152. številka. Ljubljana, v sredo 8. julija._ XXIV. leto, 1891. SLOMŠKI IMARDĐL Ishaja vsak dan iveeer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Jleta 4 glđ., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr, ea Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za* oznanila plačuje se od cetiristopne pettt-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. IT AS ESJ © VI. BEDI VELIKI MM družbe sv. Cirila ia Metoda v Kamniku četrtek 23. julija, 1801. leta,. Vspor ed: I. Slovesna sveta maša v dekanijsko - župni cerkvi na Sutini ob 10. uri dopoludne. II. Zborovanje v mestni dvorani ob 11. uri. 1. Prvoroestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzomištva poročilo. 5. Volitev *) jedne tretjine odbornikov. Fo pravilih izstopijo naslednji udje drnžbi-nega vodstva: 1. Matej Močnik, 2. Ivan Murni k, 3. dr. Josip Vosnjak, 4. Andrej Zamejic. 6. Volitev *) nadzomištva (5 članov). 7. Volitev*) razBodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 8. julija 1891. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupnn. I^uUii Sveteo. *) Iz §. 1(3. glavnih pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz uovlfi. Iz §. 14.: Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: ....(>) pokrovitelji; c) udjo družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorniStva in razsodnifitva; in e) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov so ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov jeden zastopnik; vender pa mora vsaka podružnica najmanj po jednega imeti. Iz §. 15.: Podružničnim zastopnikom je dovoljeno, pooblastiti namesto sebo kogarkoli iztnej družbenikov. Borba Šentjakobske občine v Rožni dolini za slovensko ljudsko šolo. (Po ulogah krajnega Šolskega sveta, občinskega načelništva iu odlokih Šolskih oblaatev.) (Daljo.) Dovolil bo jo samo za one gole, za katere bo občine zahtevale izključno slovenski učni jezik, poleg LISTEK. Čerešničin obžalovani greh. (Obrazek s Slovaškega. ČcSki Bpisala Gabrijela Prei&sova, prel. F. G. P.) (Konec) Možje in mladenci gredo vso pot z odkrito glavo — ako že žge solnce ali gre dež. Žensko hodijo vse bose in vsaka neae velik zvežeuj b praz-niško obleko in živežem na hrbtu. Tuko molijo in pojejo po poti; vsakdo pa najbolj misli na svojo prošnjo do Marije, katero bode ondu v cerkvi za aebe ali za onega, ki ga je za to prosil, pobožno molil. Pri veliki maši, proti poludne, bila jo cerkev natlačena; juchdolska procesija že do altarja ni mogla. D6' dvanajsto ure trajalo je opravilo, potem začeli so se ljudje razhajati. NapoBled ostalo je le malo ljudstva. Neki starček govoril je pred altarjem z gorečim glasom molitvico za dež io nekoliko pri-■otnikov molilo je za njim. Na straneh v cerkvi Sloven sko-nemškega Abecednika še Slovensko-nemško berilo, katera knjiga pa seje v kratkem zopet eBk amo to vala iz šol. V normalnem učnem načrtu za ljudske Sole, ki ga je dež. šolski svet izdal z ukazom dne 2. avgusta 1875, št. 1249, na utrakvističnib šolah koroških slovenščina ni bila omenjena niti kot učni predmet. *) Prvo šolsko leto pokazal se je učencem slovenski alfabet, pozneje pa neso videli nobene slovenske črke več. Umevno je, da slovenski neso niti brati znali. Gospodje kateheti imeli so trdo delo s poučevanjem verooauka in še le na ponovljene pritožbe **) naročilo se je pred par leti učiteljem na nekaterih šolah, da se učenci pred vsako veronauku določeno uro iz katekizma brati vadijo. Narod ne more biti zadovoljen s šolami, za katere mu je doprinašati velikih žrtev, ki pa za otroke nemajo nobene koristi. To nezadovoljstvo izrekal je v mnogobrojnih protestih in peticijah na deželni in državni zbor, v pritožbah na deželni šolski svet itd. ***) Vse uloge so se odklonile in Čuditi bo ni, da je večina občin v borbi za svojo pravico opešala, zlasti ako se pomisli,' s kakimi sredstvi se je proti njim postopalo. Mej malobrojne občine, ki vstrajajo v borbi za slovensko ljudsko šolo, spada Št. Jakob v Rožui dolini. V naslednjih vrstah bode se ta borba opisala po ulogah deželnega Šolskega sveta, občinskega zastopa in po uradnih odredbah šolskih ob!a8tev. Iz popisa tega posebnega slučaja bodo p. n. čitatelji dobili pojem o splošnem položaji koroških Slovencev. Z ukazom dež. šolskega sveta z dne 7. februarja 1872, št. 2362, odredilo se je za Šolo v Št. Jakobu, kakor tudi za vse Šole, kjer bo iste razmere in potrebe, da se ima pričetni pouk vršiti v slovenščini, a s poukom nemščine pričeti je najpozneje v drugem šolskem letu in da bodi nemščina učni jezik še le tedaj, ko se Bme misliti, da *) Se le s sklepom c. kr. dež. Šolskega sveta z dne 15. februarja 1891, št. lti'23, uvela so je slovenščina kot ueobligaten učni predmet. •♦J Že duo 11. marci 1S7S je 97 katehetov v tein oziru napravilo ulogo na kn. Ik, ordinarijat. **") V kratkem se bode izdal statističen seznam vseh teh pritožeb iu peticij; tu bodi le omonjeno, da so je 1886. leta državnemu zboru poslalo 104 peticije, katere jo podpisalo 1700 posestnikov iz 43 župnij, 21 občinskili zastopov in 32 krajnih Šolskih svetov. stali so svečniki z gorečimi svečami, katere so verniki prižgali za duše v vicah. Na levo od altarja na steberci gromadile so se še vedno obljubljene voščene podobice, katere je cerkovnik zdaj pa zdaj pobiral. Bile so otle, voščene podobe svetnikov, otroci, noge, domače živali — vsakdo je namveč obljubil podobo svoje prošnje ali nadeje. Mej klečečimi postavami, ki so se po kolenih pomikali k altarju in okrog njega h kraju, kamor so se pokladale obljubljene stvari, videti je tudi Čerešuičko. Kmalu bi je človek niti ne poznal. Shujšala je nekamo in tako lepa ni več videti, kakor je bila, ko ni bila omožena; slovaškim kmeticam krasota hitro oveneva. Poleg tega viditi je Julka vsa potrta od žalosti. Skromne, rosne njene oči dvignene bo otožno k podobi Bogorodice na altarji in postava njena sklonjena je od bolesti. Mlada žena plazi se po kolenih najposlednejša k stebercu stiskajo v sklenjenih rokah kip svete Marije Magdalene. Ne moli s starčkom — ne briga se za druge. Pod tesno stisnenimi ustnami šepeta njena duša nastopno molitev: jo otroci dovolj umejo.*) Dalje se je reklo, da ko bi šolska občina izrekla Željo za določitev tedenskih ur za pouk v slovenščini, treba v tem oziru predložiti utemeljen predlog. V Bvojem poročilu z dne 28. junija 1878 zahteval je krajni šolski svet Šentjakobski, da se slovenski učni jezik uvede v vse razrede; nemščina bodi le učni predmet v vrhovnih treh razredih. Ta zahteva ho je odklonila z ukazom okrajnega šolskega sveta z dne 15. avgusta 1878; št. 827: „Na ljudski šoli Šentjakobski je začetkoma poučevati v slovenskem jeziku; s poučevanjem nemščine pričeti je najpozneje v drugem letu, poučevanje naj se pridno nadaljuje in nemščina nastopi kot učni jezik, kadar se domneva, da jo otroci dovolj umejo. Ko bi tamošnja šolska občina želela, da se pouku slovenščine določi gotovo število ur na teden, predložiti je o tem utemeljen predlog." _. tt * .■ ,■■ >> ■ ■ ' *) V drugem razredu bile so pa predpisane le nemške knjige, poučevali bo pa večinoma le učitelji, ki slovenščine neso bili zmožni. (Dalje prib.) Vsesokolska slavnost v Pragi. vi. Četrti dan ni imel več oticijeloega programa, kakor sem že omenil, a za večer bil je napovedan shod Sokolov na vrtu pivarne ,u Fleku", ki je dobro poznata kot zbirališče najodločnejih elementov Praškega češkega prebivalstva, tako zvanega „Fle-kovskega naroda". Do tja mogel je vsakdo razpolagati s čaBom, kakor mu je bilo drago. Večina porabila je prvi prosti dan, da si natančneje ogleda zares krasno razstavo, nego je bilo to mogoče v slavnostnih dneh, ko smo pač le prav površno mogli pregledati toliko in toliko tukaj izloženih del češkega uma in češke žilavosti. Ker mi bode o razstavi sami itak še govoriti v posebnih člankih, kakor to velikansko delo tudi popolnoma zasluži, morem za danes preko razstavo prestopiti na dnevni red. Deputacija štirih slovenskih Sokolov podala se je naj prve v deželni muzej, da tam pozdravi vrlega prijatelja Slovencev g. Lega, ki jo ljubeznivo vsprejel slovenske brate. V imenu Sloven-vencev pozdravil joJoaipNolli iskrenega prijatelja Slovencev s toplimi besedami in g. Lego odgovoril nam je v lepi slovenščini in se zahvalil na »Oh, Marija, usmili se grešnicu — sveta Magdalena prosi za me! Izprosi mi, ltoditeljica božja, pri svojem sinu odpuščenja mojega težkega greha, onih poljubov, katere sem dovolila Pali! Premislila nisem tega, Mati božja, — niti slutila nisem, da je to smrten greh! Vso leto sem za to trpela, ke-sala, poBtila se — in molila rožni venec tebi in sveti Mariji Magdaleni. Od žalosti in nramožljivosti nisem bila niti pri spovedi — a danes izpovedam se za to — oh, Marija, odpusti mi! Iu njemu — Pali tudi odpusti; ne kazni ga, temveč duj mu zdravja, sreče in božjega blagoslova — —w Umolknila je Julka, kakor bi čakala odgovora. In v tem hipu, verujte me, bilo je videti kakor čudež — vzvišeni, krasni obraz Dogorodnice nasmebljal se je tako usmiljeno in ljubeznivo, kakor se mati smehlja detetu, ljubljenčku, kadar prosi za malenkost no krivdo odpuščenja. Julka bila je ozdravljena ; sladek mir naselil se ji je v srci in glavi. Postavila je na steberce voščeni kip in pokleknila v kot in podprši si na skleneni roki čelo, pomolila tiho za moža, za roditelja io za svojo rodbinsko srečo. poBetu, ter nam razkazal vse bogate zbirke češkega muzeja. G. Lego je duša slovensko-češkega prijateljstva in si prizadeva to živo vzdržati tudi na praktičnem polji, kajti on govori prav lepo in pravilno slovenščino in je že mnogo čeških domoljubov pripravil do tega, da se učo našega jezika, kakor se uče drugih slovanskih. Potem podala se ju ista deputacija k starosti češke sokolsku obci dr. Podlipnemu, da bo zahvali za prijazni vsprejem slovenskih Sokolov. Gosp. dr. Podlipnv in gospa soproga njegova sprejela sta prav gostoljubno deputacijo, katera pa se je morala kmalu posloviti, da je mogla pozdraviti še župana Praškega, gosp. šole a, in župana Vinohradskega, gosp. Fr i e d 1 ae n d e r j a, ter se jima zahvaliti za upravo sijajni vsprejem, katerega sta priredila za-stop Praškega mesta v velikih mestnih dvoranah in zastop Viuobradske občine v dvoranah mestne hiše na Vinohradih vnanjim gostom. V imenu slovenskih Sokolov pozdravil je pred odhodom Josip Nolli oba župana ter prosil, da zahvalo Slovencev blagovolita sporočiti i ostalim gg. članom mestnega zastopa Praškega in občine Vinouradske. S prav prijaznimi besedami odgovorila sta župana g. Šole in g. Friedlaender, izrekujoča, kako je razveselil vaacega češkega domoljuba prihod slovenskih bratov, katere se nadejajo še večkrat videti v zlati Pragi. Istotako pozdravila je deputacija še starosto Sokola Praškega, g. V i seka, ter mu se zahvalila jednako, kakor starosti Podlipnemu. Gosperaa soprogama staroste Podlipnega in staroste Višeka izrekla ju deputacija še posebno zahvalo, ter prosila obe odlični dami, da blagovolita to zahvalo prijaviti tudi ostalim damam, ki so odlikovale Sokole slovensko. Potem razšla se je deputacija, ko je dovršila svojo ualogo. Na večer bil ju že omenjeni shod „u Fleku". Zdelo se nam je, ko da smo na vrtu naše Ljubljanske čitalnice, tako nekako domači smo se čutili v primerno tesuejih prostorih, ako jih primerjam z velikanskimi vrtuimi prostori Žotinskega otoka. Vrt bil jo ves okrašen z lampijoni iu pri posebni mizi bila je deputacija francoskih gimnastov. Kmalu razvila se je živahna zabava. PevBki zbor prepeval je vsakovrstne slovanske pesmi iu cela vrsta krepkih govorov spravila je kmalu zbrano občiustvo na vrhunec naudusenja. V imeuu „llekovskegn naroda" pozdravil je g. 13 i a i i francoske goste, na kar je odgovoril g. Sansbopuf, katerega odgovor je bil Vsprejet z burnimi klici »Vive la France41. Ko je potem g. Bi al i posebno toplo pozdravil tudi Jugo-slovaue, Sokolu slovensku iu hrvatske, odgovoril mu je v sloveuskem govoru d os. Nolli, rekoč, da Čeh in Slovenec sta si brata, ki si hočeta podati roko prijateljsko, ukopram ju mej njima se zgradila nemška stena, ki ju loči. A slovansko srce prebije tudi tako steno, zatorej naj živi prijateljstvo slovensko-češko. — Prav izborno ju potem govoril še jeden Poljak, poudarjajoč vuliko silo slovanstva, uko ju složno, iu idejo pobratimstva, iz katerega bodo napočili lepši dnevi slovanstvu. Njegov, kakor tudi prednikov njegovih govori bili so vsi z naudušenjem vsprejeti. Poseben u tis naredile so na nas n a v zo č n e Slovence prisotne češke dumo-1 j u b k i n j e. Videti toliko narodnega naudusenja v krasnem spolu, čuti iz lepih Potem odšla je pokrepčana v kapelo, kjer je čakalo nekoliko osob spovednika. Ko ju prišel, bila je Julka slučajno hitro na vrsti. Z bijočim Bicein povedala je svečeniku svoj težki greh in uaslikala mu hitro, koliko so ju kesula zanj. Dobrohotni obraz svečenika nasmehljal se je uljudno, zopet podobno materi, ki odpušča malo krivdo detetu. Potem zamislil se jo in ji dal pokoro BZa tri grešne poljube pomolite vroče tri očenašo k sveti Mariji Magdaleui —u Kmalu potem dobili so pri Čerešnovih majhno dekletce« Očescl imelo jo tako veseli, kakor Simon, kajti mujka ni pogledala nikedar tako živo v svet. Ko je bilo obiteljsko posvetovanje, kako ime nuj mu dude pri krstu, odločila je majka: „Na j bo Marija Magdalena — to svetnico imam jako rada," rekla je in obraz zardel ji je Z bok poslednjega tesnega spomina na smoter ša-stinske božje poti. Od te dobe spominjale se je že z mirno VHBtjo svojeg obžalovanega greha, Polovih poljubcev v žitnem polji — za katere je pretrpela, na mojo vero, dosti t ust izključno le jezik češki, nauduše-valo nas je z jedne strani, z druge pa nam vzbujalo bridki spomin, kako drugače je to pri nas, kako malo res narodno odgojenoga ženstva je pri nas. To je neizmerno hvaležno polje za naše narodno delovanje, katero ne smemo nadalje z anemarjati. Še le pozno v noč ločila se je družba in s tem večernim shodom bil je končan štiridnevni slavnostni ciklus. Večina udeležnikov odpeljala se je kmalu, vender pa je bilo Še tudi pozneje dni po ulicah Praških videti neobičajno živahno gibanje in le počasi odvedli so nebrojni vlaki tisoče in tisoče prazničnih gostov. Izmej Slovencev odpeljali smo se poslednji v petek zvečer, ker smo si hoteli še do dobrega pogledati razstavo. Na Dunaj i pa smo se ustavili, da pogledamo razstavo Holubovo v rotundi, ki je tudi delo žilave vstrajnosti Slovana, kajti dr. Holub je rodom Čeh. Čudovito je videti, koliko premore jeden sam človek in govoriti hočem tudi o tej razstavi v posebnem članku, ker je tako zanimiva, da naj bi nobeden obiskovalec Praške razstave ne izpustil ugodne prilike pogledati tudi to velezanimivo Holubovo razstavo na Dunaji. Ko smo si ogledali razstavo v rotundi, zbralo se nas jo nekaj vračujočih se Praških izletuikov in pa nekaj društvenikov akademičnega društva „Slovenije" v gostilni pri Rainu, kjer nam je v veselem pogovoru, mej petjem domačih slovenskih pesmij in zdravicami in govori prav prijetno minul večer v slovenski družbi na tuji zemlji. Posebno smo nazdravljali zmagovalcu, Sokolu Ljubljanskemu, našemu Benčanu, ki se je pri telovadbi v Pragi tako izborno držal in naredil čast Slovencem. Pri metanji ostal je mej 24 najmočnejšimi češkimi Sokoli zmagovalec; katerega ni nikdo mogel spraviti na tla. Jednako odlikoval se je v mnogih drugih strokah telovadbe. Ker še ni dovršena klasifikacija telovadbe zaradi velicega števila telovadcev, Je ni prav gotovo, koliko in kakih daril bode dobil. Dozdaj mislim, da mu je gotovo jedno prvih daril in dve čaBtni diplomi. Radostno iznenadil nas je mej pevci s krasnim svojim petjem naš rojak gosp. Trtnik, ki na Dunaji nadaljuje svoje pevsko naobraževanje z najboljim uspehom, tako da je bil pri zadujih izpitih mej 18 gojenci v šoli slavnega učitelja Maneio-ta odlikovan kot prvi. Njegov glas imponiral je navzočim Nemcem tako, da je jeden njih zaklical, ko so aplavdirali našim pevcem: „Prosit dem mit der vvunderbaren Stimme". Ker je bil baš predvečer praznika naših slovauskih blagovestnikov, spominjalo se je malo društvo tudi njih in nabrala se je lepa vsotica za družbo sv. Cirila in Metoda. Tako smo dostojno sklenili potovanje svoje v zlato Prago k slavnosti, katera ostane nepozabna vsucemu, ki se je mogel udeležiti je. Za nami pa bodo potovali še drugi rojaki slovenski v zlato slovansko Prago in gotovo se bodo vračali nazaj z istimi lepimi utisi, kakor smo se vrnili prvi izletniki na prekrasno češko razstavo, ki sijajno svetu priča, kaj premore Slovan. Ahasver II. Politični razgled. Notranje «ležele. V Lj u b I j a n i, 8. julija. Iz državnefja zbora. Seje državnega zbora postajajo vedno dalje. V deveturui zadnji seji ni so še mogel dokončati etat finančnega ministerstva. Po končanem etatu fiuanč-nega ministerstva pride na vrsto Llovdova pogodba. Kakor so poroča iz parlamentarnih krogov, bode skušala poslaniška zbornica končati svoje delovanje do 15. t. in. Če bode treba, bodo tudi večerno seje, akoprara so Že dnevne seje precej dolge in so kaže že neka utrujenost mej poslanci, kur je naravno, ker je skoro vsak dun suja, odkar se je pričela budgetna debata. V delegucije izvolil ju poljski klub tudi judnega člana rusiuskega kluba kanonika Man dyczev8kega, kar je naredilo mej ltusiui dober utisek. „Novi Staročehl.4* Pod tem naslovom prinaša Graški organ nemških nacijonalcev članek, v katerem si prizadeva dokazati, da se češka stranka poslancev iz kralje vino češke, ali mladočeška stranka, mora razkrojiti ter da so bode osnovala „nova staročeška" stranka. To so pač nekako fantastične konjekture, ker je pač res, da so v mladočeški stranki, kakor v vsaki drugi, razne nuance, da pa do zdaj mladočeška stranka postopa solidarno in se menda ne bode tako hitro razkrojila, kakor to žele nemški nasprotniki Čehov in Slovanstva sploh. Interpelacija o zadevi JPraške Sokolske slavnosti. Na konci zadnje državnožborske suju interpe-loval je neki češki poslanec zaradi znane prepovedi, vsled katere je vlada nečeškim gostom, to je poljskim, hrvatskim, slovenskim in francoskim društvom in deputacijam ameriških in nemških Sokolov zabranila udeležitev pri slavnostnem sprevodu. O tej prepovedi nam bode še prilika govoriti, ker nekako čudno ilustruje novo dobo, ki nam utegne napočiti pod pokroviteljstvom liberalne (!) nemške levice. % nanje države« liusfco časopisje in trojna zveza* Z obnovljenjem trojne zveze se še vedno peča rusko časopisje. „Novosti" so mnenja, da se je Italiji kaj obljubilo v zboljšanje njenih financ, da se je s tem zopet pridobila za trojno zvezo. Avstrija da je baje dobila novih garancij za svojo balkansko politiko, drugače ne bi bil zagnal Bismarck v svojem organu tolicega hrupa. Kar se tiče Nemčije si je na vsak uačin zagotovila dobro pripomoč, drugače bi se ne bil cesar Viljem tako veselil po-novljenja trojne zveze. Konečno bodo oboroževanja velesil prišla tuko daleč, da nobena ne bode imela kaj izgubiti, potem pa bode vojna neizogibua. ,Svet" meni, da za Nemčijo in Avstrijo ni Čuda, da sta se potrudili za obnovljenje zveze iz lahko umljivih uzrokov. Lakota v Rusiji. V mnogih krajih Rusije je veliko pomanjkanje žita in se je buti, da nastane lakota. Bodoča žetev ne kaže posebno dobro in brezvestni špekulanti po-kupujejo glede na to vse žito kur ga dobe. Iz mnogih krajev se poroča, da ljudstvo strada. Nekateri listi zahtevajo, naj se prepove izvažanje žita. Rusko žito, ki se je poslalo v Kraljevec, morala se ju odkupiti in peljati nazaj na liusko. Iz Kieva se poroča, da Žitne cene naraščajo od dne do dne. Telegram necega žitnega agenta v guberniji Tavriški pravi, naj se vse žito, kar ga ju tam, prihrani, ker bodo cene poskočile še neizmeruo. Oficijelna poročila iz BeBarabijo in Podelijo pravijo, da bode žetev prav slaba, v nižavah ob Volgi iu centralnih guberuijah pa kaže ae slabeju. Iz francoske zbornice. Zadnje dni obravnavalo se jo o razuih zanimivih novih carinskih tnrifih v francoski zbornici. Za doge, ki večinoma prihajajo iz Slavonije in z Ogerskega zmagala je vlada z nizkim tarifom, krnje poudarjala, kako neobhodno potrebne so hrvatske in ogerske doge francoskim sodarjem. Nasprotniki vlade pa so poudarjali, da ima Francija dovolj hrastovih gozdov, katerih les trohni. Pri vinu pa so zmagali pristaši visocih carin. Razun italijanskih vin, plučevala so dozdaj vnauja vina lo malo carino. Zdaj bode veliko višja, do 7 frankov za hektoliter. Vinska trgovina francoska bode to težko cbčutila, ker Francoska ne pridela vsled trt ne uši več toliko vina in ga dovaža iz druzih krajev, potem pa zopet drago ptoda po kratki manipuluciji kot pristno francosko kapljico. francoski delavci in narodni praznik. Mej francoskimi delavci se kaže neko gibanje, ki namerava, da bi na dan narodnega praznika, to je 14. t. m. delali a ne praznovali kakor dozdaj. Ker so nam ni dovolilo praznovati 1. maja" — pravijo — „ne uvidimo, zakaj bi so udeleževali praznika vlade." Dvomljivo pa je, Se bode ta agitacija imela uspeha in če so bode res veČina francoskega delavstva pridružila tem idejam ter na ta način domostrovala proti vladi iu proti narodnemu prazniku. Socijalisti na Nemškem. Novi program socijalistov, ki ima kot novo zahtevo podržavljenje nepremičnega posestva in opušča zahtevo, da se osnujejo produktivne združbe z državno pripomočjo, obravnaval se bode na stran-kurskem shodu v Erfurtu. Nova je tudi zahteva „proporcionalnoga sistema" po katerem bi se število hoeijaldemokrntičnih poslancev precej pomnožilo. Mnogo drugih novih zahtev stavljajo še socijalisti in hote uvesti nekatere v Švici že veljavne običaje ljudskega glasovanja itd. Glede tega programa utegnejo nastati buruu debate in živahen boj, ker socijalisti neso baš preveč složni mej seboj. Dopisi, i r. CelovAlt«* okolice 5. julija. [Izv. dop.J Vsi zaprašeni prilezli so nekateri naši prijatelji iz kotov, kamor bo se zarili pretekle dni, ko je po Celovci šušmaril nemški šulferajn. Mnogo se je prej bobnalo v svet, koliko sto in sto Germanov bode prišlo k nam v Celovec, da se po zborovanji razlezejo po slovenski Koroški liki muhe in se spravijo nad Slovence. Ali vsa ta bojazen je bila brez-potrebna. Nekatere hiše zavili so v črno-rudeče-žolte zastave in po Novem trgu je dal take razobesiti tudi mestni magistrat. Možje so prišli semkaj, se malo ohladili, potem pa zopet odšli. Živa duša se ni brigala za nje in tudi danes se nahaja že zopet vse v starem tiru. Po Celovci strašilo io par dni j nekaj orijeutalskih obrazov z zakrivljenimi nosovi in to bilo je vse, kar hoče poleg dr. Weit-Iofa in nekaterih tukajšnjih prenapetnežev rešiti NemStvo slovanskega preplavljenja (? !). Najbolj osupnilo nas je le to, da se je na stolpu mestne farne cerkve pri tej priliki razobesilo pet zastav, ki so poveličevale ta nemško-liberalni praznik, pa se ni nikdo našel, ki bi Bi bil upal oporekati tej proticerkveui demonstraciji; na magistratu samem nataknili so pa hkratu kar vso zalogo zastav, 30 na številu, d o čini pri slavnosti 200letnice našega polka grof Khevenhiiller ni bilo ne na mestni hiši ne na stolpu farne cerkve nobene zastavice. Tak je patrijotizem naših mestnih očetov! Tudi to nam ni ugajalo, da se je dala c. kr. vlada oficijelno zastopati pri tem nemškem rogovi-ljenji. Pa kaj hočemo; v Celovci imamo pač mnogo takih gospodov v nasprotnem taboru, ki o takih prilikah radi na vse pozabijo, tudi na svoje dostojanstvo, ako treba, da le po Slovencih udrihati morejo. No, pa naj jim bode to veselje! Govori, ki so se vršili pri komersu, so menda tudi tem gospodom odprli malo oči, ako so jim prišli na ušesa. Ne v jedni besedici ni se spominjalo naše vladarske hiše, pač pa se je proslavljal kot največji mož vseh Nemcev pogoreli Bismarck, in kar se poleg tega v veiiko-nemškem duhu ni moglo dognati pri shodu, izci-milo se je v toliko večji meri pri kupici vinu, kjer se je napivalo največ „auf das vereiute Deutschland und das hochbeguadigte Deutschthum" itd. — Nam te vrste gospodje že radi očitajo, da smo pansla-visti, ako se le drznemo slovenski misliti; Nemci pa smejo očito gojiti pangermaustvo mej seboj, — makari v škodo Avstrije same. O, kedaj se bodo našim gospodom na Dunaji oči odprle, da bodo tudi to nemško iredento prav spoznali. Užalilo nas je pa največ iu po pravici tudi to, da smo imeli priliko videti nemškemu šulferajuu na čast okinčani dve hiši uzornih rodoljubov slovenskih, namreč ono g. Majdiča in slovenskega mecena g. Goru p a sinov, ki imajo svoja posestva tudi tu v Celovci. Kaj hočemo k temu reči? Nič druzega, nego to, da se je kaj tacega moglo storiti le brez njihove vednosti. Prosimo pa prav ponižno, da se v prihodnje v tej zadevi kaj ukrene in hišnim oskrbnikom ukaže, da imajo o takih prilikah dekoriranje hiš opustiti. Potem se bodo vedeli ravnati in ne bodo postopali po svoji nemčurski volji zoper prepričanje svojih gospodarjev. Uuikum vsega, kar sem Vam dosedaj naštel in kar ae šulferajna še posebno tiče, pa je dvojica katoliških (1?!) duhovnikov iz najnovejše dobe, ki pomagata poveličevati to prostozidarsko šolsko društvo. Jeden čuje na ime Anton Krainer in je kapelan v Kočevji pa Kranjskem. Ta mož se je drzuil po nekem poslanci poslati šulferajnskemu zboru posebno zahvalo za plemeniti trud iu kliče v svojem pismu blagoslov božji nad njegovo delovanje. Drugi pa je naš že izza zadnjih državnozhorskih volitev dobroznani liberalni kandidat župnik baron Zucco, ki se je potrudil ustanoviti podružnico nemškemu šulferajuu v Strassburgu na Koroškem. Teh dveh katoliških duhovnikov delovanje za ne-katoliško, liberalno iu prostomavtursko nemško društvo nas vrlo spominja na Judeža in njegovo srebrnike. Tudi tnkih značajev nam je Še mankulo! Prav radovedni smo, kaj poroko k temu gospodje na merodajuem mestu. K—č. H Shidmca pri Sevnici G. julija. [Izv. dop.I Pred kratkim jezil se je moj prijatelj službujoč tudi pri železnici, da so si ljudje sami krivi, ako železnica ne nastavlja po postajah slovenščine zmožnih uradnikov, ker p o b e b n o inteligentnejše naše občinstvo, vozeče se vil. razredu, navadno vozne listo v nemščini zahteva. Dobro sem si to zapomnil ter v trdnem prepričanji, da mora uradnik, službujoč pri blagajuiei na Zidanem mostu, poznati tudi slovenska imena postaj, zahteval sem vozni list II. razreda do Sevnice. Blagajnik, baje neki Kaiser, pravi na to ne b posebno uljudnim glasom : „Wo ist das Sevnica? Ist das Lichtenvvald V" Odgovorim mu: „Das miUsen Sie besser wisaen, als ich." Na to on: „Lichtemvald sagt man." Ko ga na to zavrnem, naj ne žali na ta način potnikov in iinpli-cite tudi naše narodnosti, pravi mi: „No, vvollen Sie mich vielleicht die slovenische Grammatik aus-prtifen?" Na kar mu odgovorim: „Nicht die Grammatik werde ich Sie piUfen, wol werde ich Ihuen aber verhelfen, dass Sie s i c h in KUrze einer P r u f u n g iiber Ihre Pflichterfiillung und iiber die Artigkeit den R e i s e n -dengugeniiber werden unterziehen miissen." Slučaj naznanil Bem takoj vodstvu južne železnice. .— „Matica Slovenska". Ogovor, s katerim je pozdravil dne 1. julija predsednik prof. in čast. kanonik J o s. Maru XXVI. občni zbor „Matice Slovenske". (Konec) Poleg omenjenih odsekov bi bilo spregovoriti še o delovanju odseka za nabiranje in izdavanje krajepisnih imen, v katerem je delovalo poleg drugih strokovnjakov tudi več društvenih odbornikov. Njegova glavna naloga je bila v zadnji dobi, odzvati Be pozivu visokega c. kr. deželnega predsed-ništva, da pregleda in konSuo potrdi imenik kranjskih mest, trgov, vasij in sel, kot podlago naziv-Ijanju pri letošnjem ljudskem štetju. Svojo nalogo je rešil odsek v več zaporeduih sejah lani junija in julija meseca ter predložil delo pravočasno visoki c. kr. deželni vladi. Uspešnemu delovanju K o p i t a r j e v e g a odseka sreča tudi v zadnjem letu še ni bila mila. Agitac ij s ki odsek so je o priliki večkrat razgovarjal in podajal nasvete poročevalcu, da jih po potrebi izvršuje. „Matica" ima svojega zastopnika tudi v glavnem odboru „N ar od nega doma", ki se je vedno in marljivo udeleževal sej ter v njih zastopal društvene koristi, dokler ga ni dohitela bolezen, vsled katere se je odpovedal odborništvu. Tudi v zadnji dobi je bila „Matica" od mnogobrojnih stranij, bodisi od različnih društev in kor-poracij, bodisi tudi od posameznih oseb, poprošena za starejše založne knjige. Tem prošnjam nasproti sta odbor, oziroma predseduištvo postopala po običajnem že leta sem veljavnem načelu, da gre knjige podarjati le prosilcem, ki so društveoiki, ali ki vsaj obljubijo, da pristopijo. Vsled tega je bilo več prosilcev odklonjenih, vender Še več uslišanih. Več knjig prejela je tudi „Matica" v dar. Dragocenejši darili te vrste, ki zaslužita, da se ju tu posebej poudarja, sta oni od ravnatelja Brad a S k e iu pa od pokojnega kanonika iu pisatelja Adolfa Vebra. Prvi je poklonil „Matici" vse letnike „Novic". Ker je bila matičinu zbirka tega časopisa zelo pomanjkljiva in ker so popolne zbirke že zelo redke, je bilo „Matici8 s tem darilom zelo ustreženo in prav ruda je ustregla darovalčevi želji, da numeni onih letnikov, katerih bi imela vsled tega darila po dvoje iztisov, po jeden iztis „Ciril-Metodovi družbi". Vsled oporoke kanonika Vebra, ki je bil tudi matičin ustanovnik, prejelo je društvo po njenem izvrševalcu, prof. Cvj. Rubetiču v Zagrebu jeden eksem-plar skupnih del pokojnikovih v fl okusno vezanih snopičih, ki jih je bil dal natisniti samo v '20 izti-Bih in so stali do 4000 gld. — Za obe, kakor tudi za vsa manjša darila, se je predsedništvo o svojem času primerno zahvalilo. „Matica" je prejela v zadnjem času več vabil k različnim slovenskim in Bicer slovanskim literarnim in zabavnim, spominskim in slučajnim slavno-stim. Vsem vabilom se je, kakor je bilo ravno za društvo potrebno in primerno, odzvala. Najvažnejši izmej njih sta bili Kačičeva slavnost v Makarski in po drugih krajih Dalmacije, 25. avgusta lani, iu pa slovesna otvoritev češke akademije v Pragi, IS. maja letos Kučičeve slavitelje pozdravila je „Maticu" brzojavno, češke akademike pa pismeno, in akademija se je za prijazni pozdrav jako ljubeznivo in radostno zahvalila. Prošnji goriškega odbora za vzdržuvanje Erjavčevega spomenika in za upravljanje ustanove na korist njegovima hčerama „Matica" ni mogla po-streči z ozirom na daljno prihodnjost in v daljnem mestu. Tudi bi se to ne strinjalo z društvenimi pravili. Odbor je v ta namen nasvetoval kako goriško narodno društvo. „Matica" je podedovala po pokojnem tovarnarju Fr. Kotniku, kije bil tudi ujen ustanovnik, lOOOgld. V znak hvaležnosti zaradi tega velikodušnega darila je sklenil odbor, da se beleži Kotnikova hiša v Vrdu, dokler ostane na njej to ime, mej društvenimi ustanovniki in da se ji pošiljajo vsako leto vezune knjige. Kakor že leta sem poprej, preskrbela je „Matica" tudi v zadnjem letu o Vseh svetih za društvo čeških arhitektov in inženerjev, s katerim stoji dru- štvo v književni zvezi, venec za Resslov grob na tukajšnjem pokopališču. „Matica" obžaluje v zadnji dobi izgubo odličnih svojih društvenikov, ki so po svoji slavi in veljavi, po svojem uplivu, ali pa vsled svojega marljivega truda veliko pripomogli k njenemu ugledu in razvoju. „Matica" beleži izgubo svojega čluna dr. Miklošiča, prvega veljaka na polju slavistike, i dne 7. marcija na Dunaju. Njegovega slovesnega pogreba ae jo udeležilo društvo po posebni deputaciji in z vencem. Da njegov spomin primerno postavi, skleuil je odbor, da so ima v letošnjem Letopisu ponatisniti Navratilovo poročilo o pokojnika zadnjih dnevih in o njegovem pogrebu, ter da se tomu poročilu doda kratek zaznamek njegovih spisov, odlikovanj, itd. v zvezi z životopisom, ki je bil objavljen za 1. 1883 povodom njegove 70letuice. „Matica" obžaluje dalje izgubo dež. glavarja dr. Josipa Pok I u kar j a, društvenega ustauovuika, večletnega odbornika in bivšega predsednika. Njegovega velečastnega pogreba na praznik sv. Jožefa udeležilo se je veliko število odbornikov in društvenikov; „Matica" je položila na rakev venec b trakovi. — V Ribnici umrl je dne 9. aprila ondotni mnogoletni dekan in zlatomašuik Martin Skubic, društveni ustanovnik in večletni zelo marljivi iu točni poverjenik. — Preobširno bi bilo, naštevati tu imena vseh pokojnikov zadnje dobe, ki so bili na ta ali oni način v zvezi z našo „Matico" iu so si stekli za-njo večjih ali manjših zaslug. Bodi jim o tej priliki blag spomin ! Domače stvari. — (Pri d r. B 1 e i \vei s o v i s 1 a vno s ti) bode Ljubljanski „Sokol" uredil sprevod od čitalnice do slavnostnega prostora ter bode skrbel, da se ohrani prostor za povabljene goste. Ker je trg pred škofijo pretesen iu se zaradi prometa ne more več ur zapreti, se no bodo postavile tribune. Vstop na slavnostni prostor bodo iz Medurskih ulic iu z Valvasorjevega trga. Za častite dame bode ohranjen prostor na desni strani govorniškega odra. Vabila veljajo tudi za cele rodbine. Odbor za dr. Bleivveisovo slavnost. — (Družbi B V. Cirila In Metoda) dopo-slala je nje podružnica za „Kamnik in okolico" poleg doneskov za prodaue podobico in knjige — 4 gld. 62 kr., nabranih po g. Benkoviču v veseli družbi pri Kendi. To svoto prejeli smo, ponosni na vsekdar naši družbi v prospeh pridno delujočo svojo hčerko. Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. — (Uradnikom pri okrajni b o 1 n i š k i blagajuiei L j ubij a uski) imeuovau je gospod Branke. — (Pevsko društvo „Slavec") imelo jo preteklo nedeljo poluletni občni zbor pri »Zvezdi". Predsednik g. Ig. Valentinčič otvoril je zbor ob polu 3. uri popoludne ter bo je v toplih besedah spominjal pokojnega deželnega glavarja kranjskega, ki je bil član „Slavca8. Tajnik je poročal o polu-letnem delovanju, ki je itak znano, iu blagajnik je koustatoval, da ima društvo gotovine gld. 332*38, ki je z večine naložena v mestni hranilnici Ljubljanski. Pri dopolnilnih volitvah bil je izvoljen za tajnika g. Jeločnik in prejšnjemu tajniku, g. Slat* nerju, kakor tudi zdanjemu blagajniku izrekla se je zahvala na marljivem delovanju. Za revizorja je bil izvoljen g. Singer. „Slavec" naredi vsled sklepa občnega zbora izlet v Radovljico dne 19. t m., kjer priredi popoludne koncert Nadalje se je sklenilo narediti, oziroma skrbeti za to, kako uaj si društvo omisli piramido. Glede društvene oprave sklenilo se je opustiti to misel vsaj za sedaj iz raznih razlogov, ki so bili pri sklepanju merodajui. Še mnogo drugih važnih stvarij ukrenil je občni zbor, te stvari tičejo se z večine notranjo društvene urgauizucijc. Društvo se namreč vedno bolj in bolj razvija in mu je vsled tega treba skrbeti za širšo podlago. Osobito danes, ko je društvo „Slavec" jedino samostojno pevsko društvo v Ljubljuui, ima uajlepšo priliko, razviti svojo pevsko moč. Kakor vidimo, stori to „Slavec" v popolui meri. — (Lepa knjiga.) Podjetna tvrdka G i o n -tinijeva v Ljubljani izdala je ravnokar v štirih zvezkih knjigo: „Srce". Spisal Ediuoudo de Amicis. Z dovoljeujem pisateljevim preložila Janja Miklavčič, učiteljica. V Ljubljani, 1891. Založil Jauez Giotini. Str. 82, G8, G5 in 89. Cena vsacemu zvezku 20 kr. Gospodična preluga-teljica poklonila je to knjigo g. Josipu Stritarju v znak posebne udanosti, priredila pa jo je tako srečno, s tako skrbnim o/irom na našo mladino, da bodu jako primerno berilo za naše šolske knjižnice. Mladina bode iz te knjige srkata zabavo, a tudi oduševljala se v ljubezni do Boga, domo vine, sorodnikov. Knjiga bode blažilno uplivala na nežno mladino, a tudi odrasle osebe bodo jo z veseljem čitale, ker je „Srce" izredno odličen proizvod, knjiga, ki se ne dd tako hitro iz roke. — (»Le Moniteur universel des Mo-des" ) izhajajoč v Parizu in Lipskem pod uredništvom gospe Matilde Clasen Schmidt, prinaša v zadnji številki sledečo oceno knjige „Toaleta", katero je za pouk o prikrojevanji ženskih oblačil izdal krojaški mojster g. M. Kune: „ Ta jako praktična knjiga (g. Kuuca) ne pomnožuje brez potrebe Že obstoječega števila dobrih prikrojevalnih metod. V preprosti in jako kratko vezani besedi podaje naj-precizne j še eksplikacije. Če se tudi način životo-merstva ne moro imenovati popolnoma nov, obseza pa vender mnogo — na videz sicer neznatnih — zboljškov, o katerih mora vsak praktik pripoz-nati, da so prav važni in jako umestni. Poleg tega pa moramo temu delu glede na ukusno stališče izrekati svoje popolno priznanje, in s to opazko merimo posebno na pouk o konstrukciji jaketov in paletotov, reversov, obkladov, kakor tudi krožnih plaščev in pelerin. IUzuine se pa ob sebi, da take knjige morejo le tedaj koristiti, če se jih temeljito proučuje v teoriji in praksi." Ker služi ta knjiga v podlago pouka na krojaško-obrtnem učilišči v Ljubljani, na katerem prične prvi tečaj dne 1. avgusta, sme si naše ženstvo pač čestitati, da dobi tako ceno priliko, izvežbati se po metodi, o kateri dohajajo prostovoljno tako laskave ocene. — (Slov. bralno društvo v Kranji) imelo je 5. t. m svoj redni občni zbor z volitvijo društvenih odbornikov. Izvoljeni so bili: gg. Alojzij Pečnik, predsednikom; Toma Pavšlar ml., podpredsednikom; Ignacij Fock, blagajnikom ; Ivan Globoč-nik, tajnikom in odborniki gg. Ivan Krajnec, Viktor OinerBa, Otmar llesch, Fran Ks. Širc in Fran Šimnic. — (Toča.) V nedeljo popoludne pobila je toča okolu Oplotnic in Ćadrama blizu Konjic. Škoda je velika. — (S Krškega) 7. julija: V noči od 4. do 5. julija pogorelo je pohištvo Mihi Žarnu v Cerkljah pri Krškem vse poslopje h. št. 48, gospodarsko orodje, ves živež, 1 krava, 2 junca, perilo in obleka. Kako je ogenj nastal, ni znano. Mož je bil zavarovan pri Dunajski zavarovalni družbi za GOO gld., a škoda znaša baje do 2000 gld. Zopet žalosten dokaz posestnikom, kateri mislijo, če je hiša zavarovana, VBe drugo ostane. Zakaj se ne zavarjajo tudi gospodarsko poslopje, krma, žito, živina, obleka, perilo in sploh kar je zgorljivega? — (Prva dolenjska posojilnica v Metliki) naznauja: da je v prvih šestih mesecih to je, od 1. januvarja do 30. junija t. I, 29 1 strank uložilo 62.926. gld. 14 kr. in da je 237 strauk vzdignilo kapita 39 307 gld. 30 kr. Telegrami ,,Slovenskemu Narodu": Windsor 7. julija. Mej obedom, katerega sta se udeležila nemški cesar in cesarica, počila je v jedilni sobi vodna cev, kar je prouzročilo nekoliko prestrašenosti. Preplavijo-nje dvorane preprečili so ognjegasci, ki so zaprli vodovoda glavno pipo. Peterburg 7. julija. V Simferopolu v Tavrizi jaro žito dobro kaže. Iz Nižnega Nov-goroda se javlja, da so se vsled ugodnega dežja vsa žita opomogla. V Harkovu, Pultavi in deloma v Jekaterinoslavu bode pridelek ozimnine srednji, pridelek jarine pa celo dober. Oves in ječmen izvrstno kažeta. Kolon j 7. julija. „Kolnische Zeitung" javlja iz Peterburga : Vsi iz Odese v Palestino odhajajoči parobrodi so polni iztiranih ruskih Židov. Pri prihodu v Jato dobe iztiranci vsa potrebna napotila. Kupnino za odkazana jim zemljišča morejo židje plačati v desetih letih. Kot vodje vsega palestinskega podjetja imenujejo se poleg Kothschilda, Bleichroderja in Hir-scha Še nekateri drugi bogati židje. Pariški Rpthflchild misli nakupiti še nekaj plodovitc zemlje na Jordana vzhodnem bregu. Napolj 7. julija. Tok lave na Vezuvu vedno močneji. Včeraj bil v Frosolonu močen potres. Pariz 7. julija. Meseca junija bili so dohodki indirektnih davkov za 46,900.000 frankov višji, nego po proračunu in za 4 milijone 700.000 frankov višji, nego v juniji lanskega leta. Novi York 7. julija. V jetnišnici v Singsingu usmrtili so včeraj štiri morilce električnim potom. Stroj dobro deloval, obsojenci bili takoj mrtvi. Razven sodnega osebja bili to prisotni znanstveni veščaki in priče. Kotor 8. julija. Črnogorski knez in prestolonaslednik ukrcala sta se včeraj na vojni parobrod „Andreas Hofer", katerega je avstro-ogerska vlada knezu dala na razpolaganje. London 8. julija. »Times" javljajo : Ruska vlada sklenila pospeševati barona Ilirscha načrt glede izseljevanja Židov v Argentinijo, Sirijo in Malo Azijo. "W"indSOr 8. julija. Nemški cesar poklonil angleški kraljici svojo sliko v naravni velikosti. Cesar je naslikan v uniformi angleškega admirala. Razne vesti. * (Potres v Bosni iu Hercegovini.) Pretekle dni čutili so v noči na raznih krajih Bosne in Hercegovine precej močne potrese, katere je spremljevalo podzemsko bobnenje. Trajalo je kakih pet sekund ter šlo od jugozapada proti severovzhodu. * (Velika defra vd aci ja.) Bivši vodja Beneške „Banca del popoln", Giovani Moschini izneveril je nad pol drug milijon Lir. Zaprli so ga v Benetkah. Kradel je denar že od I. 1880 in zaigral velike vsote na borzi. Sumi se, da ima sokrivce. * (Dva goreča vagona.) Na progi in Banjaluke v Sunjo vnela sta se pri vlaku dva vagona. Jednega, na katerem so bile deske, bo rešili, drugi z čresljem naloženi pa je zgorel popolnoma. Poto-valcev ni poškodovan nobeden. Energičnemu prizadevanji načelnika postaje je zahvaliti, da se požar ni razširil. Vlak se je mogel odpeljati dalje še le čez štiri ure. * (Nesreča na ladij i) Na angleški križarki „Cornelia" razpočil se je mej streljanjem zadnji zatvoru i del nekega tupa in se razletel na tisoč koBcev, ki bo ubili dva častnika in štiri mornarje, nevarno poškodili pa dva kadeta in deset mornarjev. Do zdaj še ni dognano, vsled česa bo je primerila ta eksplozija. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. Tlljcl: 7. julij H. Pri Malici: Wairner, F.itsch, Malabarba z Dunaja. — Dr. Kaiserbergur, WallowIch i* Gradca. — Ho rak is Prago. — Muli iz Itibtrco. — Hmterborjfor iz Draždan. — Anuuth z Ogerakega. — Dr. Jilek iz Pulja. Pri Sionu: Kronfold, Gauss, Tilscher; Schmidt, Homer 7. Dunaja. — SchleBinger iz I'očuha. — Lipu S iz Slska. — Planine 11 Sodražice. — Primbauer iz liflljaka. — Abbul, Prossinagg iz Hrastnika. Pri MtMtrijhW«'iii fieaarjl : Kom z Dunaja. — IIh-jek iz Godovića. — Kappiis iz Kamne gorice. Umrli so v JLJuB>ljaiili 5. julija: Fran Petorca, delavčev sin, 17 mestecev, Kurjavas ftt 16, božjast. ti. julija: Ana'(lurktnan, učiteljeva žena, (>H let, Poljanska cesta ftt. 12, marasmus sunili«. — Leopoldma Tratnik, pasarjeva lici, G moaecev, sv. Petra cesta At. 27, bozjast. Blatila Webor, urairovlj. uradni »lu^a, 78 let, Žahjak St. S, apridenjo obistij. — Ivan Dolžan, delavcev sin, 8 mesecov, Tržaška cesta St. 20, katar v ćrovih. — Ivan (Joree, uradnega sloge Bin, 5 minut, Kriievniike ulico st. ji sBpbyxle. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. julija 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 734-7 mm. 733'1 mm. 733-1 mm. Iti 2« C 2(V4° C 19 0« C brezv. si. jzh. si. jzh. megla megla obl. 11 On. dežja. Srednja temperatura 20-29, za Iti" nad nor malom. • Ine 8. julija t. 1. (Izvirno tolcgraficno poročilo.) vfieraj — danea Papirna renta.....gld. 92 40 — gbl. 9240 Srebrna renta Zlata renta 92 45 — 111-90 — 102 65 — 102S-— — 295 25 — 117-50 — 92 50 IIP — 102 75 1033 — 290 50 11740 60/o marčna rmita .... Akcijo narodno banke . . Kreditne abcije..... London ....... Srebro........„ —— — „ — Napol.........n 9 33 — . 9 32 C. kr. cekini......, & 59 — , 6-59 Nemške marke ..... „ f>7 70 — . 57*65 4«/0 državne »ročko it i. 1854 25i gld. 134 gld. — kr. Državno arečke iz I. 1864 100 . 179 n — , Ogornka zlata renta 4°/0....... 105 „ 20 „ Ogeraka papirna renta 5°/0...... 101 , 50 . Dunava reg srečke 5°/„ . . . 10O gld. 120 „ 25 „ Usuli« obč. avstr. 4'/g*/s fc'*1' aast. listi . . 115 m — , Kreditne srečko......100 gld. 186 „ 50 . Itiidollovo srečke..... IO „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 1*20 „ 157 , 75 9 Traii>way-drt.it. velj. 170 gld. a. v. . . . 229 „ — „ Troo™ s špecerijski lil na «lol»reni me-dtn v l^)ubl)anf, popolnoma urejena, o«l«l» se takoj. Ponudbe v sprejem a Jluller-Jeva auončiia pisarn«. (545—3) «fr4 »♦•♦»»»♦»»»»•»•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦ t»«J Na najnovejSi in naj bolj Ai način ♦ umetno (33—50) $ Etl@ in zobovja f 0 ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ♦ v mi) a in vse sobne operacije, — odstranuje £ sobne bolečine z usmrtenjotn živca 1 zobozdravnik A. Paichel, o poteg Uradeckoga (Čevljarskega) mostu, I. nadstropje ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦MM»»»»S» «• ♦ ♦ IMurnist zmožen nemškega in slovenskega jezika, z lepo, lahko čitljivo pisavo, vsprejme se takoj za neko Graško pisarnico. Nadaljni pogoji so: prosilec mora biti samostojen, hiter delavec, neomade-ževane preteklosti, nezadolžen, samec in povsem zdrav. (r>58—2) Prošnje, pisane slovenski in nemški, katerim so priloženi prepisi svedočb, poslati je pod znamko „150" v Gradec, poste restante. KAROL TILL (45g) Špilalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. Kiifi^e m po4lol»nmi, spisi za mladino, basni, abecedniki, igre za otroke in za društva, albumi za pismene znamke, knjige uzor-nice za znamenjevanje, kvačkanje in plete-vanje. Uzorci za risanje, slikanje in lepopisje, uzorci za okroglo pisanje. Listi s podobami in albumi s podobami. Spominski albumi in za fotografije. Dnevniki, kartoni za modeiovanje. Knjige za slikanje in uzorci za tankopilje. ■saaaavainnok V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani ■ ! i izšli povesti: Med knjigami in ljudmi. Ćc&ki spisal N. 1'eeli, preloiil 1. Mi iilur. Doktor Holman. Božična poveBt. Ruakt spisal M. Hojau, preložil I. J. Nlefauov. Cona *« fer., — po pofitl »O kr. Podpisanec naznanja, da oskrbuje cenen« W in Iseliti vsakovrstna preseljevanja s petnim vozovi za JoMuna na vse strani, v mestu, v okolici in po železnici. lastiil vozov za prevažanje pobištva v Kolodvorskih ulicah st. 28. (5G6—1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Joti p Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"