45. številka. jjuMjaiia, v petek 24. februvarja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan atvefer, izimši nedelje in pravnike, ter volj a po poŠti prejeman za a v st r ij s ko-o po rsk c dnfcple za tso leto 16 gld., za pol leta h gld., ia četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden mesec 1 <_'bl. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p<> lo kr. za mesec, po 30 kr. za o>trt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po »5 kr.. te so oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr.. čo so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ra ti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „(Hei1aliska stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Govor poslanca g. dr. Tonklija v državnem zboru dne 14. februvarja t. 1. (Konec.) Nu, kaj se godi pred Jsodnijo? Zdaj pridem na to, kar sem prej uže povedal. §. 1 3. o. s. r. pravi izrecno, da se pri sodnijah mora obravnavati v jeziku v deželi navadnem. Nu, dvorni dekret od 22. decembra 1835 določa, da, Jče se pismenej vlogi pri dado priloge, katere nijso pisane ni v nemškem ni v drugem deželnem jeziku, se morajo v nemški ali v drug deželni jezik preložiti in v tem prevodu pri-dejati. Iz tega se pač po pravici izvaja, da se pod „v deželi navadni jeziku" ne umeva samo nemški jezik. Če bi bil hotel zakonodatelj to povedati, rekel bi bil, da je sodnijski jezik nemščina. Tega pa nij rekel, da, po omenjenem dvornem dekretu je lehko tudi več deželnih jezikov. Lehko je nemščina, slovenščina, italijanščina, drugje pa rutenščina ali poljščina ali češčina deželni jezik itd., ker drugače bi se ne glasilo. V jednem deželnih jezikov poleg nemščine. In kaj se dogajc, gospoda moja? Vi veste, da smo Slovenci in osobito uže jaz se pritoževali v prošlem letu, da se izvedenju jednakopravnosti slovenščine pred soduijami stavljajo velike ovire. Mi ne moremo vladi, osobito ne vodji pravosodnega ministerstva, predbacivati, da nij storil svoje dolžnosti. Kajti priporočalo se je uže v določbah prejšnjih ministerstev, da celo za ministrovanja Schmer-lingovega dne 15, marca 1862 odločno nadsodnijama v Gradci in v Trstu, da vzprejemata slovenske vloge, da priče slovensko zaslišujeta, zapisnike slovensko Bpisujeta in jednako. Kaj se godi sedaj V Gospod predsednik nad-|L«denig in dejal, da se slovensk zapisnik ne sodnije v Gtradci si dovoljuje nasproti jasiem doloi- v/prejme, da st* mora prevod zapisnika v nemščini bam ziikona in ministerskim naredbsm vzprejem vlog v slovenskem jeziku odbijati; okrajno sodnijo v l*tuji je pokara), ker je slovensko pisano to'b<> v slovenščini rešila. Kajti, meni on, slovenščina se sme ;e tedaj dopustiti, če stranka ume samo slovenski. Ker pa je to vlogo podpisal odvetnik, imenom dr. Čuček, in on nemški ume, mora se ta vloga odbiti. V določbi od 1. decembra 1881 se je iste j nadsodniji naznanilo, da je državna tiskarna slovenske tiskovine založila in da mora nadsodnija svojim podložnim sodnijam to naznaniti in jim dati te tiskovine. To je olajšava za sodnijske uradnike, da ne piAejo vsega v zapisnik, marveč se takoj teh obrazcev posluževati morejo. Nadsodnijsko predsedstvo pa je 7. odlokom od 2. januvarja 1882 okrajnim sodnijam naznanilo, da so z». leto 1882. ufce preskrbljene z nemškimi tiskovinami in da naj se sto prv za leto 1883. oglasijo za slovenske tiskovine. Če pa se v letu 1882. ne vporabijo tiskovine, zavlekla se bode za daljno k-to zopet upeljava slovenščine. To postopanje mukodtiije v Gradci je ro lilo lepe sadove. Bral sem v „Slovenskem Narodu" od 16. februvarja dve epizodi, ki so se dogodil pri : e. kr. mestm-delegiranej okraiaej sodniji v Ljubljani, j Dne 3. februvarja B8 je pri t.ej sodni ji izdaj na sk-I vensko pisano tožbo tudi s ■ ensk odlok, po knte-| rem je bil na 3. dan februvarja 1882 razpisan dan. Za nasprotnika prišel je zastepnik in sicer odvetnik dr. Štem pihat*, ki je predložil slovensk zapisnik. Kaj se je zgodilo? Prišel je deželne sodnije svetovalec priložiti. Drugi slučaj pa je ta, da se dr. Štoru na slovensho tožbo nij dovolil slovensk ugovor; da Bi je bil zapisnik uže kolekovan. raztrgati se je moral in spisati nov zapisnik v nemškem jeziku. Da, gospoda moja, je li to pravosodje? Se li tako narodu deli pravo? se ne šikanira s f, e m marveč ljudstvo? In ali nij kriv oni, ki je tako določil, prestopka nasprotovanja proti višjim oblast-nijam, proti ministerstvu ? Jednak slučaj, kakor razvidam iz telegrama v dcnaSnjih novinab, dogodil se je na Vrhniki. Slovenska vloga or. Moscheta vrnila se je z opombo, da odvetniki s slovenskimi vlogami sodnije le molc-s ti raj o. (Čujte! na desnici) Gospoda moja! Se li more še reči, da v Avstriji, v pravni') državi, v konstituei-j O n eine j prav n 6 j d r ž a V i živi m o ? Nij 1 i dovoljeno o tem dvojiti? Kdo govori o „m ol es ti ri» n j i", če okrajni sodnik v prvi dan v s a c e g a m e s e c a predloži p o I o, da se mu izplača zaslužek? In kdo mu plača? Ali mu ne plača razmerno ist' kmet, kateri išče pri njem varstva in pravice? (Dobro! na desnici.) Ali naj velja za Slovence le takrat, jednako-nravnost, kadar morajo z denarjem in krvjo državi služiti? Jaz menim, da imamo pravico, da se našim opravičenim Željam in zahtevani oprav.ceno zadovolji Nadejem se, da bode vlada te slučaje natanko preiskala in gospodom uradnikom, kateri svojo nalogo teko slabo umejo, dala njih zasluženo plačilo. LISTEK. (Spisal I. Turgenjov, preložil M. Malovrh.) Prva Kuj i^-:f. XVI. (Dalje.) »Razgovora tu pri meni," povzel je potem So-lomin sicer nefinim ali možatim glasom, ki se je zopet Neždanovu jako dopal, „ne moremo brez skr-bij voditi, lehko da nas kdo posluša; ako vam je drago, peljimo se k vam; do vas je samo sedem vrst, a vi prišli ste gotovo s svojim tarantasom?" „Dakako!" „No, prostora bode tudi zame v njem. V jed-nej uri se tu delovanje završi, a jaz sem prost. Potem bodemo lehko temeljito vse pretresli. Vi ste gotovo tudi prosti?" „Da, do pojutranjem.** nTo mi je drago, potem izostanemo čez noč. Bode-li to mogoče, Sergej Mihajlič?" nKakšno vprašanje! Se ve da je mogoče!" „No, jaz sem Kmalu gotov. Samo umiti in preobleči se moram." „Samo to povejte, kako je kaj pri vas v tvor-nici?M vprašal je Markelov. Solumin ozrl se je pazljivo ter rekel : „0 tem se bodemo lehko kesneje zmenili. Samo malo potrpljenja prosim .... Jaz se kcj vrnem .... nekaterih malenkostij še nij sem opia-Til . . . On je odšel. Da nij n» Neždanova tako dobrega utiska naredil, bil bi gotovo Markelova vprašal: „Ne misli-li, da se nas s katerim koli izgovorom odkriža?" — A zdaj mu to nij na pamet prišlo. Jedno uro pozneje, baš ko so iz vseh nadstropij, po vseh stopnicah in iz vseh vrat hiteli delavci, je tudi tarantas, v katerem so sedeli Murke lov, JNeždanov in Solomin, zdrdral skozi velika vrata. „Vazilij Fedotič ! Bi-li pričeli?" vprašal je še Pavel, ki je Solomina do vrat spremil. „Naj se še počaka," odgovoril je Solomin. Svojima sopotnikoma povedal je, da se to neke operacije tiče, ki se ima v to noč vršiti. Prišedši v Borzenkovo so večerjali in si cigare užgali, začela se je ponočna, brezkončna in človeka ubijajoča ruska zabava; takšne menda v nobenem drugem narodu na svetu nij. Tudi tu nij Solomin izpolnil Neždanovljevih nad. Govoril je jako malo, tako malo, da je skoro ves čas molčal ter pazljivo poslušal; ako je pak kakšno sodbo izrekel, ali kaj opomnil, bilo je, kar je rekel, pametno, pte-mišljeno in jako kratko. Izkazalo se je, da ne ve- ruje Solomin, da bode na Musketn kmalu revolucija; ker pa nij svojega uverjeaja nikomur nasilje-val, to tudi nij hotel — dotične podjetn k« zavirati vsaj stvar poskusiti, in hotel gledati — a ne od zadaj, nego iz strani. Voditelji petrogradske revolu-ciiske stranke bili so mu dobro znani in deloma shnpatizirai je 2 njimi, kajti on satu je bil iz kmetov; ali on je vedel, da se isti narod, „brez katerega n'j n č mogoče doseč ," ne bi nobene revolucije udekv.il; treba bi bilo narod za to pripravljati, dolgo pripravljati — in ne na isti način, ne po istih ljudeh kot zdaj. On se je torej zadaj držal, ne kot premeten in lukav, nego kot razboren človek, ki neee niti sebe, niti druzih zastonj uničiti. Slušati pak . . . e, zakaj ne? Ako Bog da, se tudi iz tega lehko kaj nauči. Solomin bil je necega psalmista jedini sin; imel je pet sestra, ki so se vse omožile s popi ali dijakoni. Z dovoljenjem bvojega očeta, jako razbor-nega moža, izstopil je Solomin iz semenišča, ter se pečal r. mehaniko. Potem prišel je v necega Angleža tvornico; temu se je tako prikupil, da mu je dal sredstva iti v Manchester; tu ostal je dve leti in se do dobrega angleški naučil. V tvornici moskovskega trgovca še nij bil dolgo, in akopram je bil strog — na Angleškem je videl, kaj je disciplina — imeli so ga vender vsi radi: saj se je bil iz njihove sredine povzdignil. Njegov oča bil je ž Opomniti mi je še, kar sem prej izpustil, da je isti deželne sodnije svetovalec Ledenig v Ljubljani, ki nij hotel vzprejeti slovenskega zapisnika, da je isti svetovalec odvetnikom naravnost zagrozil, da jih bode v prihodnje, če bi se ustavljali v nemščini obravnavati, kontumaciral. (Čujte! na desnici.) Jaz meuim, da so take razmere nevarnejše, nego one nemških Čehov (lstina! Dt! na desnici), in če naše ljudstvo to vse voljno prenese, zahvaliti se je samo mehkemu značaja in zaupanju v zdanjo vlado, katerej se bode naposled vender posrečilo, to opozicijo svojih podložnih organov upoguiti. Navel bi lehko še jeden vzgled. Gospod poslanec dr. Klier se je pritoževal, da so pri volitvah v trgovinsko zboroico v Českej narodnjaki, Čehi, one, ki so nemške kandidate volili, zaznamenovali kot sovražnike narodu. Kaj pa se je zgodilo 1. 1876. v Kranjskej pri volitvah v trgovinsko zbornico. Tam poslali so ae volilni listi davkarijam in te so jih izročile Bvojim uradnim slugam, kateri so jih raznašali volilcem in kar kratko zahtevali podpis, češ, da nij drazega, uego da se doseže pomanjkanje pridobin-Bkega davka. (Čujte! cujte! na desnici) V Starem trgu so ljudje izvedeli to zvijačo in zahtevali od raznašatcev volilne liste, da j h zamenjajo z drugimi. Raznašalci pa jih uijso hoteli dati. Volilci pa so jih k temu prisilili. Proti tem volilcem, ki so si na ta način po-mogli do pravice, naperilo je državno pravdništvo v Ljubljani tožbo zaradi javnega nasilstva. (Čujte! čujte! na desnici) Nekateri izmej njih so bili v resnici tudi obsojeni. (Čujte! na desnici.) Posledica je pač naravno bila, da so nemški kandidatje ! zmagali, da je v trgovinske) zbornici ustavoverna j stranka dobila večino, odposlila v deželni zbor dva \ ustavoverna poslanca in po nezakonitih sredstvih se je doseglo, da je deželni zbor v Kranjske j ustay< veren, torej nemšk, kjer 5 odstotkov Nemcev proti 95 odstotkom Slovencev živi. (Čujte! na desnici.) Omeniti mi je še, da, če je postopanje gra-škega nad-odnijskega predsedstva pravo in zakonu ugaiajoče, bi se tnko moralo goditi tudi v nadsod-nijskem okrožji tržaškem, torej v Istri in Goriškei, ker tam veljajo jednaki zakoni iu jednake določbe. V nadsodn.iskem okrožji tržaškem pase vzprejemajo slovenske vlo^e. narekavajo se zapisniki v sloven ičini in brez ugovora vzprejemajo, da, izdavajo se celo sloven-ke razsodbe. Mo/.no mi je naravnost po kazati na mestno delegirano okrajno sodnijo v Gorici, ki zastopa tudi mešano preb.valstvo. Tam se obravnava brez ugovora slovensko ia akti se sloven- njim jako zadovoljen ter ga „točnega" svojega sina imenoval ter le toži I, da se ta nikakor neče oženiti. Solomin molčal je, kakor uže rečeno, mej po-nočno zabavo, skoro neprestano; ko je pa Markelov začel govoriti, kakšne riade se v tvorniške. delavce stavlja, dejal je Solomin po svojem običaji, povsem kratko, da tvorniški delavci nij so na Ruskem takšni kot drugod — ruski delavci so mirni in krotki, da bolj ne morejo biti. „A kmetje?" „ Kmetje? Skopuhi so vsi; jeden druzega odira; zdaj jih je uže več nego preveč mej delavci. — Skopuhi pa samo na dobiček mislijo; — vsi drugi so glupci." „Kje naj pak drugod podpore iščemo?" Solomin se je nasmijal ter odgovoril: „Kdor išče, ta najde!" Smijal se je skoro neprestano, toda njegov smeh nij bil zaničljiv, nego nedolžen — a ne nepremišljen, čisto kot on sam. Z Neždanovom govoril je skoro srčnim glasom ; mladi dijak se mu je nenavadno prikupil. Mej govorom se je ta najedenkrat vrlo razburil; Solomin je polahkoma vstal ter s težkimi svojimi koraki šel po sobi in okno, ki je bilo odprto nad Neždanovljevo glavo, zaprl. „Vi bi se še prehladih,' odgovoril je dobrohotno na začudeni pogled mladega govornika. (Daljo prib.) sko rešujejo. Če je to tam pravo, mora pač tudi pravo biti v Kranjskej in Štajerskej. Nadsodoija v Trstu daje pri izkušnjah beležnikov v spričalih izrecno jim dovoljenje, da smejo bele.miška pisma tudi v slovenščini spisavati in beležniki v Gorici spisujejo tudi v slovenščini vknjiževalna pisma in na podlagi teh zahtevajo se vknjižbe in se dovoljujejo, ne da bi bilo komu v glavo palo, zahtevati prevod. Če se to godi v tržaškem nadsodnijskem okrožji, zakaj ne v graškem nadsodnijskem okrožji; je pač vender tu isto pravo, kakor tam? Če se pa ne zgodi, je pač to opozicija, ki je gotovo neopravičena in nezakonita. Gospod poslanec Klier je na dalje trdil, da so Nemci v Avstriji vez države, da so oni nosilei jedinščine n moči države. Nu, kar se te trditve tiče, da so Nemci vez mej narodnostmi Avstrije, doživeli smo uže. da je ne vsled nemškega naroda, pač pa vsled politiko njegovih vodij, da je ta vez postala klfn (zagvozda), kajti, mestu da bi bili Ogrsko z Avstrijo združili, razdvojili so ju. Dualizma ustvarili nijsino mi, da si smo ga vzprejeli in ga respektirali. Če bi bili vi, Nemci, istinito vez, ostali bi bili Ogntu; torej nij resnično, da ste prava vez. Da so jedino le Nemci moč in jedinost Avstrije, tudi ne verujem; jaz marveč trdim, da vse narodnosti in tudi mali Slovenci, ki jednakomerno plačujemo davek v denarji in krvi, da vsi delamo na to, da se ohrani jedinost, moč in čast države; in jaz ne verujem, da bi bil kateri narod v večjej meri pokazal zvestobo, ljubezen in uda-nost državi in najvišjej dinastiji, kakor S love n ci. Če bi bili Nemci nosilci jednakopravnosti, ne bojevali bi se danes mej seboj; jednakopravnost bi se bila izvela brez omejitve kulturelnih interesov, dokler so imeli vladarstvo. A namestu, da bi zdaj dali roko, da bi s« izvela jednakopravnost, bojujejo se z nami; postavljajo se komisije, da preiskujejo jezikovno naredbo za Češko, interpePra se pravosodni minister zaradi določbe glede slovenščine v Kranjskej. Če to imenujete jedtiakopravnostne ideje, zahvaljujem se za take nosilce narodnostne jednakopravnosti. Isti gospod govornik je tudi obžalovaje omenjal, da je vlada nekatere uradnike — on nij dejal ko-rila, pač pa odstranila. Nekateri visoki uradniki so vsakako svoj delokrog krajevno menjali, a nijso se odstavili; ne morem si pa kaj, da ne bi omenil, da v čisto kon-stitucijonelnih državah, v Angliji, Ameriki, Franciji, uradniki, ki so bili nosilci iu voditelji palega zistema, navadno tudi odstopijo iu ne sprejmo službe pri drugej vladi. Jaz ne želim, da bi se to pri nas godilo v jednakej meri, a misliti se vender more, da bodo politični vodje strank, če pade politični zistem, tudi odstopili. Gospoda moja, v vašej sredi našel sem uže take može. Opozarjani le, da je v dobi Potockijevej zelo časten član vaše stranke, poznejši pravosodni minister, položil svoje mesto kot poddržavni tajnik v niučnem ministerstvu, ker se nij mogel sprijazniti z novim zistemom. To imenujem trden značaj in doslednost v politiki. A če pade zistem in se sprejme služba pod novim, a zraven se dela opozicija, je naravno, da se tak uradnik odstavi. (Istina! na desnici.) To bi bila doslednost in to bi bili meuj skrupulezni državniki tudi storili. Omenjalo se je tudi, da se je poklical general, da vodi in ravna upravo dežele. Jaz in moji strankarski drugovi bi se srečne šteli, če bi v Primorskej dobili tudi takega c. kr. generala za namestnika. Konečno hočem naglašati, da so vsi narodi v Avstriji nosilci jednote in moči avstrijske države, da delajo vezi za ohranitev jednote in moči avstrijske monarhije, ne Nemci ne Slovani, nego da to neraz rušljivo vez delajo skupni interesi vseh narodov in dežel in naša slavna dinastija, za katero so vneta srci vseh narodov v neizpremeuljivej zvestobi, ljubezni in udauosti. Jaz bodem glasoval, da se preide v Rpecijalno debato.11 (Dobro! dobro! na desnici.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. februvarja. V nekaterih u«*ia\ overulh listih bere se nekaj tacega kakor samoizpoznanje. Res da je doigo trpelo, da so prišli do tega, in prišli so stoprv sedaj, ko so pobiti na vseh krajih, ko jim pač ne koristi več dosta. Tako pravi n. pr. „N. fr. Pr.u, da naj Avstrija ostane Avstrija, naj ne prevladuje ni nemštvo ni slovanstvo, marveč Avstrija da naj bo le država, v katerej se mirno razvijajo >se narodnosti, jedna poleg druge. Tako govori „N. fr. Pru in nij li tak tudi program Taanejev in ne zahteva tega tudi desnica? In vender se besno zaletava „N. fr. Pr.u v zdanjo vlado in nje program. Je pat jasno razvidno, da tem židovskim žurnalistom nij do logike in konsekvence, marveč jedino le do vladarstva, videli bi radi, da vlada pade in da zopet oni zasedejo ministerske stole — se ve da bi pot'in ne vedeli več o gori navedenih besedah. S^j je vsakemu še dobro v spominu, kako so v Čehih pri dopolnilnih volitvah v državni zbor ošabno z nogami teptali kompromis. O vstaji na jug-u se poroča, da so naše čete zadržane po slabem vremenu in po snegu dalje operirati. Najnovejša poročila poročajo, da so se pokazali vstaši zdaj uže v krajih, ajer je b lo prej mirno. To pokazivanje vstašev na raznih krajih pa ima namen, da vara cesarske čete o številu in moči vstaškej. Vstaši spuščajo se le malo v boj, potem se naglo potegnejo nazaj v gore. Kakor se poroča v MNarodni list*', prikazala se je pri vasi Rakitni severno od Mostara roparska četa, zapalila hišo najstarejšega vaščina Merka Lončarja, jo oropala, potem se umaknila. — Iz Krivošij ni) novih poročil. Uspehi, katere je dosegla naša vojska, so jako povoljni in dati se jej mora popolno priznanje, oso-bito ker se ima boriti proti rnnogobrojnim neugodnostim. Kakor se telegrafi:no poroča iz Zagreba v „N fr. Pr.", podala se je bosanska deputacija v Beč, da predloži vladarju samemu spomenico, v katerej so izražene želje prebivalsva Bosne. Te želje pa so: Raba deželnega jezika s cirilico v uradnem poslovauji, reforma davk*i, uredba tretjine in desetine, organizacija cerkve po vzločnem obredu, ue-želno upravo naj oskrbljujejo možje, ki imajo srce za narod in poznajo njega običaje in razmere. Če se jim te želje izpolue, hote se popolnem podvreči monarhiji. Vnaiije države. „Jourual de St. Petersburg" piše o govoru §tk<»belj«»va: „Skobeljev govor je predmet raznim komentacijam. Inozemsko novinstvo pozabilo je carjeve, pri nastopu vlade govorjene besede, katere kažejo o politiki, katera je zvesta tradicijam historičnega prijateljstva in zvestobe. Taka, naravnost od vladarja pri slovesnej priliki izvirajoča izjava ne dopušča dvojbe. Ruska politika ostane torej in bode jasno izrečena in najvišjej volji absolutno ugajajoca.* Zdaj bodo menda uže vender nebali nemški listi vpiti na Rusijo, da je vojevita. Skobeljev govor je tudi v Italiji prouzročil mnogo zanimanja. „Dirittoorgan mini3terstva za vnanje poslove, veli o tej stvari: „Govor Skobeljeva v Parizu je vrlo važen. Po vsej pravici se sme smatrati znamenjem časa, prvo vestjo, da pride do krvave igre na balkanskem poluotoku. Italijanska vlada je dolžni vzeti ga na znanje in po njem se ravnati, da jo bližajoči se dogodjaji ne najdejo nepripravljene." Kakor se poroča iz Belgrada, zahtevala je baje sinoda srbskih škofov, naj jej zopet predseduje prejšnji metropolit Mihajl, drugače da vsi škofje odstopijo. — V Srbiji postajejo razmere jako zamotane. Rističeva stranka namerava podkopati temelj sedanjemu ministerstvu, prijaznemu Avstro-Ogrskej, prevzeti sama vlado ter započeti vztočno akcijo, katere ne bi Avstrija gledal t roke križem držeč. V Bolg-arskeJ se očito pokazuje nezadovoljstvo s sedanjo absolutistično vlado. Zatrjuje se, da je ruski car Aleksander III. svetoval knezu Aleksandru, naj zopet upelje ustavo. Cankov, kateri je agitiral proti vladi mej prebivalstvom, se je zaprl. Prebivalstvo goji zanj veliko navdušenje. ..Turčija** — tako se piše „Pol. Corr." iz Carigrada — „vporablja vse svoje moči, da pomiri turško prebivalstvo v Bosni in da zabrani njih udeleževanje pri vstaji. Turškim novinam se je zauka-zalo, da ne smejo nobene besede priobčiti, katera bi mogla vznemiriti in naščuvati Turke proti Avstriji. Vsakako je ugoden slučaj, da so vsi oni, kateri so se najbolj upirali okupaciji Bosne in Hercegovine, zdaj v Carigradu in da turška vlada lahko neposredno na nje^ vpliva." če je pač vse to tudi istina! Špansko romunje Karlistov v Rim se bode baje tako rešilo, da bode papež izdal na španske škofe pismo, v katerem jih opomina k miru. To pismo bode zadovolilo vlado in stranke razen Kar-listov in odstranilo to kočljivo zadevo. Dopisi. Iz Pr<>«er|a 22. febr. [Izt. dop.] Predpust je minil in zdaj nad lepim vremenom in nad novo oživljeao naravo skoro lepše veselje uživamo, kakor prej nad pustnimi burkami. Vender ima vsak čas sv©)«' veselje in dolgočasni so taki ljudje, ki z rokami vkup tleskajo in nad pregrešnim svetom vzdihujejo, če mladi ljudje nekoliko ponorijo, kar so tudi stari pred nami delali; se ve da vse, kar je prav. Še bolj nerodno pa je, če si kak župan preveč domišljuje in če licence za veselice le takim krčmarjem daje, ki so mu povseči, tistim pa ne, na katere je jezen. Tako imamo tukaj prav poštenega gostilničarja v Podpeči, kateremu naš župan Jože Petelin nij hotel dati dovoljenja za veselico, samo zato ne, ker je jezen na njega. S takim ravnanjem ,pa le občinska blagajnica škodo trpi, ker se jej odtegne tista svota, ki jo krčmarji za dovoljenje veselic plačujejo. Ali je mari naša občinska blagajnica tako bogata, da ne potrebuje teh priklad V Če je okrajno glavarstvo za to veselico vedelo in nič nij proti njej imelo, čemu se ustavlja župan iz osobnega sovraštva? Pri omenjenem krčmarji se nič nerodnega ne zgodi, kar sledi uže iz tega, ker so vsi drugi občinski svetovalci bili za to, da se mu ima dovoljenje za veselico dati, kar se je prihodnjo nedeljo tudi zgodilo, čeravno se je župan le s kislim obrazom podpisal. Presarski občan. Iz Cerknice 20. febr. | Iz v. dop.] Letošnja gorka, suha in mila zima prouzročila je mnogo redkih in čudnih naravnih prikaznij — mej katerimi se more zaznamenovati tudi naše čudapolno sedaj popolnem suho jezero. Pretečeno leto se je bilo jezero proti jeseni popolnem posušilo. Ljudje so v njem kosili, lovili ribe in streljali race iu drugo divjačino — a kasno v jeseni se je po deževji napolnilo in začelo je v decembru zopet drugokrat odtekati. Do hitel ga je pa pri tem odtoku mraz in v kratkem Času bilo je površje njegove lepočisti do 12 palcev debeli led, kateri se je pričel vozariti v ledenice. Minuli mesec se je pa voda pod ledenim obokom vsa izgubila v požiralnike in imamo sedaj, kakor sem uže omenil, jezero popolnem suho. Tudi sedaj so se ribe lovile, a lov je bil težavnejši in uevaren zaradi težkih ledenih obokov, kateri so viseli nad strugami in jamami, — grozeči se vsak čas udreti in pokopati predrzne lovce, ki so pod njimi iskali ribe in ribice. Nasproti pa je bil prijetnejši in uspešnejši lov na race, katerih je še sedaj na tisoče in tisoče skupaj. Preletavajo se v celih trumah po suhem jezeru, in le proti večeru si poiščejo kje kako mlako. Revice čakajo, in kakor se kaže, bodo bodo morale še čakati uekaj časa, da se bodo mogle zopet zibati po vodi in biti v varnem zavetji jezerskih valov. Najlepši prizor nam je pa ponudilo jezero 14. t. m. na večer. V gorenjem kraji jezera, kjer je bila voda uže pred mrazom odtekla, je bila velika planjava ostala suha in brez ledu. Nekdo je je bil oni večer tu zapalil spodrastlo suho travo in bilo je jezero posebno iz stare ceste mej Cerknico in Rakekom od „kapele" videti kakor ognjeno morje na široko in dolgo. Najstarejši ljudje se ne spo-minajo, da bi kdaj Culi o tem, da je v jezeru po zimi gorela starina. Bode li to požiganje koristilo senožetim, — pokazalo se bode o košnji. Konečno pa še neko prav ponižno vprašanje. Bi li ne bil sedaj, ko nijma ljudstvo druzega poljskega dela — pravi čas skrbeti za snažen je nekaterih požiralnikov? To bi se lehko brez posebnega truda le z delavnimi rokami storiti moglo, da bi potem mala voda o času odtekanja se toliko hitreje pogubila, ker ravno ta voda dela največjo škodo, bodi si na Osredkih ali pa na nižjih Dolenjskih in Jezerovaških senožetih. Sploh bi pa bilo o tej zadevi svetovati, da bi se za snaženje jezera iz vseh interesiranih občin in krajev volil poseben odbor, kakor je sestavljen za ljubljansko barje. Ta bi imel potem vso dotično skrb v svojih rokah in bi tudi skrbeti moral, da bi se za snaženje jam in druzih požiralnikov dobila kje kaka denarna podpora in pomoč. K. Iz àostanja. [Izv. dopis.] Pred kratkim sešla se je naša inteligenca in se posvetovala, bi li bil sedaj ugoden čas z ozirom na denarstvene razmere, kakor na splošni položaj države, da bi se že-leznično vprašanje uže zdavno projektirane železnične proge Celje-Spodnji-Dravburg zopet na dnevni red spravilo. Ker se je važnost stavljenja te železnice dovolj poudarjala, naprosila sta se naš g. župan in g. načelnik okrajnega z is topa, da povabita za dan 12. t. m. vse one na omenjenej progi se nahajajoče interesente, to je okrajne in občinske zastope, velike posestnike in velike obrtnike, na shod v Šoštanj, kjer bi naj svoje misli in želje o tej zadevi izrazili. Izvolil se je takoj ožji odbor petih udov in Bicer načelnik: H. pl. Sehn i z er; denarničar: Mihael Golob; zapisnikar: Ivan Vošnjak; pravni kon-sulent: notar Franc Rapoc; tehnični referent: inženir Mihael Vošnjak. Ta odbor naj se takoj s tem pomnoži, da se načelniki onih okrajnih zastopov, katerih okraji se za to železnico zanimajo, kooptirajo, oziroma povabijo v ta odbor vstopiti, dalje se vsakemu posamezniku na prosto da, kateri ima sposobnosti ter je voljen v prospeh stavljenja te železnice na jeden ali drug način, sodelovati, se kot ud v ta odbor zapisati dati. Da bi se pri predstoječem shodu z nepotrebnim govorjenjem in vpraševanjem preveč časa ne potratilo, določilo se je vse, kar je treba razpravljati, sploh pa, kateri red se ima vzdrževati. In prišel je 12. februvar. Naš trg se je praznično oblekel. Okinčan je bil z zelenimi smrekami, raz streh vsake hiše vihrale so velikanske zastave in strel možnarjev naznanjal je celej našej prijaznej dolini, da pričakujemo mnogo odličnih gostov. Okolo poiudne jeli so elegantni vozovi prihajati in videli smo iz njih stopati mnogo nam priljubljenih osob iz Slov. gradca, Celja, Žalca, Vranskega, Mozirja, Velenja itd. Opazili smo pa, da je prišlo iz Celja nekoliko gospodov à la dr. Glantschnigg e tutti quanti, kateri nijso bili povabljeni in tudi nijmajo ni škode ni dobička, se li železnica stavi ali ne. Da to nekaj posebnega pomeni, nij nikdo več dvomil, in takoj nam je šinil v glavo najnovejši proizvod slavne nemške kulture: „Mit trommel nicht und feldgeschrei — wird heut' zur schlacbt geschritten,"--in prav imajo Gornjesavinjčanje, ako jih v „Südd. Post" imenujejo kar proste „ krakelerj e u. Zborovanje se prične. G. Mihael Vošnjak poročal je obširno in temeljito o celej zgodovini tega železničnega projekta ter je v jako zanimljivih potezah denašnje stanje te zadeve karakteriz;ral. Takoj od začetka se nekdo iz Celja obotavlja, češ, vašega novoosnovanega odbora ne potrebujemo; mi uže imamo celih deset let v Celji odbor z jednakim — namenom itd. Mi smo obračali, a Celjani so hoteli takoj obrniti. Debata bi bila dobila skoro politični značaj, da gosp. okrajni glavar r. svojo navzočnostjo to ne bi bil zaprečil. Besede so padale jako ostre, tako, da predsednik gosp. pl. Schnizer predsedništvo odloži, za kar mu ne moremo poseben kompliment napraviti. Ker se je videlo, da se mirnim pôtem ne da več uspešno dalje obravnavati, skrajšala se je debata na najpotrebnejše točke in konečno se je vender jednoglasno sklenilo, trgovinskega ministra telegrafično naprositi, naj izvršitev tega projekta po možnosti podpira. Z živ iu"-klin na cesarja sklenil se je zbor. Celjski „krakelerji" nam pa ostanejo v dobrem spominu. Iz Ormoža 17. febr. [Izv. dop.] Uže več let je bilo vodstvo našega učiteljskega društva v odločno narodnih rokah; društvo je složno in marljivo delovalo in vse je bilo v najlepšem redu. — Po naključji lani zarad slabega vremena nij bilo zborovanje, pri katerem so se vršile volitve v vodstvo društva, dobro obiskovano in petorica učiteljev z zdanjim prednikom vred je „jednoglasno" izvolila g. M. predsednikom. — Takega izida si nijsmo domišljevali, ker g. M. je bil še novinec, došlec iz pripravništva, terej nikakor kvalificiian za vodstvo učiteljev celega okraja, a tolažili smo se, misleč, naj se mladi mož vadi v takih rečeh za bodočnost. Uže v teku lanskega leta začel je v društvenem poročilu mahati po kolegih, ki glede peticije za osemletno šolsko dolžnost nijso bili z niim jedna-kih mislij, s pod tika je jim apostolstvo stare Šole, na-zadnjaštvo, itd. Ta v „Pedagogische Zeitschnft" iz-išli članek pa tudi za nas nij bil brez nesreče, ker na podlagi tega sumničevanja deželni šolski svet nij potrdil g. Kosija za zastopnika učiteljev v okr. šolski svet. — Ta „junaški" čin g. M. se je uže nekoliko shladil in pozabil, ko pridejo letos nove volitve na red in spet se g. M. izvoli predsednikom društva od polovico uavzočnih s pomočjo svojega glasu. Ko je g. M. predsedniško čast zopet ujel, stavi predlog, naj učiteljstvo list „Slovenski Narod" ne čita in ne podpira. Ta za ves slovensk' svet raz-žaljivi predlog, hvala značaju naših učiteljev, nij bil sprejet, ipak pa mi tuhtamo kaki uzroki so g. M. privedli do takega neračursko fulminatnega predloga. — Vprašajmo! Kedaj je bil .Slov. Narod" učiteljstvu ali šolstvu neprijazen ali sovražen? Nikoli! da „Slov. Narod" nemeurskih učiteljev in povprek renegatov ne hvali, je istina in to mu ravno g. M. zameri, ker ae ne hvali on, kot najnovejši, a najzadnji klin na lestvici nemčurskih učiteljev. Vprašajmo, kaj bi pomenil ali dosegnil predlog g. M. proti listu, ki je glavno glasilo Slovencev, list za katerega načelom stoji ves slovenski narod, kot jeden mož. — Ali ste g. M. mislili, da bo zaradi vaše tako puhle demonstracije „Slov. Narod" svoja načela izpremenil, ali ste hoteli celo doseči, da „Slov. Narod" več izhajati ne bi smel? Kdo se ne smeje. Hvala Bogu, da imamo Slovenci neodvisne liste, ki hvalijo, kar je hvale vredno, grapijo, kar je graje vredno in terjajo, kar nam gre po božjej in svetnej postavi. — Skrb naših listov mora biti, da nam sovražnike in izdajice v pravem in popolnem obličji postavijo pred svet, da se jih znamo ogibati ter računati, kdo je z nami in kdo je proti nam. Vsi narodi, ki so vzdihovali pod jarmom terorizma političnih nasprotnikov, oddahnili so se uže in menda hode tudi na nas prišel čas, da raz sebe otresemo mrgoleče nemčurske golazni. — In če še to ravno v kratkem ne pride, Boga mi, opešali ne bomo, marveč šli svojo pot, da dosežemo in dobimo, kar je naše. — To pa bo prej ali slej, ma-kari se vsi nemčurski paglavci na glive postavijo. Domače stvari. — (Jour hxe) literarnega in zabavnega kluba je jutri 25 t. m. v gostilni „Bierhalle" na sv. Petra cesti. — (Hranilno in posojilno društvo) ima v nedeljo 2G t. m. v gostilni „Iherhallea na sv. Petra cesti svoj občni zbor. — (U. A. W. G.) Pri tadnjej konfiskaciji našega lista prigodilo se je, da je našemu raznašalcu vse iztise „Slovenskega Naroda", kolikor jih je še imel, odvzel šiloma neki portfr na Turjača-novem trgu, kateri je baje k temu bil pooblasten. Ker nijsmo še nikdar culi, da spada v področje vratarjev tudi kofiskovanje časopisov in ker bi ta nečuvena praksa utegnila prouzročiti neprijetne posledice, stavimo tu javno vprašanje, kdo je vratarja k temu pooblastil in zakaj? Res žalostno bi bilo, ako nijmajo do-tične oblasti toliko osobja, da izvedo zaplenjenje našega dnevnika sami in bi eventuvelno morali najemati postreščeke. — (Čitalnica ljubljanska) izdala je letopis za 1. 1882, kateremu povzamemo, da ima 3 častne, 316 tukajšnjih in 6 vnanjih, vkupe 326 družabnikov. Letopis obsega poročilo tajnikovo, računski sklep za leto 1881 in proračun za leto 1882, pregled veselic in imenik naročenih časopisov. — („Prva desetgodišnjica) hrvatskoga pedagog.-književnega sbora"je nadpis ličnej 120strani) obsezajočej knjigi, katera popisuje delovanje in jako ugodno stanje, deseto glavno skupščino, pravila tega društva, imenik itd. Ako poudarjamo besedi jako ugodno, nijsmo rekli preveč; to dru- štvo broji namreč 10O5 podpirajočih družabnikov razen tega mnogo Častnih in dopisujocih članov ter je izdalo do zdaj 14 knjig za učitelje in 8 knjižic za mladež. Društvena glavnica iznaša 7!)27 gld. 27 kr — Prav z veseljem čitali smo to knjigo, ker je iz nje razvidno jako uspešno, marljivo in energično delovanje. Da bi mi Slovenci imeli skoro kaj jed nacega! — Mej družabniki smo našli tudi imena znanih slovenskih pedagogov: Lap a j ne. JMiklo š i c, Praprotnik, Stegna r, Tomšič. Razne vesti. * (Gluhonem je ozdravel.) Napoljski listi poroeajo, da je tam popolnem ozdravel gluhonem mož, katerega je operiral profesor Giampetro. Baje da zdravi ta modri mož .še več gluhonemih in da jih bode tudi ozdravil. *(Dragemule.) Navadno velja mula v Dalmacija 50 60 gold. Sedaj pa plačuje naša vlada ozi-ronu intendanca za vsako mulo po 2 gold. na dan, in lastniku, ki je ob jednem tudi gonjač, tudi 2 gld. razen tega se hrano muh in gonjaču. Tako strne jedna mula 150 gld. na mesec in lastnik, kateremu mula v last ostane, ima za izdano kupnino gotovo velikanske obresti. XDia.z3.a-jslszsi borza dné 24. februvarjâ. (Izvirno telegrafično poroč Enotni državni dolg v bankovcih . . . Enotni državni dolg v srebru ' . . Zlata renta...... ... 1860 državno posojilo . . ... Akcije narodne banko....... Kreditne akcijo......... London ............ Srebro ............ Napol.............. 0. kr. cekini........... Državno marke......... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državno srečke iz 1. 18M . . 10O „ 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta . Ogrska zlata renta *J°/0...... 40/ „ papirna ronta 5°/0..... f)°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava ro*. srečke .r»»/0 . . 10O gld. Zeinlj. oba. avstr. 41/i°/0 Blati zast. listi . ilo.) 73 gld. 74 „ 92 , 127 „ 813 , 294 „ 120 , TI 9 , 5 , 58 , 119 , 171 » 91 » 117 „ 84 „ 84 „ 104 „ 112 o 119 . 60 70 40 26 25 54*/i 65 85 75 75 70 50 75 kr. Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice 98 , 20 Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 , 50 Kreditne srečke.....100 gld. 174 „ — Rudolfov« srečke..... 10 „ 19 „ 50 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 114 r — Traminway društ. velj. 170 gld. a. v. . . 192 , 75 Meteorologično poročilo. A. Vldubljani: Dan Oas opa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo kri na v mm. 20. februvarjâ 0» 7. ari ! «J«N ' ih liri p»p«liidni ♦b liri mč«r 744-48 mm. 744-72 mm. 74590 mm. — 1-4"C + «V6«C 4- 0-8° C slabol'0 Tihod •m. rn. t burja zmerna burja jasi« jasno jasno 1 O-OO Nk. e« 'C? e« E tb Liri ijntraj •i 2. uri popohdne n 9. ari mltr 746 19w. 74 '• -66111111. 739-08 mm. — 4-8° C + 4-4« C + 0'2°C ilabofen uhod slaboten nho (J slaboten tihod j:isn« jasno jasno I o-oo ■■. 22. februvarjâ tb liri ijutraj ib ?. ari poptlndn« ob 9. uri iT«i«r ______ 741 24 mm. 744 14 mm. 744-60 mm. — 20° C + 5-4° C 0-0° C slabotni jugozahod slaboten jufrorzhod slaboten jurouhod jasno deloma obla/ao jasno 0-00 mm. .9 e« — vane lepe vence najtoplejšo zahvalo. VLjubljani, dne 24. februvarja lw82. Marija Podrekar, (123> žalujoča soproga. Pekariia z vso potrebno pripravo, stanovanjem, na najobljudnejšem kraji v Ljubljani uže veliko let obstoječa, so da o sv. Juriji v najem. V hiši je tudi vodnjak in prostorni tnegs-cini. Oddaje se tudi vbiotoc s pekarijo vred. Natančneje 8ii izve v administraciji „Slov. Narodu". (112 3i zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj nmetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—6) V sredi trga Postujiiie stoječa, za vsako obrtnijo pripravna hiša s poljem jn i;o/.doiu vred se proda; kup zadevajofcim vprašanjem odgovarja: M. L. v Postojini, poste restante. (122—1) 1« I I Mazilo za lase! po prof. tir. 1 ".t tli a, jedno najboljših s red n te v, da se prostor, kjer rasto lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, oh jednem jim da e lep lesk in se uporablja z gotovim uspehom pri tisočih. I 1 lonček za dolgo času samo (H> lir. prodaje, pravo le lekarna ,,|»rl sanioro;'ii-. v Ljubipmi I na IfleMluem trgu. (.2«—7) | Y najem so dajo travniki, polje, pod, kozoleo in velik Jilev, VBaktl posebe ali vse skupaj, pri Guziji v SpodnjeJ Šiški. Proda ne poljsko orodje in živina. Kdor želi kaj v nuj* 111 vzeti ali kup ti oglasi naj se do 1. marca t 1. v Cru-zijevej kisi it. 30 pri Vinka Novaku, (97—3) trgovcu. aLekarja NiiNsbaiiitier-Ja Kit i? ia Svarilo: Ker se večkrat poskuša, moj preparat z drugimi popolnem nevplivnimi, da, večkrat celo škodljivimi mešanicami nadomestiti, opozorujem p. p. kupovalce, naj pazno in odločno .1. Mut*«b»»uiiier- je>o> kinu • železno- in kina-nialaga-vino zalito vaj o. Kina-železno-malaga-vino jo jedin popolnem zanesljiv ia neškodljiv na zobe vplivajoč doher pripripomocek za napravi jan je in čiščenje krvi, za hitro odpravo bledice in za odpravo poniaunjkuja krvi, proti boleznim v želode!, migreni, »uUKroinu, Mkro-fluiozuotdi, proti boleznim v )»bu>lku, i^oi laiici in na plucu.li. K i n a - m a 1 a ga-v in o posebno krepilen pomoček za slabotne otroke in ženske po prestauih težkih boleznih, osobitu po otročjej postelji. Spričevala: V raznih slučajih rliahitise, skrofuloze, anemije rabil sam kina-železno-malaga-vino od g. lekarja J. Nus.sbaumer-ja ; uspeh je bil zelo ugoden in jaz morem to vino zaradi lehke prebavljivosti, okusiiosti in izvrstnega učinka najtoplejo priporočati. Na Dunaji, v decembru 1880. (441—8) Dr. «tir tla, c. kr. vsenčiliščni docent, predstojnik odd. obe. poliklinike. Potrjujem, da som v kina-žclezno-malagra-vinu lekarja g. J. Nussbaumer-ja v Celovci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. Line na D., 1880. Prof. dr. J. B. Tbuler s. r. Radostno potrjujem podpisani, ihjc kim-železno-malaga-vino\uk&ryA g, J. Nussbaumer-ja preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter avojej lastnosti mnvžitel) krvi in pospešujoč prebavljenje in da vse drug-e železno preparato zelo prekosi. Line na D. I »r. i-. Winternitz. Pošljite mi s prihodnjo pošto 10 steklenic VaSef;a kina-Železno-malaga-vina, kateri je mojo ženo, ki več let trpi nu spodnjem telesu, swr/i rešil. Na Dunaji, 18. oktobra 1880. I>r. Ig. Weis«. Razposiljalna zaloga: J. Nussbaumcr, lekar v Celovci. Zaloge sa Kranjsko. VLjubljani: G. Plccoli, lekar. V Metliki: li'ariau, lekar. V Kadovljici: A. BoMahi lekar. F. 2 -*r-3 Z f 3 4 c3 IS] •r-t a > o o v 0.0 #1 >■ -r- o c R.S p e •M ca • M. ë 2'° M ee r M > 2-to £ M eg a j* 'C cd O 00 ti > P. a; rt .S. t -ca ep 0 _ a »g * rt t_ O "S eu i O B •g h '5 i 'S»i a 0 cfl s rt O i- I rt m E g tu 9 — 4 S o Is ' M ? a ■ S e S rt rt" B> 1 S 9 ° S efl *S •H o 51« w'j 1 . 1,1 .2 ml • S ■7 « a « I 1 1 Marij inceljske kapljice za želodec, iieproc/no izvrstno zdravilo zop^i vse bo lezui v želodci, in nepresežno zoper ne slast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da g;lava ne boli (če izvira bolečina iz Kelodoa), zoper krd v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. < >lo vna lo *Jf t*.: Lekar C- llrady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane ijatr 8S kr. Prave ima serno.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. VNovem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergman n. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. deGironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cel ji: lekar J. K upf ers ch mi ed. VKraiij: lekar Drag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj so kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kap-ljiee za želodec morajo imeti v aklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfon — Brady & DoBtal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobo utisnono sod-nijsko spravljeno varslveno Bnn,meuje in zavoj mora biti zapečaten z našim varHlveuiiu znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znako*' istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—25) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armio. Lastnina in tisk „Narodne tidkarne".