PAVEL PETRIČ žala kar na kupe po senožeti, nešteti PET MODERNIH BASNI naskoki so razrušili bivulišča obeh na- sprotnikov in jajčka> ki jih ni nihče oskrboval, niso obetala uspelega po- OPICE tomstva. Obe plemeni sta si najeli po- V veliki kletki zoološkega vrta je tepuške mravljinčje tolovaje, da bi bilo okrog deset opic. Zmeraj so imele jima pomagali v boju. Stari muren dovolj občudovalcev, ki so jih zaba- goslač, ki je z žalostjo v srcu opazo- vale. Nekoč je majhna opica ukradla Val ta bratomorni boj, se je odločil, da gospodični ogledalce. Brž je zbežala z bo posredoval. Začel jim je pripove- njim na najvišjo vejo umetnega dre- dovati o posledicah te neusmiljene vesa, se ogledovala v njem, se praska- vojne ter jim je svetoval, naj sklenejo la po glavi, kakor da se češe, posne- mir, preden bo prepozno. Toda mrav- mala je pudranje in barvanje ustnic. ljinci obeh strank so ga začeli izpra- Gledalci so se smejali, opičja mati pa ševati, s katero stranko drži. Ko je iz- je prihitela za njo, ji iztrgala ogledal- javil, da z nobeno, so besno planili ce iz roke ter ga treščila na tla, rekoč: nanj ter ga složno obgrizli. In nato so »Da te ni sram! Hočeš biti pametna nadaljevali boj, dokler se niso vzajem- opica, pa oponašaš nespametne ljudi!« no uničili. KONJ IN OSEL PSI IN MAČKA Konj in osel sta vlekla voz vkreber. Na posestvu sta bila dva psa. Nič Nekaj časa je šlo dobro, ko pa je po- kaj se nista razumela in najrajši sta stajala pot zmeraj bolj strma in vro- se pretepala. Bila pa sta tudi vsa ob- čina neznosnejša, se je osel naveličal grizena, razcukana — no, prava psa ter si vtepel v glavo, da ne bo več vle- invalida. In ko sta se nekoč spet prav kel. Voznik mu je najprej prigovar- pošteno naravsala ter si potem lizala jal po dobrem, ker pa to ni zaleglo, kri, ki jima je tekla iz ran, jima je de- ga je ošvrkal z bičem, tako da ga je jal stari maček modrijan: »Vidita, to vendarle prisilil, da je začel pošteno imata od tega! Samo pretepata se, sa- vleči. ma ne vesta, zakaj, in naposled sta te- »Ti si pa res prismojen, osel,« je pena oba. Včasih se mi res zdita, sko- zarezgetal konj, ko sta spet složno ko- raj ljudem podobna.« rakala vštric. »Rajši se daš pretepati, kakor da bi VOLKOVI dobro izhajal z gospodarjem. Le kje Med volčjo tropo so nastali nemiri. si se navzel teh človeških razvad?!« Vrag vedi, kako se je to zgodilo, am- pak namesto da bi tropa, katere moč MRAVLJINCI in sila je bila ravno v slogi, hodila Pod senožetjo je bilo dvoje mrav- skupno na bojne pohode, so se mladi ljišč. V enem so prebivali mravljinci volkovi trdovratno borili med seboj in z rjavo liso na zadku, v drugem mrav- vselej je pri tem eden poginil, drugi ljinci z rdečo liso. Med obema mrav- pa je bil hudo ranjen. Volčji tropi je ljiščema je nastala vojna z geslom: grozila poguba. Tedaj je vzdihnil sta- boj na smrt! Mravljinčja trupla so le- ri volk Sivec: »Volk je volku človek!« 174