166
Gospodarske izkušnjo.
Zanesljiv pomoček, da se podlesek zatre.
Jesenski podlesek (Colchicum autumnale) je huda strupena rastlina in kot siten plevel na travnikih vsa-cemu kmetovalcu znan. Cveti so lepe lisasto-modre barve ter se prikažejo jeseni; zato rastlini pravijo ,jesenski podlesek". Cveti so veliki in pridejo, kakor rečeno, v jeseni sami iz tal, 1 i s ti (volovnik) in plodne glavice pa spomladi, meseca maja. Globoko v zemlji tiči jajčasta, z rujavimi usnjatimi luskami obdana čebula (korenika). Vsako leto sa med poganjanjem listkov zraven stare nareja nova čebula v zemlji. Med em, ko nova čebula vedno krepkeje raste, hira in umira tara in ta trenutek je najugodnejši za pokončavanje tega plevela , kajti sedaj je podlesek najbolj občutljiv, sedaj   ga   najlože pokončamo.    Zato svetujemo,   naj   se
meseca maja volovniki, to je, debeli listki podleskovi pipljejo iz zemlje. Pri tem delu je treba listke z rast lino vred tik zemlje prijeti in izvleci. Pogostoma izmakneš pri tem delu še mlado čebulo, in podlesek je popolnem uničen. Ce pa tudi mlada čebula v zemlji ostane, je vendar v nevarnosti konec vzeti; kajti tam, kjer smo steblo in listke podleskove izvlekli, nastane luknja. Kmalu nateče v njo vode in mlada in 9tura čebula ste v kratkem uničeni. — To je — tako piši gosp. Bi Iger v ,,Gosp. pril.** — zelo priprost in lahek pomoček zoper jesenski podlesek. Ker še meseca maja tudi seme ni dozorelo, je pokončanje podleska teai goto vej še.
Strup za miši.
Seme od akacije (Acacia lophanta) je gotov strup mišim. Vsaka miš pogine, če se je takega semena lotila in ga grizla. Ta pripomoček je svetovati posebao za hiše, kjer je drug strup nastavljati nevarno.
Zoper usi na Ustji vrtnih roz in družili rastlin.
Da je ta mrčes silno škodljiv rastlinam, ker jim sok izpiva in se strašansko hitro množi, je vrtnarjem in prijateljem raznih cvetlic dobro znano, ki pa tudi vedo, da se mnogo pomočkov zoper ta mrčes priporoča, ki nič ne pomagajo. Časnik bolčanske družbe kmetijske priporoča sledeče sredstvo, katero hvali, da je za nesljivo. To-le je: Mrtva riba naj se pusti v skledi vode toliko časa ležati, da voda p-av zelo smrdi. »S to vodo naj se poškropi ušiva rastlina. Če se to par dni zaporedoma stori, pomori se mrčes brez škode za rastlino, — se ve, da treba tako poškropljeno rastlino, Č8 je v sobi bila, nesti na prosti zrak, da zgine smrad.
Ne obrezovati spomladi živih mej!
Navadno je, da ljudje spomladi, večkrat še celo o kresu obrezujejo žive meje belega trnja in druge, brez pomisleka, da s tem obrezovanjem pokončujejo koristnim tičkom potrebna gnjezdica, kjer starke imajo mlade. Vlada v Kasselu je to napako s posebnim ukazom nedavno prepovedala in velela, da se obrezovanje živih mej sme le vršiti od 1. oktobra do 1. marcija.