Političen list za slovenski narod. Po poiti prejem an velja: Za celo lato predplačan 16 fid., za pol leta 8 rld., za četrt leta i rid., sa jtdta neiec 1 jld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za eslo leto 12 vid., sa pol leta 6 grld., za četrt leta 3 ¿Id., za jeden mesec 1 fid. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. vsč as leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedielja v ,,haiul Tiskarni", Vodnikove uliee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo js v Semenlikih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, uvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. štev. ser. V Ljubljani, v četrtek 19. novembra 1896. Letni le XX1Y Balkanska politika. Kdor paznim očesom premotriva zgodovino propadajočega Mohamedovega cesarstva, priznati mora, da Čim bolj se krčijo pogoji za njegov obstanek, čim bolj propadajo njegove fizične moči, v toliko bolj rafinirana, predrzna in časih naravnost izzivajoča postaja njegova politika. Ne delamo turškim diplomatom ne krivice ne nečasti, ako trdimo, da v poslednjih časih igrajo „va banque" in baš radi smelo visoke cene, kojo zastavljajo, svetu nekako imponujejo in ga silijo, da Turčijo vedno še smatra resnim faktorjem. Ze zdavna je evropska politika „bolnega moža" ob „zlatem rogu" obsodila na smrt. Govorilo in še več pisalo se je o jetiki, katero so možu prisodili zdravniki v vnanjih ministerstvih na Dunaju, v Be-rolinu, Londonu, Parizu in Petrogradu. Ta buletin, že pred leti izdan, našel je mnogo vernikov, ki se danes čudijo svoji lahkovernosti. Kajti prepričali so se, da sam na sebi bolnik v Carjemgradu šo na stoletja ne shira. Ako ga hočemo spraviti z evropskega prizorišča, nam ne bo čakati, da naravni ma-razem zvrši svoje delo, ampak trebalo bode smrtonosne operacije. Zal, da nobeden v to poklicanih faktorjev nima potrebnega poguma vsled medsebojne — ljubosumnosti. Turčija to dobro vé in na ta račun tudi obilno — greši. Turški diplomatje prav dobro poznajo vse skrivne želje in težnje posamnih evropskih velesil in dobro znajo, da se le-te med seboj v Turčijo zadevajoči!) ozirih tako paralizujejo, da je vsaka resna akcija eè strani posamičnih držav proti Turčiji skoraj da izključena. Avstrija, katera ima poleg Rusije po svoji geografiški legi, narodnostnih in gospodarskih odnošajih ter po zgodovinski svoji preteklosti največ zanimanja za vspešno rešitev balkanskega vprašanja, je v tem pogledu izolirana in brezmočna. Že po trozvezni pogodbi jej v tem oziru ni bilo računati na nobeno vnanjo vojaško pomoč, Bismarck-ova razkritja pa so jo morala v poslednjem času uveriti, da bi je Nemčija v slučaju vojske z Rusijo, navstsle radi balkanskih razmer, ne podpirala niti diplomatično. Ako je bila naša balkanska politika že doslej vedno oprezna, mora vpiičo sedaj dognane nemške nezanesljivosti v bodoče biti še bolj previdna. To zahtevajo vitalni državni interesi. Pa tudi Rusije ne mika svojelastno nastopanje proti moslimskim krvoločnikom. Predobro se še spominja krimske vojske in njenih posledic. Tudi najnovejša zveza s Francijo jej ne odtehta eventuel-nega nasprotstva ostalih velesil. Političen položaj je tedaj tak, da morajo pri postopanju v Carjemgradu vse raerodajne države računati druga z drugo. Kolike efektivne vrednosti pa je tako vzajemno postopanje, priča nam zgodovina. Ako bi ne bili tisti balkanski narodi, kateri se dandanes štejejo že oproščenim, z meiem v roci odpovedali Turčiji pokorščine, vzdihovali bi še danes vsi pod jarmom stoletnih svojih zatiralcev. Evropi je pri njihovem osvobojenju pripadala samo vloga dobrohotnega kuratorja, kateri je ratihabiral to, kar se je bilo večinoma brez njegove pomoči in marsikatero pot morda tudi proti njegovi volji izvršilo. Ako se tedaj ne motimo, nam je zgodovina hkrati kažipot za bodočnost tudi v balkanskem vprašanji, Ne rečemo, da nam je naravnost gojiti uporno silo v balkanskih narodih, ker smo sploh zoper vsake silovite prekucije v politiki in drugod; toda to nas ne more motiti, da ne bi odkrito priznali, da ima bodoči politični razvoj na Balkanu svojo kal v ta-mošnjih narodih samih. Zato pa menimo, da bi bila dolžnost evropskih velesil, da ne zavirajo, ampak kolikor mogoče pod- pirajo svobodoželjno gibanje na jugu, uprav tako, kakor se je svojedobno to zgodilo pri oslobojenju Grške in Srbske. Castneje in modernega veka vred-neje seveda bi bilo, ako bi združene evropske velesile nepoboljšljivemu grešniku ob Dardanelah zaklicale svoj mogočni „Quosego" in mu mahom napravile konec, njegovo zapuščino pa prepustile tistim, katerim gre — balkanskim narodom. Toda v sedanjih političnih odnošajih nam tako veselega konca ni pričakovati v sto- in stoletni žalo-igri naših južnih bratov. Macchiavelijev duh živi i v današnji politiki in brezsrčnemu rivalstvu in golemu egoizmu še naprej žrtvuje srečo in prospeh tolikih milijonov po svobodi koprnečih ljudij. Moderno liberalno zgodovino- in časopisje se pomilovaje posmehuje verski navdušenosti, katera je za časa križevniških vojsk tisoče in tisoče pogumnih prostakov in vitezov gonila na bojišče zoper nevernike — v gotovo smrt. Mi sodimo drugače in trdimo, da je one srednjeveške „fanatike" šteti mej prvoboritelje za ohranitev zapadne kulture in njenih plodov. Tisti krogi pa, kateri cerkvi odrekavajo vsako kulturonosno važnost v sedanji dobi in jej vsled tega tudi v politiki odrejajo zadnje ali pa nobenega mesta, naj bi, kakor nekdaj cerkev pod zastavo križa, zbirali bojevnike v znamenju svoje toliko hvalisane moderne kulture in — rešili naše brate na jugu iz sramotne sužnjosti, jim dali življenjskih pogojev in odprli vire do više naobrazbe. To bi bilo moderno in kulturno delo. Kdaj bo že občinska volitev v Kamniku? (Izv. dopis.) Prisiljeni smo, obračati se do javnosti. Obotavljali smo se dovelj dolgo, — predolgo. Pa čakali LISTEK Prizor na Ringu. (Spisal Ivan Posavee.) Na Dunaji v okt. 1896. Krasen oktobrov večer. Nebo je jasno kot ribje oko in svitle zvezde blišče kakor biseri skoti temno ozračje. Veter, ta stalni čistilec dunajskega zraka, brije ostro po ulicah ter sili polagoma korakajoče šetalce in urno vrveče izvrševalce svojega poklica držati za klobuke ter zaviti se tesno v plašče. Pred krasnimi trgovskimi okni se tišče gnječe ljudij, ki občndujejo najnovejša dela domačih in tujih ume-telnikov ; družba elegantnih dsm strmi tam nad k»a-soto najnovejših izdelkov pariških modnih salonov ; tropa gigerlov, ki so bogato opremljeni i atributi svojega stališa — veliko merobudalosti lahko zaslediš med temi atributi —, premotrava komične uzorce in kroje moških toalet in drugih, gigrlu neobhodno potrebnih nepotrebnostij; tam koraka družba častnikov natančno po predpisu ter škili skozi monokle na vitke dame, pri tem primerno nosljajoč ; pred izložbo zlatarja Natana Feiglstocka stoji poljski plemič s svojo melanholično gledajočo soprogo ter se divi molče briljantom, ki se blišče v svitu električnih žarilnic ; pred hotelom „Imperial* se ustavi elegantna kočija, pred katero se vsuje trop hotelskih podvor-nikov, ki se žurijo knezu M. N. pomagati izstopiti; vpiraje se na svojega spremljevalca se splazi z mehkih blazin suha postava kneza M. N. ter s trudnim korakom odide v eleganten vestibul hotela; na sredi ceste se drvi kočija za kočijo, vmes se pa poganja grbasto sedeč kolesar, kateremu sledi izrodek letošnjega leta : v širokih hlačah na biciklu sedeča dama z malo čepico na glavi, ki pa zadostuje minimalni množini las, seveda še bolj pa pod minimalni množini možganov; za tema dvema pricaplia v žalostnem taktu nekdaj toliko občudovani dirjalec na turfu : tramvajski konj; njegovega zvonca klic : cin I cin I žalostno spominja na one tisočake, kateri so bili nekdaj stavljeni na in proti hitrosti uboge živali. Vse to raznolično življenje, ves ta blišč, vse to burno gibanje in to vihravo vrvenje, vse to bedasto ponašanje in preširno bogastvo in bliščeče dostojanstvo in ta pretirana udobnost oslepi človeka za vse drugo ; strmeč pozabiš na svoj korak in ko te nasproti hiteč obiskovalec vseh opernih predstav nemilo dune v rebra, zaveš se še-le ter tavaš dalje. In le slučaj je, če zapaziš na tlaku poleg izložbe dvornega vrtnarja, v nateri se na krasnih cvetih blišči v električni luči rosa kakor dijamanti, ženo, ki čepi na mrzlem tlaku ter tišči k sebi v cunje zavito dete, mašeč mu mala usteca s svojimi bledimi ustnicami, da revše ne bi jokalo. Uboga žena niti roke ne more stezati mimoidočim nasproti, da bi je prosila daru ; varovati mora trepetajoče dete mrzlega vetra, kolikor se to da s temi eunjami. Mimo pa korakajo bogato z briljanti in drugimi nakiti obložene dame, katerim pri oblačenji pomaga čvetero rok ; te dame ne opazijo matere na tleh in če bi jo tudi opazile, saj bi ne mogle nmeti bede uboge žene ; skrb za kruh, to jim je neznan pojem ; največje skrbi so jim toalete, soareje, pre-mijere v dvornih gledališčih; važen problem jim je, kako se zdaj najmoderneje razporedajo dragulji na vratu in v laseh. Mimo matere, ki ne ve, kam bo nocoj položila svoje dete k počitku, šetajo matere, katere vsak dan proti dvanajsti uri, ko so prespale utrujenost po sinočni soareji, obiščejo svoje „angeljčke", katere ima na skrbi češka dojka in francoska bone. Mimo matere na tlaku, katere bled in bolesten obraz obseva intenzivna luč ločne električne svetilke nad prodajalnico Samuela Lowy-ja, koraka ponosno zravnan prof. doktor J. pl. Sk .. . i, dvorni svetnik in državni poslaneo i. t. d., kateri je tako zamišljen v važne svoje državniške probleme, da bi uboge žene niti opazil ne bil, ko bi se ne bil ravnokar umaknil grofici W ... . ski ter pri tem zadel ob ženo na tleh, kateri se v njenem življenji niti sanjalo ne bo, s kakšnim imenitnim možem je bila v tako bližnji dotiki. Zdaj koracata mimo lačne žene in nje prezebajočega otroka tolst / //? / ^ od liberalizma nima pričakovati '"asar, in od liberalnega gospodarstva ne drugega kakor — dolg; dolg, ki je znak liberalnega gospodarstva. Ljudstvo krščansko pa se je tudi jelo zavedati svojih političnih pravic in se je tudi toliko osrčilo, da si jih drzne tirjati na glas. Zato bomo tudi mi nekoliko potrkali tu in tam, Če se nam morda vendarle kaka vrata odpró. Ce pa tudi ne, naj vsaj svet ve in sodi, — kod je pravica! To za danes. Prihodnjič — če bo treba — pa še kaj. smo zato, da se nam ne more reči, da iščemo prepira. Želeli smo vedno, da se ta proces, ki se pri nas vrši, izvrši kolikor mogoče mirno in tiho. Domače zadeve naj se doma poravnajo, tako smo menili in se ogibali, objavljati jih širjemu svetu. Toda kar je preveč, je preveč. Ker na vsak način hočejo, da govorimo, pa govorimo ! Svet naj sodi, če je zavlačevanje volitve postavno opravičeno. Poslušajte to ljubeznivo komedijo 1 Meseca februvarija — dni se ne spominjamo več; ni čuda, bilo je že davno — razgrnen je bil zapisnik volilcev v občinski pisarni na ogled, po § 17. deželnega volitvenega reda, ki pravi doslovno : „Ti spisi (imeniki) naj bodo vsaj štiri tedne pred volitvijo v občini vsakemu na videz razgrneni, in to naj se razglasi po občini z naznanili na javnih mestih nabitimi, v katerih naj stoji tudine-prestopna doba osmih dni za pritožbo zoper te imenike." Tako paragraf. Reklamacije so se res vložile in rešile, in prišel je dan, na katerem bi se bila imela razpisati volitev. Mesto razpisa pa smo tistega jutra brali strmeč in čudeč se na občinski deski napisano : „Volitev preložena na nedoločen čas." Zakaj pa? Vložili so novo reklamacijo zoper celo kardelo neljubih jim volilcev — štirinajst dni prepozno. No, to ne bo treba dolgo čakati, mislil si je marsikdo. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo bo ravnalo postavno in reklamacijo mirno zavrnilo, češ : prišli ste prepozno; obrok zamujen ! Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa tega, kar bi bil vsak pričakoval, ni storilo, temveč reklamacijo predložilo dež. vladi, ki jo je tudi vsprejela (!) Od tačas datira krivica, ki se nam godi, in z vsakim dnem, kolikor časa sevoiitev ne razpiše, se ta krivica nadaljuje. Skoro štiri mesece smo čakali, da je prišla od deželne vlade iz meritoričnih vzrokov rešitev : reklamacija odklonjena; volitev se ima vršiti na podlagi prvotnega imenika. Zoper ta odlok so imeli cela dva meseca čas rekurirati na upravno sodišče. In rekurirali so. Pa rekurirajte le, kakor vam drago, — reklo se jim je, — rekurz nima odloživne moči, volitev se mora kljub temu takoj vršiti. In začelo se je znova isto ljnbeznivo romanje od instance do instance. Napravili so novo vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo in prosili, da bi se njim na ljubo z volitvijo čakalo tako dolgo, da bo na upravno sodišče vloženi rekurz rešen ; od okr. glavarstva, ki jim je prošnjo odbilo, pa na dež. vlado. Visoka dež. vlada jih je istotako zavrnila in na podlagi njenega odloka je 6. septembra dobilo županstvo ukaz c. kr. okr. glavarstva: „volitev razpisati brez vsakega odloga." In 17. sept. je glavarstvo — ker se za ukaz najbrže niso nič zmenili — svoj ukaz ponovilo s pristavkom, „o storjenem v 48 urah poročati." — Mislili smo si: to je vender jedenkrat možka beseda ; sedaj ne morejo nikamor več. Vsak človek bi bil pričakoval, da se bo ukaz, ki se je tako odločno bankir Karpeles in njegova dobro rejena žena, ki menita prebiti večer pri Ronacherju. A nobeden teh in še mnogo drugih, katerim se na obrazu ne pozna pomanjkanje, se ne briga za ženo na tlaku ; pa saj se tudi žena za nikogar ne briga več; glad jo je popolnoma premoge), vzel ji vse moči in nezavestna se zgrudi po tlaku. Na krič deteta priskočita stražnika, neseta omedlelo ženo in nje otroka v bližnjo vežo, odkoder jeden hiti v sosedno kavarno ter telefonira na rešilno štacijo: „Nezavestna žena leži v vestibulu palače princa L ... na na Ringu; voz takoj 1" Zdaj je žena rešena; ona in dete bosta nasičena ; ljudje pa, ki so se vsled nastopa policije vznemirili, so zopet mirni ter šetajo in govore dalje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Južna Afrika. Spisal P. Emanuel Iireveniek. (Dalje.) II. del. I. V istem času, ko je Pero Martinez zapustil obrežje afriško, da se poda v Indijo, prišel je do-minikanec Joas dos Santos iz Portugala v Alriko, ki je med Kafri uspešno razširjeval sv. vero. Prišel je tja 1. 1586. in se je nastanil v Sofali, odkoder glasil, tudi urgiral, da se izvrši. — Pa smo se zopet zmotili. Čujte, kaj si izmislijo modre glave naših liberalnih prvakov! Okrajnega glavarstva ukaz mirno za ogledalo vtaknejo, pa gredo telegrafirat — ministerskemu predsedniku Bade-ni ju samemu. Grof Badeni je ravno premišljeval, kaj že kaj Kamničani počno, kar dobi telegram iz Kamnika, ki ga kliče na pomoč zoper te nesrečne „klerikalce", ki jih ni bilo kar ni5 treba v Kamniku. In prav vesel je bil došlega telegrama, da si bo dolgčas preganjal s kamniško volitvijo, ker — drugega opravka gotovo nima! — Človek bi dejal: cel Kamnik, kaj pravimo Kamnik, — vsa domovina je v nevarnosti, da se kliče na pomoč in spravlja po koncu celi svet zaradi te malomestne volitve, ki bi se bila lahko izvršila brez najmanjšega šuma. — Seveda, če so s tem stališče svoje kaj zboljšali, to je druga reč. Gotovo je, čem dalj bodo vlekli, večje bodo njih zgube. Pa bodi že to kakorkoli, faktum je, da jim je tudi to pot — obveljalo 1 Mi našim prijateljem liberalcem že toliko ne zamerimo, da se za žive in za mrtve branijo politične smrti — vsako bitje pač ljubi življenje — a, da se jim vse, kar si izmislijo, tako gladko posreči, to je, čemur se čudimo. Kake zaveznike li morejo imeti 1 In tako sedaj zopet čakamo. Kdo ve, koliko časa bomo še čakali. Podoben rekurz v zadevi volitve v krajoi šolski svet, ki je prav tako romal iz Kamnika v Ljubljano in od tam na Dunaj, se vleče že d v e leti (!). Ce ne bo s tem ravno tako ? — Sedaj pa mirno vprašamo slovenski svet: Kaj pravite na to ? Je li to ravnanje pravilno ? In če je možato?... Zakaj neki imamo pisane postave? Ali morda niso pisane za vse? Smo li državljani nižje vrste ? Mi nečemo nikomur pičice žalega storiti ; zahtevamo pa, kar je v postavi utemeljeno: Zgodi naj se, kar bi se bilo moralo zgoditi že pred več kot osmimi meseci, — volitev naj se razpiše. Poskusimo se! Ce je ljudstvo z vami zadovoljno, boste gospodarili še dalje; če pa vam ne zaupa, potem dostojnim možem gre vedeti, kaj jim je storiti, da namreč — pospravijo in gredo. O krščanskem ljudstvu se je sploh prerado mislilo : e, ti bodo že potrpeli ! Lepa je res krščanska potrpežljivost, toda krščanska potrpežljivost ni krščanska popustljivost, zapomnite si prosimo, prijatelji in neprijatelji I Ce je človek bolj miren in tih, bolj ga odrivajo. Ce pa je predrzen in brezobziren, obvelja mu vse. Celo paragrafi se mu ponižno vklanjajo. Zato tudi mi ne smemo stati kakor božji volki in čakati, odkod nam bo kdo pravico na krožniku prinesel. Pravica je na popirju ; kdor jo hoče imeti, mora si jo priboriti. Vemo dobro, da mnogim ni všeč naraščanje katoliškega življa. Pa jim ne moremo pomagati. Ljudstvo krščansko prihaja k spoznanju. In to spoznanje bo raslo in naraščaj se bo množil, ustavljajte se kolikor hočete! Z ustavljanjem bote podpirali le našo reč. Ljudstvo uvideva, da je na vse strani prehodil ozemlje Kafrov. Z le jed-nim spremljevalcem deloval je tako neumorno, da je bilo v 5. letih 20.000 Kafrov spreobrnjenih h krščanstvu. V tem času je pač lahko opazoval šege in navade tega ljudstva in njegova poročila so za njih zgodovino jako važna, zato tudi sedaj priobčimo glavna poročila. Gospodar krog Šolale ležečih krajev imenoval seje „Quetin", kar pomeni pustošitelj. Dasi si je to ime nadel še le potem, ko je prišel do vlade, mu je vendar dajalo skoraj bi dejal božanstven uglod. Zato so se pa Kafri v vseh nadlogah zatekali k njemu, kakor da bi jim zamogel pomagati v vsaki stiski. Zaradi tega ugleda pa so ti mogočneži pustili svojim strastem prosto pot, kakor še dandanes afrikanski mogočneži delajo. Njegove najimenitnejše žene so bile njegove bližnje sorodnice ter so imele tudi naslov kraljice, pa sinovi drugih postranskih žena niso bili izključeni od nasledništva. Zato je pa nastala neizrečena zmešnjava, kadar je quetin umrl. Po navadi pa so bili sinovi kraljevih sestra njegovi nasledniki, ker kralju je bilo dovoljeno v zakon jemati najbližnje sorodnice, ne pa podanikom. Prave žene kraljeve so sicer visoko spoštovali, dokler je on živel, po njegovi smrti pa je bilo to slabo zanje, ker so bile po ostri postavi prisiljene umreti, če je kralj umrl. Zato so večno nosile strup Državni zbor. Dunaj, 18. novembra. Budgetni odsek je imel danes sejo, v kateri je nadaljeval razpravo o trgovinskem ministerstvu. Poslanec dr. R u t o w s k i priporoča kanal Donava-Odra. Vlada se težko odloči, kajti kanal Donava-Moldava-Laba bi koristil Češki, Niže - Avstrijski in OgerBki, kanal Donava-Odra pa skoraj vsem krono-vinam. Govornik priporoča zvezo Visle z Dnjestrom ter graja prejšnjo liberaluo dobo, ko je vlada zanemarjala gospodarska vprašanja ter se pečala b samo politiko. Baron Malfatti opozarja na propad industrije s svilo na južnem Tirolskem; cena je padla za 40 odstotkov, od 160 svilnih predilnic jih je le še 23. Leta 1893 je dotična enketa nasvetovala več sredstev v povzdigo te industrije, a zgodilo se ni prav nič. Poslanec dr. K a i z 1 naglaša, da osrednja uprava trgovinskega ministra še več stane, odkar se je ustanovilo železniško ministerstvo, ter vpraša ministra, ali in kako hoče vlada podpirati razne zadruge. To je potrebno vsaj sedaj izprva, da se razvije zadružno življenje. Tako ima mizarska zadruga v Pragi svojo skupno zalogo, ki dobro prospeva. Trgovinski minister G1 a n z odgovarja dr. Kaizlu gledi kartelov, da niso vsi škodljivi, kakor tudi ne vsi hvalevredni. V tem oziru treba soditi nepristransko, ali namreč kartel pospešuje gospodarski razvoj ali se hoče le s špekulacijo okoristiti. Ker je pa taka nepristranska sodba težka, zato to vprašanje še danes ni rešeno. Kar se tiče skladišč v Trstu, naglaša minister, da so vsled zmešnjav na vzhodu v težavnem položaju, vendar bodo izhajala z državno podporo. Dr. Steinvvender naglaša, da država mora podpirati zadružna podjetja; ako tega ne stori sedanji, storil bode prihodnji državni zbor. Govornik priporoča koroško železno industrijo, ki naj se odvzame alpinski montanski družbi. Dr. F u x izraža željo, da vlada in razne stranke naglašajo važnost gospodarskih vprašanj; vendar pa osrednja vlada še sedaj ne kaže pravega in daljnega pogleda v množino teh vprašanj, dočim podrejeni organi odrekajo gospodarskim vprašanjem vsako važnost, ker jih ne poznajo. Tako obrtne zadruge nimajo nobenega zaupanja in varstva, katero zaslužijo. Tako se med obrtniki širi nezadovoljnost, ker i ======== pri sebi, da so hitro šle za možem na oni svet. Pri teh narodih vladala je namreč čudna misel, da njih veljaki tudi na onem svetu zavzemajo mesta, katera so tu zavzemali, in da zato rabijo svoje žene in služabnike. Sicer so pa rabili včasih premeteni veljaki to prazno vero, da so svoje nasprotnike in sovražnike pošiljali na oni svet za umrlim kraljem kot njegove dvorjane. V onem času, ko se je v teh krajih mudil Joas dos Santos, umrl je ravno quetive. Za njim je prišel na prestol njegov brat, dasi je bilo več ko trideset deloma pravih deloma natornih sinov, to pa le zato, ker je pokojnikov brat dobro umel državne posle in je tudi sicer imel lepe lastnosti. Ko so pokojnega kralja pokopali in so bile mrtvaške slovesnosti končane, podal se je drugo jutro naslednik v kraljevo palačo, katero je z dovoljenjem žena rajnega kralja v posest vzel. Na to pa je velel po vseh cestah oznaniti, naj se mu poklonijo in prisežejo zvestobo. To povelje vzbudilo je veliko veselje in ljudje so kar trumoma hiteli v palačo poklonit se kralju. Pa kraljevi stražniki jih niso več vsprejeli, kakor jih je šlo v veliko dvorano, da ne bi v gnječi nastala kaka zmešnjava. Ko so prišli v dvorano, padli so na kolena in se dričali do prestola, koder so svojemu kralju prisegli zvestobo, ki je pa ves čas bil skrit za nekim zastorom, ter je prišel šele tedaj na spregled, ko so se mu vsi na sodijo, da jih vlada sploh noče podpirati. Obrtniki potrebujejo cenen*,«'- kredita, kakor v Prusiji, kjer drž. zadr. banka podpira obrtna podjetja s posojili proti nizkim obrestim. Izvoz industrijskih izdelkov na vzhod peša tudi vsled tega, ker taiuošnji avstrijski zastopniki ue kažejo prave odločnosti in razuma za stvar. Trst mora dobiti drugo železničuo zvezo s severnimi deželami, zgraditi se mora Do-nava-Odra kanal. Proračunski odsek je vsprejel resolucijo, s katero se vlada poživlja, da, držeč se načel nedeljskega miru odstrani preostre določbe, in drugo resolucijo gledd obrtue statistike. Politični pregled. V Ljubljani, 19. novembra. Državni zbor ima v tekočem tednu nekaj počitnic. Včerajšna seja poslanske zbornice je odpadla, da se tem ložje vrši posvetovanje budgetnega odseka. Vlada namreč z vso močjo pritiska na drž. zbor, da še letos reši državni proračun. Budgetni odsek završi svoje delovanje že prihodnji teden in potem prične poslanska zbornica nadaljno razpravo. Govori se, da državni zbor najbrže oe bode dovršil pred koncem leta te najbrž zadnje svoje naloge in bode torej trebilo še nekaj dnij bodočega leta pri-dodejati v to svrho in potem se šele pošljejo ljudski zastopniki v zasluženi pokoj. Mažarsko časopisje o zadnji seji avstrijskega državnega zbora. Kdor prebere mažarske židovsko liberalne včerajšuje liste in ni na tančneje poučen o tostranskih razmerah, je popolno prepričan, da bi eventuelno Avstrije že ne bilo na svetu, ko bi ne bila tako rekoč pod pokroviteljstvom „nesebične" Mažarske. „Pester Lloyd" se drzne na-ruvuost trditi, da ima ogerska „tisoč vzrokov proti in komaj jednega za obnovitev carinsko • trgovinske zveze", ko bi vendar morali pred celim svetom priznati, da jim je ravno ta zveza največ pripomogla do sedanjega bogastva. Najbolj pa seveda bode v oči, da se je na tako javnem mestu v najsvitleji luči pokazala zadnja državnozborska „volitev". Ker ne vedo nikakega pametnega izgovora, s katerim bi se jim morda posrečilo ovreči trditve Luegerjeve in tovarišev, zato kličejo vlado, posebno pa barona Banffya na pomoč, naj nemudoma po svoji dolžnosti kot ogerski ministerski predseduik stori pri grofu Badeniju potrebne korake, da 8e opere madež na mažarski časti. Vladni in opozicijonalni listi poročajo o dogodku brez komentara. Mažarski liberalci po volitvah. Se le minuli ponedeljek je prišlo na um poslancu prvega budimpeštanskega volilnega okraia, da dA svoji radosti primernega duška in se primernim načinom zahvali svojim volilceiu, kar se mu pa ni prav dobro posrečilo. Posl. Falk je seveda povabil k na-vlašč v to svrho prirejeni mu obedu ministerskega predsednika barona Bauffyi» ter razne druge ministre in nekaj svojih tovarišev. Da so pri raznih tak način poklonili. Nato mu je pa še vsak pod-ložnik dal roko in tako je trpelo po cel dan to priseganje, ker vedno nove trume so prihajale v dvorano. Drugi d«u pa je poj, bi lahko storila odločnejše korake. Dvoboj bo zanaprej ravno tako dopustljiv in nekaznjiv, kakor poprej in torej se število dvobojev ne bo prav nič omejilo. Sloboda katoličanov na Francoskem. Pred nekaj dnevi smo v kratkih potezah narisali tek zelo burne debate v francoski poslanski zbornici, v kateri je vlada odgovarjala na interpelacijo framasonskih poslancev gledč katoliških shodov v Rheimsu. Iz te debate se je razvidelo, da bi francoska vladajoča klika najraje potopila vse katoličane v žlici vode, ako bi se jej posrečilo. Da bi pa vendar vsaj nekoliko dala duška svoji ogorčenosti, porabi vsako najmanjo priliko, da hujska že itak katoli-čanstvu sili neprijazno vlado zoper „klerikalnega zmaja". Kakor znano, se francoski katoličani ne smejo nikdar očitno pokazati; prepovedani so vsi javni obhodi in tudi zborovanja. Framasoni in soci-jalisti smejo početi v javnost:, karkoli se jim zljubi, le katolik ne sme očito kazati svojega prepričanja. Radi teh prepovedij so se vršili zadnji katoliški shodi v škofijskih palačah in drugih poslopjih, ki pripadajo pod upravo posamnih škofov. Toda tudi tako postopanje je v očeh francoske framasonske klike protizakonito in ravno proti temu je bila naperjena zadnja interpelacija. Vlada je menda komaj čakala kakega migljeja in takoj porabila to priliko v svoje namene. Poleg kazni, ki jo je naložila „prvim hujskačem", je izdal naučni minister okrožnico na vse škofe, v kateri |im ostro prepoveduje, da se škofjm v upravo izročena poslopja ne smejo rabiti v take svrhe. kakor se je to zgodilo v Rbeimsu, češ, da se s tem izgublja njih prvotni nameu. Taka je toraj sloboda francoskih* katolikov in še posebej njihovih nadpastirjev, da ne smejo niti svojih prostorov prepustiti v strogo verske namene, kajti omenjenih shodov se je udeležilo le malo lajikov. S to najnovejšo minister»ko naredbo je najbrže framasonstvo rešeno, katoličanom pa je zadan zopet občutljiv udarec. Vstaja na Kubi. Poročila o položaju na Kubi iz izvora, kjer se fabricirajo brzojavke o „slav. španjskih zmagah", dohajajo zopet v mnogobroj-nejem številu. Govori se zelo veliko o novih porazih na vstaški strani, mej tem ko dohajajo iz zasebnih krogov vsa drugačna poročila. Tu se zatrjuje, da so izgubili Spanjci pri San Miguelu okolu 130 mož, ki so deloma ubiti, deloma težko ranjeni. Poleg tega so vstaši razrušili mnogo vasij in nasadov. Ako je temu res tako, potem se ni nikakor čuditi, da španjska vlada z veliko nestrpnostjo pričakuje veselejih poročil in drega generala Weylerja, naj pohrusta vstaše v kar najkrajšem času. Toda to se mu bo ravno tako malo posrečilo, kakor se mu je dosedaj. Španjska vlada se seveda boji nastopa Mac Kiuleya v Zveznih državah, ki komaj čakajo, da planejo po bogatem, a zelo opustošenem otoku. Slovstvo. Aikero in dragi. (Konec.) S tem se pač ne bi sprijaznili nikdar, naj bi to pisal kdorkoli in kakorkoli, a prezrli bi tako — zvoujeuje, če ne bi bil pisatelj jasno povedal, kako on sodi o nenravnosti. Naslov tem prizorom iz novodobne Sodome je: „V krvi". To se pravi: Ti juuaki in junakinje imajo v krvi take snovi, da morajo grešiti. Bacil nenravnosti jim je provzročil bolezen neuravnosti; kakor se nujno pre-bavlja, tako se vrši tudi ono delovanje, katero imenuje krščanstvo moralno delovanje, po lizijologičnih zakonih. Potemtakem ni nobenega greha, nobene krivde v celi povesti, to so le slučaji, s katerimi se ima pečati zdravilstvo, ne pa morala. G. Govekar celo v nekem poglavju popisuje, kaka bodi bolnišnica, v kat- ri se bo odslej zdravila bolezen, katero imeuujemo nenravnost ali nečistost. Ali se bo nenravnost zdravila bomeopatičnim, alopatičnim ali kirurgičnim potom, ali se bo dajalo zoper bacile nenravnosti Nux vómica ali Chloroform, Belladonna ali Mercur — tega ta učenjak še ni iznašel. Najbrže kak žid na dunajski univerzi strmeči svet kmalu iznenadi s to iznajdbo, potem pa v ogenj z izpovednicami in z moralkami! To je a t a v i z e m , nazor, da ne grehi pra-dedov prikazujejo s fuično, nepremagljivo silo v potomcih. Nahaja se že pri Darvvinu, posebno popularnega ga je naredil Lombroso. Omenjamo, da je nemški učiteljski, v Ljubljani izhajajoči list laui jako prizualno pisal o Lombrosu ; kako zajemlje „Učiteljski Tovariš" iz Lombrosa, je naš list že poročal. Kaj se hoče: „Misel Svobodna! Proč s klerikalizmom!" Sedaj skrbe različni profesorji po univerzah — v prvi vrsti židje — da se ga mladeniči nauče, in ti ga širijo tem potom, kakor tu Govekar, med ljudstvo. Tako gre zmota, nemoralnost in korupcija od zgoraj dol, v znamenju „Misli Svobodne" I Govekar je dal povesti geslo: „Naturam expellas furca, tamen usque recurret." Bolezen nenravnosti je torej nepremagljiva. Mimogredé se včasih malo ponorčuje iz grbaste tercijalke, ki je „zaljubljena v najmlajšega šenklav-škega kapelana", ali iz kakega „politikujočega" župnika ali kakega „zastarelega" verskega nazora. Tako gospodarijo sedaj mladeniči, kateri so izrinili Stritarja iz slovstvenega polja. Bil jim je preveč dostojen, očitajo mu, da je ta mož „velik ana-hronizem za naše stoletje". Vprašamo bralce, kateri mislijo malo dalje, nego taki atavisti, kam nas mora privesti tako pisarjenje ? Da je pregrešno, pohujšljivo, ne le duši, ampak tudi zdravju mladine škodljivo, o tem nam pač ni treba pisati. A kam mora privesti tako pisarjenje naš narod v socijalnem oziru? Liberalizmu gotovo ne služi ta najnovejši iz-rasUk ljudske umazanosti. Saj ravno niegove sadove, njegovo delovanje, njegove pristaše neusmiljeno biča. Krščanstvu služi še manj, saj mu je po svojem bistvu popolnoma nasproten; njegovi nazori so od krščanstva veliko bolj oddaljeni, nego nazori starih poganov. Komu torej služi ? Pač le onim, ki to pisarjenje javno hvalijo in priporoč ajo: rudočim socijal-nim demokratom, kateri so v glavnih nazorih popolnoma njegovi pristaši. Kakor atavizem in darvinizem, tako sta si v zvezi tak „realizem" in socijalua demokracija. Sicer se „Zvonovcem" pozna, da jih vest peče. V raznih člančkih obravnavajo „nove struje" in se skušajo opravičiti in oprati, a zakaj ne opazujejo stvari od te najvažnejše strani? Naše ljudstvo ne potrebuje raznih „novih struj", ampak take hrane, katera je bo ohranila v nevarni dobi intelektualnih in gmotnih prekucij, katere nas čakajo. „Zvonovo" — zvonjenje pa mu bo zastrupilo dušo in kri. Zakaj se „Zvon" ne peča s to stranjo „novih struj", si mi razlagamo s tem, ker častilcem „Misli Svobodne" do kake stalue resnice sploh nič ni. Priznati kako zvezo med estetiko in moralo, priznati kako vero, odločilno ne le za čustva, ampak tudi za um, za voljo, za pisateljevanje, za leposlovje in » socijalno delovanje, tose pač ne strinja s skeptično „Mislijo Svobodno". Kako čudne cvetke pač rodi „Misel Svobodna" I „Ediuost" je prinašala pred kratkim „Portretne ka- rikature"; pisal jih je neki moški, ki se je pa za žensko podpisal. Ta hermafrodit torej je opisal po zunanjosti naše glavne pisatelje. Poleg nekaterih opisov, kateri se odlikujejo po uprav bizantinskem prilizovanju, je nekatere velmože in veledame malo karikiral. Razžalil je na ta način na primer Marico, kateri njene lepote in blagoglasnega govora ni dosti dvorljivo popisal, in še nekatere druge. Zaradi take otročarije pišeta „Edinost" in .Zvon" članke! Seveda: kedar je razžaljena kaka osebica, takrat je vse v ognju, kadar se pa žali resnica, kadar se v blato vlači nravnost, kadar se iz leposlovja dela grdoslovuo sredstvo za razširjauje atavizma in raa-terijalizma, takrat je vse v redu ! Najbolj pa boli človeka, kadar vidi, da se taki nazori zakrivajo s hinavskim plaščem navidezne dostojnosti. Govekar je v zadnji številki sklenil vrsto prešestev z vzklikom: „Bog je pravičpu!" Torej zato mu je Bog dober, da nazadnje blagoslovi njegov z največjo rafiniranostjo in rutino zvršeui popis nesramnostij! To je jako nedosledno in priča ali o tem, da je Govekar jako plitvo misleč človek, ali pa, da je zaradi „lepšega", da preslepi ljudi, iz hi-navščine fiugiral tu vero v pravičnost božjo. Da resno misleč atavist o božji pravičnosti ne more govoriti, je pač jasno. A še bolje je zsdel gospod Cankar, kateri sklepa svojo kritiko Aškerčevih pesmij v 10. zvezku „Ljubljanskega Zvona" s tem le stavkom, v katerem je ravno toliko neresnic, kolikor besed : „Vsebino Aškerčevih poezij obsega jedna sama kratka beseda: — ljubezen! Ljubezen do vsega zatiranega človtštva, brez razločka stanov in narodov in ver, ljubezeu čista, nesebična, kakor jo je učil le — Jezus Kristus!" Ne vem, ali se odi kuje ta ocena bolj po svoji neumnosti ali po svoji brezbožnosti. Blasfemija se ne more tirati dalje. Zavrniti take blodnje pač ni treba. To se glasi podobno, kakor tirade socijalistov, ki tudi radi sklepajo izrodke svoje domišljije z imenom Kristusa — človekoljuba! Da je naš Gospod naš Bog, naš Učitelj, naš Sodnik in pravični Ka-znovalec, o tem seveda taki ljudje molčd! Tako se sedaj — zvoni. Ali tako — zvonjenje naznanja srečne čase našemu narodu ? Vasilij. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. novembra. (Cesaričin imendan) praznoval se je danes s slovesno sv. mašo ob 8. uri dopoludne, koje so se udeležili gojenci tukajšnjih šol in mnogo občinstva. (Nerodna reklama.) Svoji p:>d tem zaglavjem včeraj priobčeni notici, pristaviti nam je še, da je bila dr. Susteršičeva interpelacija podpisana ne samo od naših konservativnih, ampak tudi od tistih naprednih slovenskih in dalje hrvaških poslancev, kateri so bili takrat na Dunaju, oziroma v zbornici prisotni. Zdi se nam tedaj, da svet, koji „Narod" podaja dr. Susteišiču, češ da naj nikar ne interpe-lira, dokler ni natančno poučen, prav tako velja tudi posl. Koblarju in ViSnikarju, katera sta na dotični interpelaciji sopodpisaua. Tudi njili dolžnost bi bila, stvar, kojo s svojim podpisom podpirata, preje pre-vdariti. Ce si pa nista bila sama do cela ua čistem glede svojega postopanja v tej stvari, pa naj bi bila brzojavnim potom vprašala svojega „Narodovega" mentorja za svet. Potem bi ne bili doživeli smešnega prizora, da „Narod" zabavlja o stvari, kojo so njega lastni poslanci podpirali. Komur je do resnega pre-vdarka, mora priznati, da je bilo „Narodovo" posto-pauje v tem slučaju prav otroško - blebetavo in nevredno, da bi se pečali več i njim, kakor je neobhodno potrebno. (Otvoritev novega poštnega poslopja.) V soboto dne 21. t. m. ob 11. uri dopoludne otvori se novo poštno poslopje in bodo od ponedeljka, dne 23. t. m. naprej vsi oddelki tega poštnega in brzojavnega urada v novih prostorih poslovali. (Poziv.) Dne 27. jsnuvarja 1893 je v Ljub ljani izdihnil svojo blago dušo za nas Slovence jako zaslužani mož, namreč Josip Mam c. kr. profesor, častni kanonik, vitez fVanc Josipovega reda in predsednik „Slovenske Matice". Kaj je bil blagi pokojnik naši slovenski mladini, je nam dobro znano. Marsikateri njegovi nekdanji učenec — sedaj v vi-sokej službi, se ga še hvaležno spominja. Prav veliko neprecenljivih zaslug si je pokojnik nabral s svojim „Jezičnikom" in kot modri večletni predsednik „Slovenske Matice". Naš sicer revni narod je že marsikateremu zasluženemu možu, v znamenje hvaležnosti postavil lep sgominek iu tako je prav ! Tudi t marljivemu Mami bi se spodobilo, da se mu postavi primeren spominek. Morda bi bilo primemo tu v Stangi, kjer je bil rojen dne 18. marca 1832. Premili Slovenci, znanci, prijatelj i in učeuci blagega pokojnika, ako utrpite v ta namen kaj darovati, blagovolite podpisanemu v Stango pri Lit ji doposlati. Cim več darov se bo nabralo, tem lepši spominek se bo mogel pokojuiku omisliti. — Dne 28. septembra t. 1. so v Stangi v ta namen darovali že 72 gld. sledeči p. n. gospodje: Ivan Lavren-čič, dekan 10 gld. Ivan Dobnikar, žup. 10 gld. Jos. Pristov, žup. 10 gld. Mihael Sajé, žup. 10 gl. Igu. Salehar, žup. 10 gld. Jernej Zupančič, žup. 10 gl. Albin Ilow-ky žup. 5 gld. Ivan Brezovar, kaplan 5 gld. Viktor Koechler, kap. 1 gld. Jakob Žust, bo-goslovec 1 gld. — V Stangi, dne 13. nov. 1896. Mihael Sajé, župnik. (Zdravje v Ljubljani) od 8.—14. uov. : Novc-rojenih bilo je 17. Umrlo jih je 15; mej njimi za jetiko 1, za želodčnim katarom 2. vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 11; mej njimi bilo je 5 tujcev, iz zavodov 7. Zi infekc. Loleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1, za oslovskim (dušljivim) kašljem 4, za vratico 6, za varicello 1, za trubo-mom 1. (Čemu se rabijo smerekovi storži) katerih se je letošnjo jesen že na tisoče centov vzlasti z Gorenjskega izvozilo iz dežele ? To vprašanje se je pogostokrat čulo iz ust tistih, ki so nabirali ta letos nenavadno bogat gozdni sad in ga prodajali po pre cejšnih cenah (2 gld. 20 kr. do 2 gld. 80 kr. za sto kg) zlasti Lranskim prekupcem. OJgovorje kratek: storži pošiljajo se v Dunajsko Novomesto, kjer imajo posebne priprave za iztisnenje semena, koje se potem kot poseben trgovinski pridelek razpošilja po svetu, vzlasti v take kraje, kjer narava ni sama poskrbela za primerni gozdni naraščaj. * * * (Grot Clary bodoči deželni predsednik za Koroško.) Olomuški „Našinec" poroča iz Dunaja, da bode dosedanji šleški deželni predsednik, grof Clary, baje imenovan deželnim predsednikom za Koroško, na njegovo mesto pa je designiran dvorni svetnik pri moravskem namestništvu baron H e i n. Dose-' danji deželni predsednik koroški bode v najkrajšem * času vpokojen. Za sedanjim Kovačem koroški Slovenci ne bodo žalovali, kaj jim pa prinese bodoči mož, o tem nam pokaže bližnja bodočnost. (Iz Bnzeta) 16. nov.: Poročam Vam zopet lé žalostne stvari. Iznenadeni smo bili v nedeljo, ko smo čitali, da je premeščen naš adjuokt gospod Ivan Guzelj. V ožjem krogu smo sicer vedeli, da je on prosil za Kanal, vender, ker je bila vložena prošuja že pred dvema mesecema, smo mislili, da bo stvar lepo zaspala. Gospod adjunkt je sedaj zadovoljen, a ogromna množica pa zmaje žalostno z glavami. On se je oprostil vsled italijanskega fanatizma provzro-čenih neznosnih odnošajev v našem gnezdu. Zato mu odkritosrčno čestitamo. Naš kmet je žalosten. S kom se bode sedaj razgovarjal „po uaše" na sod-niji? Z"pet bode trbba tolči blaženo italijanščino, saj ni in — ne bode za 16.000 našemu sodišču podložnih Hrvatov nijeduega Hrvata na sodniji I Le pomilujmo kmeta, saj bode tarnal: „Bilo je, ma bilo bi prelepo, zato prešlo !" — Še nekaj. Bil sem v bližnjem selu, kar zapazim nek list z naslovom: „Prava naša Sloga". Bil je poziv na naročbo. — Čudno se mi je zdelo, da je bil naslov tega kmeta napisan italijanski, a list vender hrvatski. Misleč, da pride tudi meui tak poziv, čakam. Cez dva dni vprašam, je li dobil list gospod dekan, kapelan, učitelji, učiteljica, morda, da je prišel na tukajšno občino, na župana, občinske uradnike, ali druge zavedne Hrvate. Ne in zopet ne, je bil odgovor. A čudno to : v italijanskem Buzetu in zutiaj po kmetih ga ima pa vsak gostilničar, vsak priprosti kmet, da le malo zna brati. Sposodil sem si poziv in prebral. Najbolje bi bilo, da bi Vam ga prepisal, da bi sami sodili. Gotovo bi bili istega mnenja, kot jaz: S.un vrag more vdahniti take skušnjave. Deloval bode z geslum : „Sve za vjeru i za domovinu", a pristavlja, „u vjersLom pitanju cemo \¡iiti najtole-rantneji". — Je li tak list za prosto ljudstvo? Po Celej Istri gleda ljudstvo v duhovnika kot svojega vodnika v jednem in drugem oziru. A v tem listu se očitno napoveduje boj verskim resnicam, pa tudi čuvaju verskih resnic — duhovniku. V narodnem oziru piše : „Slovani smo i takovi ostajemo" — pri-dodaje pa : uu, kad bi bili Italijani, ne bi se sra- movali tega imena, temveč le pouosili bi se slavnim imenom, Častili in dičili. Italija se zamene smatrati majka prosvete, zemlja najdivnejih umetniških proizvodov. Nadaljuje: Sto bi zuačila danas koljevka hrvatstva, Dalmacija, da nesričom ueumrli Gundu-lici, Boskoviči ne bi bili imali prigode crpiti iz bogatih taljauskih vrela? Ništa i ispod ništice bi bila danas hrvatska književnost. Uredništvo tega lista (izdajatelj Dalmatinec dr. Ivan Krstič) napada uaše vodnike Spinčiča, Laginjo. Iz stavkov, naperjenih proti našima prvoboriteljema se vidi. da je le osebno sovraštvo dovelo Kratica do tega peki. dejanja, da izdaja list za renegate. Ne stoji li „Lega Nazionale" v ozadju? Nobena prava, le malo poštena hrvaška duša ne more pritrditi besedam : Mi smo in ostanemo Slaveui v Istri in proti tej naši mili materi bomo izkazali svojo sinovsko ljubezen, ako se bodemo približali drugemu narodu, t. j. ako združimo nekak modus vivendi s taljansko stranko." Ni Hrvat on, ki je tiskal, niti ne more biti Hrvat on, ki je dal tiskati lake stavke. Saj nas vender silijo, da poljubljamo narod, ki je še pred malo Časom kame-noval uaše zastopnike. „Daleko Vam cd nas kuča." Mi smo in vstanemo pravi Hrvatje, med katerimi bode ostalo spoštovanje in hvaležnost zagotovljeno Spinčiču in Laginji, — drugih voditeljev mi nečemo. Zavezali smo se, da kolikor mogoče onemogočimo raz-irjanje tega lista. Male so naš« meči, a ker nečemo biti tolerantni proti veri, temveč za njeno pravo se boriti do zadnjega zdihljeja in ker hočemo narodu odpirati oči, tedaj je Bog z nami; kedo zoper nas? Upamo, da list nima bodočuosti in zgine v tmiui tudi letos, kot se je to dogodilo že lansko leto „U to ime, što Bog da i sriča junačka" — gospod Krste. (Žrtev Rontgenovih žarkov.) Zdravnik dr. Mar-kuse v Berolinu najel si je 17-letuega mladeniča, da je na njem s pomočjo Rontgenove luči opazoval delovanje srca in pa trebušno mrenico. To se je godilo skozi 14 dni in vsak dan tudi po večkrat je mladenič služil zdravniku za preiskavanje. Pri teh poskusih je bil vedno oblečen in cev, po kateri je prihajala svetloba, je bila prav blizu njegovega telesa. Toda nikdar ni mladenič čutil kake posebne vročine. Cez nekaj časa pa je bila koža na dotičnih mestih, ki so bili obrnjeni proti cevi, popolnoma rudeča, da celo rujava in po nekaterih krajih se je tudi odluščila. Koder je Routgenova luč obsevala glavo in lase, so lasje popolnoma izpadli, tako da je mladenič popolno plešast na dotičnih krajih. Niti sam niti pričujoči zdravniki niso prej zapazili nika-kega nenormalnega stanja. (Anarhist ali — norec ?) V mestu Patras na Grškem umoril je te dni neki človek javno na cesti tamošnjega bogatina Frangopulo in ranil drugega trgovca. Morilec, kojega so takoj prijeli, je izjavil, da je ravnal v imenu socijaliima. Spočetka se je mislilo, da mož ni pri pravi pameti, pozneje pa se je dognalo, da je morilee anarhist in pristaš Rava-chola in Cesariov, ki je bil najpreje socijalist, pa je pozneje vsled čitanja revolucionarnih knjig postal anarhist. Ta slučaj nam zopet kaže, kam vodi naše delavce socijalua demokracija : v norišnico ali pa na vislice 1 Društva. (Občni zbor ceci I i j ans keg a dru -štva dne 19. novembra,) kakor vsako leto, pričel se je tudi letos s slovesno sveto mašo, in sicer v frančiškanski cerkvi. Krasno se je razlegala lepa Palestrinova maša „Aeterna Christi munera" za štiri glasove. — Takoj po maši bilo je v knezoškofi|ski dvorani zborovanje. Več orgauistov in duhovnikov iz dežele je dospelo, a bilo bi jih gotovo še več, ko bi ne bili zadržani radi godovuega dneva cesariči-nega. Iz poročila gospoda predsednika in tajnika, č. g. Gnjezda, povzamemo sledi če: Po društvenih pravilih bi moral biti lansko leto občni zbor, a radi potresa se je moral na letos odložiti, ko so cerkve vsaj za silo že popravljene. Vse naše delovanje je nekako podobno vozu, katerega s težavo tirata konja po ogerski pusti ob deževnem vremenu. Res pomika se počasi in s težavo. Glavna naše delovanje se koncentruje v glasbeni šoli in strokovuem listu „Cerkv. Glasbeuiku". Orgljar-ka šola se je preselila na Valvazorjev trg in linaučua direkcija je proti zmerni odškodnini nam pomagala iz zadrege, ko smo bili brez strehe. „Cerkveni Glasbenik" ima sicer toliko naročuikov, da pokrije vse upravne troŠke, veu-var bi se število naročnikov prav lahko podvojilo, ko bi vse kuratne cerkve imele svoj list in ga bolj priporočali. Pohvalno hh omenja vipavska dekanija, kjer so vse karatne cerkve naročene na list in si z muzikalno prilogo nabirajo lep inventar. Od zadnjega občnega zbora je umrlo 16 prav gorečih na- rožnikov i' prijateljev našemu podjetju. Nekateri organisti delajo na tihem, kar je hvale vredno, a premalo poročajo v naš list. Tu se ne gre za kako skazovanje, pač pa se pokaže, koliko se s skromnimi močmi stori in druge spodbuja k vztrajnemu delovanju. Blagajnik gospod Šiška poroča o denarnem stanju. Dohodkov je bilo v tem času 8887 gld., troškov 8703 gld., tedaj v blagajni 134 gld. Preseljevanje in poprava raznih instrumentov stalo je okoli 400 gld. Nasvetuje, kar seje že pri prejšnjem zborovanju nekako sklenilo, a ne še izvršilo, Baj se imenujejo poverjeniki po dekanijah, kar se sprejme s pristavkem, da naj se novi odbor kar naravnost obrne na kakega prijatelja cerkvene glasbe, da prevzame ta posel v svojem okraju. — Glasbeni vodja gospod Foerster poroča o orgljarski šoli, ki ima prostora za 18 učencev, katere poučujejo gg. Gnjezda, Hribar in Foerster. Na teden je 18 učnih ur, a vsaki dan se vadijo v društvenih prostorih od šestih zjutraj do osmih zvečer na treh instrumentih. Tudi sodelujejo učenci na nekaterih cerkvenih kerih, da se tako praktično izvežbajo. — Mesto odstopivšega predsednika, č. g. dr. Jarca, katerega delovanje in trud za povzdigo cerkvenega petja je že laskavo ocenil gospod tajnik, se izvoli profesor Gnjezda, nje* govim namestnikom in ob jednem tajnikom profesor dr. Karlin in mesto gospoda kanonika Rozmana kapelan Ferjančič, drugi stari odborniki ostanejo.— G. Foerster še prosi naj bi se prijatelji cerkvene glasbe z darovi spomnili šole, da si omisli novi ali vsaj boljši glasovir. Sedajni je gotovo zaslužil pokoj, ako se premisli, da se je na njem tolklo na mesec 400 ur — ubožec koliko udarcev je moral prenesti — tedaj na leto 4000 ur in to celih 20 let. Novi g. predsednik se zahvali prevzvišenemu knezoškofu za prepustitev dvorane k današnjemu zborovanju, in za vso podporo gmotno in moralično, katero tako radodarno naklanja društvu že toliko let, ob enem prosi Se nadalje enake podpore, da dosežemo, če tudi počasi, naš blagi namen. Prevzvišeni knezoškof izrazi svoje veselje, da je vkljub slabemu vremenu se toliko članov zbralo in nekteri celo od daleč. Res da naše društvo ne kaže tako očitno uspeha, kakor bi kdo pričakoval, a pomislimo, da če imamo orglarsko šolo, koliko je to že vredno, malo škofij je ima — zraven še take učiteljske moči, katere slove radi svoje učenosti in produktivnosti čez meje Sloveniie. Da se zapreke stavijo našemu delovanju, ni čuda, katera dobra stvar se pa lahkoma zvrši 1 Tu je slaba plača organistova, prisiljen je s kakim obrtom ali drugim postranskim zaslužkom si iskati zadostnega kruha, včasih nima še sam instrumenta, da bi vadil na njem pevce, mora se boriti velikrat proti predsodkom, ki so že več let ukoreninjeni pri ljudstvu. Tukaj Vas prosim podpore, posebno moralične, da se pogum ne zgubi in morda na že pričetem potu ne obstane. Ne glejmo toliko na subjektivizem, ki hoče vsaki po svojem okusu vse uravnano imeti, tu gre za določila sv. cerkve, ki je postavila meje, katere glasba prestopiti ne sme, ako hoče imeti častni priimek „cerkvena". Po teh pravilih delajmo složno, vstrajno vsak v svojem delokrogu in vspeh gotovo ne bode izostal. V to svrbo podelil je prevzvišeni vsem svoj višjipastirski blagoslov. Zborovanje se ob 11.V4 zaključi, ker v ravno isti dvorani zboruje takoj društvo za cerkveno umetnost. (Čitalnica v Spodnji Šiški.) Vabilo k Martinovemu večeru, katere?» priredi čitalnica v Spodnji Šiški v nedeljo, dne 22. novembra t. 1. v gostilniških prostorih pri „Ančniku". — Vspored: 1. A. Nedved : „Mili kraj", moški zbor. 2. Dr. G. Ipavic: „Danici", moš'"i zbor z baritou-solo. 3. J. Fabian: „Prošnja", moški zbor. 4. Šaljivo berilo. 5. K. Mašek: „Pri zibeli", moški čveterospev. 6. E. Vašak: „Moj dom", moški zbor. 7. A. Nedved: „Pozdrav", moški zbor z briton-solo. 8. Tombola. 9. Fr. S. Vilhar : „Rasti rasti ružo mala", moški čveterospev. 10. L. Hudovernik: „Naša zvezda*, moški zbor z bariton solo. 11. Prosta zabava. Petje proizvaja moški zbor čitalnični pod vodstvom g. K. Rožanca. Vstop prost. Začetek ob 7. uri zvečer. — K mnogobrojni udeležbi uijudno vabi čitalnični odbor. - Telegrami. Dunaj, 19. novembra. Povodom cesa-ričinega imendana bila sta cesar in cesarica zjutraj pri tihi maši v dvorni kapeli. Dopoldne bile so po vseh dunajskih cerkvah slovesne službe božje. BudimpeSta, 19. novembra. Povodom cesaričinega godu okrašena so z zastavami javna poslopja in mnogo privatnih poslopij. Dopoldanskih slovesnih božjih služb vdele-žili so se zastopniki javnih oblastev, častniki in mnogo občinstva. Budimpeita, 19. novembra. Poslanec Hegediis je umaknil svojo ostavko ter je vstopil zopet v vredništvo uradnega lista „Nemzet". Belgrad, 19. novembra. Kralj Aleksander odpotuje jutri zvečer na Dunaj. Cesar Fran Josip mu je odločil za Častno službo generalnega majorja Babica in Herdliczko. — Kralj je podaril za poplavljence 10.000 frankov. Berolin, 18. novembra. Danes sta si državni tajnik Marschall in japonski poslanik mejsebojno vročila ratifikaciji trgovinske pogodbe, koja se je bila 4. aprila t. 1. mej^ Nemčijo in Japonsko sklenila. Rim, 19. novembra. „Agencia Štefani" poroča iz Gibuti: Kakor se poroča iz Adi-Sabeba, je odpotovalo kakih 200 vjetnikov 20. t. m., t. j. rojstveni dan italijanske kraljice, v Zailo. Major Nerazzini je ostavil Adi-Sabeba 8. t. m. London, 19. novembra. Balfour je v nekem govoru naglašal nujno potrebo, da se takoj nekaj stori za Armenijo. Glavna ovira v delovanju evropskih velevlastij je nezaupanje nasproti Angliji. Proti volji velevlastij pa Anglija ne more ničesar pričeti, ker bi s tem Armencem ničesar ne koristila, sebi pa nakopala velikansko odgovornost. a*r Preizkusili in priporočili so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piocollja v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenicica velja 10 kr. 121 (50-39) 1 Umrli ho: 18. novembra. Katarina Kurent, zasebnica, 66 let, Prečne ulice 4, cholemie. — Bogoslava Pelan, zasebnega uradnika hči, 11 let, Križevniške ulice 8, meningitis. Tu)ei. 17. novembra. Pri bavarskem dvoru: Sterbenc iz Starega Trga. — Skrabec iz Kočevske Reke. — Novak iz Trsta. Meteorologično porodilo. a * a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 18 9. zvečer Î331 tie ; Sl. ju« oblačno 19 7. zjutraj 2. popol. 735 2 7350 2-8 2-6 sr. szah. sr. svzh. dež del. jamo 0-8 malom. Srednja včerajšnja temperatura 3 4°, za 0'4° pod nor- 760 1-1 Z žalostnim srcem naznanjamo dragim sorodnikom, ljubim prijateljem in znancem, da je Bog vsemogočni poklical k Sebi danes v sredo, popoldne ob 2. uri, blago, dobro našo mater, oziroma taščo in staro mater, gospo Jero Accetto po dolgotrajni, jako mučni bolezni, večkrat prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 70. letu njene starosti. Pogreb pojde v petek, dne 2 0. t. m., popoldne ob 4. uri iz hiše na Trnovskem pristanu št. 14 k sv. Krištofu, kjer bode truplo drage pokojnice položeno k začasnemu počitku. Nepozabna rajnica bodi priporočeLa v pobožno molitev in prijazen spomin. Sv. maše zadušnice bodo se brale v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. V Ljubljani, dne 18. novembra 1896. Žalujoči ostali. Zahvala. 759 1 1 Visoki deželni odbor vojvodine Kranjske blagovolil je darovati podpisanemu županstvu z odlokom od 18. majat. 1., št. 4429 zdatni znesek 250 gld. za popravo občinske poti čez planino do bohinjske meje. Poprava poti je bila nujno potrebna, denarna sredstva občine so opešana tako, da nam je bilo edino le s pomočjo visokega deželnega odbo:a mogoče lotiti se prepotrebnega dela. V imenu občine ia vseh onih, ki radi prehajajo preko naših planin v divno bohinjsko dolino, v prvi vrsti pa za lažjo gonjo naše živine na tečne pašnike, usoja si izrekati županstvo najsrčnejšo zahvalo. Županstvo v Sorici, dne 10. novembra 1836. Fran Fajfar, župan. Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 18IMI. Prihajalni in odhajalni čas označen je v irednje- evropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 nnuuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.j. Ob 12. uri S min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd; čez Kleio-Reifling v Steyr, Line, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri J~> min. zjutraj meSani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri 10 min. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 11. uri 5 O min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru. Inomost, Bregenc. Curih, Genovo, Pariz; čez KleinReifling v Steyr, Line, Budejevice, PlzeDj, Marijine vare , Heb , Francove vare , Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob ti. uri .'{O min. zvečer meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih va-rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra. Gmundena, lschla, Ausseea, Ljub-nega , Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob S. uri lit min. zjutraj meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 25 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inoniosta, Zella na jezeru, Lend-Gastcina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. tiri 32 min. popoludne meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 35 min. »večer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob O. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten, iz Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.j Ob 7. tiri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ ti. „ 50 „ zvečer „ „ Prihod v Ljubljano (drž. kol ). Ob ti. uri SO min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „IS „ dopoludne „ „ «. „ 20 „ zvečer Nekaj ilcnurja je najdenega. Več poizvé se pri upravništvu „Slovenca*. Jedino pravi angl. balzam (Tinctura balsamioa) lekarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najceneje domače zdravilo. Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje iit odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka tAdolf Thierry, lekarna pri „angeiju varhu' v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108) pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varba lekarno A. Thierry]a v Pregradi pri Rogateo-Slatinl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic te ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. 524 20-17 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera "Wieii, I. Bezlrk, Stefa nsplat» Nr. 11, Parterre, Prečil «lito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da lem zopet otvorll krojaški obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu Št. 3 kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v inojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal. Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno duhovniško civilno obleko, talarje itd. zagotavljajoč točno, eeno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga. Zahvaljujoč se za doslej.mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, nai se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano. 5fe0 19-13 J. N. Potočnik, krojaški mojster. Najtopleje priporočam za Miklavževa darila 754 4 svojo bogato zalogo igrač, raznega lepotičja in nagizdnega blaga. Vse po najnižjih cenah. Fr. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. TIskarna' v Ljubljani. U íl¿t* Íí» *JJ-1 l'í* tí» ÍÍ* C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE A D RI ATI C A Dl SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombinacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIOIONALE* v Trstu. c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 40 12-5 Zastopstva v vseh glavnih mectih in večjih krajih Avstro-Ogerske Ravnokar je izšel X. zvezek U •s (5s 'S Pialan: ^povesti. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni. Dobe se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega. ca Št. 11.939. 756 1-1 Razglas Dne 2. januvarija 1897. 1. ob 10. uri dopoldne vršilo se bo v deželni hiši (Turjaški trg št. 1) IX. izžrebanje 4°|0 obveznic kranjskega deželnega posojila, kar se s tem na splošno znanje prijavlja. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dnč 10. novembra 1896. Št. 33.923. 731 3-3 Dne 2. decembra letos oddale se bodo pri magistratu mestne cesar Fran Josipove jubilejne ustanove, namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklad». Prošnje za podelitev teh ustanov, katerih je dvanajst in sicer dve po 25 gld., deset pa po 20 gld., vložiti je do 25. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 2. novembra 1896. Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v O. ill ltr. dvorili zvonar 58 12-11 Albert Samassa v Ljubljani. Livarna harmonično in melodično ubranih aiar zyonoy. ■>XÍ Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd. lIHBSJl najboljše konstrukcije za razno uporabo : za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd. Vodnjake (štirne) popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kova- nega železa, cevi iz nopne cev gumija in ko- tno Rovi ot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah cevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd. Livarna za medenino in kovino po modelih. «£ —BSE X> Dn6 19. novembra. Skupni državni dolg t notah.....101 gid. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , 30 , Avstrijska zlat» renta 4%......122 „ 60 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 . — „ Ogerska zlata renta 4%.......122 , 15 , Ogersk* kronska renta 4*. 200 kron . . 99 . 25 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , 938 , — . Kreditne delnice, 160 gld............364 , 25 . London vista ..........119 . 95 . NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drl. velj, 58 , 80 . 20 mark........................11 76 , 20 frankov (napoleondor) .... . 9 „ 54 „ Italijanski bankovci ........45 „ — „ 0. kr. cekini......................o ,, 69 „ Ii n a j ^ k a borz Dn6 18. novembra. 4% drtavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 , . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo ... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke* i Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% , „ , južne železnice 5% . , „ dolenjskih železnic 4 % a. g£Ü- Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. — ki. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 , — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 , — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......22 , — , Salmove srečke, 40 gld................69 . 75 . St. GenOis srečke, 40 gld.......VI . — . Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — , Ljubljanske srečke..................22 . 75 . Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 153 , 30 „ Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gl.st.v. 3380 . -- . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 423 . 50 . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 97 , — . Dunajskih lokal, železnic delniška družba 61 . — . Montanska družba avstr. plan..........83 . 50 . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 , 50 . Papirnih rubljer 100 ................127 „ 62 , 144 gld. — ki. 155 . — 193 , 75 99 , — 136 „ 50 130 . — 10S „ 10 112 . — 99 . 25 99 . 35 222 . — 173 . 40 127 ,. 75 99 „ 50 Nakup in prodaja rsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjih, pri izžreban)« najmanjšega dobitk., K s I a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjaniična delniška družba „M K m C u ffollzsile it. 10 Dunaj, Niriihiltirttrasu 74 B 66 potem papir («v Pojasnila *£S> v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, o kursnih vrednostih vseh ipskulsoljskih vrednostni ; av in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoueg» i oorestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.