res, da kmalu brat brata ne pozna, toda sprejemamo ga prisrčno. Zavedamo se, da smo sinovi ene majke, stisnemo si roke, povemo si svoje doživljaje, potožimo križe in težave in se pogovorimo o prihodnosti. Danes, ko določa Pariz našo usodo, ko pod svojim rojstnim krovom nismo sami gospodarji, ko nam pošiljajo naše brate v tuje suženjstvo, imamo poveda dovolj, da se veselimo osvoboditve prekmurskih bratov. Pa da se zopet malo spoznamo In malo ogledamo, kolikor je to na prvi hip možno, vračajočega se člana naše slovenske družine. Prekmurje — ime samo pove, Ide leži: je to pokrajina ob stari štajersko-ogrski meji med Muro in Rabo. Pokrajina ima mnogo sličnosti s pokrajino to-stran Mure: tu prostrane ravnine, posejane s prijaznimi prleškimi vasicami, zeleni travniki, rumena žitna polja, proti jugozapadu vinorodne Slov. Gorice, tam, onstran Mure, isto: Širna ravan, v ozadju nizki griči. Mogočna veriga Alp, ki se vleče od Sredozem. morja preko Svjce in Nemške Avstrije, se izgublja tu v ogrski nižini Tu so stanovali od nekdaj naši slovenski dedje in pradedje. Spočetka svoje naselitve so vse višji proti severu ln vzhodu do Donave. Toda tekom stoletij so podlegli po eni strani Germanom, po drugim Madžarom, tako znaša danes njihovo število komaj 100 tisoč. Kakor so na Koroškem in Štajerskem Nemci polagoma pritiskali narodno mejo s nasilnim ponemčevanjem Slovencev proti centru Slovenije, tako so nasilno potujčevali Madžari Slovence onstran Mure. Prekmurci so bili pri tem porujčevanju od ostalih po Nemcih ogroženih rojakov v toliko na slabšem, ker jih je ločila od skupnega narodnega telesa bivša državna meja, teko da smo bili, skoraj brez slehernega stika z njimi, kakor smo bil! brez stika z bene-čanskimi Slovenci Da so se ti zadnji ostanki naroda v Prekmurju ohranili, imamo se zahvaliti dejstvu da so se pri njih razmeroma že zgodaj pojavili možje, ki so slovenskim pismom zavirali nemško - madžarsko ooplavo. Eden med prvimi se imenuje Štefan Kfizmič, ki je kot luteranski duhovnik v Surdu v sedemnajstem stoletju prestavil sv. pismo nove zaveze na slovenski jezik; za njim je nastopil Mikloš Kiizmič, župnik in dekan (vice - ospčrSs) pri Sv. Benediktu, dalje župnik Josip Košič, roj. leta 1788 v Belatincih ln še več drugih. V novejšem času si je stekel na narodnem polju obilo zaslug zlasti župnik Jožef Kleke v Črenšovcfli kot izdajatelj tednika »Novine«, ki so štele v zadnjem času sorazmerno zelo veliko čitateljev, menda okoli Sest tisoč. Pri »Novinah« le sodeloval kot urednik tudi še drugI Jožef KleH, bratranec prvoimenovanega in župnik v Velikih Dolincih (Nagv Dola-ny) v moriš trski dekanffi (St .Gothard). »Novine« so se prvotno pisale v madžarskem pravopisu, v zadnjem časa pa so bfle sprejete slovenski. Tudi Mohorjeve knjige so leto za letom romale v Prekmurje. Drugih vezi, ki bi bil spajal ta del Slovenije z nami, pa je bilo le mala Tudi drugače nismo veliko učiniti za medsebojno spo* znavanje: tupatam je prinesel kak dnevnik članek ali kaj enakega iz Prekmur-ja, tupatam se ie eden ali drug navdušen narodnjak potrudil preko Mure, da se je pri znancih in prijateljih prepričal, da prekmurski Slovenec kljub madžarskim biričem še vedno živi. Ako pogledamo zemljevid, prekmurskega Slovenstva skoraj da ne spoznamo. Madžarski Šovinizem je bil razpredel nad pokrajino kakor pajek gosto mrežo, da si izpod nje komaj videl blesk kristalov slovenskih imen. Danes, ko pometamo iz dežele Ku-nov mrčes, pometamo tudi šovinistiško madžarsko pajčevino. Zemljevid zadobiva zopet slovensko lice. Prestopimo staro mejo pri Slovenski Gorici ali pri Zenkovcih. Kmalu pridemo do nekdanjega Hidekuta, danes se ti že smele Cankova v pozdrav. Obrneš se na levo In desno, povsod te pozdravljajo kakor stari znanci Beznovci, Crnici, Brezovci, Domanjci, Korovci, Labomčrje ali Lemerje, Puževci, Skakovci, To-polovci; nadalje prideš ob štajerski meji v Prtočo, kjer te pozdravijo prijazne vinske gorice, kakor si jih komaj zapustil v Slov. Goricah. Dalje proti severu Sv. Jurij, Gornja Lendava z vasmi Kovačevci, Gornji in Sftodnji Dolič, KropUvnik, Kuzdobljani, Matjaševci, Motovilci, Pečarovci — kdo bi jih vse naštel. Kdo bi jih naštel vse okoli Sv. Nedelje ali pa okoli Stefanovcev, za katere so se Nemci pričkali z Madžari, ali naj bodo pristni štefelsdorf aH Istvanfalva. Predno zapustimo revne, pa toliko bolj prijazne in postrežljive prekmur-. se Goričane, obiščimo še Monošter (St. Gothard) ali pa Dolince (Dolanv). Tukaj bi nam znali sivi starčki ali zgovorne starke povedati kaj o narodnem župniku Šbiillu, kakor jih je svojčas kot mlade dečke in deklice poučeval v domačem golku. Nato jo krenemo proti Sv. Benediku in se povspnemo na krasen holm, na katerem stoji bela cerkev, da pozdravimo preko Radgone štajerske Gorice in mursko polje. Pod bregom je imel znanec naš. Mikloš Kiizmič, svoje župniŠČe, kjer je po naročilu som-boteljskega vladika pisal slovenske knjige. Pičlo urico od Sv. Benedika pridemo v ravnino in kmalu nato v Mar-tijance, potem ko smo nekoliko vstran na desni pustili vasico Sebeborce. Iz Martinjancev se napotimo ob vznožju prekmurskih goric proti Bogoji in Ff-lovcem; da nismo bili ravno v Goricah, napravili bi kratek sprehod v Bukovnl-.' co, ki leži pod 270 m visokim Brezno-« Yim bregom, tako pa ubejrtoo poljsko 1 OOtfti' av ■J- »SLOVENSKI NAKOD" dne 14 avgusta 1919. X89 Itcv. rane* med zastopniki beograjska mest na obilne in nekaterih mest ▼ Vojvodini- Dosegel se je popoln sporazum glede prehranjevanja in satiranja draginj e- Srebrnina našega kralja. »Rhin irancais«, ki izhaja v Koimaru, poroča: »Ostdeutsche Volksztg.« (Insterburg) ie napravila nedavno odkritja, o katerih veliki nemški tisk opravičeno molči. V pruskem glasilu je namreč podčastnik Brust kot predsednik vojaškega sveta v insterburški posadki ugovarjal, ker se je srebrnimi kralja Petra razdelila med polkov« častnike. Zbog izjemnega stanja so prijeli Brusta in podpolkovnik Bode je dal šiloma natisniti v prizadetem fi-stu ta popravek: »-Sicer se je res odstopila svoječasno srebrnina srbskega vladarja štabu mojega polka v nadomestilo za izgubljeno namizno posodje 45. pešadije, ki je bilo izginilo po ruskem vpadu v našo deželo. Po razpustu polka in stožera pa se je razdalo srebrno jestvilo kralja Petra častnikom za spomin ...« Ta čudni popravek, ki samo potrjuje Brustovo obtožbo zoper nemške oficirje, je navdahnil Hellmutu von Gerlach v »Freicheit« sledeča razmotri-vanja: »Se Je čas uradno raziskati tatvino. Ni samo Avstro-Ogrska dolžna Srbiji povračil; tudi mi moramo mnogo poravnati. Kako so naši častniki ropali po Beogradu, se razvidi iz poročila nemškega konzula dr. Schliebna. Ko se je pozimi leta 1916. dr. Schlieben vrnil v Beograd, so mu izročili toliko gradiva, da nas je sram biti Nemci. Celo vila j našega konzula je bila oropana.« Komentar je odveč. P. P. neodređena domovina.- Ob Jadranu. »Journal des Dčbats« priobčuje dne 6. avgusta dolgo pismo francoskega pomorskega častnika iz Dalmacije na prijatelja, ki mu je sporočil, da je videl v pariških izložbah razglednice, kako Splitčani pozdravlja- j jo svoje italijanske brate. Oficir se i čudi, da niso razkazovali take maska- | rade v kinematografih . . . Pravim j maškarade, ker sem videl na last- ! ne oči, na kak način skušajo naši pri- | jatelji tostran Alp preslepiti evropsko mnenje glede čustvovanja narodov, katere tlačijo, predno so še njih pravi gospodarji. Nekoč so Lahi raztrobHi in nabili lepake, da bodo delili brezplačno živila, kdorkoli pride na določen kraj. Sestradano ljudstvo se je zbralo na trgih in križiščih: rediteljev ni bilo nobenih. »Kdo želi kruha? Kdo bi rad vina, jajc, mesa. makaronov, soČivja?« je klical javni glasnik. »Jaz! Jaz!« je odgovarjalo na tisoče sestradancev in molelo roke kvišku. To se je ponovilo mnogokje in vselej so se prikazali fotografi ter ujeli prizore. Italijani so računali s tem, da so slike neme. Že površna poizvedba bi potrdila neizpodbitno resnico, da se sovraštvo Hrvatov v Dalmaciji ter Istri do Italije čedalje veča in se hoče razviti v toeoto. Zadnji I dogodki v Valoni to dokazujejo; nave- j sti hočem pa še par primerov. Nekaj ! dni pred brezplačno razdelitvijo živil so Splitčani zabranili pristati dvema italijanskim ladjama (Z a r a in Zao- : tor y). Francoski »angleški in ameriški brodovi so pripluli do nasipov, laška stražarica pa je morala ostati zunaj. ! Italijanski častniki so smeli v mesto samo v spremstvu francoskih oficirjev. Kljub veliki lakoti se je v početku za- j sedbe ljudstvo branilo laške prehrane, Posredovali je moral Qsebno voditelj francoske stražarice, češ, da ostaje an-tantne države ne morejo takoj poslati živeža. Kdor hoče oceniti razpoloženje ; Slovanov, kakor tudi številnih Italijanov, pomešanih med domačine, mora izvedeti za tamošnji režim. Prvič: pre- i poedano je govoriti slovensko in hrva- I Ško; nelaške šole so zaprte. Drugič: j vohunstvo in ovaduštvo ie vladna naprava^ Brez poizvedbe in brez vzroka se na golo ovadbo odvaiaio ljudje v 12. urah v Sicilijo ali Sardinijo. Taka uso- da zatimlje plemstvo, meščanstvo, delavstvo, duhovništvo. V Pulju na pr. so deportirali stotino poštnih uradnikov, celo ionske in 141etnega otroka, ki so ga zagrabili pred šolo, češ, da ie boljševik. V Pazinu so pregnali ne samo očete, ki so bili mlačni napram Italiji, marveč i njih deco in žene. Kadar ni nobenega povoda zor.er uoorneže. Jih obdolžijo boljševizma. Priziva ni. V Pulju so odslovili 300 delavcev iz oro-žamice. Posili so bili brez dela; »brez-delnik« pa pomeni boliševik. Vsi v pro-gnanstvo! V teh razmerah se izvajajo osebne osvete. Italiju ni sami dajeio vzgled za individualno maščevanle: dalmatinskim pomorskim častnikom so pobrali vso opremo, češ. da gre za povrnitev predmetov, ki so jih Avstrijci ukradli v Benečiji. Naša okupacija začetkom 19 veka te pustila žfve spomine v tej deželi. Prebivalstvo, ki je daleko bolj naobraženo, nego se misli v Franciji, vč in poudarja rado, da so pristani v Dubrovniku, Splitu, Šibeniku, kakor tudi ceste v notranjosti delo francoskih inženirjev in vojakov. Naš jezik se govori splošno v boljših slojih. Ob prihodu so nas sprejeli kot brate In rešitelje. Celo po tržičih so nas prosili za francoske knjige, obzornike, liste slovnice. Naši glavni stožeri in pomorščaki hranijo najlepše utise iz svojega službovanja ob Jadranu. V Splitu na pr. je šlo na dan proglasitve kraljevine SHS 5000 manifestantov v sprevodu z godbo na čelu mimo naših ladij v počast. Ko sem se poslavljal od Pulja, mi je rekel starček s solzami v očeh: »Povejte doma, gospod, da imamo radi Francijo in bi jo hoteli še bolje spoznati. Živela Francija!« je ponavljal___ Ukazano nam je, molčati o marsičem, celo o reških dogodkih, a vseeno omenim dvoje gorostasnosti: Lahi skušajo izobčiti francoščino kakor slovanščino; drugič: francoski častniki so bIH povabljeni v Pulju na uradno slavnost laška mestna oblast pa je dala nam*sati na gledališke lože imena neodrešenih mest, med njimi N1 c o! — Iz nekega drugega pisma . . . Nikjer se ni pritožil francoski častnik ali pomorščak nad spreiemom. To naJbolj iezi naše dobre laške prijatelje, ki vzlic svoji dobri vzgoji ne morejo vselei Prikriti svolih čustev. »Sedal imamo Reko in Dalmacijo.« sem slišal praviti laškega mornarskega častnika, ki se mu ni sanjalo, da ga razumem, »nrihodniič na dobimo Nico, Savojo, Korsiko in Tunizito.« _ P. P. Slovanski svet. »Slovenska Matica«. Pred tednom dni so obnovili »Slovensko Matico«, to je Slovaško Matico v Turčanskem Sv. Martinu. Dne 4. avgusta 1863 se je ta slovaško - »slovenska« Matica ustanovila, torej prav takrat ' ko smo si tudi v Ljubljani ustanovili svojo Matico. Na glavno skupščino, ki je pomenila ustanovitev Matice Slovaške, je prišlo trikrat več ljudi, kakor je imel Tur-čanski Sv. Martin prebivalcev. Toliko je bilo navdušenje; tolike so bile nade; a leta 1875. je stari Tisza Matico razpustil in nje imetek konfj$ciral, češ, po društvenih poročilih bi premoženje moralo pripasti slovaškemu narodu* a takega naroda da na Ogrskem sploh — ni. A bil je ta narod in je še, sedaj združen s Čehi v ožjem pomenu besede. Po petdesetih letih je Matica Slovaška iznova oživela. Svobodni češki narod je poslal te dni svoje najboljše ljudi v Turčanski Sv. Martin, da ku-mujejo obnovi »Matice«. Prezident Ma-sarvk je bil zastopan; predsednik čeho-slovaškega parlamenta Tomdšek je bil navzoč, člani Češke Akademije, minister Škrobar itd„ francoski general Mittelhauser. Z obnovo »Matice Slovaške« obenem se je vršilo zborovanje ženskega društva »Živena« in »Slovenske Muzejne společnosti« ter ustanovni shod Slovaške Narodne stranke, ki hoče svoj program urediti po zahtevah časa in potrebah enotne močne če-ho - slovaške republike. Izmed političnih besed, ki jih je bilo slišati v Turčanskem Sv. Martinu, je važna pro- gramna točka Slovenske Narodne stranke, da hoče ta stranka v prijateljskih odnošajih biti z Rusi, Poljaki, Jugoslovani in Romuni. Poročevalec o šolstvu A. Štefanek je, tekel, da je po-slovačenje Šol mogoče le s češko pomočjo, pri tem je pa prot, Vlček. Id ie menda centralni šolski nadzornik za Slovaško, naglašal (na podlagi svojih izkušenj), da so se češki profesorji kaj hitro navadili slovaškega dialekta in se takorekoč »poslovačlli«. Turčanskih slavnost! in zborovanj so se udeležili tudi Rusi (Vergun, Efimovskij). Kje pa smo bili Jugoslovani, kje na pr. »Matica Slovenska«, Hrvatska? Teškoće boljševikov- LDU- Na-u e n , 11- avgusta- (Brezžično-) Po danskih vesteh so notranje politične težkoče ruske sovjetske vlade povečar ne zlasti vsled pomanjkanja živil. Kmetje so se naveličali boljeeviške vlade in se protivijo oddajati žetev za preskrbo velikih mest- Ruski gostje- LDU. Sarajevo, 12- avgusta. V nedeljo je bila v Ilidžu velika ljudska svečanost na čast ruskim gostom- Na zborovanju je govoril od Rusov grof Dobrinjski kakor tudi nekateri domačih politikov, ki so v svojih govorih poudarjali zasluge Rusov za nase osvobojen je- Vsi govorniki so naglažali Čvrsto prepričanje, da bo kmalu uničena teroristična vlada bolj-ševikov in da bo vstala nova demokratska Rusija- - . i —„ --■ Zaveznlbl. Proti konkurenci- Svetovni trust LDU- London, 11. avgusta- (ČTU) >Daily Express< javlja, da se ameriške jeklarne. ki so nakupile BShlerjevi podjetji na Dunaju in v Dttsseldorfu, sedaj pogajajo v Bernu s Škodo glede nakupa Škodpvih tvornic. Ako se posreči ta načrt, potem dobijo na kontinentu Amerikanci monopol za izdelavanje jekla. Edini konkurent bi še bila tvrdka Creu-zot na Francoskem- Skupna preskrba- LDU- Rim, 12-avgusta. (Brezžično.) Iz Londona poročajo, da so se tamkaj sestali zastopniki Francije in Anglije in se dogovorili, da bosta oba naroda odslej vodila skupno politiko obojestranske preskrbe- — Z druge strani pa se poroča, da se je v nedeljo vrnil v Rim finančni minister Schanzer, potem ko je bil dosegel finančni In gospodarski sporazum med Anglijo in Italijo. Povratek. LDU- Lyon. 12- avgusta. (DKU- — Brezžično-) Do 15* julija se je pripeljalo 25-000 ton materijala in strojev, svojčas odpeljanih iz Francije po Nemcih, zopet na Francosko nazaj- Mirovna Konferenca. Ogr! in" mirovni posvet Nova ogrska vlada, če se smejo tako Imenovati ministri ali ljudski komisarji okrog Julija Peidla, je urno in žurno razglasila romunsko zmago in nastop »rošiorov« (rdečih huzarjev) pred Pešto. Ne iz Bukarešte, marveč iz Judapešte prihajajo vesti o prodiranju Romunov v ogrsko prestolico. Pejdl in tovariši kriče, kakor da jih devajo iz kože. Proti konferenci iztezajo obupno roke: da jo omečijo, so se mahoma prelevili v pravične In zmerne državnike. Ponujajo portfelje meščanom In kmetom, naznanjajo bližnje volitve, treskajo zoper Belo Kuna, Szamuelva in drugove. Storiti hočejo vse konferenci po volji, samo da jih reši Romunov... Ti objokani klici (pravi »J. d' Debats«). niso ostali brez odmeva. Kltub mnogim polomom goji Četvorica (Petorica. Desetorica) še vedno tajno naklonjenost ogrskim boljševikar-jem. Romunom sicer ni ukazala potegniti se za demarkačno črto od 13. junija 1919, prosi jih edino, naj ne zasedejo glavnega mesta. Če se madjarska vlada natanko nklone premirovnim pogo- |>rodstavniki Narodnega kluba, ki so Izjavili, da ne gredo v vlado- Ministrski predsednik Davidović je sprejel njihovo izjavo na znanje- Po teh konferencah je poročal g. f)avidović svojim kolegom iz Demokratske zajednice o položaju in se je sklenilo, da se skliče za jutri sredo dopoldne plenum Demokratske zajednice, ki bo definitivno odločal- — Socijalni demokrati sodelujejo z demokratsko zajednico- Beograd, 12 avgusta. Socijalni demokrati, ki so že preje izjavili, da hočejo podpirati vlado Demokratske zajednice, so pripravljeni iti tudi v koalicijsko vlado z Demokratsko zajednico. Vest da je došlo med socijalnimi demokrati in Demokratsko zajednico do sporazuma, je vzbudila senzacijo v parlamentarnih krogih, posebno pa v vseh naprednih krogih veliko zadovolj-nost, ker sta se na ta način združili napredni stranki, ki ste tudi po svojem programu in sestavi stranki narodnega jedinstva in ki hočeta s skupnim delom pospeševati boj za socijalne pravice in konsolidacijo na demokratski način in ki delata na to. da vendar enkrat pride do energične sanacije dosedanjih ekonomskih in političnih razmer- Zvečer se je v parlamentarnih krogih trdilo z vso sigurnostjo, da se je Demokratska zajednica v zvezi s socijalnimi demokrati in podprta od nekaterih malih partij, odločila definitivno, da sestavi vlado- Na ta način bi desig-nirani ministrski predsednik Davidović* poročal že tekom jutrajšnjega dne prestolonasledniku regentu Aleksandru o uspehu poverjenega mu mandata- Do 10- ure zvečer se ni bilo mogoče dobiti potrdila o resničnosti te vesti, vsekako pa je karakteristično, da se v odločilnih parlamentarnih krogih govori, da so se Demokratska zajednica in socijalni demokrati sporazumeli o tem, da hočejo restringirati število ministrskih portfe-Ijev. od katerih bi prevzeli socijalni demokrati socijalno politiko in narodno gospodarstvo (rudnike, zgradbe in obnovo.) — Novo ministrstvo in parlament« Beograd, 12- avgusta- Ako se ministrstvo sestavi tekom jutrijšnjega dneva, se bo sklical in sestal takoj parlament in to kakor se sodi že v torek. Nova vlada se bo predstavila parlamentu z obširnim programom ter bo predvsem zahtevala >dvanajstine< (proračunski provizorij), na kar se bo parlament za kratek čas odgodil, da more vlada revidirati predloge, ki jih je predložila že dosedanja vlada. Neresnično poročanje, Zagreb. 13- avgusta- >Narodna Politika« poroča iz Beograda, da je radikalni klub odločil dati Protiču najobširnejšo svobodo v pogajanjih z demokrati- Ako bi demokrati pokazali vsaj malo popustljivosti, bi bila sestava koncentracijskega kabineta gotova- (Isto vest priobčuje današnji >Slovenecc. S takimi vestmi naj bi se zvrnila na demokrate krivda, da ne pride do koncentracijskega kabineta- Na ta način skušajo radikalci in njihovi pomagači prikriti frivolno igro, ki so jo začeli z lahkomiselnim izzvar njem krize-) — Demokrati in Kriza- Beograd, 12- avgusta. Položaj je v zadnjem hipu ta. da so slovenski klerikalci in hrvatski Starčevičanci odločili potegniti popolnoma z radikalci in prevzeti s tem odgovornost za ves oni po-licajni režim, ki so ga radikalci uvedli v Srbiji v zadnjih 20- letih, in za vse protijugoslovanske grehe te klike- Ako ee Koroščeva skupina v zadnjem hipu ne premisli, odstanejo izven kabineta stranke Starčevičeva (26). Jug- klub '(19) in radikalci (72) ter Ribarčeva skupina (6). skupaj 123. proti večini demokratov (116) socijalnih demokra- stezo do reke Lendave in pustimo na desni Ivance, na levi Strelovce. Zopet na cesti prispemo čez most v Renkovce fn TOrniŠče; nato obrnemo zopet proti zapadu v Gančane in dalje proti jugozapadu v Belatince, ki so nam znani kot ena narodno najzavednejših prekmurskih vasi. 2e decembra lanskega leta so bili sprejeli Belatinci našo vojsko na zelo svečan način, prepričani smo, da se je enako zgodilo tudi sedaj, sedaj, ko se nam ni treba več bati, da bomo morali še kedaj ta biser naše domovine zapustiti. Okoli Befatincev leže vasice Melinci, Ižekovca, Dokležovje, Braton-Ci, Lipovci; k župniji TOrnišče spadajo Brezovica, Gumilica, Mala Lipa, Mala in Velika Poljana in Nedelj i ca. Ob Muri proti jugu imamo vasi Gornja, Srednja jn Dolnja Bistrica. Proti severu ob Muri so večje vasi Bakovei, Krog, Tišina. Okrog njih je večje število manjših vasic in sel. Največji kraj in središče slovenskega Prekmurja pa je mesto Sobota (Muraszombat). Mesto šteje 'okoli 2800 prebivalcev, med katerimi Je nad eno petino protestantov, ki imajo ;tukaj svojo župnijo, kakih 230 Judov, nekaj kalvincev in grško-provaslavnih, okoli 2000 pa je katolikov. Od tukaj perje na sever Železnica, ki veže Prek-murje na avstrijsko stran z Gradcem, na ogrski strani pa s Somboteljem ali So-bpflJi^. kjei je škofijski sedež prele- tov (18) in malih skupin (10 + 17 + 6 +3), skupaj 166. Ta sestava kale, da bi najbolji Ml koncentracijski kabinet, in da ima demokratska zajednica večino tudi v slučaju, da jej napovedo osta le grupe brezobziren boj- Takšen boj je seveda strankarski, brez interesa za državo. Toda radikalci, navajeni vlade, so jo hoteli obdržati in so zato stavili za pogoj koncentracije odstop vseh demokratskih vodij, ne da bi oni s svoje strani hoteli žrtvovati svoje vodilne osebe- Takšen pogoj je seveda nesprejemljiv, kdor era stavi, dela to, kar je svoječasno storila Avstrija Srbiji, — stavi nalašč neizpolnjive pogoje- — Slovenski klerikalci se love sedaj okrog izjav, ki jih nikdo dal ni in ki so jih vsejedno polni hodniki parlamenta-f-itricranti so na delu in kdor noče so-■ i kmalu najde izgovor. Kaj je s celjskim okrajnim šolskim vetom? Ponovno smo že pisali o tem vprašanju, pa vse je brezuspešno. Nekdaj je avstrijska vlada kaj rada razpu-ščala okrajne zastope, nikdar pa se ni dotikala okrajnih šolskih svetov, ki so nemoteno vršili svoje delo. Danes pa temu ni več tako. Okrajni šolski svet celjski je bil izvoljen od sosveta okrajnega zastopa" že pred dolgimi meseci, do delovanja še do danes ni prišlo, ker je vlada pred onimi, ki jim ni za šolo, pač pa za teroristično politiko, zlezla pod klop in čaka. šolska vprašanja, ki nerešena čakajo že mesece, so takovža-na, da pomeni to zadržanje vlade naravnost greh na našem šolstvu. Čudimo se, da učiteljstvo tako početje trpi. Celjsko okrajno glavarstvo pa nujno pozivamo, da stori Pri vladi v interesu šolstva v svojem okraju primerne korake. Tako vendar ne gre dalje! Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« Gdansko — Trst, LDU- Beograd, 11. avgusta- Zavezniška gospodarska komisija je v načelu sprejela načrt z zgradbo železniške zveze Gdansko-Jadran- Izvršitev tega načrta, kakor tudi proge in izhod na Crno morje je naša država odgodila. Sumi delavni čas. LDU- Beograd, 11. avgusta- Ministrstvo za promet je izdalo na predlog delavcev naredbo, da velja za ladjedelnice Surni delavni Čas- Za nočno delo bo zvišana mezda. Nabava materijala. LDU- Beograd. 11- avgusta- Naša država se pogaja z velikimi ameriškimi podjetji o nabavi železniškega materijala za potrebe naše kraljevine- Treba je gradiva za popravo železniških prog, postaj, delavnic in drugih objektov. Banka- LDU- Beograd. 11- avgusta- Meseca septembra poteče koncesija priv. Narodne banke in po pravilih bi morala banka, ako se medtem ne sprejme zakonski načrt glede nove Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, prenehati s svojim poslovanjem- Zato pride takoj, ko se skliče zbornica, kar se zgodi neposredno po sestavi nove vlade, na razpravo zakonski načrt o ustanovitvi nove Narodne banke. Poleg tega zakonskega načrta ima zbornica rešiti še mnogo neodložljivih vprašanj, kakor n. pr- zakon o dvanajstinah in zakon o davku na vojne dobičke- Bolnice- LDU- Beograd, 11- avgusta. Da se razširjanje nalezljivih bolezni kar možno prepreči, se ustanovi po vseh mestih in večjih krajih nase kraljevine veliko število bolnic- Bolnice bo nadziral sanitetni oddelek, delovali pa bodo v njih okrajni zdravniki in okrožni fiziki. Stroške bodo nosili okrožni odseki in država.- Prehrana mest LDU- Beograd, 11- avgusta. Včeraj se je vršila konfe- murskih Slovencev. Po veroizpoveda-nju so Prekmurci po večini rimo-kato-Hčani, velik odstotek pa je protestantov in Židov. Kakor že rečeno, je v Murski Soboti tudi nekaj kalvincev in grško-pravoslavnih. Sedaj, ko je padel med nami in Prekmurjem kitajski zid v obliki madžarske državne meje, potreba bo poslati v Prekmurje še druge vojnike, duševne borce, da z uma svitTim mečem preženejo še ostanke rdečega klati-vfteštva. Treba bo tudi premagati Še drugo, naravno mejo, ki nas loči: da postane Murska dolina tolnonstran Mure res eno, da postane narod toinonstran Mure res duševno in gospodarsko enotno telo, treba bo skrbeti za premostitev Mure in dobre komunikacijske zveze Prekmurja z ostalo Slovenijo. Pismo iz Kraljevice. Koncem meseca julija. Potovanje v Kraljevfco v sedanjih časih ne spada baš med udobnosti Življenja. D očim si mogel v predvojnih časih iz Ljubljane priti tja, če si vporabljal do Reke brzovlak, v dobrih petih urah, zamudiš sedaj skoraj ves dan. Najmanj zamudiš, če se odpelješ iz Ljubljane ob pol 12. uri ponoči z dolenjskim vlakom v Karlovac Tja prideš po 7. uri zjutraj, od Jam se. pa odrjjejjsš z lu^ovj^om, ki vozi iz Zagreba do Reke, proti 10. uri zjutraj do postaje Plase. Ta železna proga je krasno izpeljana, vodi te večinoma po krasnih, zarašenih gozdih. Vidi se pa tudi pri tej progi, da je bila v mad-jarski upravi. Postaje so večinoma oddaljene od vasi in mest, to pa zategadelj, da se Je Hrvatom, ki so izpeljavah po večini les, otežkoči promet, kajti železnica je bila v prvi vrsti namenjena madjarskim turistom. Iz Plas vidiš že v nižini ležečo Kraljevica Na postaji Je polno izvoščekov, ti prepeljujejo od tu letoviščarie v Kraljevico, Bakar in Cerkvenico. Zadovoljen moreš biti, če se ti v tem drvenju posreči dobiti za drag denar izvoščeka. ki ti računa za voz v Kraljevico 150 do 200 kron. Med te jaz nisem spadal; prepozno sem prišel in komaj se mi je posrečilo dobiti voznika, ki je za drag denar na navadnem lojterskem enovprež-nem vozu odpeljal mojo prtljago. Ni mi kazalo tedaj drugega, kakor napraviti pot v KraUevico peš. Gorje ti pa, če napraviš to pot po bližnjici. Med take nesrečnike sem spadal tudi jaz In moja družba. Zatrdilo se mi je, da Je po bližnjici komaj poldrugo uro hoda do Kraljevice. Napotili smo se na bližnjico, pravo pot zgrešili in prišli smo še le po več nego triurni hoji izmučeni in žejnj y Kraljevico, O Kraljevici se ne da mnogo govoriti; potrditi pa moram, da je morska in solnčna kopelj jako prijetna in krepčil-na, prehrana pa za sedanje čase še primerna, zadosti dobra in nepredraga. Kraljevica ima pa to posebnost, da ima ladjedelnico, ki je bila preje v mad-jarski, a ie sedaj v jugoslovanski upravi, In pa srpsko posadko, ki broji bataljon vojakov in katera nam straži naše morje adrijansko proti poželjivim Lahom. Na vseh krajih morske obali zastavljena je vojaška straža, tako, da Jo pasiraš, od koder prihajaš. Petrov dan se je tu Jako repo praznoval. V župni cerkvi vršila se je svečana božja služba v hrvatskem jeziku, kar mora vsakega tujca jako zanimati Kraljevica spada v senjsko škofijo, v tej pa je obredni jezik hrvatski in ne latinski. Na Zrinjskem trgu se je zbrala vsa srbska posadka in je svečano božjo službo za vojake opravil pravoslavni duhovnik, ki se je v svojem lepem, dobro premišjlenem govoru čestokrat spominjal vseh podanikov države SHS. in tedaj tudi nas Slovencev. Med božjo službo dospel je k slavnost! tudi francoski general S. s svojim pobočnikom z avtomobilom iz Reke, kateri je vojake pozdravljal z »Bog pomozi«, kar Je napravilo vsestransko jako globok vtis. Po božji službi so defilirali vojaki pred francoskim generalom* potem ca je bil pri komanderju podpolkovniku MaksimovjČu za vojaške dostojanstvenike zajutrek. katerega se je udeležil tudi francoski general, kateri Je izrazil v svojem govoru tople simpatije za Jugoslavijo. Srbske Čete izvršujeo stražno službo Jako strogo, osobito pa pazijo, da Lahi ne prekoračijo demarkacijske črte. Poveljnik laških čet Grazioli na Reki se je hotel nekoč peljati čez demarkacijsko črto. Srbski vojak, ki Je stal na straži, ga ni pustil čez demarkacijsko črto peljati. Ker se pa general ni hotel takoj ukloniti srbskemu vojaku, pospel se je ta na avtomobil, prijel šoferja za vrat, da ni mogel dalje peljati in posledica je bila, da je pustil laški general avtomobil obrniti in se je vrnil na Reko. Na drugem mestu hotelo je 300 Lahov zasesti hrvatsko vas. En sam srbski narednik, ki je bil tam na straži, jih je ustavil, češ da »nema naredjenja« jih pustiti naprej in začel pripravljati ročne granate. Tega so se LaU ustrašili in vrnili so se, ne da bi zasedli hrvatske vasi. Pri Oabrovcu pa je en sam srbski vojak zapodil 20 Lahov, ki so hoteli prekoračiti demarkacijsko črto. Tako so Srbi povsod prava sreča za Hrvate in nas Slovence. Osobito kaj bi bilo z nami, da nas niso sprejeli Srbi v svoje okrilje? A14B štev. 189. .SL0VENSK1 NAROD*, dne 14. avgusta 1919. Stran 3. jem, se bodo morali umakniti iz sedanjih postojank na rečeno linijo. Gan-,vain se pritožuje nad prijenljivostjo napram antantnim protivnikom, Češ, Romuni naj sami krotijo Madjare, ki so kršili premirje, saj Antanta sama ni bila amožna ugnati jih. Srednje-evropskemu pokoju bo v prid, ako se Madjari čutijo tepene m jim zavezniške čete pre-ipiavijo prestol i co. Brezmejna, skoro bolestna oholost Madjarov bo vplahnila jedva pred to demonstracijo. Alirrane misije so dosegle popolnoma nasproten učinek. Princ Liv i o Borghese in podpolkovnik Romanelli sta natvezla Madjarom, da so antantini ljubljenci. Ona dva sta podpihovala Madjare in jim pomagala voditi. napram Romunom, Jugoslovanom in CehosJovakom tako politiko, ki skuša odvrniti uspehe naše zmage. Namesto razorožbe so Jim dobavljali še vojnih pripomočkov. Tođa zdaj je konec Sonninovih spletk. — Pobeg Bele Kuna, Szamuelva in ostalih judovskih boliševikov, ki so tolikanj pri srcu plem. Livjju Borghesu. nam nudi dragocen nauk. Ti možakarji, ki so se namenili zatreti kapitalizem in bi bili kot Ljenin porezali vratove polovici človeštva za diktaturo proletarijata, so odnesli blagajno. Na avstrijski meji so našli v Ku-novi prtljagi več milijonov kron in 50.000 cigar. Szamuelv je imel le nekaj stotisoč kron: zaplenili so mu vsoto, on pa si je baje segel po življenju, ker ne bi bil mogel igrati bogatina. Tem družbenim preobraževatefiem je najvišji smoter socijalnega preobrata, da si za-gotove udobno uživanje ali gospodova-nje. Po vesoljnem miru bomo videli te prenapete preosnovitelje po najmikav-nejših evropskih letoviščih in po sijajnih selskih dvorcih. P. P. Zavezniki in Romuni. LDU- Berlin, 12. avgusta* (DKU) >Berliner Zeirung am Mittag« poroča iz Rotter-dama: Nota, ki jo je vrhovni svet v petek poslal romunski vladi, se glasi: D 06 le j mirovna konferenca §e ni prejela nobenega neposrednjega odgovora od romunske vlade- Kakor se poroča mirovni konferenci, se protivijo romunski generali, izvajati instrukcijo aliiranih generalov in so zabranili objavo brzojavke predsednika mirovne konference. Poleg tega dovoljujejo svojim vojakom, da plenijo zasebno imetje in zaplenjujejo železniške vozove in živila- Budimpešto, kjer je že lakota: ©grožajo z nemožno blokado in uničujejo železnice, med temi progo Budimpešta - Dunaj, izkratka doprina-šajo čine- ki so v nasprotju s sklepi aliiranih sil kakor tudi z načeli Člove-čanstva* Nadalje se poroča vrhovnemu svetu, da je bila socialistična vlada na Ogrskem šiloma odstranjena, da so ministri aretirani in da je prejšnja vlada nadomeščena z novo, kateri načeluje nadvojvoda Jožef- Mirovna konferenca je prisiljena domnevati, da tiode romunska vlada konferenci kljubovati in se odpovedati aliirancem- 'Ako se konferenca v tej domnevi moti, prosi romunsko vlado, naj nemudoma ugovarja temu poročilu, in sicer ne z besedo, temveč z dejanjem, iz katerega bi se jasno razvidelo. da Eomunija priznava politiko, ki jo je sklenila zasledovati konferenca in da jo bo zvesto izvajala-Konferenca na to noto doslej ee ni dobila nobenega odgovora- Nasprotno pa dohajajo v Pariz poročila, po katerih Romuni nadaljujejo izvajati določbe svojega ultimata, podanega na Ogrskem- Renner potuje- LDU. Dunaj, 11. avgusta- (ČTTJ-) Državni kancelar dr-Renner je včeraj odpotoval v St. Ger-main- Ako se načrt mirovne pogodbe izroči v sredo, se dr- Renner povrne še isti dan na Dunaj, na vsak način pa najkasneje v četrtek. V tem primeru 9« glavni odsek sni de v 3oboto. da dobi poročilo o uspehih. V sredo se sestane plenum narodne skupščine- Pred plebiscitom- LDU. IJ y o n . 12-avgusta- (DKU- — Brezžično-) Gorenjo šleziio bo zasedla ena divizija aliiranih čet- Iz krize v krizo- LDU- Berlin, 11. avgusta- (DKU-) >Lokalanzeiger« poroča iz Amsterdama: Ker so Amerikanci sklenili, da prepustijo Tracijo Bolgariji in ne Grčiji, so dela mirovne konference popolnoma obstala- Ta kriza, ki je ravno tako huda. kakor med Italijo in Antanto zaradi Reke. je začela v soboto, ko je Venizelos v zadevi Tracije zahteval odločitev.1 Ako amerikanski delegati ne bodo odnehali, ni mogoče skleniti miru niti z Bolgarijo niti s Turčijo. Grki smatrajo položaj za zelo resen, vendar so pa ne vznemirjajo, dokler imajo za seboj Anglijo, Italijo, Francijo in Japonsko- Zato tudi ne mislijo na to, da bi Tracijo vojaško zasedli, kar bi brez dvoma maralo privesti do oboroženih spopadov- Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Avstrije, Madjanke, Nemčije, Turške. Avstrija noče slediti ogrskemu vzgleda, LDU- Dunaj, 12. avgusta- (Dun- kor- ur.) Kakor poročajo listi, bo celokupna oboouiena si7 ki se nahaja na Dunaju, v gredo priredile pred parlamentom v obliki demonstracijske parade manifestacijo proti monarhističnim stremljenjem- Y glavnih mestih posameznih dežel pripravljajo slične manifestacije- Bodo že brez nas opravili* LDU-Rim, 12. avgusta. (Dun- kor- ur- — Brezžično.) >Popolo Romano« prorokuje, razmotrivajoČ dogodke na Ogrskem, vzpostavitev monarhije, ki je baje po angleško-francoskem dogovoru zagotovljena- List dostavlja da more taki preobrazbi slediti avstro-ogrska unija, kateri bi se priključila Slovenija in Hrvatska Povratek starih oseb- LDU- Budimpešta, 11- avgusta. (DKU-) Oku javlja uradno. Nadvojvoda Jožef je imenoval za vrhovnega poveljnika vse ogrske vojske podadmirala Hortvja, za šefa generalnega Štaba pa je bil imenovan general Soos- Razprave proti Viljemu ne bo-LDU- Berlin, 12- avgusta- (Dun. kor. ur.) >Vo3sische Zeitung« javlja iz Rotterdama: >Times« pišejo v uvodniku, da se kljub izjavi Bonar Lava, da aliiranci niso izpremenili svoje zahteve glede obsodbe bivšega nemškega cesarja, ne bo vršila razprava proti Viljemu II- Odmevi nemirnih dni- LDU- Gradec, 11- avgusta- (Dun. kor- urad.) Dalj časa je že kar je bilo tu aretiranih več komunistov radi hujskanja in nameravanih atentatov na posamezne osebnosti- Sodno postopanje bi se imelo vršiti pred poroto. Sedaj pa so posamezne procese ločili- »Arbeitenville« javlja, da je pi^sednik narodne skupščine z ozirom na izpremenjene razmere ustavil postopanje proti delu obtožencev- Po boljših vzgledih- LDU- Ver-s a i 11 e s, 12. avgusta. (Dun- kor- ur-) Kakor javlja brezžična brzojavka iz Aten, so turški častniki poizkusili potopiti bojno ladjo >Goeben«. Poizkus so preprečile angleške bojne ladje-Turška posadka ladje >Goeben< je pobegnila- Turki se zopet gibljejo? LDU-Solun, 11. avgusta- (ČTU-) Turki delajo obsežne priprave, da preprečijo zasedbo Tracije po Grkih- Med prebivalstvom ogroženih okrajev delijo orožje- Boljše viški blagoslov- LDU- Rot-t e r d a m. 11- avgusta- (CTU-) >Daily Mail« poroča iz Budimpešte: Ententna komisija je dognala, da znaša škoda, ki jo je Bela Kun povzročil Ogrski, šest milijard kron. Za vlade svetov je bilo v Budimpešti usmrćenih približno 900 oseb. Boljševiki kradejo- Ljubljanski dop- urad.) Deutsch Altenburg, 12- avgusta. (Brezžično-) Kakor poroča >Neue Freie Presse«, je sovjetska vlada poneverila približno 2 milijardi kron pri Avstro - Ogrski banki- Banka ho zahtevala odškodnino od ogrske države- Kerjenjškij v Berlinu? LDU-N a u e n . 11- avgusta. (Brezžično-) (Deut3che Tageszeitung« doznava od ruske strani v Berlinu, da se nahaja bivši ruski diktator Kerenskij v Berlinu- Kerenskij agitira sedaj močno proti Kolčaku in Denjikinu. sokim in petnajst mestrov širokim slavoloke vem loka a brzino 140 km na uro- Pariška preda se soglasno protivi kaki ponovitvi takih poskusov, Češ, da so le prenevarni- Ze pri tem prvem po-sku u bi se bila kmalu pripetila nesre-i ta način, da je malo manjkalo, da nalilo. Svetohlinski Nitti, Italija je stopila v vojno radi — Belgije I LDU- Bruselj, 12- avgusta- (Brezžično-) Italijanski minister za zunanje stvari Titto-ni je posetil mestni dom. Imel je govor, kjer je slavil junaštvo in požrtvovalnost belgijskega naroda za vojne. Dejal je, da je bil eden glavnih vzrokov vstopa Italije v vojno ta, da je Italija hotela pomagati belgijskim mučenikom-Narodi, ki so stali Belgiji ob strani, je rekel minister, ne bodo nikdar pozabili njenih zaslug in ji bodo pomagali pri obnovitvi gospodarskega življenja. — Minister Tittoni je šel tudi v Malines, kjer je posetil kardinala Merciera in mu izročil italijanski vojni križec- — Tittoni se v ponedeljek zvečer povrne v Pariz- Stavke v Italiji- LDU- Milan, 11. avgusta. (DKU-) >Secolo« objavlja poročilo tajništva splošne delavske zveze, ki veli, da znaša število vseh v Italiji stavkajočih več kot 300.000- Narodni odsek zveze je za 15-, 16- in 17- avgusta nujno sklican v Milan. toalet ni zrakoplov zaletel ▼ tramvaj, ki je pri ožil nasproti. Godefrov je baje že vojno ponovno izvajal take vrato-lc bravure, da je s zrakoplovom le: I nod rodanskim mostom pri Arle^u spusiivši se z aparatom tik nad vodo- Sekelst Umrl bogataš- LDU. We 1 mar, 11- avgusta. (Dun. kor- ur- — Brezžično-) Andrew Carnegie je včeraj ob 7-zjutraj umri za pljučnico v starosti 84. let- Najnovejši rekord v aviatiki je dosegel v Parizu letalec Godefrov s poletom pod znanim slavolokom- S svojim aparatom, ki meri v razmahu kril osem metrov, je letal pod trideset metrov; jri- Sk) venskemu Sokolstvu! Dne 15. avgusta se vrši v Sinči vasi na Koroškem velik ljudski tabor. Poživljamo vas,da se udeležite tega slavja v kar največjem številu. Vsa društva z zastavami. Poživljamo zlasti društva ob železnici Ljubljana - Maribor - Sinča vas, da se pol-noštevilno odzovejo našemu pozivu. Iz Ljubljane vozi poseben vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 22. uri 56 min. dne 14. avgusta in pride v Sinčo vas ob 8. uri 48 min. dopoldne. Za hrano je v Sinči vasi skrbljeno. Isti vlak se vrača iz Sinče vasi dne 15. avgusti ob 22. uri Vožnja cena polovična. Kdor nima kroja, gre lahko v cr V Ljubljani se zbiramo <£S 22, uri na glavnem kolodvoru. Druga društva vstopajo na najbližjem kolodvoru. — Zdravo! — Predsedstvo Slov. Sokolske Zveze. Povodom velike narodne veselice dne 15. avgusta 1919 v Sinči vasi na Koroškem vozi posebni vlak iz Ljubljane glavni kolodvor, preko Maribora gL kol., v Velikovec Sinča vas, in sicer odhod iz Ljubljane glav. koL dne 14. avgusta ob 22. uri 56 min., iz Litije ob 23. uri 48 min., iz Trbovelj dne 15. avgusta ob 0 uri 23 min., z Zidanega mostu ob 0 uri 59 min., iz Celja ob 1. uri 44 in in., s Pragerskega ob 3. uri 17 min., iz Maribora glav. kol. ob 4. uri 30 min., iz Dravograda - Meže ob 7. uri 16 min. in p ril i od v Velikovec - Sinča vas ob 8. uri 48 min. dopoldne. Povratek iz Velikovca dne 15. avgusta ob 21. uri; prihod v Maribor glav. kol. okoli 24. ure in v Ljubljano ob 4. uri 50 minut dne 16. avgusta zjutraj. Posebna vlaka imata postanek na vseh postajah in postajališčih. Za te vlake, se dovoljuje vsem potnikom, ki kupijo vozovnico do Velikovca - Sinča vas SOodstotno znižanje vozne cene, na ta način, da velja navadni listek za tja in nazaj. Prekinje-nje vožnje ni dopustno, ker veljajo te vozovnice le za posebni vlak. Te posebne vlake lahko uporabljajo na progi Ljubljana - Maribor in obratno tudi drugi potniki, ki se ne vozijo v Velikovec - Sinča vas, plačati pa morajo normalne cene. — S tem popravljamo tozadevno včerajšnjo notico. — Nedeljski izletniški vlak 417 a, ki vozi ob nedeljah in praznikih med Mariborom in Dravogradom, vozi ta dan do Velikovca - Sinča vas. Iz Sinče vasi se vrača ob 18. uri v Maribor. Cene normalne. Z let v Kočevju. Predsedstvo župe Ljubljana I. opozarja, da so zletne vstopnice v predprodaji pri bratu Go-rupu v Prešernovi ulici, tvrdka Mejač. Vstopnica velja 3 K in opravičuje vstop k tekmi, skušnjam, k telovadbi in veselici Na dan zleta je vstopnico vidno nositi. Umestno le zlasti za cenjene udeležnike iz Ljubljane, da sj preskrbe vstopnice v predprodaji. — Naročila za skupne obede je predsedstvo prejelo. Izkaznice z označbo gostilne, kjer dobe naročniki kosilo, se pravočasno razdele, če ne prej, pa med vožnjo v vlaku. — Posebni vlak odhaja v nedeljo zjutraj ob 5. in vozi s 50odstotiiim popustom, tedaj za polovično ceno. Bratska društva store najbolj e,če pobe-ro od svojih članov in članic in njih svojcev, ki se zleta udeleže, voznino in kupi vozne listke skupno eden za vse, da tako zasiguramo predvsem zanje prostore v vlaku. Nadaljna pojasnila slede jutri. Zdravo! — Predsedstvo. Zlet v Št Rupertu, Dolenjsko. Novomeška sokolska župa priredi dne 15. avgusta zlet v St. Rupertu na Dolenjskem. Prihod ob 11- dopoldne. Ob 15. uri 30 minut javna telovadba. Po telovadbi veselica in prosta zabava. Za zabavo, jedila in dobro kapljico skrbi telovadno društvo Sokol v Št. Rupertu. Sokol v Šoštanju nriredi na praznik ,dne 15. avgusta ob 3. popoldne v gledališki dvorani hotela »Jugoslavija« znano Finžgarjevo ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih »Divji lovec«. Prosimo obilne udeležbe! V petek, 15. t m, vsi v Sinčo vas. Dnevne vesti. Posta vodaj a in alkobofizsm. Sodelovanje postavodaje v boju proti alkoholizmu postaja vedno potrebnejše. Zlo, katero izvira ponajveč iz pivskih navad in neštetih priložnosti pijančevanja, zlasti ob plačilnih dnevih in ob nedeljah, vodi vedno večje število naših mož in fantov v duševno in telesno propast. To zlo je postalo rak - rana, ki se bolj in boli zajeda v meso in kri našega naroda. Vse dosedanje zasebno delo za omejitev alkoholne kuge nT sodilo zaieljfaiih uspritah taK fll taft* lo opore v odločni zakonodaji ki kec ga v svoji malodušnosti uradni činitelji, katerim je bilo poverjeno nadzor« stvo in zatiranje alkoholizma, niso podpirali. Zakrivati to dejansko stanje in mirno dalje gledati, kako nam najboljše moči naroda hirajo in ginejo, bi biLo nečloveško in nemoralno. Treba i e stroge postave za omejitev alkoholizma! Vsaka oblika postave, tudi najradikalnejša, je upravičena pod pogojem, da ie ista izraz ljudske volje. Stroga postava proti alkoholizmu pa bi gotovo ustresrla želji vseh pošteno mislečih slovenskih izobražencev in zahtevi pretežne večine delavskih žena, mater in sirot! Oseba* vest- Prožni nadziratelj južne železnice na koroškem kolodvoru Maribor, g. Ramelli je povišan v re-videnta. Vrlemu rodoljubu, ki ima s tovarišem škerjancem največ zaslug pri popravi železnične proge in mostov na Koroškem o priliki naše zmagovite ofenzivo iskreno čestitamo! K stanovanjski bedj. Anketa za skorajšnjo zgradbo rapidnih stavb sc \ ': danes v deželnem dvorcu. Brivski pomočniki m in okolice se nahajajo v ; > nju, naj nihče od te stroke ne potuje v Ljubljano, dokler se stvar ne konča. Znižana vožnja za 20 slovenskih dijakov v Beograd. Ministrstvo saobraćaja v Beogradu je poslalo poverje-ništvu za uk in bogoča-tje potno izkaznico za potovanje iz Ljubljane v Beograd in npzaj za polovično ceno za dvajset slovenskih dijakov. Reflektanti naj se z j] potoni dopisnice do 18- t-m- pri referentu za podpore imenovanega poverjeništva in imajo navesti natančen naslov in svojstvo. Ambulatorij za bolne otroke- Oskrbovalni ca za matere in dojenčke ter ambulatorij za bolno deco društva za otroško bolnico posluje vsaki dan od 3-do 4- popoldne popoldne v Otroški bolnici, vhod iz Streliške ulice št. 15. Pravico do brezplačne zdravniške oskrbe ima vsak otrok- Vsaka mati pa je dolžna prinašati redno dojenčka v smislu otroškega skrbstva k zdravniškemu pregledovanju vsak teden vsaj enkrat- Komandi mesta Ljubljana naj sledeči gg- častniki nujno javijo svoje sedanje bivališče: kapt- v rez. Ogorelc nadpor. v rez. Kure Fric, poručnik v rez- Klemene Milan, podpor- v rez-Svetličič Vladimir, podpor- v rez- Av-šič Rade. Zadnji č>s prihajajo vedno češče pritožbe, da se v poznih nočnih urah s prepevanjem in razsajanjem kali nočni mir- Tega razgrajnja se vdeležijo rudi pripadniki boljših slojev- Policijsko ravnateljstvo svari pred takim početjem in opozarja na to, da se bodo taki policijski prestopki odslej kaznovali z največjo strogostjo- Ker je tako nočno razgrajanje navadno v zvezi s pijančevanjem bo policijsko ravnateljstvo v slučaju da tako kalenje nočnega miru ne preneha, policijsko uro za gostilne zopet omejilo- O čekovnem prometu- Položnice se plačujejo pri poštnih uradih. Ljubljanskemu občinstvu pa je dosedaj še malo znano, da plačuje položnice lahko tudi pri blagajni'čekovnega urada v Ljubljani (poslopje bivše nemške gimnazije v Beethovnovi ulici v bližini Kranjske hranilnice)- Na glavni pošti, pa tudi na drugih ljubljanskih poštah je posebno predpoldne navadno pri blagajni velik naval- Občinstvo mora vedno dalj časa čakati, prodno pride na vrsto. Poštni uradi so tudi ob delavnikih od 12. do 15- ure zaprti- Ker ljubljansko občinstvo ne ve. da plačuje položnice tudi lahko pri blagajni čekovnega urada, pri tej blagajni ni navala in vsakdo pride takoj na vrsto- Razen tega ima pa tudi to dobro stran, da prejme lastnik računa za katerega jo bila plačana položnica, veliko preje računski izpisek v roko, ker se položnica takoj odda drugim oddelkom čekovnega urada, ki izvrši pripis vplačanega zneska- Blagajna čekovnega urada je odprta vsak delavnik neprenehoma od 9. do 15- ure in sprejema med tem časom vplačila na položnice- Na predsednika nižjih državnih uslužbencev Slovenije stavljeno vprašanje v >Slov- Narodu« dne 11. t. m- odgovarjamo sledeče: Ko so od tovarišev članov društva iz cele Slovenije prihajala razna pismena vprašanja na društveni odbor, je isti v svoji seji sklenil društvena poročila objavljati v enem izmed ljubljanskih dnevnikov, naprosilo se je lastnika >Jugoslavije«, ako bi se sprejemala kratka poročila In drugo v tem listu. Lastnik lista jo ra-dovolje obljubil sprejem naših dopisov za dvakrat na mesec- Za 15- junija sva poslala s tajnikom dva kratka članka za v list- Vsebina je bila mizerija radi uradne obleke- Notici sta bili izročeni v uredništvu lista- Zakaj da jih isto ni sprejelo v svoj list, nama je bilo s tajnikom neumljivo- Prašali smo lastnika lista kje tiči vzrok, da niste bili objavljeni. Rekel nam je. da naj jih ponovimo. Res ste se poslali dotični notici še jedenkrat in izročile v roki g- lastnika >JugosIavijec. Toda tudi v drugo ste šli obo v koš- Predsedniku so bile tedaj roke vezane, ker M bil ves nadaljnl trud zaman in je pustil celo stvar v I miru* Sedaj, ko je začelo Uhajati gla- silo centralne organizacije >Naš glas«, ki bo izhajal dvakrat mesečno in stane do konca leta 7 K se bodo objavljale vse naše zadeve v tem listu- — Zorko, predsednik- Daevni obrat in nedeljski počitek v pekovski obrti. Na enketi pri socijal-nem poverjenistvu so dne 30- julija in 4- avgusta t- 1- med zadrugo mojstrov pekov in kolačnikov ter zastopniki od osrednjega društva živilskih delavcev sklenili, da se v vsih obratih vpelje dnevni obrat od 4. ure zjutraj naprej in v sobotah se pa podaljša delo za 4 ure, tako da se v nedeljah ne bode delalo. Pri enketi se je dognalo o raznih prodajalcih in da tudi nekateri brez obrtnega dovoljenja izdeljujejo razno pecivo- Po lopah (barakah) se prodaja kruh čez maksimalne cene in celo do 50% dražje. Obrtna oblast bode morala s -vojimi organi nekoliko pregledati, kakšen kruh se prodaja ter težo in ceno :-.ruha nadzorovati- Petindvajsetletnico svoje zakonske ^reče in 261etnico neprekinjenega službovanja v pivovarni, praznuje z soprogo, dne 15- t. m. g- Ign- Florjančič. blagajnik pivovarne Union v Spodnji Šiški, v ožjem krogu svojih otrok Slav-ljencema kličemo: Živela še mnogo let v srečni in svobodni zadovoljno- Iz Kranjske gore. Med vojno je osrečilo Kranjsko goro vojaštvo z napeljavo elektrike. — edino kar ostane ljudstvu v hvaležnem spominu na one čase. Po končani vojni je postala električna naprava last občine. Dobe pa se sedaj ljudje, ki jim je blagor občine na poseben način prirasel k srcu. Ti ljudje so pripomogli do posesti elektrike — ne občini, pač pa hranilnici. Kaki dobrohotni nameni so jih do tega privedli, ni znano, ni tudi znano, kake koristi naj" bi občina imela od tega, da da se je prepustil hranilnici brezplačno svet, na katerem stoji električna centrala. To gospodarsto se vrši pod ge-rentom, imenovanem od bivše avstrijske vlade. Da je gospodu pri hranilnici in gerentu precej v sorodu, je lahko umljivo, ni pa lepo, da se danes z elektrarno tako manevrira. Radovedni smo ali ima ta družba pravico terjati plačilo za razsvetljavo za 10 mesecev nazaj, kakor se to namerava. Iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Tihotapcem in verižnikom se povsod dobro godi. Tudi pri nas jih imamo. Glavar jim je renegat J. D. s svojimi sinovi. Pred vojno siromak, se danes vede kot graščak: ima šest kon;, pekarijo in trgovino. Sinovi so trgovali leta 1917. in 1918. z živino, prašiči in konji, danes verižijo z vsem. Cele vagone soli so pripeljali iz Nemške Avstrije in jo prodajajo tu po sramotni ceni 3 K. Prej so vedno zatrjevali, da so Nemci, sedaj pravijo, da jim je vseeno, da znajo tudi »windisch«. Potrebno bi bilo, dati narodnega izdajico pod nadzorstvo in njegove švabske otroke poslati v blaženo domovino Lačenbergerjev. -— M. K. Za begunce. Odda »e služba trem zanesljivim slugam in eni pridni kmečki družini- Natančnejše podatke daje posredovalni urad za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. Umrl je v Ljubljani g- Ciril M e d-vešček. doma iz Kanala na Goriškem. N- v m- p! V nedeljo, 17. t. m vsi v Kočevje. Kulturo. Koncert »Ljublj- Zvona« v Kočevju- Posetniki nedeljskega sokolske ga dne v Kočevju bodo imeli lepo priliko obiskati ljudski koncert, ki ga izvaja polnoštevilni zbor »Ljubljanskega Zvona« (80 pevk in pevcev) v dvorani hotela >Trst«- Na sporedu so narodne pesmi in najlepši jugoslovanski umetni zbori- Zanimanje za koncert je veliko, zato svetujemo prijateljem petja v Kočevju in okolici naj si vstopnice, ki jih nrodaj trgovina g- Slehte v Kočevju preskrbe pred nedeljo- Poleg vzvišene sokolske ideje bo v nedeljo slavila tudi jugoslovanska pesem orvikrat v Kočevju svoj praznik! Tz gledališke pisarne. Cenjeni gg-abonenti se naprošajo, naj se blagovolijo radi obnovitve abonementa za prihodnjo sezijo zglasiti v pisarni tajništva v opernem gledišču zjutraj od 10. do 12. in od 4- do 6- popoldne- Predbi-ležbe se sprejemajo izrecno samo do 25-t- m- Ako se kdo od cenjenih gg- abo-nentov ne bi do tega dne zglasil. razumevalo se bode, da na abonement za sezijo 1919/20 več ne reflektira. Abonement je za dramo, opero in opereto skupni, kakor je bil v pretekli seziji-Ker se v bodoči sezoni porazdeli abonement na štiri večere (A. B, C- in D-) se ne more v vseh slučajih jamčiti za to. da obdrže gg. abonementi iste prostore in isti abonement tudi v bodoči seziji- Čas za prijave novih abonentov se prijavi pravočasno pozneje- Mladika v Ptuju. To je internat za deklice (devojke), ki nudi gojenkam stanovanje in hrano, vestno nadzorstvo in raznovrstno izobrazbo, kakor je razvidno iz nam poslanega prospekta* Go-jenke lahko obiskujejo gimnazijo, me- Strna 4. .SLOVENSKI NAKOU*, dne 14 avgusta 131». ioy štev. dekliško šolo (letos 1 rasred) učijo ae glasbe, modernih jezikov, zdravstva, vzgojee lovstva itd- Izjemoma ae »prejemajo tudi učenke slovenske ali nemške ljudske šole- Prijave sprejema in vsa pojasnila daje vodstvo Mladike, Ptuj, Slovenija. Dijaški dom v Ptuju- Dobili smo prospekt, iz katerega je razvidno, da nudi ta zavod gojenoem vse, kar je potrebno za njih telesni in šolski napredek. Sprejemajo se dijaki za gimnazijo, deško meščansko šolo, (letos 1 in event-2 razred) in izjemoma tudi 4 in 5 razred ljudske šole- Prijave sprejema in natančnejša pojasnila daje vodstvo dijaškega domu v Ptuju. Slovenija- Umjetnički koncerat n Kraljevici. Pišu nam odande, dne 4. ov. mj.: Čitaoci »Slov. Naroda« biti će malo iznenadi eni, da u stupcima svoga lista čitaju referat koncerta — u Kraljevici! Uopće ja bih bio razpoložen, da par reči napišem o slovenskoj koloniji u Kraljevici, 0 svim onim milim \ dragim Slovencima, koji su prvi ove godine otvorili našu kupališnu sezonu. Ali bojim se, prevelike sentimentalnosti u izražaju onih top!^ simpatija, što je gojimo za našu braca Slovence od uvek. a osobito gada, kad stupismo pod jedan krov u našoj novoj državi, kad smo sasma jedno, kad nas više ništa ne može razdvojiti. 1 za to ću rad je prepustiti tu temu kome od naših dragih gostova, ako si nadje ponukanim pisati o svojim doživljajima u našem mestu. Ja ću samo nabrojiti par znatnijih imena, kao Otona Župančiča, Pugelja, Smrekara, Dane Koblerjove, Micike Maherjove, Danila oca i kćerke Mire, da se vidi, kako se jeden lijepi cBo slovenskih umjetnika združio u KraljevicL I za to referišemo o umetničkom koncertu, što se u subotu 2. avgusta obdržavao u Kraljevici 1 na kojem sudjelovaše i slovenske sile. da dokažu kako se jedinstvo naroda stvara na umjetničkom polju. Žalimo još samo, da široj pubhci nije bila dana prilika čuti gjicu D. Koblerjovu, jer kako ie njezina umetnost očarala nas nekolicinu, koji smo je imali oriKke u privatnom krogu čuti, uvjerjeni smo, da bi i na koncertu bila pobrala lovor-vjence. Ali s radošću možemo konstatirati, da je i gjica Mica Maherjov'a u svom Lisztu, Suku i Schumannu, što ih je izvodila na koncertu, vrlo lijepo reprezentovala mladu glasovfračku umetnost slovensku. Doduše gjica Ma-herjova je odgojena v Ljubljani, ah' po majci Kraljevčanka. pa i mi sebe uzurpiramo jedan dio njezinih vrlina nm etničkih. Gospojica je svršila glasovir&č-ku škom na konservatoriumu u Pragu, gde je crpila sve prednosti solidne glazbene češke škole. U njezinom podavanju zrcalila se vanredna tehnika, preciznost i soHdnost uz prTrocHerm umetničku naturu punu osećaja temperamenta ! shvatanja. AH rte samo u samostalnom istupu, nego i u pratnji pjevačice i violiniste Istakla se temeljitim rx«manjem takta, ritma i dinamike. Valja priznati, da smo je na koncertu i previše angažiran, ali njezina je ljuhav za umetnost znala pre-brditi sve teškoće i nazore, oa joj ne samo čestitamo, nego i od srca zahvaljujemo. Gospojica Mira 'Danilova deklamovala je ZupanČičevog »Cicibana«. Simpatično stvorenje zahvatilo je svojim um etničkim temperamentom pravilno u genre pjesme i podalo je s takovim shvatenjem i mimikom, što se rijetko susreće. Ljubljansko pozorište može gojiti š njome dobre nade. — O umetmku Danilu, koji je recitirao Gregorčiča, ne treba trošiti reči, jer kad on nastupi, mora imati uspjpha. — Još će jedna osoba zanimati poglavito Ljubljančane, a to gdja L u c i j,a O ž e g o v i ć, koja je angažovana, za ljubljansku - operu. Otpjevala je 6 narodnih starih pjesama i 3 arije iz »Car-mena«. Mla da umetnic a obećaj e mnogo. Glas joj je mio, mekan, zvonak i oasto-ran u svim tonovima, škola vrlo dobra, igra t j. predavanje puno osećaja i shvatanja dramatskih dubina. Osjm to-xga lepa pozorišna pojavaa, fine inteligencije i otmenih gesta. Mi se nadamo, da će se Ljubljančanima dopasti u svakom pogledu. — Točke violina odigrao je naš istarski izagnanik g. Artur G e r-vais sa van rednom bravurnošću. — Publika (madju kojom smo opazili predsjednika Slovenije, dr. Brejca, prof. Milana Šenoa i-publicista Milana Marjanovrća i već prije spomenutog Otona Župančiča) je sa pomnim razumijevanjem saslušala umetnike f burno aolaudirala. Dame su dobile lijepe kjte cvijeća. Koncert je imao veliki moralan uspjeh, a mi smo radosni, da su naši gosti, u prvom redu braća Slovenci tome uspjehom doprinijeli svoje. — Hanrrfba! Canponi. Pismo iz Zagreba. Kuda će akademska omladina? Iz zarobljeničkih lagera, sa svih ratišta svetskoga rata, iz tamnica i bolnica sakupila se nakon rata akademska omladina, da makar i umornu nastavi svoj rad. Ona je pre rata bfla jedini iskreni propagator i nosioc nacionalne ideje, a biti nosioc te Ideje značilo je u propaloj monarkiji MtJ najvećj revolucionar ac Na sve moguće načina nastojala je ta apsolu tisti čira država da uguši nacionalnu ideju. Debla se na pokrajine, privilegisala ja uredjenja na .svim verskim bazama, bfla je iulfiti nosioc prmctpa-: diviđe et fcupera«. dopuštala je čak i soc đemokr. organizacije, a u neko doba ft f sama uotpuiav stlčkth ideja. Ta je na oči laka država uvidela, da tu te Ideje sa nju najopasnije; verske ni jesu mogle više uspevati, a za sociai. demokratski nije teren bio još pripravljen. I akad. omladina svesna svoje zadaće, propagirala je baš ovu nacionalnu Ideju, ier ona je jedina bila, koja nas ie mogla spasti od rojstva. U fazi, kad ie nacion. ideja bila u punom jeku. kada su i mase počele bivati bar i polako revolucionarne dodje i 1914 god sa Oavrom Principom 1 drugovima — decom ove nacionalne i revolucionarne ideje. U to vreme zateče celu jugoslov. akad. omladinu teška sudbina. Jedni bačeni u tamnice i lagere za internir-ce, drugi pozvani u vojsku, treći izbe-goŠe, da podju kao dobrovoljci i ostvare svoje ideale ili da nastave zarjfcčeti rad. Celo vreme rata oroživela je ta omladina bedno, ier osim bede, srladi i ostalih nevolja, uvidela je da njezini ideali ne će biti lako ostvareni. Neću da pišem o ćelom tom životu za vreme rata, to neka pričaju grobovi palih junaka na Crnom Vrhu i Kajmakčalanu, grobovi umrlih od gladi i bolesti u Albanskim gorama i na Krtu, grobovi interniranih u Aradu, Kečkemetu i osudjenih u Teresienstadtu, ZenjcL 1 nakon tolike bednje 1 patnje vidle ipak akademska omladina svoje ideale bar formalno izpunjenje. Doživi 1ednu državu celoga našega naroda. U tim prilikama pod je da nastavi svoje študije; većina u našoj državi, a mnogi na strani. Oni posljednji živeli su u sasvim drugim prilikama nego mi ovde i nije-su stajali s nami ni u nikakvoj direktnoj vezi, pa ću zato da se osvrne samo na one, koji su študirali u eranicami naše države. Kad so se duhovi malo smirili, uvidela je cela akad. omladina, da naša nova država nije baš onakva, kao što su oni zamišljali. To je svaki u duši osećao, ali su akadem. ipak to sve hladno kritikovali; znali su, da se ne može sve iz ništa stvariti, sami nijesu znali načina, kako bi se tome pomoglo i ostali su šuteći., Niko ih nije pitao ni zašto i podlegoše potpunoj neaktivnosti, jer se nijesu motrli da oriientiram i da dadu pravac svome radu. Ta neaktivnost nije možcja pohvalna, ali je psihološki potpuno razumljivo. Akademska omladina ie vrlo dobro opazila, da se nova država za nju vrlo malo stara, i to baš za one, koji su bili gotovo jedini iskreni prooovedači te ideje., te da ih Čak ta država iz čisto materijalističkih interesa zapostavlja. Inak akadem. omladina ne dade nikakva znaka nezadovoljstva, neso žmireći odgomu od sebe sva ta pitanja društva 1 države i žarom u svoie Studije; život, kako niie živela možda m'iedna generacija naše akad. omladine, t. \. svaki za se i sa svoiim študijam?. Možda nije to bila ni pogreška. Jedino pitanje, koje je interesovalo sve akademičare bilo je pitanje stana i hrane i tu samo u momentima, kada bi ta pitanja došla u kritičan stadij Tu bi se kodikod akademičari trgnuli iz svojih študija, jer im je pretila opasnost, da ni to im ni to ne će biti moguće, ako se sami za se ne pobrinu, ier se država za akademičara nije baš puno brinula. Ta nemarnost pokrajinskih vlada prema akademičarima, bila je velika pogreška sa strane vlada, i to može doneti i ozbiljne posljedice. Mi ne smemo dozvoliti, da se u našoj državi uvu postupak sa akademičarima, kakav je vladno u bivšoj monarhija. To je bio sistem, gde se pustilo, da akademičari žive najbedniji život, pa kada svrše nauke i stupe u državnu službu, da im se ta i uz najmizernije uvete učini blagodat i gde su se pomagali samo učenici sa najboljim uspehom i to zato, da se moraju vezati uz državnu službu te da ne mognu razviti svoje sposobnosti. Država uredje-na u duhu vremena mora pustiti svakoga, da slobodno razvije svoje sposobnosti i u tome ga potpomoći, pa ako država bude uredjena tako. da zadovoljava interese društva, akademska će je omladina uvek potpomagati, a ako ne, ona će nastojati, da je takom učini. Gotovo celu školsku godinu su akademičari na oba naša sveučilišta šuteli, jer su videli, da se i država nalazi u teškome položaju. Tek pod kraj godine akademičari izmoreni ne samo studijama, nego gladom i neurednim životom, te zabrinuti za sledeću godinu počeše da se življe kreću i traže medjusobnoga dodira'; počeše da izražaju osećaje, koje su krili kroz celu godinu u interesu same države. U tome su najdalje došli beogradski akademičari, koji su faktično i formalno* organtzovati u jednu čisto stalešku organizaciju, u kojoj sada vlada još ume-ren pravac, jer se nad uju, da će se vlada za sledeću godinu više za njih brinuti. Življe kretanje opazilo se i na zagrebačkom sveučilištu, aH do stvaranje jedne čisto staleške organizacije nije došlo, premda je razpoloženje tako, da bi se to dalo lako provesti. Kako se vidi akademska omladina stoji na odlučnoj točci. Odluka ovisi o društvu 1 državi Ako će centralna \ sve pokrajinske vlade priznati akad. omladini njihove zasluga za novu državu, te kn omugućtti pristojan život za nastavak studija ČakademiČari će nastaviti svoj rad i biti ona što u državi moraju da budu; ako Hi oni ne će nemoći oni će postati proletarci, pove-ćnće 1 onako veffld kaos u našoj mla-đoi orfavL Ako a« dakle a bndpćoj godini nafte cela akad. omladina sama vlade jer je pokazala, da joj do akademičara nije stalo. Zato neka centralna i pokrajinske vlade odluče, hoće li imeti akademsku omladinu kao suradnike kod izgrađuje naše mlade države, ili će ih odgurnuti kao nepotreban elemenat i staviti ih u tabor nezadovoljnika. Akademska omladina stoji na odlučnoj točci i čeka rešenje, te će znati, da u oba slučaja da odgovor^__B. Bratić. Vremensko poročilo. Vtttia u* morjem 306-2 Srednji rratal tlak 796 nm "i w> jopazd-< ;**»J*. Stanje | 4ć> baro- 1* j vetrovi metra B - I vcirovi 12 ■ 13 2. pop 738 6 9. zv. 739 5 7. gj, 741 4 282 228 187 brezvet. Nebo več. jas. pol. jasno oblačno Padavina v 24 urah 0.0 mm — Srednja včerajšna temperatura 23»3Q, normalna 191°. — Vremenska napoved.za Jutri: Lepo, vroče in mirno vreme. Lokalne nevihte. Jugoslovanska blagovna poslovnica na Dunajn- Vse kaže, da bo imela Jugoslavija živahne trgovske stike s sosedo Nemško Avstrijo- Dosedanje velike zveze ostanejo več ali manj še naprej-Po sklepu mini bo odločevala v gospodarskih vprašanjih pač le zdrava tekma« Kjer ceneje in dobro kupimo, tjakaj se bomo zatekli. In kdor nam bolje placa, njemu bomo prodajali* — Lega. Dunaja je taka, da se tam že zdaj razvija bodoče promo-uo središče med raznimi državami, Češka, Poljska, Ukrajina, Ro-munija, Bolgarije razne nevtralne države imajo tam svoje trgovske, izvozne in uvozne organizacijo- ?redi takih organizacij, ki imajo raspletane svoje niti v vso države, s katerimi hoče trgovati tudi Jugoslavija, morajo biti vredno zastopani radi r.a^i trgovski interesi. V trki družbi je mogoče delati tudi največje kupčije z vasmi tam zastopanimi državami, n.c da hodimo na dolga in neznana pota ter šele iščemo primernih 7.vez- Seveda bi bila. tudi po?ebna zastopstva v raznih drž?.vah velike važnosti, ali za zdaj bi nam zelo služilo dobro zastopstvo na Dunaju- To je še posebe zastopstvo za sedanjo prehodno dobo, ki utegne trpeti nekaj let, ko bo razna trgovina omejena na menjajoče se prepise in utesnitve na izvoznice ii uvoznice in na kompenzacijske med=e>!0,|ne pogodbe- Kdo ne ve, kako silno smo oškodovani, ker n-pr- nismo mogli iz Nemške Avstrije dobiti najrazličnejših tovarniških izdelkov in drugega blaga, ki ga za visoke cene ni lahjto kupiti — pa>' drugI strani pa nismo prodali v Nemško Avstrijo za visoke cene raznih naših pridelkov, ki bi jih z lahkoto pogrešali-Aktivna trgovska bilanca je vselej znak blasrostarifa. Na ta način bi mogli dvigniti jugoslovansko valuto- NenW bi potrebovali naš denar (isio je, če plačajo v nemški valuti, katero bi menjali za jugoslovansko), in v vsakdanji tekmi za našim denarjem bi naPn valuta rastla- Nemci bi rabili veliko več našega dennrja ne^o mi njihovega in bi torej več zanj ponujali. Tako p** je narobe res in na Dunaju menjavajo jugoslovanske krone z izgubo 2—7 odstotkov- Prav lahko pa bi pognali ceno našim kronam na 130 in več vin- Saj Je celo devizna centrala v Pragi že računala naše krone do 20 vin- više- (V rQ-kah imam obračun 30 aprila, ko sem prejel za 1000 jugoslovanskih 700 K reskih, za 1000 nemških pa le 587-50 c-kron.) — Da bi odpomogli silnim ln nujnim potrobam in zahtevam zdrave trgovine med JugosJavijo in Nemško Avstrijo, zlasti pa. da bi se otresli tujih posredovalcev, sem ustanovil v družbi >Jugoslovansko blagovno po« slovnico*, družbo z o- z- nemški: Jugo« slavisehes Wareuverkehrbureau. Ge-sellschaft m. b- ki ima svojo pisamq v I- okraju, Blurnenstoekgasse 5, |i nadstropje- — Namen te družbe je: Zbirati ponudbe iz Nemške; Avstrije in od zastopstev iz drugih držav za Jugoslavijo, iskati v domovini odjemalce^ s posredovanjem trgovskih družb ln veletržcev v njihovem imenu sklepati kupčije z najugodnejšimi ponudniki- — Po drugi strani pa na enak način sprejemati ponudbe iz domovine ter poiskati v Nemški Avstriji ali drugod najboljših odjemalcev- — Iz obojestranskih ponudb, oziroma že pogojno sklenjenih kupčij, bo naša Poslovnica sestavljala kompenzacijske uogodbe, skrbela na njih podlagi za izvoznice in uvoznice od obeh držav ter nadzorovala izvršitev. — Trnjeva pot, po kateri je treba hoditi posameznikom, bo z našo organizacijo uglajena- Saj veliko kupčij ns pride do zaključka edino radi tega, ker interesenti ne poznajo potov, predpi sov in le raznih bolj tajnih sredstev, ki največkrat pripomorejo do uspeha NaSa Poslovnica bo mogla tudi pomagati našim rojakom ob prenosu njihovega nemškega denarja v jugoslovansko valuto- Mnogi naSi rojaki potrebujejo za izplačila nemško valuto- Jugoslovanski denar ostane doma, a izplača se nemški denar naših rojakov, ki ni izplačano sli vpisano v dobro. — J Pripominjam pa, da naša Poslovnica ' prevzame le večja naročila in posredovanja- V smislu gornjih pojasnil in v okvirju tu razvitega programa vsbim svoje rojake, da se z zaupanjem obračajo na »Jugoslovansko blagovno po-slovnicoo Ponudbe naj bodo vselej trgovsko točne glede na kakovost, količino, ceno, čas požiljatve. način plačila itd- — Na Dunaju, julija 1919- — A-Gabršček, I. Blumenstockgasse 5-Lesna trgovina dravske doline. — Kako velikanskega pomena je dandanes za severni del Jugoslavije združitev različnih gospodarskih panog v trdno falango so spoznali naši lesni trgovci dravske, mežiške in mislinjske doljne ter Koroške. Izvoz lesa v inozemstvo in državne potrebščine silijo lesne trgovce v združitev, da kot jednota nastopajo v vseh slučajih, ko bo treba ščititi domače narodne interese in domači kapital. Naši narodni lesni trgovci ustanovili so si pred kratkim »Društvo lesnih trgovcev dravske doline »Sever« s sedežem v Mariboru. Namen tega društva ščititi lesno trgovino severnih krajev pred tujimi izkoriščevalci, tako da bo ostala lesna trgovina tu ob meji v rokah naših narodnih lesnih trgovcev in industrijcev. Novo društvo se je postavilo prvo na edino pravo demokratično stališče, da socijalizira lesno trgovino, tako da bo deležen na dobičku tudi uradnik in delavec. Le na ta način hoče preprečiti »Sever« da bi se po tujih podjetnikih izkoriščalo naše delavne moči v kapitalističnem smislu. Lesni trgovci združeni v društvu »Sever« zahtevajo za se in svoje rojake eksploatacijo državnih gozdov, ker imajo do tega pravico in ker stremijo za tem, da ostane narodni kapital v domačih rokah. — Namen društva je tedaj brezdvomno kristalno čist in bazira na tendencah države same, zato mora vsak Jugoslovan, ki mu je gospodarski razvoj nove države na srcu, društvo »Sever« le pozdravljati in čestitati našim lesnim trgovcem da so se združili. AvtomobHna zveza Črnomelj-Vinica-Vrbovsko. Ne bomo razmotrivali, kako velikega pomena so za vsako državo redne in hitre prometne zveze, ker to je vsakomur dobro znano. Posebno se je treba ozirati v tem pogledu na one kraje, ki so bili vsled švabsko-madjarskih interesov zapostavljeni. Za promet je velikega pomena za sedaj avtomobilna zveza Črnomelj - Vrbovsko v razdalji dobrih 50 km. Obe mesti Črnomelj in Vrbovsko sta sedež okrajnega glavarstva in okrajne sodnije, torej glede osebnega prometa zelo potrebni, da se zveze t a z avtomobil no vožnjo. Sedaj sploh nimate ti dve mesti v prometnem oziru nobene zveze, razun železnice CrnomeU-Karlovec-Ogulin-Vrbovsko v daljavi do 150 km. Pred vojno je vozila iz Črnomlja na Vinico vsakdanja enovprežna pošta za samo dva potnika. Sedaj vozi pošta le štirikrat na teden. Za 18 km daljave plača potnik 5 K in ta vožnja traja štiri debele ure, na odprtem vozu. V letu se ob solnčni vročini človek skoro skuha na poštnem vozu, v grdem vremenu je premočen do kože in v zimi zmrzuje, da se trese ko šiba na vodi. iz Vinice dalje pa prestane vsaka zveza na Hrvat* sko. Ker bi se ta avtomobilna zveza gotovo prav dobro renrirala, prosimo deželno vlado v Ljubljani in v Zagrebu, da v tem pogledu prouči to progo ter da se prej ko mogoče vzpostavi avtomobilna zveza Crnomelj-Vinica-Vrbovsko. M. BORZA. LDU Beograd, 11. avgusta. Beograjska borza od 11. avgusta: indija ptnidfaa zahtivti 12 di- Bankovci po narjev, zlato . . Žigosane krone . . Srbski državni papirji: loterila 2%. 1. žig ... . Tobačne srečke . . Renta 4Va iz t 1895. » 4ttVt iz 1. 1906 . 32'65 20*50 32'80 118*— 24*— 40T— 432'— 20*42 3275 110*— 22*— 402'— 42r— Kupčija s tujimi novci. Vsled prometnih težav je danes težko dobivati hitra poročila iz nevtralnih dežel. Brzojavke, ki bi mogle dospevari v šestih urah, hodijo po štiri dni. Ker se sedaj po poročilih iz Beograda bližamo novemu razmerju s Švico, je navzlic temu, da nam ni na razpolago najnovejših vesti, zanimivo, kako je poslovala borza v Curihu začetkom tega meseca. V razumevanje položaja pripomnimo, da je normalno (bilo) sto nemških mark enako 123*45 švicarskih frankov, 100 avstrijskih kron enako 105 švicarskih frankov, 100 holandskih goldinarjev enako 208*31 švicarskih frankov, 1 dolar pa enak 5.18 švic. franka, angleški funt ster. enak 2522 švic franka, francoski frank ter lira sta normalno bila enakovredna švicarskemu franku. Dne 4. in 5. avgusta t 1. je notiralo v Zurichu nakazilo za: 100 franc. frankov (Pariz) 75J5 - 76.35, 75.-- 75.50 švio, frankov. 1 funt šterling (London) 24.18 - 24.25, 2420 - 2426 švje. frankov. 100 nemških mark (Berlin) 33.75-35.25, 32.75 - 33.75 švic frankov. 100 ital. Ur (Milan) 63.75 - 64.25, 63.25- 63.75 švic frankov. 100 holand. gld. (Amsterdam) 209.75- 210.50, 210.--210.50 švic frankov. 100 avstr. kron (Dunaj) 13.75 - 14.50, ^ J3J5 - H23 &dc famkoiL - — 1 dolar (Ncw York) 5.54 - 5.58, 5.5-!-5.57 švic. frankov. Kur/ pri izplačevanju carine. B e-ograd, 13- avgusta- Pri izplačevanju carine se računa kurs od#l- avgusta 1919 naprej kakor tledeoa: 100 K v zlatu = 420 K v papirju = 140 K ali dinarov v srebru e= 19 dolarjev 40 cents. =r 116 francoskih frankov = 182 shillingov 10 pence — 143 Ur ital- mi 95 švicarskih frankov n 112 drahem 50 lepta- Športna prireditev na Bledu se vrši dne 15- avprusta t. 1- ob pol 16- (pol 4- popoldne) na jezeru. Spored: I- Plavanje na daljavo 600 m za gospode, plavanje na daljavo 50 m za gospode, plavanje na daljavo 50 m za dame, plavanje na daljavo 50 m za dečke do 15-leta, plavanje na daljavo 50 m za deklice do 15- leta. plavanje na daljavo 50 m hrbtno plavanje, plavanje na daljavo 50 m stransko plavanje. II- Regata na daljavo 2S00 in- ITI. Kolesarska dirka Kluba plov- kolesarjev »Ilirija« okolu jezera, daljava 6500 m-,Prijava za vsako točko za osebo 8 K. Tekme se vrše ob vsakem vremenu- Zvečer ob 21- uri razdelitev daril v Zdraviliškem domu-Tourist Office, Bled- Društuene vesti in prireditve. Osrednje društvo ^*lavbin?kih delavcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani ima dne 15- av^sta 1919 zborovanje, katero -e vrsi ob 9- dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma, katerega naj se udeleži vso članstvo podružnice Ljubljana in okolica polnoštevil-no, na katerem se bo poročalo o delovanju društva in polagalo račune za prvo poslovno polletje- Razpravljalo se bode tudi o perečem vprašanju neznosne draginje- Kmetska podružnica v Lescah vabi na običajno domačo veselico, ki se vrši v petek 15. velikega srpana t. 1. na vrtu hotela »Triglave v Lescah. Spored: 1. Srečkanje. 2. Šaljiva- poŠta. 3L Ples s prosto zabavo. Za dobro postrežbo bo v vsakem oziru preskrbljeno. Začetek ob 15. uri (3.) popoldne. Vstopnina 1 K za osebo. Ker ie čisti dobiček namenjen za nabavo in popravo kmetijskega orodja, se darila in pre-plačila hvaležno sprejmejo. Zveza jugoslovanskih železničarjev naznanja vsem podružnicam, da se vrši v nedeljo, dne 17. avgusta ob 10. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani delegatsko zborovanje. Dnevni red: Načrt nove službene oragmatikč. Zborovanje se bo vršilo tudi poDoldne, — Predsedstvo ZJŽ. I, splošno društvo jagorfovajL<4rib vpokojencev v Ljubljani naznanja svojim članom, kateri so služili pri drž-železnici. da so vprasevalnice že razposlane, katere je točno izpolniti in poslati ravnateljstvu v avrho nakazila draginjske do kl ade- Tozadevna pojasnila se dobi v Novi ulici 5 in v Šiški, Planinska cesta 197- Pri vseh društvenih zadevah je navesti številko članske izkaznice- Predsedstvo- Društvo Inženirjev v Lbibijani ima v nedeljo, dne 17. avgusta ob 9. dopoldne v dvorani mestnega magistrata izredni občni zbor s sledečim sporedom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo odbora. Sklepanje udruženja vseh inženirjev kraljevine SHS v eno društva Slučajnosti. Na predvečer (16. avjmsta) ob 21. uri ima društvo prijateljski sestanek v mah* dvorani Narodnega doma. Aranžma tega večera so prevzele rade volje cenj. soproge ljubljanskih tovarišev. Odbor vabi poleg svojih članov ter zastopnikov bratskih društev tudi njih cenjene dame k polnoštevilni udeležbi. Vr^mji člani se naprošajo, da po možnosti vnaprej javijo svojo udeležbo odboru. Strokovni odsek progovnih nadzira tel je v. V nedeljo. 17- avsrusta 1919 se bo vršil v Ljubljani, v vrtnem salonu gostilne >Pri novem svetu« ob 13- uri shod proeovnfh in drusrib nadzirate-ljev državne in južne železnice- Ker je došel osnutek nove službene pragmatike in se bode na shodu poglavitno razpravljalo o tej zadevi, je neobhodno potrebno, da se tovariši pomoštevilno odzovejo temu vabilu- Narodna čitalnica v Gorenji vasi priredi dne 17- avgusta t- L veselico s sledečim sporedom: ppzdravni govor, dve deklamaciji (Soči) in isrro: >Veriga*, drama v treh dejanjih, ki se vrši v prostorih pri Boštjanjcu- Po igri se pa vrši ^reeolov, prosta zabava in ples v gostilniških prostorih Marije Starman' Vstopnina: sedeži po 3 K, stojiSča po 1 K. Začetek točno ob 15- (3- uri popoldne). Ker je čisti dobiček namenjen nabavi knjižnic^ prosimo za obilno udeležbo in kličemo: prijatelji čitalnice, na svidenje v nedeljo 17- avgusta v Gorenji vasi! Odbor. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj ima na zahtevo večine svojih članov in odbora izvanredni občni zbor v soboto, t- j- 16- avgusta ob 11- dopoldne v šolskem poslopju v Radovljici- Dnevni red: Volitev odbora- Predsednik: Fr. Jaklič- Ne pozabite, da se vrši 7. septembra t. L velika proslava 50 letnice Narodne Čitalnice v Ptuju in velika Sp» fcplska; ilamaeL V teh dne* m ra*« pošilja nebroj lepakov po vseh jugoslovanskih pokrajinah. Posetila nas bodo narodna društva, zastopniki občin, malih in velikih. Prispeli bodo predvsem Sokoli hi Sokoliće, V Ptuju se vrše velike priprave, da se cenj. gostom oskrbi stanovanja in drugo. Cela prireditev se bo vršila v velikem slogu. Ptujski okraj sam je že oživel v zanimanju za to prireditev, v taki meri, da bo prišlo ljudstva gotovo ne samo na stotine. Prireditelji skrbe za to, da to ne bode samo vseslovenska, ampak splošno jugoslovanska prireditev. Vsa društva in posamezniki, torej dne 6. in 7. septembra v Ptuj! Javni shod * Društva jugoslovanskih državnih uslužbencev v Mariboru«. Dne 2. avgusta se je vršil v maji dvorani Narodnega doma ob mnogobrojni udeležbi javni shod vseh državnih uslužbencev v Mariboru, kjer so se razpravljala stanovska vprašanja. Shod je posetil tudi gosp. drž. poslanec Vo-glar, gosp. drž. poslanec dr. ilohnec se je opravičil, ker je bil zadržan. Političnih vprašanj se na željo vladnega zastopnika noben govornik ni dotaknil. Sodni svetnik dr. Peitler je otvoril zborovanje in pozval zastopnike vseh strok, da izrazijo svoje želje. Gosp. drž. poslanec Voglar je poročal o tež-kočah pri reševanju materijalnih uradniških vprašanj. Nato so razni govorniki razlagali težnje posameznih skupin in zahtevali odpomoči. Posebno so se pritoževali poduradniki in sluge. Pazniki jetnišnice so na pr. omenili, da Je med njimi veliko beguncev, ki imajo no vpeljavi »zvišanih« novih draginjskih doklad na mesec 100—200 kron manj dohodkov ko prej. Za njih družine. M še žive na Primorskem,, jim ostaja na mesec 5—10 lir vsled nizkega kurza naše valute. Posebno slabo stoje sluge, ki s 30 službenimi leti ne morejo postati poduradniki, čeravno imajo že davno potrebne izpite. Isto velja za davčne izterjevalce, katerih zastopnik je izjavil, da ne vedo, v katere kategorije uradni-štva spadajo, so li sluge ali poduradniki, samo to vedo, da so najslabše plačani. Sklenile, so se enoglasno resolucije, v katerih se zahtevajo nabavni prispevki, sodelovanje strokovnih organizacij pri reševanju stanovskih vprašanj, polovična vožnja na železnici, skrajšanje službene dobe na 30 let, zahtev?, da se vštejejo vojna leta dvojno za časovno napredovanje ter izenačenje plač po celi kraljevini. Posebno omeniti je resolucija, s katero se vlada r/oztvlja, naj o Izdelavi načrtov za plače in tozadevnih ukrepov obvešča v bodoče samo stanovske organizacije, nikakor pa ne časnike. Vrhu tega se vlada poživlja, da vpelje maksimalne cene za vse življenjske potrebščine in da revidira vse ukrepe, ki se uvažuiejo materijalne težkoče vsled izvanrednih razmer. k?kor se prispevki za dvojno gospodinjstvo, dijete ,selilne pristojbine in slično. 500 K je volila Ciril Metodovi družbi ženski podružnici v Celju ga-Fr- Guzej. ki je po daljšem bolehanju umrla dne 4. avgusta v javni bolnišni- ci v Celju- Slava spominu rodoljubja pokojniee- Ponravek. V izkazu C. M. družbe za mesec julij se je pri objavi pomotoma izpustilo pri prispevkih za obrambeni slad: strojni oddeljek II. stotnije ljubil, pešpolka 200 K; Dr. I. Tomšič, Ljubljana 200 K. Najnovejša porodila. Vesti LDU. PREKMURJE. Ljubljana, 13. avgusta. O akciji, uvedeni za zasedenje Prekmurja je prejel Ljubljanski dopisni urad nastopno poročilo: Naša sicer tako tiha in mol-ča Radgona je dne 10. avgusta popoldne nenadoma oživela. Po njenih ulicah so odmevali trdi koraki 36. fkarlovske-ga) in 37. (ljubljanskega) pehotnega polka. Sledil je dravski konjeniški polk in dolga vrsta artiljerije: naprej dve brdski bateriji drinskega polka, druga in tretja havbična in 1. mariborska poljska baterija. Potem so se pojavili naši izborni telefonisti brzojavnega bataljona, tren saniteta itd. Po zaslugi naših nad vse hvalevrednih železničarjev, ki so delali noč in dan, se je v komaj 24 urah zbrala tukaj vsa vojska. Nne 11. avgusta zvečer je bila Radgona pravo vojno taborišče, kjer je vrelo in vršelo kakor v čebeljnjaku. Tudi nestrokovnjak je mogel opaziti, da se nekaj pripravlja. Radovedno so legli Radgonci spat, toda ko so se zjutraj zbudili, te vojske ni bilo več v mestu. Bila je že daleč v Prekmurju, čigar prebivalstvo nas je pričakovalo tako željno, in kamor ie vleklo srce vsakega vojaka z nepremagljivo silo. Ze na vse zgodaj so poleteli čili konji dravskih dragoncev v prekmurska polja in po komaj petur-nem pohodu ob polu enajstih so zapla-polale v solncu svobode prve slov. zastave na lepem slov. Prekmurju. 36. in 37. polk sta izvršila forsirane 30—40 kim. dolge marše v redu, ki zbuia občudovanje. Drin. brdski baterjii sta takoj po izkrcanju iz vagonov nastopili in verno spremijevali svoje druge od pehote. Še enkrat so se bratsko pozdravili Srbi, Hrvati in Slovenci tam, kamor jih je pozvala domovina! Prek-murci so sprejeli svoje brate osvoboditelje z nepopisnim navdušenjem. Praznično oblečeno zbrano ljudstvo je navdušeno pozdravljalo naše vojake. Ob polu enajstih je dospel general Smiljanić v Mursko Soboto, kjer je pozdravil Čete, okoli katerih se je zbrala ogromna množina sveta. Potem se je peljal preko vasi Mačkovec, Boreče v Lendavo, povsod povprašajoč po potrebah in željah prebivalstva, ki je mnogo pretrpelo vsled nasilja boli-ševiške vlade. Boljševiki so Prekmur-cem odvzeli skoraj vso govejo živino, bodisi potom rekvirirania, bodisi potom nasilnega kupovanja. Pri tem so plačevali z »belimi kronami«, za katere se ni mogla, kakor pravijo ljudje. kupiti niti igla. Prekmurci tene veliko pomanjkanje soli, sladkorja, obleke, obutve in tobaka. General Jim je obljubil, da jim bodo naše oblasti takoj v vsem priskočile na pomoč. BRZOJAVKA REGENTU. Ljubljanski dopisni urad poroča: Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je ob priliki zasedbe Prekmurja poslalo na kabinetno pisarno Njegovega kraljevega Visočanstva prestolonaslednika in regenta Aleksandra v Beograd nastopno brzojavko: Naše hrabre čete so tekom včerajšnjega in današnjega dne zasedle Prekmurje, navdušeno pozdravljene do tamkajšnjem slovenskem prebivalstvu. Ob tem zgodovinskem trenotku, ko so bili naši prekmurski bratje rešeni iz tisočletnega robstva, poklanjamo Vašemu kraljevemu Visočanstvu izraz verne vdanosti in najglobje hvaležnosti celokupnega slovenskega naroda. Ljubljana, dne 12. avgusta 1919. PROTI MOSKVL LDU. Berlin, 12. avgusta. (Dun. KU.) »Achtuhrabendblatt« javlja iz Haaga: Kakor doznava »Dailv Tele-graph« iz Kopenhagna od ondotnega letskega poslaništva, je general Denjl-kin zapovedal svojim četam, da prično korakati proti Moskvi. MIROVNA KONFERENCA. LDU. Pariz, 12. avgusta. (Dun. KU.) V poročilu Agence Havas o diplomatskem položaju se glasi med drugim: Vrhovni svet aliirancev je imel v ponedeljek popoldne sejo. Tardieu je bil vsled bolezni odsoten. Svet se je pečal z bolgarsko mirovno pogodbo in razmotrival položaj, ustvarjen do dogodkih na Ogrskem. Romunska vlada Še ni odgovorila na ententno noto, kjer se je poživljala, da na Ogrskem opusti vsako osebno inicijativo in da naj svoje odločbe prilagodi v Budimpešto odposlani interaliirani vojaški misiji. Če-hoslovaški delegatje so poslali konferenci noto, v kateri se protestira proti vkorakanju romunskih čet v Budimpešto in proti znatnim rekvizicija ni, ki so jih izvršili na Ogrskem Romuni in do katerih imajo Čehoslovaki, kakor menijo, pravico. DariSa. Upravništvu našega lista so poslali za »Ciril Metodovo družbo«: Vajda Branko, dijak 30 K. zbirko pri otroški veselici na Vargazonovem skednju v Središču in ga- Gabrijela Žužek iz Ljubljane 50 K, mesto venca na krsto dvom- svetnika Dobide. skupaj 80 K- Razni prispevki: Josip Krek. Stari 20 K: dr. Lešnik, Rogatec, zgubljeno stavo 100 K; M- Ažman in M- Kalinova, Litija — nabrali pri kresu 216 K- — Obrambni sklad C- M.: Strojni oddelek 11- stotnije ljubljanskega pešpolka 200 kron: dr. J- Tomšič, Ljubljana 200 K* Za »Slovenske invalide«: V Tinja-nu v Istri zbrali na >Petrov dan< 103 krone. Za »Pogorele« v Zagrađen«: Fantje 11. dete ljublj- pešpolka v Ja-dovcu pri Grabštajnn zbrali 210 K-Srčna hvala! _ Upravništvu našega lista so poslali za »Oslepele vojake« g- Vladimir Vavpotič is Bleda 50 K, mesto šopka na krsto prijatelju dr- Zbaaniku; g. Pavel Štele 20 K in g- Goršič Alojzij 20 kron- Skupaj 90 kron- Za »Ciril-Metodovo dražbo«. Rodbina Zirer-Oman 50 K, mesto venca na krsto g- J- Sternise* Srčna hvala! V Ljubljani, dne 13. avgusta 1919- Harajte sa nafto šolsko dražbo! Poizvedbe. Poživlja se dotični gospod, ki je pomotoma 12- avgusta 1919 dopoldne v uradu davčne administracije svojo kapo (pokrivalo) zamenjal, naj jo nemudoma vrne v tem uradu ter dobi svojo nazaj. Dotični je znan že vsled tega ker je imel v uradu za opraviti- Našel je nekdo nekaj denarja-Izve se od petka nadalje pri šolskem ravnatelju Jegliču v šoli na Cojzovi cesti ali v Ilirski ulici 27. Vdova išče mesečno sobo. prazno ali opremljeno pri mirni stranki za takoj ali s 1. septembrom- Kje pove uredništvo >Slov- Naroda«- Izgubili »o se blagajniški ključi in srebrn molek v etuiju % imenom lastnice- Pošteni najditelj se prosi, oddati te stvari v trgovini F. Meršol, Mestni trg štev. 18- Izgubila se je v nedeljo zlata zapestnica od veselice v 5t- Vidu pa do Rožne doline- Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v upravništvu >Slov. Naroda«- Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina \n fhk »Narodne tiskam««. tiran pa je bil na povelje vojnega sodišča v Ljubljani. Ako bi jaz ali pa kateri drugih vipavskih orožnikov hotel zasledovati srbofjle in enake, bi izsledenih gotovo ne naštel na prste obeh rok. Da sem bil po razsul u Avstrie italijanski karabiner, to ve samo pisec članka (nadučitelj Prane Punčuh v Vrh polju pri VipaviK kateri me je nekako koncem novembra L 1. videl na državni cesti blizu Senožeč govoriti z nekim karabinerjem. Toda kolikor sem bil jaz karabiner, toffko je bil Punčuh italijanski šofer, ker se je vozil takrat z italijanskim avtomobilom. Sploh se je pisec potrudil, kar na najgrši način me oblatiti, lahko mi je, da njegove raži ovržern. Franc Poč k al, praktikant na državni cesti v Ljubljani. Jugoslavenski kompas izide koncem tega leta, in sicer trgovski del, d očim izidejo L 1920 v presledkih po 4 mesece Še ostali 4 zvezki: mdustrijalni, obrtni, agrarni in financ!j alnL Celo delo stane vnaprej vplačano 200 dinarjev, vsak zvezek zase 50 dinarjev. Obseg posameznih zvezkov bode nad 600 strani, ter bo celo delo tvorilo neobhodno potreben pripomoček za vsakega trgovca, industrij ca, obrtnika, agrar ca m finančnika, za vsak urad in vsako pisarno, ker bode edino Informativno delo za celo državo. Naročila in oglase sprejema Jugoslavenski kompas (Gospodarska pisajna dr. Ivan Cerne) Ljubljana. Poslano.*) Pjscu iz Vipave. Da je vse v Članku le laž. dokažem s sledečim: Jaz sem bil v Vipavi kot orožnik uslužben sedem let in razven zadnje mesece, ves čas med vojno, zatorej sem gotovo poznal tudi mnenje in nazore po večini vseh domačinov, katerih je štel vipavski orožniški okoliš nad 4000. Zaradi političnih zločinov ni bil, razven pisca omenjenega članka, ves čas vojne nihče zasledovan ali naznanjen in tudi pisec je bil naznanjen pri orožnikih od svojega soseda, are- • Za vsebino teea spisa ie uredništvo oderovorno. kolikor določa zakon. fiESSHDHSKA Prva specijalna trgovina z rokavicami m parfumi 0. Bračko, Ljubljana Dunajska četrta 12. ►Slov. Naroda« 7936 lađi HnovuiH &?W*2S nudbe na upravništvo ped .Cvetko« 7938. hrJUta tehtnica &^^t do 16. t. m. pod šifro »tehtnica« na upravništvo »Slov. Naroda«. 7925 MGblovaoo soho za mirnega gospoda iščem. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. 7940 Mladega stana Blanke v Ptuju. za slovenski stavek sprejme tiskarna 7926 Slama na pređa}. 6P<£ W daj v Zgornji Šiški 92. 7916 GospoSa zmožna itojejij i ste- nnnrsflio že,i sIužbe kot kontoristinja llUiJlulIjC ali blagajničarka v trgovini, najraje na deželi. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda«. 7917 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem pre-Žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat in stric, gospod Ciril Medvešček doma iz Kanala na Goriškem v starosti 19 let po dolgi bolezni, dne 12. avgusta ob 10 uri zvečer, previden s tolažili svete vere, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 14. avgusta ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 13. avgusta 1919. Žalujoči ostali. ftaara 73 Inrl 1 m visoka» 070 X UllJalfJ LU IcU, 056 m se proda. Naslov v uprav. .Slov Naroda.* 7945 Dicaltli vfroi kupim. Ponudbe pod .S. riiallll Silili Z. P. P.-/7929 na uprav- ništvo »Slov. Narod". 79^9 Stanovanjska bila n ništvo »Slov. Naroda*. Šiški se proda, aslov pove uprav- 7920 Realec (abitorilent)inrtrukcije »Slov. Naroda* Ponudbe na upr 7Q21 SoKBls*ca otileKav *bre-m- stanju sc proda, Cerkvena ulica 7939 štev. II, OtroškrvozitSe 2ršŠ~£ nudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod , Otroški voziček" 7887 Starinske omare, skrili št. 8, Ljubljana. se prodajo na §Iincah 7944 n«nn bukova, suha, Ia gorenjska, po UltU, K 50 — meter, dokler traja zaloga, prodaja Srebotnjak v Kolodvorski nlici št 31. 7981 Zahvala. * • Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našegB nadvseljubljenega, nepozabnega soproga ozir. očeta B a m n mm en* C 1 n*k M Eifana riegarja gostilničarja in posestnika izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo zdravnikoma g. dr. Staj-nerju in g. dr. Rusu za požrtvovalen trud, dalje ^Prosvetnemu društvu za Št. Peterski okraj" in vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njega zadnji poti. Vsem srčna hvala! V Liubljani, 12. avgusta 1919. Žalujoči ostali. - Mlati trgovini sotrnilnik, *"S2L slovenskega in nemškega jezika, išče mesta. Dopisi na Ivan Kani, Križov-Ijangrad, pošta Ormož. 7914 Kupi & takoj tfi&ftzspJSS tne strešne opeke. Ponudbe sprejema pomožni odbor za zagraške pogorelce v Žalni pri Višnji gori. Kontoristinja ali kniigovodkinja izvežbana tudi v modni trgovini, se sprejme takoj za Ljubljano. Pismene ponudbe pod: E. S. P. postno ležeče Kamnik. 7934 100 X 130 se po ugodni cen! pro- 5 kompletni!) oken da. Pojasnila daje Beseljak a Motane, Mablf nna, Cankarjevo nabrežje S. 7892 Katera dnfiina bro domačo hrano in stanovanje 2 samska solidna gospoda Plačata dobro. Ponudbe pod »Hudi In Frane41 na upravništvo »Slovenskega Naroda*. 7886 za moško in fino damsko perilo se sprejme. Pismene oonudbe pod: E. S. P. poštno leteče Kamnik. 7933 Spretna Šivilja Prodasta se 2 na Jesenicah -Javorniku (bivše posestvo Mariie Arh). Ponudbe je nasloviti na Vzajemno podporno drnltvo v Ljabljani. Kongresa! trg it 19 do 20. avgusta 1919. Posredovalci so izključeni. 7927 IffOHl fflhfl aIi P°ste*i pr* boljši obi-IHcill ovu U telji v mestu ali predmestju. Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod: .Postelja 7942" Sline Kralla Petra! v velikosti 47X65 cm priporoča Mu knjigarna v MIlani. Cena v trdem ovoju po pošti S 18. Bencinov motni fU^" £3£ eni navad Bsssltak a Botano, Llnbllaaa, CaakirJ svo nabreils 9. _______ 7949 Seka] fanonnv krompirja n nrela. Naslov do ve: Aooačoi zavod Beseljak k Roiaac, Ljnbljana, Cankarjevo nabrežje 5. 7950 Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alofiij Faehs Šelenburgova til. jem staro zlato ia srekra Čjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briljantov 1. t d. vsa popravila in nova deta se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928 »trojno tovarna tm livarna d. d. vtlnkljsnl, Pnnajska oasta St*. •> sprejmejo takoj auntaraicarska ta strojarska amalatra, dnifo vsi strojnih konstmktaiiov te risarjev. Reflektanti z večletno prakso v strojnih podjetjih imajo prednost Ponudbe ia spričevala „postat prodal m* 7953 Znamke vsakovrstne, kakor tudi cele zbirke kupujem. Kupujem pa tudi lepe starine (antikvitete)-Saamo v oetrtak 14. nt. ad II. -E — * ▼ klonu Vprašati pri vratarju. "* " einei " 7963 se: Domialab. lovski voz; več se poizve pri J. Detela v Dotm pri 7859 f.nrnarfirni sc išče pod ugodnimi po-UUiiJBilllUa goji k trem večjim šolo obiskujo&m otrokom. Ponudbe na gos-do S. pl. BtrthoJovich, Osjek H!. 7877 TU* mm Šivilja za šivanje belega Iftl" SC penla na dom. N aslov A. Ivaaai, Spod. Šiška, 33. I. nadstr. 7868 Rnpnjento polnstabiini iekomoii! ni Mlflfl ftH Ponude molimo slati " lUU flr. na Prvu hrvatsku štedionicu u Zagrebu. 7867 Portal ali izložbena okna. mtr. dolg, 3 mtr. visok, se ceno prod-| pri Ivanu Savnik, Kranj. 7844 ttooilnib 2e rabljen. na 2 t plošče, t) i C Q! lula, za levo stran, z belimi ploščicami, je naprodaj pri Ivanu Savnik. Kranj. 7845 fAui kakih 20 do 30 metrov ICil -2 do 3 4 cole širokih Sfifltene kupi Ivan Savnik, Kranj. 7846 Dftliii aaMa k dvema otrokam 6 in Duljla OUfC 4 leta, ki bi znala tudi nekoliko šivanja za domačo potrebo in krepko dekle za vsako delo se sprejmeta. Vprašati Sp. Slaka 91/11 lovo. 7869 Itrojno to^nrne ln Urara s d. d. v Llubttant. Dunajska cesta it. SS soreimeio takoj bla oaifiltarko, kn|i-govodkinie ia str o jo piska zmožne perfektno slov. in nemš ke stenografije. Reflektanti nje s prakso v železninski stroki Imajo prednost Ponudbe in spričevala nPOStnl predal 159" 7952 Dslro inifbao niti li Mi W?ajf je prišel iz vtetoiištva, Bil mejiti štet v Parizu. IVfporoča se za delo v gospodske hiše s hrano In dnevno plačo. Krsaik, Ljubljana. Cerkvena alica it 11, vrata 4. 7932 IrnonM pomnit, vešč nemškega in ^ r__________, slovenskega jezi- ka, dober poznavalec mineralnih olj, ki je tudi izurjen v pisarniških, skUdišcnih in ekspedicijskih zadevah išče službe. Cenjene ponudbe pod .Primorec/7907 na upravo lista. 7907 Umite (taiatteerei) r"o« dobiti, po pošti v pletenih košaricah po 5 in lOklg. Gena za l klg- to je 1 lJ2 ltr. K 4.— brezobvezno košarica in poština se zaračuna posebej, Karel Utkati, Celje. 7860 VziflRftT 24 fotografsko obrt * takoj IflTliCl sprejme pri fotografu Frane Marinko, Ljubljana, Poljanska eeata it 11. Prednost ima tisti, kateri se je že ba-vil s tem In ima nekoliko razuma v fotografiji. 7938 Hairoftitnristi! na papirnatega blaga. za enbaliranje. Ponudbe s navedbo kvantitete, cene, če mogoče vzorca na naslov: Zlvko Frkovjc, Ljnbljana. Stari trg št. S, II. nadstr. 7795 Vnriffttlta dobra moč in učenka se nJUlilinjd sprejme takoj. Ponudbe pod .Modistka 7745* na upravništvo Slovenskega Naroda. 7745 Valentin late* tovarnar. Domžale 43 sprejemam v popravilo, po nizkih cenah vseh vrst klofcučevinaste (filcaste) klobuke za gospode In dame. Prodan več motornih kolei. Xon3 tone s priklopnim vozom znamke Franc. — Florjan čl t, Selenbnrgova nI. S. 7447 "prejme te vinitar obdelavo vinogradov na Dolenjskem. Skrbljeno je za čedno, prostorno stanovanje in dobro mesečno plačo po dogovoru. — A« Snaaik, Ltnblftaua, laloaka oasta 11. 7923 Za stopnik inozemske tvrdke kupi večjo množino že flĐU Obvezne ponudbe s izgotovljenih UM skrajno ceno, dobavnim časom in opisom na: Ljnbljana, postni prodal 151. 7820 DflUniilS 2ePnin ur> zlatnine in sre-ruPluIilfl brni ne sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Drnda ft htfa 2 gostilniško koncesijo. rlUUD It UIM vrtom in hlevom za več glav živine. Primerna za vsakega rokodelca, na glavni cesti blizo Ljubljane. Kje pove opr. Slovenskega Naroda. 7801 ■al iittrigeitH mpod le sobo pri samostojni gospodični aH vdovi ter plača sam celo stanovanje. Ponudbe pod .SOBA* na I. Jugoslovanski aaoočai ia intormaćai zavod Beseljak k Rslaac' Ljnbljana. Franceta nabrežje 5. 7775 ■aH 315 tiar. vanjštine želi se upoznati ženidbe radi sa gospojicom, koja posjeduje trgovinu ili gostionu. Ponude sa slikom br« 10« — ■ln poatenisas 7915 355 Stran 6. „SLOVENSKI NAROD** dne 14. avgusta 1919. 189. Stev, Stanje vlog Je znašalo koncem mesece Jnnlja 1918 S 180,000.000- Podružnica v Ljubljani Češka industrifalna banka Glavnica a 80,000.000*—, Stritarjeva ulica št 9. Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. Vsakovrstne bančne transakcije. Vsakovrstne bančne transakcije. P^"Vn?j»E Rfcnrfnrnib daie v Ljubljani dijaV RfiUUClllln srednjih šol inštrukcij< L.ubijani dijakom je iz matematike fizike event. tudi iz drugih predmetov. Dela z geslom: moralno vpjivav na gojencev značaj, vzbuditi zanimanje in veselje do učenja. Ponudbe na uprav, pod .Akede-raik 7770 7770 Br^dS C3 * Ot>r°ški voziček za ležanje riUtlu K. in sedenje zelo dobro ohranjeno, z gumijevimi kolesi, še mirovno blago. Skrinja z dvemi predali za moko in policami, oripravna za trgo-govino. Velika viseča svetilka za jedilno sobo. Nova sobna vrata z okvirjem. 2 popolnoma nova moderna damska slamnka. Na ogled: Spodnja Šiška, Ko-Gdvorska cesta št. 208, prvo nadstropje • 7941 m Mm omiki "ntdeV^ ostale kućne poslove, traži mala obitelj uz dobru plaću i vrlo dobru ob-skrbu za dulje vrijeme u Crikvenicu. Hrvatsko Pr morje. Ponude kao i eventualno osobno prijavu prima do 15. rujna (septembra) 1919. Ponude slati na gosp. Ing. Deidesneimer - Potočnjak Crikvenica, _ 7b55 Preklic. Podpisana preklicujem vse žaljive besede in obžalujem krivico, katero sem delala svojemu soprogu Antonu. 7912 Marlia P e term a c Javornlk 99, Gorenjsko- I Docent Dr. Boiteri ne ordinira - do 1. oktobra t. I. - £aarat „Helios" se proda v ateljeju *HELIOS« Veličan BeSter, Franca Jožefa cesta št. 5. : sosfilni&rji, pozor!: Na prodaj je dobro ohranjen avtomat s tremi valjčki in igra 24 komadov. Cena po dogovoru. Ogleda in pnvzve se v gostilni Marije Jemc v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 22. 7909 Išče se gojiteljica, vešča slovenskega in nemškega jezika ter igranja klavirja. Dobra in obilna hrana zasigurana. Nastop po dogovoru septembra meseca. Ponudbe pod naslovom: Marijana Komes, Laško. 7834 Komisijska trgovina Filip Pečenko, L*ab!!ana, Dunajska cesta 6. priporoča svojo bogato zalogo manufakturo ega blaga: cefirja, tiskovine, barhenta, klota, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritiskačev rlnčic za Čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa. Trnžim uinciliro poštenog, valjanog radnika, oženjenog sa jednim ili dvoje odrasle djece, koji se potpuno razumije u vinogradarstvo, i to cbradjlvanje postoječeg vinograda kao i rigolanje, nasad, ciepljenje i uzgoj loze, itd. te pivničarstvo. Dajem stan u naravi, potrebno zemljište na obradjivanje i uživanje, ostalo po dogovoru. Posjed leži u gorskom kraju u blizini Zagreba. Ponude na: Mi-nelfč, Hipotekama banka, Zagreb. 7866 Trgovci i vinom in ioii §pgp FoaorS-^nj Hiša z lepim stanovanjem, skladišče s tremi stekleno-betonsKimi sodi vsebine 400 hI, velika zidana lopa, pripravna za tvornico žganjekuhe ali vinske trgovine, je v središču Slovenije rsa prodaj! Naslov pove upr. .,SIov. Naroda". 7919 Pozor! ,Koruu5i", prva Češke zavarovalnica na življenje v Pragi. — Zavarovancem na znanje, da sem odložil inkasiranje i. t. d. omenjenega zavoda. Tozadevno se je obračati na centralo v Pragi. Anton filun, 7913 Lfubljana. za fafce! trgsvs&a Sekala s pntiklino v „Tonhalle:* na Kongresnem trgu. — Refiektantje naj se zglase v soboto, dne 16. avgusta točno ob 16. uri v prvem nadstr. „Tonhalle". 7922 J IV Hit l|n |f i l .......ii m M i r o d i 1 n i c a in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. i mm aLi Barvila za obleke „TEKLA4*. Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ZN1 PRAŠEK** najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc. — — Koncesijonirana zaloga strupov r 7802 nove, kakor tudi rabljene v vsaki množini in velikosti,* iz-vzemši papirnate, kupuje Csj Čokolada Kakao Sardine Kond. mleko Malaga Rum Cognac Likarji Marmelada Keksi Riž Trap. sir e R M £ (0.-© (0 o 5is &JsL c ■ ca u. Bo. t/i c S bJD O CL S. io 2,-s c» o O o. ca Tapetnik in dekorater M. Zor KMan rala poleg fci M se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimr.ic, divanov, otoman , dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835 Ti: si blagohotnih naročil Prvovrstna Modna trgovina L Mm nas!. Sos. & [o. Mestni trg vljudno naznanja cenjen, odjemalcem da ostane trgovina zaprta od 18. — 31. avgusta. Strešnik, i materijala, prodanoga. Cevi sa ka lak, podboji (oan-gi. Sprejemajo se *e betonske izdei-*tonska tvornlac fino glazira: lam dokler t nale, plošče gerji) vedno \ naročila na vs ke in poprav' Jos. Cihlaf, L ..'1 jana, Dunajska c piasc^in cev priporoča tvrdka IGN. VOK specialna trgovina Šivalnic strojev in koles. LJublJsn? Sodna ulica št. 7. 7334 m evzel sem od vojne uprave črez 3000 ►madov konjskih komatov, blazin iz onjska žime v vseh veličinah Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojedinec lahko nabavi za malo vsoto. Prodaja na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec. Zagreb, Prilaz. Gj. D. 25. Telef. 17—03. 7724 vsaka množina gorilnega špirita. Takojšnje ponudbe na tovarno stolov Zg. Gamelje. Vrvi za zvonove, vzd gala in transmisije Ugotavlja iz prave dolge inozemske konoplje, ter montira (^plajsa) na posamezne pogone točno in solidno. Priporoča tudi veliko zalogo vsakovrstnega vrvarskega blaga lastnega izdelka. Piva kliska ima \m Ii. Hat liliana. 9! Gospodinja ki rabi ff štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji a 472 kg vsebine. IGNAC FOCK, tvornica mila in seda, Kranj. a ii avl l« ska družba z o. z. v Maribora. tramove, drva, oglje kupuje vsako množino „DRAVA" lesna trgovska in industrij 7534 l//l!////i/iiiii!i!ilf!iiifj!i!liilllllil ZDRAVILNI VRELEC L ZIMLBIE. SUH T SLNBDUL najobilnejši vseh poznatih na-tron vrelcev razpoSilja se v steklenicah od »/4 lit. najpriklad-nejše zame-Sanjei starim tudi rdečim vinom razpošilja se v steklenicah od if% I, 84 in 1 I. JURJEV ID KRALJEV VRELEC izborno za mešanje s kiselkast m vinom, sadjevcem ln sadnim sokom razpošilja se v steklenicah od 1 2 1. »/4 1 in l 1. Navedene steklenice so vedno v zalogi, dočim je pa dobava v več;ih steklenicah za sedaj le mogoča, če pošljejo naročrvki ===== Iste v napolnitev. w Irasno (molia), pi^-Mcu, kukuruz, lečam, zob (o?es), posife (otrobi) i ostale zemaljske plodina i proizvode nud]a samo na veliko IS. Telefon 22-69. &ST Najvešja slovenska hranilnica ! I ni« s* UUBUHNR, Prešernova ulica št. 3 K 80090-030'-_ 2500*000'— Ani. Mitereger 345" Stavbeni ln pohištveni pleskar la ličar. Spodnja Šiška, Enozova ulica št. 121 Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne Velika aeveroce&ka tvornica tekstilnega blngn (apecfallteta bom-batevlnaat iamet) Išče za JugoalaTi o pri zadevnih odjemalcih prav dobro nvedenega zaftopnika C roti proviziji. Korespondenca se želi v nemščini. Samo resnično dobro uvedeni gospodje nai svoje ponudbe z navedbo referenc pošljejo pod .P. F. 2283* na Rudolfa Mosse. Praga, Pfikopy 6. ie imela koncem leta 1918 vlog . . ■ rezervnega zaklada ....... —— Sprejema vloge vsak delavnik. ——— Hranilnica fe pupilarno varna. iso Za varčenfe ima vpeljane lične domaČe hranilnike. Dovoljuje posolila na zemlfldča ln poslopja proti nizkemu obrestovanju In obligatornemu odplačevanfu dolga. V podpiranje trgovcev ln obrtnikov ima ustanovljeno wsr Kreditno društvo. 3£ HODNI SALON -M STUCHLY • MASCHKE UUBLJAKA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRO I. priporoča največjo izbiro finih slamnikov, svilenih klobukov ln čepic za dame in deklice. Popravila se sprejemajo in *očno izvrše. 4 A I. 767/19 SVGdSlCG kSPljiCS 5h^aia4itlo nadevat*, bavnih organa 1 svim bolestima ielndcn. U si jed njihov' djelatnosti i ugodnogi nagorkog teka jesu već više od stotine godina najobljubljenje djetičko domače sredstvo. Podražuje tek, lačuju Želudac, pospešuju probavu, oblažuje grčeve, razre-djuju sokove i uredjuie stolicu. Odstraniuju mučninu, podra-iaj na povraćanje, ioaravicn i ostale ielndaćne tegobe. Prave to, samo sa »Salvator1 markom. IMITTILBACB, Jalfatof lekarna i dmaerlla Zagreb, Mttji trg Z. ~~~~~"" ~ 7931 Razglas. Velika trgovska zaloga, spadajoča v zapuščini po umrlem trgovcu Leopoldu Fon iz Ljubljane in obstoječa iz raznih vin, likerjev, masti, kave riža, mar.deljev, mesa, čokolade, čajnega peciva, olja, marmelade, vanilije, paprike itd. se proda na javni dražbi dne 14. t. m. o* pol t. ar« naprel na ll.a mesta Stari trg tt 6 Okraino sodišče v Ljubljani, odd. I. dno 12. avgusta 1919. ste XJUt»titIISIlBqgg»TC Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Daimacija. Podružnice: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11. Bavi se samo na veliko-isvozosi i kupovanjem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. uvozom i prodajom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd. 3533 Brzojavni naslov: Poljakđrng. anska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica Stav. 2. Resorni fondi 4.000.000.« kron« fjBSr Delniška glavnica 15,000.000.« kron« Podružnice v Splitu,, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. sav" Sprejema ~9M I Kupnja in prodaje vse vrste vednostnih papirjev, valut vi®ge na knjižice in teko« račun 1 in d0¥0,iute proti ugodnemu obrestovanju vsakovrstne KRsĐSTE ~