SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom posipan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo in ekspedlclja v ,.Katol. Tiskarni«, Vodnikove ulice St.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 234.
V Ljubljani, v petek 12. oktobra 1894.
Letnilt XXII.
Iz davčnega odseka v državnem zboru.
D un a j , 10. oktobra.
Vzlic dolgotrajnim razpravam in mnogim sejam davč. odseka morem danes le malo poročati, ker je po dolgotrajni debati vsprejel se predlog, da naj vlada izdela in odseku predloži natančni izkaz in račun, po katerem bo še le mogoče konečno glasovati o § 98, ki določnje merilo za obdačenje delniških družeb in hranilnic.
Odsek je principijelno to sprejel, da se imajo male hranilnice varovati ter ne z 10% obdačiti, pač pa velike hranilniee.
Odsek odobril je potem § 99, ki določuje, kje se ima predpisavati davek in sicer, da se ima davek predpisati tam, kjer je podvzetje, če tudi tam ."podvzetnik stanuje.
Paragraf 100 pa določuje, da se ima pri rudnikih, tovarnah in drugih obrtnih podvzetjih predpisati 80 odstotkov davkov v oni občini, v kateri se izvršuje obrt, 20 odstotkov pa, kjer stanuje lastnik podvzetja ali tovarne. Tej določbi so se uprli nekateri odborniki in zahtevali, da zadostuje, da se 10 odstotkov od davščine odpiše v občini bivanja do-tičnega podvzetnika, in 90 odstotkov v občini, v kateri se izvršuje obrt ali tovarna.
Osobito dunajskega mesta poslanci so se z vso odločnostjo protivili predlogu manjšine, (Povše in dr. Steinwender), čez da s tem se krati dosedaj mestu Dunaju priznana pravica do 20 odstotkov predpisane davščine. Temu se je ugovarjalo, da če je mesto Dunaj, v katerem imajo osobito velika podvzetja svoj navadni sedež ali osrednje vodstvo, uživalo to dobroto, ne more se trditi, da je bila ta dobrota tudi opravičena. Mnogo je podvzetij, tovarn in enakih rudnikov, ki imajo svoj sedež na Dunaju, ker bogatim gospodom bolje ugaja živeti na Dunaju kot v malih mestih ali celo vaseh, v katerih se vrši njih podvzetje in le zaradi tega, ker ti gospodje lastniki firme ali družbe stanujejo na Dunaju, naj to mesto bodi deležno 20 odstotkov od predpisane
davščine. Trditvi, da ima mesto vendar le kaj stroškov za take firme in njih centralne urade, ugovarjalo se je, da se mala mesta pogostoma celo zadolže, le da izposlujejo vojaške posadke ali garnizije, velike zavode, urade, n. pr. obratna ravnateljstva železnic itd.
Tem za take dobrote prosečim mestom pa zadostuje dobiček, katerega imajo s tem, da se stanovanja bolje oddajajo, da dobi mesto več užitninskega davka, da imajo meščanski obrtniki več zaslužka itd., s kratko besedo, veliko mesto Dunaj bodi zadovoljno s tem, da se tu zbirajo bogatini, ki potratno žive in obilni zaslužek dajo raznim obrtnikom, gostilničarjem, mesarjem, pekom itd.
Toda vsi utemeljeni ugovori niso zmogli, ter se je predlog manjšine zavrgel in sprejel predlog vlade oziroma večine pododseka, ki odkazuje občinam, v katerih se nahaja sedež velikih podvzetij, 20 odstotkov od predpisane davščine.
V drugem obveljalo je, da se ima onih osemdeset odstotkov znašajoča davščina razdeliti na vse one občine, v katerih se izvršuje dotično podvzetje in sicer na podlagi obsežka obrta ali podvzetja v dotični občini.
Po § 101 pa ima predpisati se davek v občini, v kateri je sedež kreditnih zavodov in zavarovalni«, z 80% in le z 20% v občinah, v katerih so upravni uradi, oziroma, zastopstva, agenture. Najvažnejši je pač § 102 , h kateremu je že polno premenjevalnih predlogov oglašenih.
Po vladnem načrtu imel bi se ta paragraf sledeče glasiti: Od železničnih podvzetij ima se od davščine 10 odstotkov predpisati v oni občini, v kateri ima železniško podvzetje svoj sedež. Pri c. kr. državnih železnicah je v tem oziru merodajen sedež vrhovne oblasti. Nahaja se sedež železniškega podvzetja v oni deželi, skozi katero vodi dotična železnica, ima se nadaljnih 30 odstotkov v tej deželi predpisati, in ostalih 60% pa se razdeli na vse one dežele, skozi katere vodi dotična železnica in i n sicer v meri dolgosti železniške proge. Ako do-
tična železnica vodi le skozi eno in isto deželo, predpiše se vsa davščina v dotični deželi.
Od onega deleža, ki pripada na eno deželo, se tri četrtinke predpišejo v občini, v kateri se nahaja obratno vodstvo, oziroma ako tega v deželi ni, pa v glavnem mestu dežele.
Pri državnih železnicah se ima vedno predpisati davek v glavnem mestu dežele s tremi četrtinami in ostala četrtina se razdeli na vse one občine, skozi katere vodi dotična državna železnica in velja v to kot merilo površje železniškega ozemlja.
V koliko bi po tem vladnem načrtu imele do-tične občine dobiti, je vlada odseku predložila poseben izkaz, iz katerega posnemam sledeče: Po ljudskem štetju iz 1. 1890 je v naši državni polovici 28.312 občin.
Dosedaj znašal je davek obrtni in dohodninski od železnic ua leto 8 milijonov in 400 tisoč gld., od katerega se je le v Niže-Avstrijski deželi predpisalo 3 milijone in 400 tisoč gld. Od teh 84/10 milijonov železnicam predpisanega davka se je predpisalo na posamezna mesta:
Dunaj 3.374,845 gld., L i n c 132,262 gld.; So 1 n o g r ad 43,899 gld., I n o m os t 363,723 gld., F e I d ki r c h 17,177 gld., Gradec 555,380 gld., Celovec 190,903 gld., Ljubljana 159,539 gld., Brno 711,690 gld., C er novice 195,504 gid., Trst 31,934 gld., Gorica 67,337 gld., Poreč 24,212 gld., Opava 198,347 gld., Krakovo 100,801 gld., Levov 276,264 gld., Praga 1.391,738 gld, Smihovo 192,068 gld., Te-plice 314,168 gld. itd.
Velike pomembe je, koliko davka se predpiše deželam oziroma kakemu mestu, ker na te davčne svote nakladajo deželni zastopi in mestne občine deželne, oziroma mestne naklade in prav zaradi tega je največje važnosti, da se predpisovanje davščin raznim železnicam tako vrši, da imajo dežele, oziroma mesta mogočost do pobiranja naklad.
Pododsek je zavrgel predlog vladin in po predlogu poljskega poslanca sklenil nasvetovati odseku da se imajo tri četrtine predpisati glavnim mestom
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XLV1I.
Prešle so slabosti, katere je bil dalj časa sem trpel moj želodec, prešla je glavobol in jed mi je dišala izvanredno. Izvrstno sem prebaval in krep-keji sem postajal. Občudovanja vredna previdnost! vzela mi je bila moč, da me je ponižala, vrnila mi jo je, ker bližal se je čas sodbe in hotela je, da ne omagam, ko se proglasi.
24. dne novembra odvedli so enega izmej nas dr. Forestija, iz svinčenic, kam, nismo mogli izvedeti. Ječar, njegova žena in čuvaja bili so prestrašeni; nihče izmej njih mi ni hotel odkriti skrivnosti.
»Kaj pa hočete zvedeti«, rekel mi je Tremerello, »ko ne morete zvedeti ničesar dobrega? Povedal sem Vam to vže prevečkrat, vže prevečkrat«.
'i
»Povejte, kar veste, kaj mi koristi, ako mi še naprej skrivate?« kričal sem nevoljen, »ali Vas nisem vže davno razumel, da je obsojen na smrt?«
»Kedo? ... on? ... dr. Foresti? . . .
Tremerello je utihnil, a veselje do klepetanja ni najmanjša njegovih čednostij.
»Pa ne recite potem, da sem klepetav; jaz nisem hotel o tem ni besede ziniti: spominjajte se, da ste me prisilili«.
»Da, da, jaz sem vas prisilil; a pri mojej veri, povejte mi vse! Kaj je z ubogim Forestijem ?«
Ah, gospod! moral je čez »most stokanja«, on je v kriminalnih ječah ! Smrtna sodba prebrala se je njemu in onima dvema«.
»Ali se bode izvršila? Kedaj? O reveži! In kedo sta ona dva druga?«
»Ne vem več, ne vem! Sodba se še ni proglasila. Po Benedkah se govori, da se bode kazen premenila nekoliko. Bog daj, da bi nikoga iz mej njih ne usmrtili. Bog daj, da bi, ako vže ne odidejo vsi smrtni kazni, se vsaj vi oprostili. Jaz Vas imam tako rad . . . oprostite mi mojo prostost . . . kakor bi bili moj brat!«
In ginjen je odšel. Bralec pa si lahko misli, v kakej razburjenosti sem bil celi oni dan in naslednjo noč in toliko druzih dnij, v katerih nisem mogel izvedeti ničesar.
Negotovost trajala je mesec dnij: nazadnje so se vender proglasile sodbe prve obravnave. Zadele so mnogo osob, devet izmej njih bilo je obsojenih na smrt in potem pomiloščenih v ostro ječo, nekateri 20 let, nekateri 15 (dva med njimi morala sta prestati kazen na trdnjavi Spielberg poleg Brna na Moravskem), nekoji 10 let ali manj (in ti so šli na ljubljanski grad).
Da se je spremenila kazen vsem, ki so bili prizadeti v prvej pravdi, je bil toli razlog, da mora smrt prizanesli i onim, ki so prizadeti v drugem? Ali pa se je skazala milost samo prvim, ker so bili zaprti, predno so se proglasile naredbe proti tajnim društvom in se bode strogost obrnila proti drugim?
»Rešitev dvoma ne more več daleč biti«, dejal sem; »Bog bodi zahvaljen, da imam časa dovolj, da vidim smrt naprej in se lahko pripravim nanjo.	(Dalje sledi.)
L, C
l


n ena četrtina na vse občine. Kakor že omenjeno, razprava bode obširna in se nikakor ne more danes presoditi, kako bode osnovan ta važni paragraf. Ostali paragraii tega poglavja niso tolikega pomena in bodo skoro gotovo nespremenjeni sprejeti po vladnem načrtu, s tem pa bode odseku ostalo le še kratko delo, to je posvetovanje o rentnem davku, katero delo bode lahko med trajanjem drž. zbora dognal, tako da bode dognal o pravem času cel načrt za davčno preosnovo, o kateri bode, kakor se čuje, razpravljal državni zbor na spomlad po dovršeni budgetni razpravi.
Borba na Ogerskem.
Vlada je mislila, da bode vse ložje šlo s cerkveno političnimi predlogami po počitnicah, nego pa gre v resnici. Ce tudi je bil civilni zakon že vsprejet, vendar se magnatje niso dali prisiliti, da bi kar drugim predlogam pritrdili. Pokazalo se je. da v ogerskih plemenitaških krogih še vedno vlada nekaj krščanskega duha, ki se upira liberalnim nameram sedauje ogerske vlade. Magnatje so zavrgli dve predlogi, kateri st» nasprotovali krščanskemu duhu, predlogo o svobodnem bogoslužju in pa predlogo o recepciji Židov. Večina zbornice se je izrekla proti temu, da bi se na Ogerskem priznalo brez-verstvo in pa da bi se komu dovolilo prestopiti v židovsko vero. Ne le katoliki, temveč tudi protestante so se zgrozili p.-ed tema dvema določbama.
Temu se ne čudimo. Jasno je, da sedanje nevarne zmote po vsej Evropi izhajajo baš iz brezverstva. Socijalizem in revolucionarni anarhizem sta le nastala, kjer je prebivalstvo jelo zgubljati vero. V takem času pač nikdo, komur je ljudska in državna blaginja na srcu, ne bode priporočal, da naj se brez-verstvo kar zakonito priznava. Posebno bi pa kaj tacega imelo slabe posledice na Ogerskem, kjer so verske zadeve že semtertja precej zamotane in nravnost močno peša. Baš na Ogerskem se že semtertja kaže socijalizem v kaj nevarnih oblikah in bode vsekako treba tudi verske pomoči, da ne pride do kacih prekucij.
Zidovstvo ima že velik vpliv na Ogerskem, ta vpliv bi se pa še povekšal, da bi se dovolilo kristi-janom pristopati k židovstvu. Prave potrebe za to tudi ni nobene. Če se tudi ne oziramo na to, da je krst neizbrisljiv, je tudi to pomisliti, da ga pač tudi na Ogerskem ne najdeta človeka, ki bi iz prepričanja pristopil k židovstvu. Mi vemo, da bi mnogi na Ogerskem Židom na ljubo zatajili krščanstvo, ali to bi storili le iz dobičkarije. če bi se bila vladna predloga vprejela bi se bila vera naredila za nekak predmet barantije, kar se pa seveda dopustili ne more. Vpliv židovstva je že sedaj povsod poguben v nravnem in narodnc-gospodarskem oziru, tem po-gubnejši bi bil ta vpliv, ko bi več kristijanov pristopilo v židovstvo, kateri bi seveda vplivali na svoje še krščanske sorodnike. To bi bila nekaka pot do popolnega židovskega gosp:dstva na ono strani Litve. To je, po čemur hrepene židje. Da je stvar za židovstvo velicega pomena, je pač vidno iz židovskih listov, ki so tako ropotali. Veselje nad zmago v Budimpešti pa ne mora biti popolno. Pred vsem nas vznemirja, da se je za zmago nekoliko zahvaliti ogerskim protestantom.
Zakon o recepciji Židov bi bil vsprejet, da je vlada zanj pridobila protestante. Večina je tako majhna, da tudi ni izključeno, da se premeni v manjšino, ako vlada napne vse sile. Videli smo že pri civilnem zakonu, da se na maguate ni preveč zanašati.
Pa tudi sedaj se je kazala povsod neka neodločnost. Zakona o vzgoji otrok mešanih zakonov in pa o civilnih matrikah sta v taki zvezi s civilnim zakonom, da bi se brez njiju ne bil predložil sankciji. Brez civilnih matrik bi se obvezni civilni zakon niti uvesti ne dal. Kar se tiče prve teh predlog, je um-Ijivo, da so katoliki zanjo glasovali, ker jim napol ugaja in je nekoliko boljši od sedanjega stanja, za poslednjo predlogo glasovati pa ni bilo nobenega pravega razloga.
Glavno stvar je vlada dosegla, civilni zakon se bode uvel, ako morda krona ne bode imela proti njemu preveč pomislikov, drugo bode pa skušala doseči pozneje.
Kakšen krik je bil, ko je bil padel civilni zakon, ministerstvo je dalo ostavko. Sedaj se pa na nič tacega ne misli. Vlada najbrž misli že sprejete predloge predložiti sankciji, naj se odklonjeni že drugi
pot v gospodski zbornici sprejmeta ali ne. Res je, da bode Wekerle imel nekoliko težav v zbornici poslancev, da mu nekateri skrajni levičarji odreko pomoč. Mogoče je celo, da pride do ministerske krize, ali pa razpusta državnega zbora. Vse to pa ne bode dosti pomagalo, ker v državnem zboru ni katoliške stranke iu ni še upati, da bi jo prinesle bodoče volitve. Katoliško gibanje le prepočasi napreduje. Ogerski katoliki le preveč pričakujejo rešitve od gospodske zbornice, ki za to nima potrebne moči Treba je, da povsod kmalu prodere prepričanje, da le iz katoliškega mišljenja narodovega more priti pomoč, in da vsi pravi katoliki po moči razširjajo mej narodom katoliško zavest.
Nesposredne bode pa liberalizem sam pomagal katolikom. Ljudstvo bode jelo samo spoznavati slab plod liberalizma, kakor ga že drugod. Liberalci bodo s takimi zakoni, kakor jih je skovala sedanja ogerska vlada, stvar še le pospešili. Tudi na Dunaju je bil liberalizem mogočen, ali je dogospodaril, pa bode tudi prej ali slej dogospodaril tudi na Ogerskem. Seveda bode poprej v mnogih ozirih napravil mnoge škode, toda večkrat le škoda ljudi zmodri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. oktobra.
Češka radikalna ali napredna stranka se že postavlja popolnoma na svoje noge. Te dni je poslala okrožnico do svojih privržencev po deželi, da naj naznanijo zaupnike za novo organizacijo. Stranka se misli popolnoma na svojo roko organizovati. To kaže, da misli pri volitvah postaviti svoje kandidate. Mej Mladočehi vlada velika nevolja na napredno stranko, ki se resno pripravlja, da jih izpodrine. Napredna stranka pa baje misli popustiti Češko državno pravo in se pred vsem poganjati za narodno jednakopravnost, občno volilno pravico in socijalne reforme.
Premene v diplomatični službi. Veleposlanik v Parizu postane grof Anton Wolkenstein-Trostburg, ker sedanji veleposlanik grof Hoyos pojde v pokoj. Wolkenstein, ki ima sedaj 63 let, je bil veleposlanik v Peterburgu in je že dolgo želel dobiti kako drugo mesto, ker mu mrzlo severno podnebje ne ugaja. Za veleposlanika v Peterburg pa pojdo sedaj knez Franc Liechtenstein, brat sedaj vladajočega kneza Janeza Liechtensteina. Franc Liechtenstein ima še le 43 let. V diplomat čni službi bil je dvakrat. Nekaj časa je bil vojaški ataše pri poslaništvu v Bruselj u in pri papeževi škofovski petdesetletnici je bil izredni cesarjev odposlanec. Poslanik v Bukareštu grof Goluchovski se odpove diplomatični službi, ker predolgo ne pride ne kako višje mesto. Za poslanika v Bukarešt pojde sin de-želnobrambenega ministra, grof Rudolf Welsers-heimb.
Ogerska katoliška stranka se le misli bolje organizovati. Po programu, ki ga sedaj razglaša, bode ta katoliška stranka nadaljevala borbo proti nerešenim cerkvenopolitičnim predlogam, v kolikor škodujejo interesom katolikov in ogerskega naroda. Ustavljala se bode tem predlogam, ako jim tudi pritrdi gospodska zbornica, da prepreči njih sankcijo Nadaljevala bode svojo organizacijo po vaseh, mestih in komitatib. Odločno se bode upirala reformi uprave. Borila se bode proti fiuatični in gospodarski politiki sedanje vlade. Potegovala se bode za razširjenje volilne pravice, zagovarjala vrejenji narodnostnega vprašanja po potu pravice in umestnosti. Naposled bode pobijala vse težnje, ki nasprotujejo avstro-ogerski na-godbi. Ta program je gotovo dober, le želeti je, da bi se po njem ravnalo in zlasti je želeti, da se katoliško gibanje ne bi omejevalo na nekatere plemenite kroge.
Castelar pri Papežu. Spanjski politik Ca-stelar je bil predvčeraj jedno uro pri papežu v av-dijenciji. Papež je bajč v pogovoru razložil, kake politike se drži sv. Stolica proti Franciji in Španiji. V kratkem misli papež, kakor se je izrazil proti Castelaru, izdati encikliki za Severno in Južno Ameriko. Castelar se je pri avdijenciji prepričal, da je papež še popolnoma zdrav in čvrst na duhu.
Rusija. Minister notranjih stvarij je nekda pozval škofa Kuliuskega v Kielcah, da naj se od-po<3 škofiji. Pred jednim letom je pa bila vlada zatvorila duhovno semenišče v tem mestu. Pri vsem tem pa še nekateri trdijo, da ruska vlada ne zatira katoliških Poljakov. — Ko pojde car na Krf, bode carjevič vodil vladarske posle. Nekatere važnejše tvari si bode pa bajč car sebi pridržal.
Španija. Nekaj nevarnega slutijo v tej deželi. Vlada je izdala te dni neko povelje, da imajo častniki ostajati v vojašnicah. Gotovo je morala imeti kak povod, da se je tako povelje izdalo. Vladni listi trdijo, da se ui ničesa bati, toda mej prebivalstvom se razširja vedno bolj govorica o nekem republikanskem gibanju. Da republikanci pridno delujejo, kaže to, da je Salmeron bil šel na Portugalsko, da se sporazumi s tamošnjimi republikanskimi privrženci. Lizbonski republikanci so mu priredili banket pri katerem se je mnogo govorilo zoper monarhijo. Zaradi tega banketa so Salmerona zaprli iu izbirali s Portugalskega. Portugalška vlada se očividno boji, da bi se s Španjskega ne zaneslo kako nevarno gibanje.
Slovstvo.
Zlate jagode. Zbirka basnij za slovensko mladino in priprosto ljudstvo. Nabral Anton Kosi. Izdala Kleinmayr & Bamberg. Stranij ima lično vezana knjižica 144. Cena ji je 60 kr. — Knjižica objavlja lepo, izbrano blago, zato je za mladinsko berilo vredna iskrenega priporočila.
Slovenska pratika za navadno leto 1895. Založila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Cena 13 kr. — Poleg navadnih koledarskih stvarij donaša pratika več poučnih spisov in zabavnih drobtin. Izdajo zaljšajo podobe nadvojvode Viljema, nadškofa Posiloviča in cerkve na Višarjih.
Theologisch praktische duartalschrift. IV. zvezek tega izvrstnega teologičnega letopisa izšel je ravnokar na svetlo ter donaša v ozobilji raznega izvrstnega teologiško-praktičnega blaga.
Slovanska knjižnica. —- L o t a r i j k a. Hrvaški spisal Večeslav Novak. — Izgubljeni sin. Iz srbskega „Putnikau leta 1862. — Mrtvaška srajca. Iz BPutnika" 1. 1862. — Vse tri poslovenil Sim. Gregorčič ml.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. oktobra.
(Na shod v Slov. Bistrici) je zadnjo nedeljo prišlo mnogo volilcev. Poročala sta poslanca dr. Radaj in prof. Robič. G. Robič je koncem poročila zatrdil, da takoj izstopi iz Hohenvvartovega kluba, ako vlada ne bode v proračunu vzela v poštev slovenskih paralelk v Celju ali pa če bode budgetni odsek odklonil dotično svoto.
(Iz Trnovega) se nam je sinoči brzojavno sporočilo, da so pri volitvi štirih volilnih mož v Jabla-nici, kjer so bili lani izvoljeni naprednonarodni volilni možje, letos zmagali konservativci.
(Duhovniške izpremembe v lavantinski škofiji.) C. g. Anton Aškerc, kaplan v Mozirju, je premeščen v Skala in č. g. I. Medvešek iz Škal v Mozirje. Novo-mašnik č. g. L. Slambeger pride za kaplana v Loko.
(Osebna vest.) Načelnikom okr. cestnega odbora v Kostanjevici je bil izvoljen g. J. Globočnik, posestnik na Dobravi, njegovim namestnikom gosp. Otmar Sever, župan v Kostanjevici.
(C. kr. centralna komisija za umetniške in zgodovinske spomenike.) V zadnji seji je konserva-tor profesor Rutar poročal o dosedaujih izkopinah na Magdaleuski gori pri Šmarju in raziskovanju pri Brezjah poleg Mirnepeči. Konservator Anton pl. Globočnik se je odpovedal častni službi konservatorja tretje sekcije. Deželna vlada kranjska poroča, da radi pomanjkanja denarnih sredstev sedaj ui mogoče v vsem prenoviti cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru ; le streha se bode popravila.
(Šolski pouk) se je pričel v Idriji 2. t. m. s sv. mašo. Da bi bilo še 14 šolarjev pa bi jih bilo ravno 800. — Bl»ga soproga g. šolskega vodja je močoo zbolela in se priporoča znancem v molitev.
(Kako Hrvatje sodijo o igrokazu „Graničarji"?) Včerajšnji „Agramer Tagblatt", govoreč o zadnji predstavi „Graničarjev" v Ljubljani, piše: „Die Pieltit, vvelche man bei uns diesem Stiicke gegen-iiber hegt, das au die ersteu Schritte unseres Dra-mas, an die Kinderschuhe des kroatischeu National-theaters erinnert, kann freilich in Laibach nicht zur Geltung kommen und deshalb lautet auch die Be-urtheiluug des Stilckes sehr nttchtern." — Te besede se precej strinjajo z oceno BGraničarjev", objavljeno v našem listu. Omenjamo jih pa zato, ker se režiser slovenskega gledališča, nervozni gospod Freudenreich, pritožuje nad našo oceno in prav neotesano osebno napada našega g. kritika, kateri je igro rcenil kot veščak popolno stvarno in strokovno. — Take kritike se bode v Slovencih moral
privaditi tudi sam — Dragotin Demeter Freuden-re:ch -Veselič!
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v soboto, 13. dan oktobra 1894. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Policijskega odseka poročilo gledd uredbe stranišč in odprave fekalij. III. Šolskega odseka poročilo glede ustanovitve višje dekliške šole. Tajna seja.
(Premestitev mestnih uradov.) Poleg že oni dan navedenih oddelkov mestnega magistrata ljubljanskega, preselila sta se te dni v nekdaj Galetovo sedaj mestno hišo tudi c. kr. mestni šolski svet ter vojaška razvidnica, in sicer se nahajata oba v II. nadstropju imenovane hiše.
(Železnica Savinjska dolina-Kamnik.) Kakor poročajo, bode štajerski državni poslanec 'g. Miha Vošnjak v kratkem poročal o imenovani železnici v železniškem odseku drž. zbora.
(Iz Devina.) Danes 11. t. m. je bila volitev župana v Devinu. Izvolili so g. Miroslava Ples-a, veleposestnika v Devinu. V starešinstvu je 7 starih in 5 novih cbč. zastopnikov, vsi posestniki in sinovi slovenskih mater. Upati je torej, da ne bo tudi de-vinsko starešinstvo več držalo križem rok, ne bo mirno spalo, kakor pretečenih 9 let, temveč da se bo pridno poprijel® zamujenega dela. Z veseljem se je sprejela vest, katera je po vasi že razširjena, da se bo sezidala občinska hiša, ali »narodni dom", v katerem bo šola, kapelanija, obč. pisarna in druge shrambe za občinske potrebščine. Želeti bi bilo, da se to uresniči, vsaj ue bo treba občini plačevati vi-socih najemščin za kapelanijo, šolo, učiteljevo stanov, itd. Upati se tudi sme, da bo sedanje novo, krepko starešinstvo gotovo preskrbelo občinski vodnjak, da nas ne bo po svetu sram, ker moramo vodo plačevati po 2 kr. škaf. Celemu slav. starešinstvu voščimo srečna tri leta, in sebi konec treh let narodni dom in občini zelo potrebni vodnjak; če ne bodo mogli vsega zveršiti, bodemo zadovoljni, da nam preskrbijo vsaj prvo; namreč »Narodni dom". — Pred nekaj meseci je dal knez Hohenlohe svojemu kapitanu Petru Pavlini slovo, in sicer radi nerednosti, nepoštenosti itd. — Brez službe klatil se je po Trstu , jedel in pil, dokler je imel kak krajcer. Ko mu je denar pošel, ustavil se v hotelu „Alla Citta di Vienna", živel tam cel mesec, ne da bi kaj plačal. V torek popoludne se je pa ostrupil, in našli so ga v sobi že mrtvega. Bil je 45 let star, neoženjen. — Kakeršno življenje taka smrt. — Ta je že drugi slučaj v malih letih med posli knežje družine.
(Trgatev v Ljutomerskih goricah). Kvatemi teden lep, potem pa trije grdi; ta rek se je letos popolnoma vresuičil. Po krasnem vremenu kvati-r-nega tedna je začelo deževati skoz štirnajst dnij skoro neprenehoma, in še zdaj nimamo stalnega vremena. Grozdje je začelo pokati iu gnjiti in zato so začeli sploh brati, čeravno je za ta kraj še uekoliko pre-rano za trgatev. Lani nas je prisilila toča, ki je prišla 10. oktobra, letos pa deževje, ki je tudi končalo 10. oktobra s strašnim hliščem. Trgatev se vrši tiho in urno, ker bi vsak rad to malo, kar ima, v klet spravil. Mošt je boljše sorte, po kvantiteti in kvaliteti lanskemu podoben, ceno pa hočejo nekoliko pritisniti. Vendar še pravi vinski kupci niso še prišli; kjer so dobro škropili, letos ni pozuati strupene rose, zato je les lepodorastel in dozorel, iu to nam daje upanje na boljšo trgatev drugo leto. Kakor je deževje trgatev pospešilo, tako je poliska dela, zlasti setev zadržalo, da še skoro nihče ui ozimine pose-jal. Kdor ima gorico, tudi ue bode mogel sejati, dokler trgatve ue konča. Voda je mnogo škode naredila po goricah in na polju, ker je mnogo zemljo odnesla iu cele njive preplavila. Ljudje pravijo, da že blizu dvajset let ni bilo toliko dežja iu vode, kakor te dneve. Klanci in ceste si sedaj v takem stanu, da bodo jako težko mošt z gorice spravljali.
(Sadje v ljutomerski okolici) je letos jako obrodilo. Kakor lani slive, tako so letos jabljane in hruške vse polne, da nekaterim še posode pomanj-kuje za jabelnčico ali tolkljo. Nekateri bi radi sadje prodali, pa prav h kupcev ni, in ti, ki nekaj kupujejo, ponujajo preslabo plačilo; za štrtinjak lepih na-trganih jabolk največ po 10 gld. Tudi jabelnčica nima prave cene, ker jo je obilno. Sicer pa so ljudje zadovoljni, da imajo vsaj jabelnčice, ker je vina malo. Nekateri sicer prorokujejo: kakor so lani slive, letos jabolka, tako bode drugo leto gorica obrodila. Bog daj, da bi se to zgodilo, a taki proroki, ki kislo zelje jed6, malo ved6, pravi naše ljudstvo.
(Živo srebro) se je v minolem letu v Avstriji pridobivalo le na Kranjskem in sicer v Idriji, pri
sv. Ani in v Litiji. V teh treh krajih je delalo 1047 oseb, ki so dobili 762.145 met. stotov živo-sreberne rude v vrednosti 735.493 gld., in scer v Idriji 663.464 stotov, pri sv. Aui 80.250 in v Litiji 18440 stotov. Zi vega srebra so natopili 5118 met. stotov v vrednosti 1.068,515 gld.
(Iz Idrije) se nam poroča, da jo bode nerado-voljno zapustil dr. Fr. Netušil. Želimo si dobrega naslednika.
(Trgatev na Bizeljskem) je letos obiina, ker so vinorejci že pred deset leti začeli zasajati ameriško trsie.
(Sadjarska razstava) bode prihodnjo nedeljo v Loki pri Zidanem mostu v tamošnji šoli; ob jednem bode ob 3. uri prpoldne g. I. Bele predaval o sadjarstvu.
(Prepovedan sejem.) Okr. glavarstvo v Brežicah je prepovedalo sejem na Planini dne 15. oktobra ker občina še ni priskrbela pravega prostora.
(Koliko damo za naše diplomate in vpokojene vojake.) Troški skupnega ministerstva zuašajo na leto 772.410 gld. Diplomatični in konsularni zastopniki I. vrste v Nemčiji, Franciji, Britaniji, Italiji, Rusiji, Španiji in Turčiji skupaj 1,324.540 gld.; zastopniki II. vrste po drugih državah 663.388 gld. Skupna svota za naše prekanjene diplomate znaša tedaj 2,798.238 gld. — Za vpokojene častnike in vojaške uradnike pa bomo letos izplačali 10,906.744 gld. Vpokojenih pa imamo 367 generalov, 2043 štabnih častnikov, 2458 nadčastnikov, 29 vojaških duhovnikov, 612 avditorjev, zdravnikov in računskih vodij, 590 vojaških uradnikov in 378 peuzijonistov pri deželni brambi. Vse te milijone plačajo davkoplačevalci. Kako pokojnino pa dobi davkoplačevalec po 40!etnem trudapolnem življenju? Ako je srečen, pride v kako ubožnico. Ali bi tedaj ne bilo pravično, da bi slavna vlada, katera dosluženim gospodom častnikom na leto da 11 milijonov, vsaj par milijonov porabila tudi za stare obrtnike in delavce ? — In kako lahko bi si ti novci dobili pri milijonarjih, ko bi tudi pri njih slavna vlada samo prav malo navila davčno struno.
(Na smrt obsojena) sta bila pred celjskimi porotniki zaradi zavratnega umora Janez Ropotec in Ana Raisner.
(Najden mrtvec.) Včeraj popoludne našli so na bregu Ljubljanice pri D. M. v Polju utopljenca, v katerem se je spozual bivši kavarnar na sv. Jakoba trgu, Vincenc Mali o t h. Kakor smo v svojem listu poročali v torek, je on isti moški, ki je s čolna na Francovem nabrežju ponedeljek zvečer pal ozir. skočil v Ljubljanco, a se dosedaj ni moglo poizve-deti o njem. Pokojni zapustil je jednega sina in jedno hčer.
Društva.
(Katoliško-politično in gospodarsko društvo) za Slovence na Koroškem napravi javen shod v nedeljo dne 14. okt. t. 1. v gostilni g. Rutarja v Dolinčicah. Začetek ob 3. uri popoludne. Spored : 1. Pozdrav predsednikov. 2. Kdo more in kako se more kmetu pomagati? 3. Kaj je šola in kakšna mora biti ? 4. O sedanjem političnem položaju. 5. O gospodarskih razmerah. Po zborovanju bode prosta zabava. pri katerej sodeljuje slavno pevsko društvo „Gorotan" iz Šmihela nad Pliberkom. Radi važnih stvarij, o katerih bodo imenitni govorniki na tem shodu govorili, vabi se ude in od njih vpeljane slovenske kmete na ta shod naj-uljudneje.
(Glasbena Matica v Ljubljani.) Koncertna sezona »Glasbene Matice" 1894/95. »Glasbena Matica" kot slovenski koncertni zavod, kateremu je namen, gojiti in povzdigati slovensko glasbo in petje ter slovenskemu občinstvu podajati v kolikor mogoče popolni obliki domača in tuja slavna glasbena dela, sklenila je, tekom koncertne sezone 1894/95 prirediti tri redne velike koncerte pod vodstvom gospoda koncertnega vodje M. Hubada. Izvajali jih bodo : a) zbor: pevski zbor »Glasbene Matice" in eventuelno del šolskih zborov, b) orkester: slavna godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. c) sodelujoči solisti. Prvi koncert bode tekom novembra, drugi tekom januvarija iu tretji tekom prve polovice aprila. — Ukrenilo se je, da izvajajo samo nove, v slovenskih koncertih dosedaj še nepoznane skladbe, in sicer izvirno slovenske, češke, ruske in druge slovanske in inorodne. Sosebno se nameravajo izvajati: V I. koncertu; 1. ,Jutro", ruska pesem Polouskega, za moški zbor in orkester uglasbil Anton Rubinstein, op. 74. 2. »Fantazija" za gosli in orkester, po ruskih narodnih pesmih zložil Nikolaj Rimskj Korsa-kov, op. 33. 3. Anton Foerster. .Kitica", nov izviren slovenski mešan zbor, op. 43 (besede Gregorčičeve). 4. Cerkveni zbor: Anton Bruckner. „Ave Marija", sedmeroglas. mešan zbor. 5. Rihard Waguer, „Zbor predic in balada" iz opere „Der tliegende
Hollauder", za ženski zbor, sopran- in altsolo s spremile vanjem orkestra. 6. Anton Dufak, »Slovanski plesi", za veliki orkester, op. 46. 7. Samostojne klavirske točke. — Pri tem koncertu solistično sodelujeta poleg drugih gg. K. H. ffmeister in K. Jeraj. V II. koncertu se bode 1. izvajala prvikrat v Slovencih simfonija, in sicer Dvofakova d-dur za veliki orkester. 2. G. Fr. Hiiudl, „AleIuja", mešan zbor iz oratorija »Mesija" s spremljevanjem orkestra. 3. Več vokalnih zborov. 4. C. Saint- Saens, »Klavirski koncert g-mol" s spremljevanjem orkestra. Pri tem koncertu solistično sodeluje g. K. Hoffmeister. V III. koncertu se bode izvajala kot jedina točka zi ves večer jedna najkrasnejših skladeb moderne glasbene literature, balada »Svatebni košile", po narodni snovi zložil J. Erben, za sopran , tenor- in bas-solo, mešan zbor in veliki orkester uglasbil A. Dvofak , op. 63. Besede prevaja g. prof. Jos. Stritar. Solistično sodelovanje je med drugimi obljubila gospica Franja Ver-hunčeva, konservatorislinja na Dunaju. — Di se »Glasbene Matice" koncertni zavod v bodoče postavi na trdno stališče, da se koncerti obdrže na dosedanji umetniški višini in se ž njimi osigura dosleden napredek v glasbi iu petju, razpisuje »Glasbena Matica" za navedene tri koncerie bodoče sezoue koncertni abmement pod sledečimi pogoji: Sedeži za vse tri koncerte stanejo: a) cercle a 6 gld. b) sedeži I. reda a 4 gld. 80 kr. c) sedeži II. reda a 3 gld. 60 kr. d) sedeži III. reda a 2 gld. 40 kr. Za rodbine treh oseb stanejo sedeži takisto za vse tri koncerte: a) cercle a 15 gld. b) sedeži I reda a 12 gld. c) sedeži II. reda a 9 gld. d) sedeži III. reda a 6 gld. Vsaka nadaljna oseba v rodbini plača za koncert a 1 gld. Vsak koncert se bode objavil 10 dnij poprej. Aboneuti imajo pravico , izbirati si sedeže v svojih abouovanih vrstah tekom prvih sedem dnij po razglasu koncerta. Zidnje tri dui pred koncertom se vrši splošna razprodaja si-dežev Kdor izmed abonentov ni izbral sedeža, njemu ga v abo-novani vrsti društvo prihrani. Svota se lahko plača v dveh obrokih. Naročila za abouement se vspreje-majo pri odboru in v knjigotržnici gospoda A. Za-gorjana, Kongresni trg št. 7.
Odbor »Glasbene Matice«.
Narodno gospodarstvo.
Električna razsvetljava pri nas in drugje.
Ker električna razsvetljava za stalno mesto L j ubija no samo še vprašanje časa in je v tem oziru vže prekosila mala Skotja Loka z vpeljavo električne razsvetljave naše mesto, zanimalo bode izvestno Ljubljančane, ako jim priobčimo, kako poročajo strokovni nemški listi v štatistiškem oziru in kako je v Nemčiji, osobito pa na Ogerskem razširjena električna razsvetljava. Iz teh podatkov zajeli smo imena do-t čnih mest, število stanovnikov in leto, v katerem se je zavedla električna razsvetljava: Cahi (Auohen) (103.500 stanovnikov) od 1. .januvarija 1893; Al-tona (143.249 stanovnikov) od 20. februv. 1892; Barmen (125.000 stanov.) od 19. dec. 1888; Bremen (135.000 stanov.) od jeseni 1893; Vratislava (355.186 stanov.) od 30. jan. 1891; Kassel (75.000 stanov.) od 1. julija 1891; Darmstadt (56.400 stanovnikov) od avgusta 1888; Desava (40.000 stanovnikov) od 1. oktobra 1886; Dusseldorf(155.411 stanovnikov) od 1. sept. 1891; Elberfeld (132.000 stanovnikov) od 14. oktobra 1887 ; Gera (40.000 stanov.) od 1. jan. 1892; Greifenhogen (7000 stanov.) od od junija 1892; Cummersbach (10.000 stanovnikov) od aprila 1890; Hagen (37.000 stanov.) v jeseni 1890; Hamburg (650.000 stanov.) od d^c. 1888; Hanover (188.000 stanov.) od 3. marca 1891; Ko-lonja (298.000 stanov.) od 1. oktobra 1891; Kodanj (325.000 stanov.) od 3. marca 1892 ; Lubek (70 000 stanov.1 od 15. novembra 1887 ; Mtiblhausen (76.968 stanov.) od 15. marca 1888 iu Stetin (120.000 stanovnikov) od 1. okt. 1889. — Na Avstrijskem vpeljava električne razsvetljave za ceste, ulice, trge in zasebna pod etja počasi napreduje, živahneje pa napreduje na Ogerskem in sledi mesto za mestom. V kratkem bodo uvedla napominano razs etijavo nastopna mesta: Marmaroš-Liget, Kežmark, Pečuh, Erlau, Eperieš, Varaždin ; na Beki jo bodo povečali; daljesled^Arad, Košice in S.binj. — Jasno je torej iz teh podatkov, da imajo manjša mesta — in ne samo na Nemškem — električno razsvetljavo in da je torej načelni ukrep mestnega zastopa ljubljanskega, da se i v naši stolnici uvede ta razsvetljava, pozdravljati in odobravali vsestransko.
Telegrami.
Vojska mej Kitajoi in Japonci.
Tientsin, 12. oktobra. Japonsko bro-dovjc ima menda popolnoma v svojih rokah pečilski zaliv. — Admiral Iko poskuša sedaj prodreti v Port-Arthur. sedaj v Vaj-Haj-Vaj. V več prodajalnicah je zadnji čas gorelo.
Dosedaj so ogenj vselej hitro ugasili. Začela se je stvar preiskovati, kajti sodi se, da nekateri ljudje navlašč zažigajo, da bi mej požarom ropali.
Tientsin, 11. oktobra. Japonci imajo v poslednji pomorski bitvi več zgube, nego se misli, toda jo prikrivajo. Japonski admiral je dal poslednje dni z belo pleskano oklop-nico in z drugimi podobnimi ladijami prirediti demonstracijo. Dve japonski križarici se pa vedno vidita blizu polotoka Santunga.
Bela oerkev, 12. oktobra. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor v kmetskih občinah belocerkovskega okraja je voljen kandidat združenih slovanskih strank, Ignacij Floryk v Tršicu, s 74 glasi. Nemški kandidat Franc Klosel je dobil 55 glasov.
Dunaj, 12. oktobra. Apelni senat je zavrgel pritožbo župnika Deckerta in potrdil obsodbo, s katero je župnik bil obsojen na 10 gld. zaradi prestopka tiskovnega zakona, ker je razširjal neko knjižico, ne da bi bil imel pravico do kolportaže.
Dunaj, 12. oktobra. Plačila je ustavila trgovina z usnjem, Schweder in drugovi v Londonu, ki je bila v zvezi z mnogimi avstrijskimi firmami. Dolgov je 100.000 funtov šterlingov.
Dunaj, 12. oktobra. Iz Ostenda došli brzovlak skočil je s tiru pri Ober Weidlingu, ker je povozil neko kravo, došlo na tir. Na Dunaj je vlak prišel zaradi tega 1 uro in 16 minut pozneje.
Dunaj, 11. oktobra. V treh bukovin-skih okrajih sta dva zbolela in 1 umrl za kolero, v 18 galiških okrajih je 77 zbolelo in 47 umrlo v poslednjih 24 urah.
Brno, 11. oktobra. Umrl je na svoji graščini pri Brnu grof Egbert Belcredi, starejši brat bivšega ministerskega predsednika in sedanjega predsednika upravnemu sodišču, vodja konservativne stranke na Moravskem, član gospodske zbornice in predsednik »Besednega Duma" v Brnu, „Velegrajske Matice", „Moravske Matice" in „Katol.-političnega društva".
Budimpešta, 11. oktobra. Današnja konferenca škofov je sklenila, da se škofje hočejo držati dosedanjega načelnega stališča, ko bi odklonjeni predlogi se zopet predložili gospodski zbornici.
Sarajevo, 12. oktobra. Včeraj ob 12. uri 43 minut po noči je bil v Travniku in okolici precej močen potres, ki je trajal 3 sekunde. Smer mu je bila od vzhoda proti zapad u.
Pariz, 12. oktobra. Porotno sodišče je obsodilo v trimesečno ječo in 500 frankov in contumaciam Drumonta zaradi nekega članka priobčenega v časopisu „Libre Parol". — Sozatoženi urednik lista je bil oproščen.
Bukarešt, 12. oktobra. Soproga prestolonaslednika je včeraj v Sinaju srečno porodila princesinjo.
Peterburg, 12. oktobra. Car menda v torek odpotuje na Krf.
Simla, 11. oktobra. Iz Kabula je došla novica, da je zbolel afganistanski emir. Tu
se misli, da je govorica resnična, kajti v Kabulu razsajajo razne bolezni.
Tanger, 12. oktobra. Angleški poslanik je odpotoval v Fez, da izroči sultanu svojo poverilnico.
60.000 gld. znaša glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljajem v gotovini izplača. Opozarjamo naše častite čitatelje, da je žrebanje dne 16. oktobra.
Umrli so:
V bolnifinici:
10. oktobra. Marija Dokravc, delavčeva hči, 3 '/• leta, marasmus.
Tujci.
10. oktobra.
Pri Slonu: Hohenegg, Agular, z Dunaja. — Oohs iz Prage. — Pipan od Sv, Antona. — Piechi iz Plorence. — Bartl iz Marijnega Celja. Szedo iz Budimpešte. — Dr. Kn&ffl iz Beljaka. — Kromar iz Poljan. — Stark iz Maribora. — Hubad iz Kranja. - Repio z Vrhpolja. — Niemtsuhik iz Doberle Vesi.
Pri Maliču: Halkovieh, Gaber, pl. Plesch, Ludvik in Ribard Honetz, Schmidt, Petritz, Griinn, Leber, Morawetz in Lewis z Dunaja. — Pfeiffar iz Krnova. — Scholz iz Berolina.
—	Pessendorfer, Rebn, pl. Spindler iz Gradca. — Loser iz Trsta. — Schoppner iz Reichenhall-a. — Medved iz Mirne Peči. — Mallner iz Trbovelj. — Negri iz Kranja. — Schuster iz Idrije. — Brunner iz Celja.-— Kittner iz Tržiča. — Ogo-reve iz Konjic. — Senekovič iz Bruck-a.
Pri bavarskem dvoru: Anton Peter iz Pulja. — Se-govich iz Llssignane. — Perz iz Kočevja. — Kmetič iz Trzina.
Pri Juinem kolodvoru: Nellert iz Emendingen-a.
—	Fradt iz Suheifung-a. — Bayr iz H&mburg-a. — Nastran iz Radomelj. — Dornik iz Kamnika.
Pri avstrijskem caru: Pehani iz Žužemberka. — Jobst, Heth iz Malnice. — Schabernig, Hoheuvvarter Val. ii Blatnice. — Hugon Hohenwarter s Koroškega.
Tremeusko sporočilo.
a a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	I Mokrine 1 na 24 ur v «MN
opazovanja		zr&komera t mm	toplomer« po Cdiija			
11	7. n. zjut. 2. a. pop. 9. ». iveč.	741-0 740-0 7410	78 15-2 10-2	brezv. sl. vzh. n	megla del. jasno jasno	000
— — . -— - — -	— —	n	4----
Srednja temperatura 11-2 za 1-0° pod normalom.
Odgovor na »poslano" v št. 233 „Slov. Naroda".
Igralcu, režiserju, leposlovcu in „sinu" „spisova-telja" Graničarjev
Karola Demetriju Freudenreich -Vescliču
v Ljubljani.
Nemo judex in propria causa.
Predrznost, domišljavost in osebnost so tudi lastnosti.
Pričakujemo reprize, potem govorili bodemo dalje.
Kritik „Slovenčev". V Ljubljani, dne 12. oktobra 1894.
Zahvala.
j V Velespošfovani gospod deželni poslaneo Feliks S t e g n a r podaril je katoliški delavski družbi v Idriji mnogo prav lepih knjig in prav potrebnih muzikalij. Odbor katoliške delavske družbe šteje si v prijetno dolžnost blagorodnemu gospodu deželnemu poslancu za njegov plemeniti dar tem potom izreči najtoplejšo zahvalo.
V I d r i j i, dne 7. oktobra 1894.
Odbor.
Za Matej Cigaletov spomenik
v Črnem Vrhu nad Idrijo so darovali p. n. darovalci:
Člani društva »Pravnik" po g. dr. D. Majaronu 142 kron; Ivan Habe, župnik v pokoju iu duhovni svetnik, 10 Kr.; Ivan Oblak, mestni kapelan v Ljubljani, 5 Kr.; Fr. Hrašovec, c kr. okr. sodnik v po-
koju v Gradcu, 4 Kr.; Matija Weithauser, logar v Črnem Vrhu, 3 Kr.; Val. Levičnik, c. kr. višji davk. nadzornik v Logatcu, 2 Kr.; dr. J. Marinko, profesor v Novem Mestu, 2 Kr.; Ivan Sakser, župnik v Hotedršici, 2 Kr.; V. Steska, kapelan v Kočevju, 2 Kr.; Jos. Jančar, nadučitelj v Borštu pri Trstu, 2 Kr.; Štefan Rojuik, uradnik r Gradcu, 2 Kr.; Ivan Lampe, trgovec v Kranju, 2 Kr.; I. I. 2 Kr.; Marija Skrinjarjeva 1 Kr.; Ivanka Arko, krčmarica v Dol. Logatcu, 1 Kr.; Ivan Sega, učitelj v Dol. Logatcu, 1 Kr.; Josip Petkovšek, učitelj v Goričah, 1 Kr.; Ivan Korče, veleposestnik v Hotedršici, 1 Kr.; I. Albreht, župan v Hotedršici, 1 Kr.; darila za šopke 1 Kr. 30 bel.; dr. A. Karlin 2 Kr.; A. pl. Globočnik 10 Kr.; Jan. Sajovic 2 Kr.
Vseh dohodkov je bilo 264 gld. 76l/, kr., stroškov pa 248 gld. 88 kr.; torej preostaja 15 gld. 88 kr., koja vsota se bode za vsakojake popravke obrestonosno naložila.
Konečno izreka odbor za Cigaletov spomenik vsem preblagim dobrotnikom srčni: Bog plati!
Žrebanje v torek. GM dobitki 60.000,10.000,5.000
_v gotovini le z 10% odbitka._
Levovske srečke i 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnlčna delniška družba
309 3 na Dunaju, Wollzelle 10. 418 31
V zalogi
Kleinmayr-BambergOYi y Ljubljani
je ravnokar izšla:
•k »>4gjSfi&<1 o £
^ «(KIS ^ *
P R A T I K A
za navadno leto 1895.
Vsebina je pomnožena in z ilustracijami okrašena. Cona Klimo 13 Ur.
Prodajalci dobe popust.
NajsignrnejSe in najboljše
sr nalaganje glavnice ^s
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavoije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobili so po dnevnem kurzu pri
lica in bančni zavod
V I^jubljaili. 295 38
X> u n a j s k a borza,
Dne 12. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98	„
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4$,.......122	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„
Avstro-ogerske bančne deinice, 600 gld. .	1025	„
Kreditne delnice, 160 gld............368	„
London vista............124 „
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	60	„
20 mark............12 „
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci.........45 „
C. kr. cekini......................5 „
90 kr. 80 „ 70 „
80 „ H
55 „
n
10 „ 30 „ 79V,n 19 n 88'/, „ 22l/»n
90 „
Dni U. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148 gld.	75	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	166	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	„	-	„
4 °jo zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	97	„	—	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......142	„	25	„
Dunavske vravnavne srečke ... .	127	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	60	„
Posojilo goriškega mesta.......—	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....67	„	50	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4%	98	„	50	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220	„	—	„
„ „ južne železnice 3% .	163	„	30	„
„ „ južne železnice 5% .	128	„	70	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld......
4 % srečke dunav. parobr. družbe, lOt, g,u Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld.....
St. Gen6is srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . Dunajskih lokal, železnic delniška dru5 Montanska družba avstr. plan. . . Trboveljska premogarska družba, 70 t Papirnih rubljev 100......
195 gld. 50 140 „ -
kr.
1. 17		50	
. 23	n	50	n
. 69		50	
		—	
		—	
. 24		75	
. 167		80	
r. 3375		—	
. 478		—	
. 108		—	n
. 75		—	H
. 83		90	
. 170		—	
. 133	n	50	n
MJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. Kalan t na izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
E R C U B"
Vollziiii it. ID Dunaj, ■ariabilfiritram 74 B.
ST-Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,