—-   156   .*—
Rokovnjaček Vide.
Spisal Ivo Trošt.
1.
l^             ~~3^|adarkoli se spominjam strmega skalovja nad našo  vasjo
¦ SP^IP^i^i          'n Srozne pesmi, ki jo tod pozimi  zavija  burja  ali  je-
II jk^illPilm senski in pomladanski južni veter, se mi vrste v mislih I TO/S' ^11% nebr°Jne povesti nekdanjih dni. Tu jih je začrtala usoda, I III ŽL M ¦ ivkka} so ostale nepozabljene, vedno se ponavljajoče, ¦111^—¦ m$Sk M ^akor obnavlja. burja vsako zimo svojo enakomerno ' ' ' ^^^ ^^ pesem ob strmem pečevju in jo posnema jesenski ter pomladanski jug s svojimi tožečimi glasovi . . . žalostno  pesem
nekdanjih dni, tako žalostno, kakor je bilo življenje  naših  pred-         —.-----^^_^_
nikov, ki so ga živeli pod strmim skalovjem nad našo vasjo.           »r         t%W |H
Le redki so gabri  in   jeseni,  ki  so  zagnali  korenine   med     h         \H3lL W
skalovjem, večinoma se spenja skoro navpično nad cesto sanio r ;^ ss|HH pečevje, in vendar se je tod skozi vršil časih velikanski promet B^ISi-^^P^M vtihotapljene soli, tobaka, tkanin i. dr. preko Krasa sem od morja      IBp^            j^H
pa dalje v notranje dežele.                                                               K^Sb*        mM.
Ako je izpodrsnil tihotapec in strmoglavil v globočino, je IS^B^ '-¦ fSBI pristopil takoj namestnik, zadel njegov tovor, mrtvcca pa pustil M§P^r-jSij^BI zasledujočim — jeblajtarjem. Ti so se navadno morali poskriti uA9|3|y^^^E oboroženi četi tihotapcev.                                                                 II^^SiBvfl^^E!
Še bolj pretresujoče dogodbe jc pripovedoval naš ded o ^^H^^^H^^I rokovnjačih. Prav v zadrego bi me spravil, kdor bi me vprašal, H^^^lH^^^H kdo je vedel več povesti o rokovnjačih: ded ali strmina nad l^^^s^ajjj^^E vasjo. Ni bil namreč zadnji naš ded mcd znanci rokovnjačev in l^^^^^^^^^^f tihotapcev, dasi poštenjak od nog do glave. Sezidal si jc nuvo l^^^^^^^^^l hišo pod skalovjem ob bistrcm studencu na razpotju dveh klancev, l^^^^^^^^^^f ki drži eden od njih v vipavsko dolino, drugi črez Belo in Nanos IUmmi^B^B v daljni svet. S tega razpotja je zasledoval pozimi in polcti, po- |^^H|^H noči in podnevi življenje, ki se je pretakalo skozi našo vas od I^^^^^^^Hj^S morja v notranje dežele in od tam k morju ter v solnčno Italijo.     V^^^^^KBmSBg
Bil je ded tudi glede svojega rokodelstva pravi podjctnik. i^^^^H^^^B Domačije mu niso pustili, ker se je zdel domačim preveč vetrnjak, ^^^^^^Pl^^l toda z nekoliko stotaki dote si je ustanovil dom, polcti zidal, H^^V (j "^^H pozimi pa šival hlače in plašče in godel — bil je trobentač — I^HAk/ I^^H da se je vse treslo. Nasprotniki so govorili še o drugačnih roko- ^^IfSElžlfli^H delstvih, kakor o zvezi s tihotapci in rokovnjači, kar jc pa od- V|1hP@^3^^1 klanjal z vsemi štirimi in najbrž bi tudi meni nc oprostil tako WiŠ7wF^f* ^^^m izlahka, da to stvar spravljam kar tako med svet.                            Pmih^il    tMKc
Lepo je pripovedoval naš ded in lepo šival pozimi, ko smo      fJllllilif^P^^ bili mi otročaji še majhni, lepo mirni in smo lepo poslušali zgodbe     PfljPllilHf nekdanjih dni.   Ko mu je pa kdo silil le preblizu šivanke ali ni      p^.^»Wi,i.sMy"    _
—«    157   •«—
miroval pri peči, ga je dosegel dedov ,,brač" in pa šivanka, da ga je takoj srečala pamet.
Nagnalo se nas je pa časih poslušat deda nemalo otrok. Nas domačih šest, sedem, sosedovih štiri, pet, Troštovi trije, Pučevi štirje najmanj, iz drugih hiš posamezni zastopniki — cela vrsta nemirnih, radovednih   glavic.
Najbolj silen za pripovedke je bil Bončkov Vide. Nikoli mu jih ni bilo dovolj. Zlasti povesti o rokovnjačih in tihotapcih je kar požiral. Ako ni začel ded kmalu pripovedovati, je raztresal sitnost toliko časa, da je dobil dve ali tri z nbračem" po plečih, potem je počakal pri peči.
Ali ko smo bili potem sami za hišo spomladi na vrtu v senci ali na skednju, kdo je znal prav tako pripovedovati povesti o rokovnjačih in tiho-tapcih, pokazati vse strmine  in stopnje, kjer je kdo  ponesrečil  v pečevju
_^,   158   ,^_
nad našo vasjo kot Bončkov Vide? Celo zakašljal je prav tedaj kakor ded in palico je zavihtel, posnemaje deda in njegov nbrač" ter zarentačil nad nemirnežem s prav tistimi besedatni.
Prijelo se ga je ime — rokovnjaček Vide.
2.
Bil je deževen pomladni dan. Ljudje niso mogli na polje, živina ne na pašo. Lilo je kakor o vesoljnem potopu. Odrasli so se oprijeli hišnih opravil, popravljali to in ono, ali otroci, otroci! Binkoštne počitnice . . . vse v zelenju, vse praznično v pomladno obnovljeni prirodi, pa bodi pod streho in miruj! Kdo? Celo dojenčki v zibelki niso mirovali. Mati nas je zapodila v vežo. S seboj smo peljali tudi našo Ivanko še s cucljem v ustih in spečo v zibelki. Tu se je splošnemu trušču pridružil še Troštov France, ki je že tcdaj vedel, da bo vojak.  Kmalu se je vzel od nekod tudi  Bončkov Vide
—  rokovnjaček.
,,Igrajmo se rokovnjače!" je bil prvi predlog. Vide je stopil v sredo med nas, vse razložil, kako se moramo vesti do rokovnjačev, mirno in jim postreči z vsem, kakor so jim naši predniki, ki so se bali njihove mašče-valne roke. Troštov France bo pa francoski vojak, ki bo stražil svoje zvesto-vdane državljane ter branil njih življenje in imetje. Sicer so rokovnjači po-štenjaki, ki vzemo samo tisto, česar potrebujejo, puste pa prijateljevo posest na miru.
Tako je rokovnjaček razlagal dolžnosti  svojih  sodeželanov, in Kranjci
—  najbolj lahkoverni del slovenskega naroda — so  tnu verjeli.   Odšel  je in naročil, naj pazijo, kdaj  in odkod se  prikradejo  rokovnjači.   A bati  se jih ni treba, ker ne store prijatelju nič žalega.
Na to odide.
Joj, kakšno pričakovanje med grozo in radovednostjo! France je stal kakor hrast na poljani, grdo gledal, še grje kot straža pri božjem grobu, zakaj s tem, je mislil, najhitreje preplašim nasprotnika.
Šolsko torbo na plečih — telečak, dolgo poleno na rami — puška, ali pogled, pogled, ta je kar rezal. Bratec Tine je stal malo višje na stop-nicah tudi s palico, ne, s puško in plašnim pogledom. Vsi drugi so se za-varovali kakor so mogli, celo malo Ivanko so zakrili z blazinami, zakaj rokovnjači kradejo tudi otroke, tako je pripovedoval naš ded. Odrežejo jim roke, zažgo ponoči drobne prstke ter postanejo ob tej svetlobi sami ne-vidni, in nobena vrata niso več zaklenjena pred njimi. Tudi to je vedel ded, in otroci smo mu verjeli.
,,Ph, ph!" nekaj sikne pod lino in kmalu se prikaže — konec dolge palice. ,,Ph, ph!" in prikaže se neznana kučma, pod kučmo pa še bolj ne-znana glava, črna, umazana, kakor s sajami počrnjena.
,,Joj, jojžeš! Pa menda ne zares!" se začudijo starejši otroci, zakaj prepričani so bili, da je prišel kdove odkod zares rokovnjač. Francetu omahne puška, Tine se junaško skrije za vrata na stopnicah, Metka pograbi abe-cednik, tablico in  punčko  ter beži   stran,  Micika  zakrije  spečo   Ivanko,  a
—^*    159   •«—
sosedova Francka se izkuša skriti za prevrnjen stol in zaupno proseče upira pogled v stražarja Franceta, ki je sicer še stal in boječe zrl v rokovnjača, kako se plazi skozi okno, a zganil se pa ni, da bi mu zaklical francoski: Qui vive? (Kdo je?) in pa: Fermes! (Stoj!) Tudi Francetu je zlezel pogum v hlače.
Vsi so gledali, kaj počne rokovnjač, ko prileze skozi okno. V tem času sta prišla črez dvorišče v vežo dva Videtova tovariša tudi sajasta in v pre-obrnjenih kamižolah, pa sta nekaj mrmrala v nerazumljivem jeziku ter mr-mraje povezala vso družbo. Nihče si ni upal črhniti besedice. Celo spečo Ivanko sta povezala z odejo vred. Vsi trije so potem prišli k stražniku Francetu. Stal je kakor prikovan v zemljo in kakor v zemljo prikovanega so tudi zvezali.
V veži je bilo tako tiho kakor na kašči.
To se je čudno zdelo naši materi, ki je v kuhinji krpala hlače nam paglavcem. Kuhinjska vrata se odpro. Strah in groza! Vse povezano, vse mirno kakor mrtvo. Le Bončkov Vide in tovariša z vasi zaženeta silen vrišč in smeh: ,,Aha! Rokovnjači, rokovnjači! Vse so povezali, vse vam pokradli, celo stražarja! Ha, ha! Hi, hi!"
Mati je nagnala z metlo vse tri rokovnjače. Šli so domov, se umili in preoblekli ter se vrnili tolažit prestrašeno družbo.
Za tisto popoldne je bilo pogovora in smeha dovolj. Junak je bil pa seveda rokovnjaček Vide.
3.
Razkropili smo se po svetu. Studenec ob oglu naše hiše še žubori, tu si dan za dnem pripovedujejo perice iz širne občine dogodbe o daljnih rojakih, živečih in umrlih v tujini. Po mokrem klancu se odteka voda v dolino, po mokrem in suhem klancu pa prihajajo in odhajajo ljudje. Deda so že davno odnesli k sv. Lenartu na pokopališče. Burja še tuli svojo znano pesem ob strmih pečinah nad vasjo, in jesenski kakor pomladni jug ponav-ljata stare povesti o rokovnjačih, tihotapcih in vojaških beguncih. Povesti je pa zmerom več, zakaj tudi pozneje živeče osebe niso  brez zanimivosti.
Rokovnjaček Vide se je pošteno prerokovnjačil v svetu. Očetovo imetje je šlo na boben, ko je še z nami obiskoval domačo šolo. Služil je nekaj časa pri tesnosrčnih sosedih in jim pasel krave. Kmalu se je pa naveličal tega nehvaležnega dela, ker ni zaslužil niti toliko, da bi se pošteno oblekel, zmerjali so ga pa vsi, če je zaslužil ali ne. Še ne štirinajstleten se je izgubil v svet. Nihče ni vedel zanj.
Po desetih letih se zopet prikaže v rodni vasi, oblečen v železniško uniformo. Vse je pozdravljal prijazno in veselo ter pripovedoval, da se je v mestu izučil ključalničarstva ter prišel k železnici, kjer zdaj vodi parni stroj po železni cesti daleč po svetu.
Sosedje so bili z njim zadovoljni, vrstniki tudi, zakaj ugajala jim je ta prememba še bolj kakor ona, ko se je tisto popoldne pri nas prelevil v rokovnjačka. Veselo so mu stiskali roko  in  pušili njegove  dišeče smodke.
—*    160   .«--
Poslednje velikonočne počitnice se je pa pripeljala v našo vas svetla kočija. Pomislite, kočija! V nji je sedel odlično opravljen gospod, poleg njega gospa in dvoje živahnih otrok. Gospod je stopil prvi iz nje in po-magal drugim. Vsi so najprej uprli pogled v strmo pečevje nad vasjo, potem jim je pokazal gospod nekdanjo Bončkovo hišo,  ki je bila  letos  naprodaj.
Gospod je šel in kupil — nekdanji svoj rojstni dom — rokovnjačekVide.
Ph, ph! Sedaj ga že ne smem več tako imenovati, ker bi zameril. Vide je namreč železniški mojster, ima denar, gospo in otroke in hišo jc kupil in kdo more vedeti, kaj bo še?
nTi se zares leviš kakor pristni rokovnjaček!" so mu dejali moji ro-jaki letos o Veliki noči, pa jim ni zameril. — To je njegova povest, a ko-liko je še drugih!