Foštnlna plačana v gotovtnL Leto LXXU.9 št. J7a LJubljana, sreda 15. februarja 1039 Cena Din SLOVENSKI lxi 1 «1 ib vsaH Jao pupoKln«- izvzemS? nedelje to praznike — InseratJ do 80 petlt vm 4 Din 2 do I0<> vrst a Din 2 5«) od IUU do 300 «nsi d Dlo 3. već)) inseratl petlt vtMi» tur « ropuM pt dogovoru in^eiatm davek po-sebej »Stovem»ki Narod« vel t« tip.^nt v JugoMiavtji Dio 12 — ta inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ae vračajo UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA Rnafl jeva allca Stev. 5 Telefon. 31-22. 31 23. 31-24, 31-25 to 81-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št, 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo Strossmaverjeva ulica 1, telefon it 65; podi uznica uprave: Kocenova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC* Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani št. 10.361 Z? (h sna kompromisna rešitev: Nova Berardova misija v Burgosu Francoska vlada na svoji včerajšnji seji Se n Franca — Sklenila je samo, naj senator Ber cielni zastopnik i sprejela končnega sklepa o priznanju vlade generala ard vnovič odpotuje v Burgos, vendar pa kot njen ofi- PAKiZ, 15. febr. i. Včeraj dopoldne je imela francoska vlada dolgo s=jo, ki je bila v glavnem posvečena zunanji politiki, zlasti pa španskemu problemu, seji je bil b.an ko.i.uiiike, po katerem bo senator Leon Berard ponovno odpot°val v Španijo, da nadaljuje z misijo, ki jo je bil nedavno pričel. Kakor zr&no, je bilo prejšnje potovanje rena. orja Berarda le informativnega značaja. Čeprav bo sedanje drugo potovanje senatorja Bera**da v Burgos povsem uradnega značaja in bo s tem Francija priznala vlado generala Franca de facto, obstojajo v francoski vladi še vedno nesoglasja zaradi španskega vprašanja. Zunanji minister Bonnet ;e podal včeraj predsedniku republike In svojim tovarišem ohš'ren ekspo.se o zunanji politiki. Ob tej priliki se je dotaknil tudi japonske okuprcije otoka Hainana in seznanil minstre s poda ki in iriforrracijami, ki jih je prinesel senator Berard s prvega potovanja v Burgos. Po ekspozeju zunanjega ministra se je razvila obširna razprava, v katero je poseglo več govornikov in v kateri so se pojavila ra^na mnenja. Nekateri ministri so zastopali stališče, da še ni čas za po- gajanja t vlado v Burgosu, dokler obstoja v s pa ni ji že priznana republikanska vlada, kJ se bori še naprej. Drugi so hoteli vedeti, kakšni so nameni generala Franca In če je pripravljen izpolniti obljube, ki jih daje. Prav tako je bilo postavljeno vprašanje, če so te ob'jubs v skladu z obvez, n ost mi, ki jih je dal poprej drugim državam. po govoru predsednika Daladiera je bilo sklenjeno, da pošljejo senatorja Berarda v Burgos. Na ta način so našli nekakšno kompromisno rešitev, vendar pa končna odločitev o priznanju vlade generala Franca Še ni padla. Razprava o vprašanju španskih beguncev je bila preložena na prihodnjo sejo ministrskega sveta. V Francijo je prišlo v teku zadnjih 14 dni 330.000 beguncev in miličnikov republikanske vojske. V taborišču Argeles ob morju je 75.000 beguncev, v Saint Ciprienu 70.000, v Arnu 25 tisoč itd. Mnogo beguncev je nameščenih v manjših taboriščih. Včeraj je prestopilo francosko mejo še 20.000 miMCnikov. ki so se do zadnjega branili pred mestom Grats de Mollo ob francoski meji. S seboj so pripeljali 16 strojnic. 12 avtomobilov in mnogo drugega materiala, Glasovi pariSkega tiska Pariz, 15. febr. AA. Francoski tisk se obširno bavi z ureditvijo francosko-španskih odnosa jev. »Figa-o« pise- Franco>ko-španski odnošaji se normalizirajo. Politika od-nooajev * FVancovo Španijo se je ustvarjala v etapah in želimo, da zavzame v najkrajšem času popolnoma jasne oblike. »Journal« poroča, da je Bonnet sprejel včeraj angleškega poslanika Phippsa ter razpravljal z njim o ureditvi odnošajev s Španijo, kar potrjuje tesno Mxlelovanje Francije in Anglije glede ureditve tega vprašanja. Chambcrlainova izjava v spodnji zbornici kaže, da v Londonu in Parizu ne marajo postopati prenaglo, ker smatrajo, da bo zadevo rešil čas sam. »Petit Parisien« piše. da pomeni ponovna misija Leona Berarda priznanje generala Franca de facto in da bo frameoska vlada priznala Francovo vlado tudi de jure, čim bodo ra-zmerc v Španiji to omogočile. Danes seja angleške vlade London, 15. febr. i. Francoska vlada je Že snoči sporočala v London svoje sklepe glede Španije, o katerih bo angleška vlada razpravljala danes. Dejstvo, da francoska vlada sedaj generala Franca še ni priznala de jure, bo nedvomno vplivalo tudi na današnjo sejo angleškega kabineta, ker smatrajo, da želita obe vladi v tem pogledu postopati v popolnem soglasju. Sodijo, da bo tudi angleška vlada na svoji današnji seji priznala vlado generala Franca de facto, d očim ga bo de jure priznala šele potem, ko bo položaj bolj razčiščen. Ureditev prometa na pirenejski meji Hendave, 15. feb. AA. Včeraj popoldne je prefekt spodnjih Pirenejev odšel v spremstvu višjih uradnikov na mednarodni most v Hendayu, kjer ga je pričakoval polkovnik Sanagero. Nato so predstavniki f rancoak h in španskih oblasti odšli v vojaško poveljstvo v Irunu. kjer so razpravljali o otvoritvi meje v spodnjih Pirenejih, kakor tudi o prehodu miličnikov iz Francije v Španijo, v kolikor so se prijavili za nacionalistično armado. Od danes naprej bo lahko odšlo po 4000 miličnikov na dan iz Francije v Španijo. Lebrun pojde v London V Angliji se pripravljajo za čim prisrčnejši sprejem predsednika francoske republike LONDON. 15. febr. br. Predsednik francoske republike Lebrun in njegova soproga bosta v torek 21. marca popoldne prispela v London na oficielen obisk Na postaji Victoria ju bosta sprejela angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta, s kolodvora pa bosta krenila v svečanem sprevodu v bu-ckinghamsko palačo, kjer bosta obiskala kra jico Mary. Zvečer bosta na večerji v buckinghamskem dvorcu. Naslednjega dne bosta pri slavnostni predstavi v operi in večerji v francoskem veleposlaništvu, ki se je bosta udeležila tudi kralj in kraljica. V četrtek 23 marca bo svečan sprejem v parlamentu. V zvezi s tem je | snoči zastopnik delavske stranke v parlamentu kapetan Fletcher vprašal min. predsednika Chamberlaina, če bosta predsednika francoske republike in njegovo soprogo tudi spodnja in zgornja zbornica slovesno sprejeli in kaj je vlada ukrenila glede tega. Chamberlain je odgovoril, da pripravlja vlada predstavniku francoskega naroda najprisrčnejsi sprejem in da ga bosta spre jed obe zbornici. Kapetan Fletcher se je s tem odgovorom zadovoljil in poudarjal, da je treba s Čim boli slovesnim sprejemom p rezidenta Lebruna podčrtati angleško-francosko povezanost in solidarnost v sedanjih važnih in odločilnih časih. Angleško posojilo ČSR Značilna izjava zastopnika delavske stranke posl. Hendersona LONDON. 15. febr. AA. Včeraj je bil zakon o finančni podpori Češkoslovaški odobren v spodnji zbornici po tretjem čitanju ter poslan v nadaljnjo razpravo v zgornic zbornico. Ob tei priliki ie govori: tudi poslanec delavske stranke Henderson, ki je obrazložil, zakaj njegova stranka glasuje za predlog vlade Mi ne podpiramo tega predloga, je dejal, samo zaradi te^ra, ker je potrebna velika podpora malemu in plemenitemu narodu, ki se mora boriti z velikimi nesrečami, temveč zaradi tega. ker obstojajo tudi drugi mali narodi, ki lahko pridejo v bodočnosti v isti položaj. Smatramo, da bo zavladal mir v srednji Evropi samo v primeru, če se tudi mi zanimamo za življenje držav v Podonavju. Nato je govoril finančni minister sir John Simon, ki je med drugim dejal, da želi angleška vlada omogočiti češkoslovaški vladi, da čim prej reši vprašanje beguncev. Po njegovern mnenju je beguncev, za katere mora skrbeti češkoslovaška vlada. 186.000. Pjgr^bne svečanosti v Vatikanu Vatikan, 15. febr. br. Včeraj popoldne so bile v Vat kanu velike pogrebne svečanosti. Truplo papeža Pija XI. lezi sedaj v kripti kapele sv. Fetra. Spuščanje v*kripto je trajalo z vsemi obredi tri ure. Najbolj ganljiv je bil trenutek ko se je rakev polagoma pogrezala v kripto ob prepevanju psai-mov. V kr"pt: so spreleli rakev kardinali ta škofi. Po želji pokojn ka bo njegovo truplo počivalo poleg trupla Papeža Pija X. in nasproti truplu kardinala Mery de Vala. Danes so bile zadušnice. Belgijska vladna kriza Bruselj, 15. febr pierlot. ki mu je nove vlade, je imel kom in Jasparlem. »tal z osebnostmi ministre v njegovi AA. KatolSki senator bila poverjena sestava včeraj razgovor s Spaa-Danes se bo Pierlot se-ki pridejo v poštev za vladi. crnomorski blsk Berlin, 15. febr. br. Nemški listi poročajo, da hoče ruski zunanji minister Litvi-nov ustvar:ti crnomorski blok, ki naj bo naperjen proti Nemčiji. V tem bloku naj bi ble poleg r.usije tudi Turčija, Bs'ga-rlja in Rumunija ter Se neka druga bal kmnska država. Sestanek sveta Balkanske zveze Bukarešta, 15. febr. e. Program sprejema zunanjih ministrov Balkanske zveze je že izdelan v vseh podrobnostih. Dokaz, da bo ta konferenca imela prav poseben .enačaj, je tudi to, da bo prišel v Bukarešto sam min. predsednik patriarh Chri-stea. V predsednistvu vlade bo prirejen gostom na čast svečan obed, na katerega bodo povabljeni tudi vsi člani rumunske vlade in Č'.ani diplomatskega zbora. ukrepi na Filipinih ganghaj, 15. febr. AA. F.Upinski kmetijski minister je izjavil, da bodo v najkrajšem času razveljavljene vse ugodnosti, ki so bile dane tujcem brez odobrenja vlade. Ta ukrep bo zadel v prvi vrsti Japonce ki jih je na Filipinih okoli 10.000. Letalske sile London, 15. febr. AA. (Reuter). Nemčija je na osnovi uradnih podatkov v stanju zgraditi 1200 vojnih letal na mesec. Nemčija ima danes 9.800 letal. Anglija 7.100. Rusiia 4.000 ItaMja 4.000 Zedinjene drŽave 3.500, Japonska 3.100 in Francija 2.700. Imsredyjeva demisija Kljub demantijem je madžarska vlada Imredvja včeraj le odstopila — Novo vlado bo bržkone sestavil dosedanji prosv« minister grofi Teleky BUDIMPEŠTA, 15. febr. br. Vlada dr. Imredvja je snoci podala ostavko. Regent Horthv je ostavko sprejel in je zvečer pokiical v avdienco notranjega ministra Kercstes-Fischerja ter grofa Telekvja. V političnih krogih sodijo, da bo sestava nove vlade najbrže poverjena grofu Telekvju. Vest o nenadni ostavki madžarske vlade ni zbudila presenečenja, ker je bilo znano, da so bila v vladi že dolgo časa nesoglasja in trenja zaradi vprašanja agrarne reforme, še bolj pa zaradi židovskega problema. Radikalni ukrepi proti Židom in novi židovski zakon, ki ga je hotela vlada uveljaviti, niso naleteli na splošno odobravanje, temveč na odpor precejšnjega dela javnosti, na drugi strani pa so delali Im-redvju težave pristaši skrajne desnice, ki niso bili zadovoljni z njegovo zunanjo politiko. BUDIMPEŠTA, 15. febr. AA. Dobro obveSčeni krogi trdijo, da bo notranja napetost rešena po vsej priliki tako, da bo izvršena rekonstrukcija v.iade in morda sprememba tudi glede osebe predsednika vlade. Smatrajo, da bi mesto predsednika vlade zasedel grof Te-leky, ki je prosvetni minister v Imre-dvjevi vladi. Horthv je sprejel Imredvja včeraj dopoldne, ob 19. pa grofa Telekvja. Ob 22. je sprejel v skupni avdienci ponovno Imredvja in grofa Telekvja. Med člani kabineta in mero-dajnir_ii političnimi osebnostmi se vodijo neprestano pogajanja. V političnih krogih trdijo, da bi se mogla izvršiti rekonstrukcija v^ade že danes. Budimpešta, 15. fsbr. AA. Za danes ob 9.30 je bila sklicana seja vlade, za 11. pa parlament. Ob tej priliki se bo bržkone zvedelo, kdo bo sestavil novo vlado. Sma-trajo, da bo to verjetno grof Telekv, prosvetni rrdnister v sedanji vladi in bližnji sodelavec Kanye. 14 milijard lir primanjkljaja v Italiji Po okupaciji Abesinije naraščajo državni izdatki z vsakim letom v ogromni višini Rim, 15. febr. v, V rimskih. finanCrurt krogili se resno bavi jo s finančnim položajem Italije. Do abeslnske vojne so bile italijanske državne finance kljub velikim Izdatkom za obnovo države in oboroževanje še dokaj stabilizirane. Pripisati je to dejstvu, da ima Italija kader odličnih finančnikov, ki se lahko merijo s svojimi sovrstniki v vsa!:i drugi državi. Z abesin-sko ekspedicijo pa so nastopili časi finančnih obremenitev, ki niso ostale brez dalekosežnih posledic za razvoj italijanskih državnih financ. Dočim so znašali proračunski Izdatki za državno obrambo v Italiji L 1935-38 6.159 milijonov Ur, so narasli v L 1936 že na 16.700 milijonov lir. L. 1937 so dosegli visino 23.750 rnilijonov lir. Koliko so znašali preteklo leto, m znano, gotovo je samo, da mnogo več kakor L 1937. Gotovo Je tudi, da zna&a proračunski primanjkljaj za L 1938 nad 14 milijard Ur. Po angleških ocenah znaša letni nacio- nalni dohodek Italije kakih 120 miliju: li . Trgovska bilanca, je bila. 1. 1938 pasivna za 2.5 milijarde lir. Zlata podlaga italijanske Narodne banke je znašala ob koncu preteklega leta 2358 milijonov lir, dočim je izkazovala L 1933 Se 7092 milijonov lir. Deviz je bilo ob koncu preteklega leta v portfelju italijanske Narodne banke okoli 60 milijonov lir, dočim jih je bilo L 1930 še 4.327 milijonov lir, denarni obtok pa je znalal v Italiji ob koncu J. 193S okoli 17 JS milijarde lir. Angleško pooojilo Italiji? London, 15. febr. AA. (Hava*>). V finančnih krogih v Citvju ne pripisujejo nobenega, pomena glasovom, ki so se razširili v tujini o dozdevnih pogajanjih za kredit 70 milijonov funtov, ki naj bi ga angleške banke dale Italiji, ker sedanje razmere niso prav nič ugodne za taksno operacijo. Sicer pa že visina tega kredita jasno kaže, kako neverjetna je ta vest. Kritika Treviranusa o preganjanju Židov LONDON, 15- febr. o. Rudolf Trevira-nus, ki je bil v vladi bivšega nemškega kancelarja Brtlninga pred sedmimi leti železniški minister, in se je umaknil iz javnega življenja se je v ponedeljek prvič spet oglasil na nekem javnem zborovanju v Chestru. Zborovanje so priredile angleške organizacije ki delajo za zaščito židovskih beguncev. Treviranus je na zborovanju ortro kritiziral preganjanje 2*-dov. Včeraj, je dejal, so bili na vrsti 2idje, danes so cerkve, in nihče e ve, kdo bo jutri žrtev totalitarnih n?w . in oblasti. Irski teroristi pred sodiščem London, 15. febr. w. Pred policijskim sodiščem v Bowstreetu so včeraj zaslišali 15 moških in neko 18-letno dekle zaradi posesti razstreliva, 14 je bilo obtoženih zaradi prestopkov proti varnosti države, dva osumljenca pa sta bila izpuščena. Predvsem jim očitajo, da so v zvezi z ultimatom, ki je bil poslan zunanjemu ministru Hali-faxu in v katerem zahtevajo odpoklic angleškega vojaštva iz Irske. Darujte za »Zvončkov* sklad tjNarođna svest** Banovinski odbor društva »Narodna tvesf« je prejel tale dopis: »Cdruženje »Sorodna svest«, Glavni odbor, br. 5M 8. 11. 1939. Beograd. Banovinskom odboru Ljub Ijana. — Glavnom je odboru bas danas sa-opsteno od strane ministarstva unutrašnjih pas/ova, da je kraljevska i'l&da u načetu prihvatila predlog Glax-nog odbora, da ** donese zakon o priznanju rada dobrovoljnih nacionalnih radnika, Vskoro će biti pozvan Glavni odbor, da preko s\*ojih delegata učestvuje u pretresu i izradi konačnog teksta pomenutog zukona. Več sada je skrenuta pažnja G/ovnom odboru, da će biti neophodno potrebno, da se nazn&či što tač niji broj lica. koja će uživati beneficije spomenutog zakona.* V nadaljnjem zahteva nato gla\mi odbor, da se nm nemudoma sporoči točno število onih. ki bi prihajali v poštev pri uživanju pravic, izvirajjčih iz in enovanega zakona. Glede na to je imel bono\*inski odbor snoči v pisarni »Br&nibo-ra« sejo. na kateri ie sklenil, da takoj poi-ečjemu na neki Uril, a nikakor ne ožji osnovi, nego jo nodi jugoslovenska ideja. Le v tem v primeru bo narod našel vero vase ter bo zaživel resnično življenje. Radi tega verujemo v nuj nost in bodočnost ideje, ki jo zastopamo. Vse sedanje težave in rešitve, ki bi jih morda naie politično življenje po sili razmer ustvarilo, pa bodo v bodočnosti pokazale pravilnost tega naziranja. V tem trni slu Je treba narod pripravljati, vzgajati, /«-poslovenstvn so bolj kot kdaj potrebni apostoli in preroki. Današnja omladina /e po-klicana, da jih ustvari. Vzgojena v borbi in zmedah* je pontana. da da borce, ki bodo nacijo voditi k takim zmagam, za katedre je res vredno živeti in umreti.. .c — Nm-dalje Ima list te-le članke in beležke: Nacionalizam, pojmovi i refleksije, Kulturni boj?. Kulturno pasjeglavsfvo, O volitvah v društvu slušateljev juridične fakultete, Po trebno je več kritičnosti, Občni zbor Akademske akcije, Pomenek s »Stražo v viharju« in Morala pa taka. — »Naša miseU fe pol mesečnik in stane za vse teto 18 din. Naročnina je tako malenkostna, da jo zmore vsak, še tako siromašen inteligent. Imo-viti izobraženci, podprite vsaj z naročnino to glasilo naše akademske mladine t Sorzna poročila. Curili, 15. februarja. Beograd 10.— Pariz 11.6675, London 20.6525, New York 440.3825. Bruselj 74.30, Milan 23.20, Amsterdam 236.30, Berlin 176.80 Pr;^-i 15.14, Varšava 63.25, Bultarcšta 3.37, r Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 15. februarja 1939. fttev. 37 Za poglobitev narodno obrambnega dela V Maribora naj m ustanovi narodni svet, ki bi imel itiri SOKOL MARIBOR MATICA priredi v korlat fonda xa gradnja BOHEMSKA NOČ Maribor. 14. februarja Snoćnji redni občni zbor agilno delujoče podružnice •Bran»bora« je bi1 reč kakor običajen občni zbor. Posebro obeležje mu je dala izčrpna debata pri slučajnostih, ko so se obravnavah vsi pereči problemi naše meje. Sam občni zbor je nudi', si Uto pridnega, marljivega in nesebičnega dela. ki ga je opravila tukajšnja podružnica Branih ena v duhu društvenih pravil Izčrpna poročila 90 podali predsednik Franc Avsenak. blagajnik ravnatelj BraruŠ in ravnatelj Brandtner v imemi nad/ornega odbora Crsti prebitek iz ka/uje 3600 dm. Podružnica je uspešno prodajala narodne ra7glcdnice, ki jih ima še v zalogi. Podružnično delovanje je potekalo pred vsem v dveh smereh- I. Podružnica je organizirala v pretekli poslovni dobi ob meji številne izlete. Vrh mariborski pevci so posetHi najbolj izpostavljene obmejne postojanke, kakor na rrrirner pri Sv. Knžu oad Manbufom, pri Sv. Duhu na Ostrem vrbu m pri Manji Snežni Tukaj vo uspešno $»ri-fj med našim obmejnim kmečkim in vro»čar$k>m ljudstvom *mrJ« razposlanih preko 3000 knjig. Pri volitvah je bil izvoren sledeh odbor: pfodsodaifc prof. dr. Mence Odborniki Hra- toš. Hothmuller, Bregant, prof. Doššrnger-jeva, CeriTLŠkova. Avse»nak. Novi predsednik je izjavil, da bo ves svoj r^poiožljivi čas posvetili delu mariborske podružnice Branbora. Tehtna in pomembna je birla debata, Id se. je razvila po izvolitvi novega odbora. Številni govorniki so se dotaknili do podrobno« H vseh perečih obmejnih narodnih gospodarskih, socialnih »n kulturnih problemov, ki se ne tičejo le natege žrvlja tostran. ampak rudi onstran meji Važnost debate je tem večja, ker oieo zajeti udeicžcnci svojih izvajanj le na splošno, ampak so v okviru svojih tehtnih niis-lt sprožili celo vrsto konkretnih, točm> fomouliraoih predlogov, ki naj v primeru reabzacije ust vari jo pogoje za novo fazo v našem obmejnem narodno obrambnem delu, za novo metodo dela, ki bodi prepojeoa z duhom podrobne konkretnosti. Na podlagi izraženih mnenj (g&. Brandtner. HochmuHer, M. KraJj, J. Tomažih, dr. Mence. Zajce Brtto\ Vojdka rtd.) jc povzeti sledeče sklepe kot refren izčrpne in temeljite debate, ki je trajala nad dve uri in ki je izpričala, da se v Maribora hvala bogu se najdejo možje, ki z resnobo. do-sJednostjo in vztrajnostjo mudijo na reševanje dtr§ in zemfje ob ogroženi meji: 1. Smo v gotovem smishj v neki krizi narodno obrambnega deku Vzroki te krize so dob ro znani. Poedinci jih ne morejo odstraniti. Pa 3 pa je danes boi j ko kdaj potrebna koncentracija vsega nasrodno obrambnega dela in vse pozornosti v odnosu do naše meje. ki ©e je ob novem položaju znašta v povsem novih, težjih razmerah. 2. V fo s vrh o naj sklice podružnica Bra-nibora v Mariboru najkasneje v roku treh tednov posebno narodno obrambno anketo. Na to anketo naj se povabijo predstavniki vseh mariborskih društev, ki posvečajo kot celota aH pa po posameznih odsekih svojo pozornost narodno obrambnim vprašanjem. Eventualno naj se pritegnejo zas*opntfci delavcih, trgovskih in obrtniških organizacij, ce bi se za to pokazala potreba. Vsekakor pa je treba to anketo temeljito pripraviti, da bo omogočeno konkretno sklepanje glede koncentracije narodno obrambnih stremljenj. Naprosiilc se bodo znane mariborske osebnosti, da zberejo gradrvot na podlagi ttatorega bo anketa khko razpravljala o kompleksu obmejnih teženj, želja, pričakovanj in težav. 3. Osnovni pogoj za uspešno delo pa jc enotno vodstvo, enotno usmerjen je narodno obrambnih prizadevanj. Radi tega a*$ se ustanovi v Mariboru v vmisiu predloga, ki ga jc g. Avaenak prebral na občnem zboru, poseben narodni svet kot stalna ustanova, v kateri oaj bi bili piedatavniiti vseh v po-^tev prihajajočih organizacij. Ta narodni svet naj bi delovaJ s posameznimi odseki. Ti odseki naj bi biti: stafistK?-no-ka:astrski. gospodarsko-socialni, narod-no-kulturni in finančni Katastrski odsek naj bi vodil točno evidenco o posestnem stanju ob meji. Odsek naj bi upravljaj po svojih organih posebno obmejno realitetno pisarno, ki naj bi se otvorila v Mariboru. Gospodarsko-socialni odsek naj bi pro-UČevaJ možnosti gospodarsko socialnih m tudi humanitarnih pobud, ki naj pomagajo olajševati bedne življenjske razmere, v katerih se nahaja naše obmejno ljudstvo. Naloga narodno kulturnega odseka bi bila. da točno gotovi potrebo novih šol in novih kultunrh ustanov ob meji. Skrbel naj bi za ustanavljanje narodno prosvetnih društev. Organizira! naj bi na najbolj izpostavljenih obmejnih postojankah prosvetne prireditve, igre, pevske nastope, koncerte, ustanavljal narodne knjižnice in čitalnice, kjer jih še ni. Finančni odsek pa naj bi zasigural potrebna denarna sredstva. Skušal naj bi izvesti akcijo narodnega dinarja. Sodelovati bi moral z zadrugo »Domovino«, ki je bila ustanovljena te drd v Ljubljani z namenom, da zbira potrebna denarna sredstva za reševanje ogrožene obmejne posesti. Narodni dinar naj bi ae skušal realizirati na področju vse države, saj dajejo za slične pobude lep zgled nekatere sosedne države Ce b: pa to ne bilo mogoče, naj bi se misel narodnega dinarja uveljavi la vsaj v Sloveniji, kjer bi vrgel ns leto svojih 250.000 din. Naredni dinar naj bi se pobiral vsako leto v določenem tednu v stičnem smislu, kakor v tednu Rdečega križa. Razen tega pa naj bi ta finančni odsek organiziral v obmejnih mestih (Maribor, Ptuj, Celje, Murska Sobota itd.) vsaj enkrat na leto dan narodnega, oziroma obmejnega, dinarja. Končna pa bi bila naJoga tega finančnega odseka, da da pobudo za ustanovitev posebnega obmejnega denarnega zavoda če bi pa to ne bilo mogoče. po:em naj bi ta odsek poskrbel vsaj za primeien, pameten aranžma s katerim od že obstoječih denarnih zavodev, ki naj z ugodnimi obrestmi in Jatnatvenkmi pogoji omogoči čim uspešnejše, čim hitrejše in čim učinkovitejše reševanje posestnega problema ob naši meji, saj je naša posest na zranfh eksponiranih tečkah po ukinitvi 50 km pasa spet na stroko odprta možnostim tuje gospodarske ekspanzije Upati je, aa 00 novo vodstvo Branibcra skušalo s Čfm večjim uspehom sodelovati pri uresničenju tega velrkopoteznega načrta. Priponmiti pa je, da ne sme biti novi narodni svet pravna osobe, samostojno novo društvo, ampak le skupno reprezentančno in delovno vods.vo. ki ga sestavljajo delegati posameznih narodno -rtoranib nih organizacij, številni govorniki na sno-čnjem občnem zboru so namreč podčrtan misel, da imajo v Mariboru ita-k preveč društev s sličnim delokrogom in da bi btio prav. če bi po zgledu ^Jadrana« in >Nano. sa«. ki sta že vložila pravila za novo fu-zionirano društvo »ja-oran-Nanos'., pričeli misliti na fuzijo tudi nekaterih drugih mariborskih društev. Ta misel j o med mariborskimi nacionalnimi delavci ugodni odjeknila in bi morebiti bilo tudi v BaflMBra narodnega sveta, da slične poboće spo-razumno z vodilnimi društvenimi funkcionarji in članstvom po potrebi sproži tet izvede. N sobota 11* H. Jazz iz rih Dim doma. — V veliki dvorani V baru \Vatto-Star Po gostovanja ljubljanskega dramskega ansambla Do kakšnih zaključkov pridemo, če primerjamo ljubljanski ansambl z mariborskim Maribor, 14. februarja Gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla s Cankarjevimi »Hlapci« se je Mariborčanom vtisnilo v Živ, trajen spomin. To gostovanje ima med drugim tudi ta pomen, da nam omogoča primerjavo obojestranskega odrsko - umetniškega ustvarjanja v pogledu stila, metode in značilnosti podajanja ter oblikovanja. Ob taksni primerjavi so se Mariborčanom vsilile različne misli. V glavnem pa je bilo razbrati sledeče poudarke in svojske poteze v igri ljubljanskega dramskega ansambla, ki nam kažejo razliko glede na stil in način prikazovanja mariborskega dramskega ansambla: ljubljanski ansambl se ponaša z visoko kulturo jezika, ki je dognan, izklesan, tako glede na naglas kakor tudi tehnično stran jezikovne uporabe. Lepota našega jezika se je odražala v lepo donečem blagoglasju naše besede, Id je toplo, patetično vzvišeno prihajala z odra. To daje umetniškemu oblikovanju ljubljanskega ansambla nek poseben izraz, posebno uprizarjamo značilnost. Ob gostovanju Ljubljančanov pa smo lahko izluščili še drugo posebnost. Poudarek njihovega podajanja je usmerjen na znotraj in ima pečat roman Učne stiliziranosti. Tretja posebnost pa je v popolnem prelit ju ansambla, ki kaže ravno radi lastnega umetniškega izraza tesno povezano, povsem zra-aeeno celoto. Te odlike so ustvarile svojski ansambl, ki živi na odru svoje življenje in ki ga ni mogoče ločiti v posamezne sestavne dele. Spoznali pa smo tudi, da so poed nci mariborskega dramskega ansambla kvalitetno dorasli gotovim stvaritvam ter interpretacijam Ljubljančanov — seveda v svojem stilu. Najmočnejša podobe Je bil nedvomno Lipah o v učitelj Hvastja. Iz skromne preprostosti gradi vsestransko izdelan lik. v nekem določenem smislu stiliziran m ukrojen. Sleherni slog sleherna visina glasu, vsak gib je z matematično natančnostjo pretehtan in pripravljen. Jerman C Po- be v c a. ki je >Hlapce^ mojstrsko zrežiral, je bil notranje dognan, na zunaj učinkovito prepričevalen. Rastel jc iz prvega dejanja preko drugega in tretjega do viška ob zaključku četrtega dejanje. M. S k r-b i n š k o v župnik jc bil tretji najpomembnejši predstavnik v svetu teh Cankarjevih z Hlapce v t. Podčrtal je poteze zunanje strogosti in načelne nedostopnosti. Grego-rinov nadučitelj in Potokarjev Komar sta z vsem svojim nastopom poglabljala aktualno resrfčnost in utemeljenost naslova drame. V Krogu učiteljic pa so se uspešno uveljavile Lcjzka M. Bo lt ar j e-v e v romantičnem podajanju, vihrava Geni M. Danilove in hudo upogiji\»a Min-ka G a b r i j elči č e v e. V svojem svetu živi kovač Kaiander v Cesarjevi podobi — mar kan t en. izrazit in robusten. Nežna rnaterinskost je obdajala Jermanovo mater Rakarjeve. precej zabave je zbujala je zn ori ta KaJandrova žena P. J u-v a nove. Anka V. Ju van o ve je v delu samem precel skooo odmerjena, kar velja tudi za Župana (Presetn'kL G a 1 e-t o v e g a zdravnika navdihuje človečanoka toplota. M u r g 1 j e v poštar je le epizodna vloga, pač pa nam je ustvaril malo odrsko umetano Plut s svojim pijan-čkarskim Piskom. Ostro začrtan je bil Severjev kmet Nace. Tako so nam ljubljanski igralci pripravili užitka poln kulturni dogodek, ki nam bo ostal v trajnem sponrnu. Naj bi se to izmenično gostovanje izoblikovalo v vsakoletno morebiti celotedensko gostovanje na širši osnovi z izbranim repertoarjem najboljših predstav vsakokratne tekoče gledališke sezone. —V — Lep uspeh mariborskih ftahlstov. Ob priliki tekmovanja med šahisti SK Železničarja in murskoseboskimi Šahisti so si Mariborčani priborili lepo zmago v razmerju 5:2. Revanžno tekmovanje bo 26 t m. v Mariboru. Mariborske in okoliške novice Jutri ob 20. bo predaval ▼ dvorani Delavske zbornice t okviru Kluba absolventov Trgovske akademije odvetnik dr. Sto Jan Pretnar o gospodarskem in političnem pomenu Sredozemlja. Spričo aktualnosti sredozemskega problema bodo Mariborčani nedvomno v lepem številu pose tili to poučno in aktualno predavanje. — Izpod viatta v svobodo. Iz tukajšnje moške kaznilnice je bilo odpuščenih 20 kaznencev, ki so jih na tukajšnji policiji daktilosk opirali ix> jih odpravili v domovinske občine. Med pogojno odpuščenimi je bil tudi morilec, ki je bil svojčas obsojen na smrt na ve šalih, pa je bil pozneje pomiloščen. V senci vislic se mu gotovo ni nikdar sanjalo, da bo po 16 letih zapora v tukajšnji kaznilnici še kdaj užival zlato svobodo. — Kako bo % mostom čez Dravo aaPo-brežju? >Del. pol.« piše v št. 18: Lansko leto v oktobru se je vršilo posvetovanje radi zgraditve mostu čez Dravo v Melju, časopisi so tedaj poročali da je zgradba mostu že zagotovljena in ni manjkalo tu-cfl ne glasov, da se bo z deli v kratkem pričelo. Kakor pa sedaj izgleda, bomo še dolgo čakali na ta most. Med tem pa jav nost vedno bolj spoznava, da bi ta most sicer res pomenil skrajšanje poti za delavstvo s Pobrežja. ki hodi na delo v tekstilne tovarne v Melju, promet čez glavni most bi pa ne bil radi tega nič bolj razbremenjen- Zato stopa zopet v ospredje vprašanje zgradbe mostu preko Drave, ki bi vezal Tržaško cesto to Kopališko ulico pri Narodnem domu. Z zgradbo takega mostu bi bil potem omogočen enosmerni promet. Za to govori tudi dejstvo, da s 13 milijoni dinarji ne bo nihče zgradil mostu v Melju, ker bo torej potrebno več denarja, bi bilo res pametno^ da se začne graditi most pri Narodnem domu Odlašati tega vprašanja ne gre. Denar je pa itak na razpolago v štirimiljardnem gradbenem fondu. Ako bi priSlo do gradnje mostu bi lahko tudi mariborska železna industrija, ki nima naročil in počiva. lahko prišla v tek. delavstvo pa do zaposlitve za par let. — Enodnevni tečaj o trsni resu v vinogradu bo na Vinarski in sadjarski sob v Mariboru v četrtek, dne 2. marca 1939. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen in bo trajal od 8. do 12. in 14. do 18. ure. Za hrano in prenočišče skrbe tečajniki sami — Dvodnevni kletarskj tečaj bo na Vinarski m sadjarski soli v Mariboru v dn*h 13. in 14. marca 1939. Tečaj bo teoretičen in praktičen in bo trajal vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, je brezplačen in namenjen predvsem praktičnim vinogradnikom. Za hrano in prenočišče skrbe tečajniki sami. Zanimanci se naj prijavijo predhodno z dopisnico. — Odprta noč in dan so groba vrata. V Sodni ulici 30 je umrl upokojeni sreski tajnik Mfan Ferjan. star 60 let. V Viktor Parmovi 8 na Teznem je umrl zvani-čnik di-žavnih železnic Karol Pernačič, star 46 let, v splošni bolnici pa je umrl Anton Bmtuš, nadzornik državnih železnic, star 40 let. Svojcem naše globoko so-žalje! — Vlomilci strahuje jo podeželje V mizarski delavnici Franca Petroviča v Zgornji polskavi so se pojavili di-zni zlikovci in odnesli razno mizarsko orodje v vrednosti okoli 1000 din. Orožniki so pričeli s temeljitimi poizvedbami :n so v zvezi s tem ovadili radi suma nekega Franca G., ki pa taji vsako krivda. — Specialisti. V zadnjem času se je pojavila v Marinoru posebna tatinska druščina, ki se je specializirala na tatvine medeninastih kljuk. Te tatvine se v zadnjem času ponavljajo. Tako so v noči na torek odtrgali medeninasts kljuke z vrat bogoslovja na Glavnem trgu, potem z vrat Budefeidtove hJAe v Gosposki ulici in z veznih vrat posestnice Marije VVeraer v Ciril Metodovi ulic! 14. Policija poizveduje za tatinskimi specialisti, ki bodo nedvomno skušali vnovčit: ukradene medeninaste kljuke. — Mariborski živinski sejpm 14. februarja. Pripeljanih 487 komadov, in sicer 5 konj, 6 bikov. 1S1 volov, 294 krav, 11 telet Cene so bile siedeoa: debeli voli 4 do 5, po!deb-?li 3 50 do 4 plemenski voli 4 do 5.50, biki za klanie 3 do 4, klavne krave debele 3 50 d-^ 4.25. plemenske krivo 3 do 4.50. krave 7n klobasarje 2 do 3. molzne krave 3 25 do 4.75. breje krave 3 do 4, mladci živina 3.5*1 do 5. teleta 4 50 do 6 din. Skupno je bilo prodanih 223 repov. Mesne csr.e so bile: volovsko meso I. vrste 10 do 12. volovsko meso II. vrsts 8 do 10, meso bikov, krav In t. h*c 6 dO 12. Telečje meso i. vrste in da 12, telečje meso TI. vrste 8 do 10, svinjsko m?s: sveže 10 do 16 dm za kg. — Pomorit in H^rrulannm. O tej temi ;e predajal predsuučnjim v Liud^ki uni- ver-ri r-cf r!r Grri No'*ak i- Z^^^c^n. TJ v'-"doma j* očrta! zgodovino ob«h po-m^mb^ih J^otSovhisIffh nest, Stari Pon-peji, kjer je živelo okoli "0 000 prerrva1-c*?v. so ?e skoro r^oirnnrn i^'c^D^mi Hor-culannm. ki pred^tavli^ vtJsfcO četrt starih rimskih patrtciiev. p« izkopavajte še vedno do naisodobnejSih arheoloških načelih. Predavanje so pojasnjevale številne skiop-tične sl;ke. — Eukrai na leto pozabiLe na vse£krbi in težave in se zabavajte od srca. Najlepša priložnost za to bo >Bohemska noč« na pustno soboto, dne iS. februxrja v Sokclskem domu. Sijajne dekoracije, odlične godbe, senzacionalna presenečenja! Na svidenje! 17-n — Pobreake novice. Na občnem zboru našega Rdečega križa, kf mu je prisostvoval tudi zaslužni predsednik sreskega odbora RK g. dr Jančič se je pokazalo vneto in marljivo delo pobreškega krajevnega odbora RK Pri volitvah so bili izvoljeni: šolski upravitelj Janko 2ivko predsednik, Karol Stržina podpredsednik, uči-relj Jože Koglot tajnik, učitelj Franc Bajt olagajnik — Preko 30.000 din za knjige revnim dijakom. Gimnazijsko podporno društvo na tukajšnji klasični gimnaziji, ki ie obhajalo lani 801etnico svojega obstoja, je med najstarejšimi društvi v Mariboru Njegov namen je pomagati revnim dijakom s posojanjem učnih knjig. Tako Je društvo v zadnjih petih letih izdalo za na- kup šolskih knjig 30.300 din. V februarju prične društvo razpošiljati dobrotnikom prošnje za prispevke, da si nabere sredstev v pomoč revnim dijakom v prihodnjem šolskem letu. Odpri srce, odpri roke... — Zakaj v Xico> Manu k ovo, Pariz, ko vam bo nudila letošnja »BOHEMSKA NOČ« na pustno soboto, dne IS. februarja v So kolske m domu mnogo več! Ran-devu zabave željnih! Revija mask* Dragocene nagrade najoriginalnejsim in najlepšim maskam! Senzacionalna presenečenja! Pridite vsi; 18-n — Razne novice. 151etna Francka D. iz Frajhajma na Pohorju je popila večjo količino oetove kisline V ozadju so baje ljubezenske zadeve. — Žile si je prerezala na desnici 17ietna Stanka L., doma s Sladke gore. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnico, — Po 4 letih je našel svojo harmoniko kovač Mirko Svenšek iz Studencev. Harmoniko je našel pri neki tukajšnji tvrdki, kamor jo je prinesel popravit neki harmonikar iz Slovenske Bistrice — 1200 din je »zašnopsaU v neki tukajšnji restavraciji mesar Josip C Zadevo ima v rokah policija. — Pri Sv Križu je padci pomožni delavec Franc Robič na poledenelih tleh in se poškodoval po glavi — Palec na levici si je prelagal 121etni Dra-50 Žerjavic, sin ključavničarja državnih železnic v Sokolski ulici 6 Zatekel se je v bolnico. — Cankarjev večer v Ljudski univerzi. V petek 17 t. m. je v Ljudski univerzi Cankarjev večer v počastitev spomina 20-letnice Cankarjeve smrti O njegovem živ-Menjr* fn delti bo predaval prof dr. Anton Slodnjak, književnik iz Liubllane. Najznačilnejše in najlepše Cankarjeve proizvode pa bo recitiral režiser ljubljanske drame s, Ciril Debevec. — Iz železnirarskih vrst. Prejeli smo V ponedeljek smo spet pragova!i. Zlasti za družinske očete nov, občuten udarec. Nas"? dohodki so itak skromni, pa nam jih še pri kra j ?ti jejo Ne vemo. s čim smo si to zasluviH Pred meseci smo slišali neke obljube, za katerimi pa ni sedaj nobenega sledu. Trgovcem in obrtnikom dolgujemo, pa ne moremo iz stiske Kdaj bo bolje? — Na pastno soboto 18. t. m. sestanek veselja željnih na -.Bobem^ki noči« v So-kolskem domu. Noč pozabe... 19-M — V Knciakovem kamnolomu pri Sv. tflVTCTicn na IPobortu so prenehali z dek>m. Prizadetih je 40 delavcev, ki so bili odpuščeni. Mariborsko gledališče Sreda. 15.: Zaprto. Četrtek. 16. ob 20.: Automelodv. Red D. Bevkova komedija »Partija šaha« je dru gro dramsko delo tega zelo plodovitega goriškega pisatelja ki je navzlic novim razmeram ostal zvest svoji ožji domovini S preseneti iivo bistroumnostjo pisana, napetih zapletijajev. pa tudi zgledno poučnih prizorov po'na komedija se pričenja in zakHučuje s šahom, kot simbolom dveh izrazitih nasprotij, je iz življenja podjetniških kroarov. a v zadnjem prizoru z ganljivo rodbinsko srečo. Iz Celfa —c Tuijlfffju smrt *tpr! in kmalu sta pr; peTa mestni fizik dr. Podpečan in \ kr;m:!:d!r.-c'7a oddelka ce!jf/repclia?i v mrtvašnico na bolniško rWcopa*išče. Gajšek je od*el na svoj dom v Lopato. Ko je stopil v materino stanovanje, je tam naSel svojo mater živo. Utopljenca je bila taiko stična njegovi mntert, da je bit ob pogledu na truplo ob Koprivnici prep"ičan, da leži pred 11 jim njegova mati. Celjski policiji je že p^r'diie usp-lo ugotoviti, da jc utopljenka 64-Ictna najemni/kova žena Marija Scnegač-tvkovj (2 Višnje vasi pri Vojniku. Popoldne jc prf*cl mož Scne^ačnikovc slučajno v Celje. Tu je izvedel, da so potegnili zjutraj utopljenko iz Koprivnice. Kor jc pogrešal svoio ženo, se je napotii na policijo, kjer jc debil razne podatke. Nato je krenil na bolrrT^ko prjfcopa-hšče in ugotovil v mrtvašnici, da je utopljenka njegova žena. Mari;a Seric^aomkova, ki je bila duše VSO zelo omejena, se je od 10. do 13. t m. zdravila v cc4jfivi bolnici. V ponedeljek ob pol 11. dopoldne so jo odpuertib iz bolnice. Okrcg 22. jo je še videl neki moški ob Savinji blizu Jurčičeve ulice. Ko mu je na vnprrašanjc povedala, da jc doma iz Višnje vasi. jo je napotil domov. Senegačni-kova je kreniiia proti Mariborski cesti. Ko je prispela do Mariborske ceste je očivid-no zavila na levo proti Koprivnici ter zašla v duševni zmedenosti v vodo in utonila. —c Krvav fantovski obračun pri svatbi. V ponedeljek so imeli v Stravsovi hiši v § mart nem v Rožni dolini svatbo. Zvečer se je zbralo pod oknom neveste več fantov in ji priredilo podoknico. Mod farrti je bilo nekaj takih, ki so se že nekaj času sovražili. Ko se je okrog en« ponoči odpravil 27-lotni posestnikov sin Alojz Pečnik, ki je predsednik fantovskega odseka v Smartnem, proti domu. ga je napadel Jože Smodej in mu zasadil nož v tilnik. Pečnik se je zgrudil, nato pa k navaliJ nanj še posestnikov sin Grobelnifc in ga začel ob delovati z bhkovko po glavi "m gornjem de !u telesa Pečnik je dobil hud« poMkodbe Spravili so gs v Lipienikovo hišo, kjer ao mu nudili pomoč in mu ustavrb kri, v to rek dopoldne po so ga prepeljali v celjsko bolnico. —c Usoden padec z lestve. V ponedeljek jc šla 27-letna preučitikarjeva hči Jera Atel-škkoai is Smihela nad Mozirjem na kozolec. Ko se je vzpenjala po lestvi, se je lestev prevrnila Atelšikova j« padla v globino in si slomila desno nogo v gležnju. Ponevrc-čendko so oddali v celjsko bu4ako. Zopet vlom v Slovenj gradeč Slovenjgradec, 14. februarja V pretekli noči so drzni vlomilci, ki že delj Časa razburjajo s'ovenjgra£ko prebivalstvo, ponovno zagrešili prav drzen vlom. Tokrat so si izbrali v bližini parka stoječo barako g. Ivana Rojnika, slovenj-graškega veletrgovca in vdrli vanjo. Vlomilci, ki jih je nedvomno moralo biti ve?, so sprednja vrata popolnoma iztrgali in odnesli iz barake več kuhinjskih posod, jedilnega pribora, nekaj stare obleke m drugih maenkoati, last g. Bogdana pu-šenjaka. Razen tega so vlomilci na sadnem vrtu g. Rojnika zlomili mlado h nizko, eno drevo izruvali in odnesli sprednja vrata, tako da znaša skupna sko la na ukradenih stvareh in poškodbah okoli 700 din. Po vseh znakih sodeč, so morali biti vlomilci domačini in upamo, da r>o«io kmalu izsledeni. Ta vlom je že peti v Slovonjuradcu v letošnjem letu. dočim ni vse lansko leto bil izvršen niti en vlom. Prebivalstvo nuj. no zahteva, da se le enkrat EaiCIU □ gova imovina in izslede drzni rokomavhi2 Iz Liatssz-sra — Vinski sejem. Vinska podružnica v Ljutomeru prredi 2S. t. m. vinski sejem in razstavo vin v dvorani g. Zavratnika v Ljutomeru priredi 29. t. m. vinski sejem in bo vršil v običajnem obsegu kot prejšnja leta. Kaže, da bo dobro založen z dobrimi sortiranim! in mešanimi vini. ki bodt; m dan pred razstavo ocenjena. Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerske^.i, gonijsgrmt-skega in štrigovskega okoliša, da ra7^ta-vijo svoja vm:i. Vsi. ki bodo virio razstavili, naj to prijavijo do 23. t. m., vzorce pa pošljejo do 26. t m. od vlake sorte po 3 buteljke. Prijave In /zorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Vabijo se tudi kupci in vsi interesenti, da se osebno prrpriafh zdrobiieno mnb«nk> ter le umrl zaradi izlivn krvi v možgane, ter tudi twkošnja zdravniška pomoč ne b! nič pomagala.