PoKiiu plttui t ptoTiai
RADIO LJUBLJANA
ilustrirani tednik za radiofonijo
NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din
CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV
OD 21. SEPTEMBRA DO 27. SEPTEMBRA
38

LETNIK II.
OGLASI po dogovoru
1950
iispeh ankete
i.
(Razmišljanja ob številkah.)
»Radio Ljubljana« nam je dal na razpolago material, ki je dospel kot odgovor na vprašanja, razposlana vsem naročnikom radia pri nas.
Upoštevajoč psihološki moment, da zahteva tak odgovor za povprečnega človeka dokaj napora in da je laže ob priliki tu pa tam malo pozabavljati, se moramo zadovoljiti s sorazmerno zelo majhnim številom odgovorov. Morda sme naša postaja celo biti mnenja, da so vsi, ki odgovora niso poslali, z njenim delovanjem zavodoljni in da nimajo ne pripomb, ne posebnih želja... V tem slučaju so ta razmišljanja tudi docela odveč. Zakaj večini, in celo ogromni večini nima smisla razlagati mnenje precejšnje manjšine ...
A zgodi se naj.
Pred mano so statistike in številke, pred mano je kup pisem, velikih in drobnih, z okorno roko pisanih in s strojem tipkanih, pisava, nervozna in zopet nežna, oblika preprosta in tudi skrbna.
Zgovorne niso preveč te številk e. Nič ikaij ijim ne verjamem. Rad bi jih videl, da bi bile odraz mnenja vseh, pa prav vseh, ki jim naš radio govori in poje. Mnogo več življenja in resničnosti, mnogo več igaBilljive ljubezni Ije v pismih. NajboljSa izimetd njih (bomo prinaišaM poid »Odmevi«. Piscem na tem mestu za njih ljubezen iskrena hvala in odkrito priznanje!
A pisati moram o številkah. Morda pa le bodo dale približno sliko o uspehu našega radia doslej.
Pohvale je vredna demokratična zamisel našega radia, da vsako leto svoje naročnike povpraša o mnenju za nazaj in željah za naprej. Malo omejen je tisti prostor na dopisnicah, vendar se da tudi tam napisati vsaj »da« aH »ne«.
Prvo vprašanje se je glasilo o u r ah , ob katerih se naj program oddaja. Razumljivo je, da imajo tu deželani svoje posebne želje, da ima delavstvo svofe, kmetsko prebivalstvo svoje. 0 vsem tem, kar tvori prav za prav enega izmed bistvenih delov našega radia, bom podal v eni prihodnjih številk izjavo g. programskega vdoje, tajnika Prosvetne zveze V. Zora. Tu naj samo omenim, da sta proti sedanji ureditvi glasovala le 2% došlih odgovorov.
našega lista, je naletel le na 3% nezadovoljstva, ugaja torej tako rekoč vsem poslušalcem. Velja pa to za ljudsko univerzo na splošno, kakor tudi v isti meri za razne njene oddelke. Samo stanovska predavanja nudijo nekoliko drugačno sliko. Obrtna predavanja odklanja sicer 6-5%, vendar pa pri pozitivnih odgovorih le malo zaostajajo za kmetijskimi predavanji in gospodinjskimi urami, ki so oboja dosegla najvišji pozitiven odstotek (42-3%).
Literarna ura je doživela sicer blizu 6% negativnih glasov. Vendar kažejo pisma živo zanimanje, ki vlada za to uro, bodisi da bi nudila starejšo literaturo (Jurčič, Murnik itd.) v recitacijah, bodisi seznanjala poslušalce z novimi publikacijami z odlomki iz njih itd.
Zanimivo sliko kažejo jeziki. Najvišji odstotek je dosegla francoščina (33%), najnižjega pa italijanščina in poljščina (ll-4%), ki jima sledi češčina s 13-4%.
Glasbeni program nasplošno ugaja. Le 4% z njim niso zadovoljni. Tem bolj pestra pa je slika z ozirom na posamezne glasbene vrste in izvajanja. Najzanimivejšo usodo doživlja — harmonika. Za citrami je dosegla najvišji odstotek priznanja s 64%, pa tudi najvišji odstotek nezadovoljnosti z 12-3% (ostali se niso izjavili). Največjega priznanja so bile vsekakor deležne — c'itre (69%). Enako kot harmonika je dosegla tudi reproducirana glasba 64%. 0 njej se bero izjave, da jo včasih najraje poslušajo, saj ima pa tudi izmed vseh najmanj negativnih glasov (3-4%). Najnižjega pozitivnega odstotka je deležno zborovno petje (46%), pa tudi ta odstotek je še dovolj visok. Pri solistih prevladuje mnenje, da ženski samospevi daleč zaostajajo za moškimi. Radio-or-kester je dobil za harmoniko največ negativnih glasov (10%), kar je razumljivo, kakor ugotavlja napol šaljivo neki dopisnik, ker nastopa najčešče in je največkrat izpostavljen kritiki...
Zabavno čtivo je kljub posebno toplim pohvalam (Milčinski; kje je prof. Mlakar?) vendarle doletelo 10-9% negativnih glasov. V otroškem kotičku pa vidijo mnogi instinktivno že kal za — š o 1 s k i radio, ko predlagajo, naj se vrši za časa šolskega pouka ...
Drame in ljudske igre dosezajo dokaj zadovoljnosti. Čujejo se glasovi, naj se vrše tudi po 8. uri zvečer, ne le ob nedeljskih popoldnevih.
0a$a kukavica
Nedelja
HR Proslava 25 letnice kn. šk. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, sv. maša ob 8, slavnostna akademija ob 9.30. P Calderon: Skrivnost sv. maše, misterij (Ljudski oder), ob 17. ^ Smetana: »Dve vdovi«, opera, prenos iz Prage, ob 19.30.
Ponedeljek
■	Francoska glasba (radio orkester in samospevi g, M. Puglja), ob 20.
Torek
■	Prenos iz Zagreba, ob 20.30.
■	Prenos iz Beograda, ob 21.30.
Sreda
■	Sokratov zagovor, recitira g, V. Bra-tina, ob 19.
■	Koncert godbe Dravske divizije ob 20. Četrtek
■	Pevski večer g. Stj. Ivelja ob 20.30.
■	Prenos iz Zagreba, ob 21,30.
Petek
■I Molitev v ariji in pesmi (poje g. Marijan Rus in gdč. Anita Mezetova), ob 20.
Sobota
■	Sloveniki šramel kvartet, ob 20.
S prenosi so poslušalci zadovoljni pozitivnih). Pri krajevnih prenosih se poudarja potreba stroge lokalnosti in ne-pristranosti, pri domačih Zagreb in Beograd nista vseskozi priljubljena, pri inozemskih se žele individualno barvani večeri.
Napovedovanje 'je ena izmed najbolj kočljivih točk. Marsikatero pismo je v tem pogledu zelo ostro in brezobzirno. In vendar znaša negativen odstotek tu le — 0-9%. Skoraj vsi dopisniki so torej z napovedovanjem zadovoljni...
Previdni smo pri presojanju vseh teh številk.
Koncem koncev pa le moramo pritrditi tistemu naročniku, ki je svoje pismo končal tako-le:
»Prepričan sem, da bi Vi hoteli zadovoljiti čim več poslušalcev, toda preko razmer tudi Vi ne morete in zato količkaj uvideven poslušalec ne more zvračati krivde, ali vsaj vse ne, na Vas. Priznavam, da je, upoštevajoč naše male razmere, naša slovenska postaja po svojem
22
VAL OMEGA
Izviren slovenski radio roman. Piše * * (Dalje.)
Najbližji je vzel slušalo.
»Si ti, Šare,« je dejal Kotnik. »Tukaij imam pet pilotov. Poučil sem jih, kako ti itaj odgovarjajo. Ko W treba, jiih pokliči!«
»Razumem. Samo, da se kdo ne zareče.«
Nervoznost je pri, vseh naraščala od trenutka do trenutka. Le Kotnik je ostal miren. Odšel je iz pisarne in z bistrim očesom motril kretanje sumljivih mo-žičkov.
Pravkar (e končal prepir med šefom pisarne in politikonp, kateremu je bila ukradena listina. Jezen m razburjen je odšel in naročil avto, da ga potegne nazaj v hotel. Kako ga bodo pogledali kolegi? Morda bodo mislili... Ne, saj ni mogoče, da bi ga obsodili česa taikega.«
V par minutah je avto prišel. Diplomat se je odpeljal, pozabil pa je kovčeg. Preveč je biil razburjen.
Medtem je bilo v pisarni živahno vrve-nlje. Potnika sta naročila aeraplan.
»Oprostita, gospoda,« je zmedeno odgovoril Sire, »da vama v hipu ne morem ustreči. Vseh pet aeroplanov, ki jih imam v hangarjih, je pokvarjenih. Sicer so napake malenkostne, vendar bomo rabili vsaj par ur, da jih popravimo.«
»Torej ni mogoče, da bi danes odletela,« je vprašal mali gospod. (Dalje.)
Izkušeni radioamater dobro ve:
PADIC CEH
,SCH4/PCPCl\EJŠE
Zato rabi le TUNGSRfiM-barijeve elektronke!
Obiščite
razstavo prodajalne
RADIO LJUBLJANA
na ljubljanskem velesejmu
paviljon R
M

r oltarna plačana t fotonai
RADIO LJUBLJANA
ilustrirani t e d 11 k za radiofonijo
NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din
CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV
iOD 21. SEPTEMBRA DO 27. SEPTEMBRA
38

LETIIK II.
OGLASI po dogovoru
1930
Uspeh ankete
i.
(Razmišljanja ob številkah.)
»Radio Ljubljana« nam je dal na razpolago material, ki je dospel kot odgovor na vprašanja, razposlana vsem naročnikom radia pri nas.
Upoštevajoč .psihološki moment, da zahteva tak odgovor za povprečnega človeka dokaj napora in da je laže ob priliki tu pa tam malo pozabavljati, se moramo zadovoljiti s sorazmerno zelo majhnim številom odgovorov. Morda sme 4 naša postaja celo biti mnenja, da so vsi, ki odgovora niso poslali, z njenim delovanjem zavodoljni in da nimajo ne pripomb, ne posebnih želja... V tem slučaju so ta razmišljanja tudi docela odveč. Zakaj večini, in celo ogromni večini nima smisla razlagati mnenje precejšnje manjšine ...
A zgodi se naj.
Pred mano so statistike in številke, pred mano je kup pisem, velikih in drobnih, z okorno roko pisanih in s strojem tipkanih, pisava, nervozna in zopet nežna, oblika preprosta in tudi skrbna.
Zgovorne maso preveč te številke. Nič kaj ijiim ne verjamem. Rad bi jih vildel, da bi bile odraz mnenja vseh, pa prav vseh, ki jim naš radio govori in poje. Mnogo več življenja in resničnosti, mnogo več (ganljive ljubezni Ijie v pismih. Najboljša izmed njih (bomo prinašali pod »Odmevi«, Piscem na tem mestu za njih ljubezen iskrena hvala in odkrito priznanje!
A pisati moram o številkah. Morda pa le bodo dale približno sliko o uspehu našega radia doslej.
Pohvale je vredna demokratična zamisel našega radia, da vsako leto svoje naročnike povpraša o mnenju za nazaj in željah za naprej. Malo omejen je tisti prostor na dopisnicah, vendar se da tudi tam napisati vsaj »da« ali »ne«.
Prvo vprašanje se je glasilo o u r ah , ob katerih se naj program oddaja. Razumljivo je, da imajo tu deželani svoje posebne želje, da ima delavstvo svoje, kmetsko prebivalstvo svoje. O vsem tem, kar tvori prav za prav enega izmed bistvenih delov našega radia, bom podal v eni prihodnjih številk izjavo g. programskega vdoje, tajnika Prosvetne zveze V. Zora. Tu naj samo omenim, da sta proti sedanji ureditvi glasovala le 2% došlih odgovorov.
našega lista, je naletel le na 3% nezadovoljstva, ugaja torej tako rekoč vsem poslušalcem. Velja pa to za ljudsko univerzo na splošno, kakor tudi v isti meri za razne njene oddelke. Samo stanovska predavanja nudijo nekoliko drugačno sliko. Obrtna predavanja odklanja sicer 6-5%, vendar pa pri pozitivnih odgovorih le malo zaostajajo za kmetijskimi predavanji in gospodinjskimi urami, ki so oboja dosegla najvišji pozitiven odstotek (42-3%).
Literarna ura je doživela sicer blizu 6% negativnih glasov. Vendar kažejo pisma živo zanimanje, ki vlada za to uro, bodisi da bi nudila starejšo literaturo (Jurčič, Murnik itd.) v recitacijah, bodisi seznanjala poslušalce z novimi publikacijami z odlomki iz njih itd.
Zanimivo sliko kažejo jeziki. Najvišji odstotek je dosegla francoščina (33%), najnižjega pa italijanščina in poljščina (11-4%), ki jima sledi češčina s 13-4%.
Glasbeni program nasplošno ugaja. Le 4% z njim niso zadovoljni. Tem bolj pestra pa je slika z ozirom na posamezne glasbene vrste in izvajanja. Najzanimivejšo usodo doživlja — harmonika. Za citrami je dosegla najvišji odstotek priznanja s 64%, pa tudi najvišji odstotek nezadovoljnosti z 12-3% (ostali se niso izjavili). Največjega priznanja so bile vsekakor deležne — citre (69%). Enako kot harmonika je dosegla tudi reproducirana glasba 64%. O njej se bero izjave, da jo včasih najraje poslušajo, saj ima pa tudi izmed vseh najmanj negativnih glasov (3-4%). Najnižjega pozitivnega odstotka je deležno zborovno petje (46%), pa tudi ta odstotek je še dovolj visok. Pri solistih prevladuje mnenje, da ženski samospevi daleč zaostajajo za moškimi. Radio-orkester je dobil za harmoniko največ negativnih glasov (10%), kar je razumljivo, kakor ugotavlja napol šaljivo neki dopisnik, ker nastopa najčešče in je največkrat izpostavljen kritiki...
Zabavno čtivo je kljub posebno toplim pohvalam (Milčinski; kje je prof. Mlakar?) vendarle doletelo 10*9% negativnih glasov. V otroškem kotičku pa vidijo mnogi instinktivno že kal za — šolski radio, ko predlagajo, naj se vrši za časa šolskega pouka ...
Drame in ljudske igre dosezajo dokaj zadovoljnosti. Čujejo se glasovi, naj se vrše tudi po 8. uri zvečer, ne le ob nedeljskih popoldnevih.
1a$a kukavica
Nedelja
p Proslava 25 letnice kn. šk. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano, sv. maša ob 8, slavnostna akademija ob 9.30. P Calderon: Skrivnost sv. maše, misterij (Ljudski oder), ob 17. P Smetana: »Dve vdovi«, opera, prenos iz Prage, ob 19.30.
Ponedeljek
8 Francoska glasba (radio orkester in samospevi g. M. Puglja), ob 20.
Torek
■	Prenos iz Zagreba, ob 20.30.
■	Prenos iz Beograda, ob 21.30.
Sreda
■	Sokratov zagovor, recitira g. V, Bra-tina, ob 19.
■	Koncert godbe Dravske divizije ob 20. Četrtek
■	Pevska večer g. Stj. Ivelja ob 20.30.
■	Prenos iz Zagreba, ob 21.30.
Petek
■	Molitev v ariji in pesmi (poje g. Marijan Rus in gdč. Anita Mezetova), ob 20.
Sobota
■	Slovenski šramel kvartet, ob 20.
S prenosi so poslušalci zadovoljni pozitivnih). Pri krajevnih prenosih se poudarja potreba stroge lokalnosti in ne-pristranosti, pri domačih Zagreb in Beograd nista vseskozi priljubljena, pri inozemskih se žele individualno barvani večeri.
Napovedovanje je ena izmed najbolj kočljivih točk. Marsikatero pismo je v tem pogledu zelo ostro in brezobzirno. In vendar znaša negativen odstotek tu le — 0'9%. Skoraj vsi dopisniki so torej z napovedovanjem zadovoljni...
Previdni smo pri presojanju vseh teh številk.
Koncem koncev pa le moramo pritrditi tistemu naročniku, ki je svoje pismo končal tako-le:
»Prepričan sem, da bi Vi hoteli zadovoljiti čim več poslušalcev, toda preko razmer tudi Vi ne morete in zato količkaj uvideven poslušalec ne more zvračati krivde, ali vsaj vse ne, na Vas. Priznavam, da je, upoštevajoč naše male razmere, naša slovenska postaja po svojem
programu in po svoji »politiki« dostojno reprezentirala slovenski narod v svetu, nam domačinom pa prjpravila mnogo lepih ur. Prav vsem- pa ne more ustreči, niti ljubi Bog!« i '-. \
In če bo postaja upoštevala še vse te dragocen«' pobude, ki se nahaijaijo v teh pismih ' pred mano, bomo čez leto dni morda prinesli še kaj mnogo lepšega...
. •.-"	Niko Kuret.
ia domaČem valu
Koncerti radio-orkestra
Koncerti našega radio orkestra postajajo pestri s solističnimi točkami (trobenta, saksofon duet) in s havajskim jazzem. To misel zelo pozdravljamo. Naj pa tudi dostavimo mnenje mnogih naročnikov, da bi morda kazalo končno izvršiti pregru-pacijo z ozirom na bližino mikrofona. Pikolo je n. pr. odločno preveč slišen!
: izjavil, da je Calderon dramatik par ex-'cellence, ki ima »izmed vseh najvišjo poetično silo, združeno z največjo tehniško spretnostjo in popolno odrsko prakso«. Kot tak se je Calderon postavil ob stran Shakespeareju. Vendar v ozračju nastajajoče današnje moderpe družbe ni '.imagei kaij prida prodreti. Danes ga pa vidi mladina zopet v" vse drugačni luči kot ga je občudoval Goethe. Calderon pomenja namreč višek organskega razvoja srednjeveške duhovne drame, ki je z njim v 17. stol. s Calderonom v Španiji dosegla največjo dovršenost. Povsod drugod je naravni* razvoj prekinil humanizem z renesanso, Calderon je zaslovel zlasti s svojimi a u t o s sacramen-tales, ki so se uprizarjali vsako leto na Telovo v proslavo presv. Evharistije. Tak auto (= akt, dejanje) bo tudi naša igra v nedeljo popoldne in vse njene posebnosti bodo razumljive iz zgoraj povedanega.
prosvetni! radio
Francoska glasba
Naš radio orkester in g. Mirko P u g e 1 j nam bosta nudila v ponedeljek zvečer koncert francoske glasbe. Radio orkester nam bo sicer igral znane stvari, paič 'je zanimiv program g. Puigljia. Na večer posebej opozarjamo.
Smetana, »Dve vdovi«
(Prenos iz Prage.)
K nedeljskemu prenosu Smetanove opere »Dve vdovi« poslušalcem par besed o tem velikem češkem skladatelju. Rodil se je leta 1834., bil učenec Prokscha in Liszta, postal 1856 ravnatelj Filharmo-nične družbe Goteborg in 1866 kapelnik češkega narodnega gledališča v Pragi. 1874 ije skoraj popolnoma oigluišel, nato pa zblaznel ter umrl 1884 v praški deželni blaznici. Dela: Simfonske pesnitve, godalni kvarteti, komorna glasba, opere (Prodana nevesta, Dalibor, Poljub, Libuša itd.). Smetana je najodličnejši zastopnik češke narodne glasbe in znan kot »češki Mozart«.
Godba dravske divizije
Program koncerta godbe Dravske divizije v sredo kaže pretežno jugoslovansko glaislbo. Godba na pihala ima številne prijatelje med našimi poislušailci, ki naj si torej ta večer rezervirajo.
»Molitev v ariji in pesmi«
G. Marijan Rus, naš dobri znanec, in gdč. A. Mezet.ova, prav tako znana naša sopranistinja, sta sestavila pozrečen izbor samospevov pod gornjim naslovom. Podala jih bosta v petek zvečer. Spored sega od Bacha do Prokofjeva in je zato zelo zanimiv.
Calderon, »Skrivnosti sv. maše«
Romantika je šele odkrila Calderona. Ko je Schlegel prevedel »Stanovitnega kraljeviča«, je mogel zapisati Goethe: »S Calderonom se odpira za nemški oder docela nov svet.« In Immermann je pravilno zajel Calderonovo osebnost, ko je
Kmetijska ura v nedeljo ob 9.
■Nasveti za kmeta, v nedeljo ob 15.
»Higijena mleka«, predava g. dr. Petrič v p o n e d e 1 ij e k olb 19.30.
»Izrabni ali koristni efekt stroja«, pred. g. prof. Fr. Pengov v torek ob 19.
Sokratov zagovor, recitira g. Valo Bra-tina v sredo ob 19.
»Telesna vzgoja otrok — hrana in počitek«, pred. g. Pero Horn v četrtek ob 19.
»Moj dom, moj ponos«, predava ga. Bar-tolova v petek ob 19.30.
Aktualna ura (g. dr. Valter Bohinec) v soboto ob 19.30.
Jezikovni tečaji
Poljščina (prof.' Tine Debeljak) v p o -nedelj e k ob 19.
Nemščina (dr. Ivan Grafenauer) v torek ob 19.30.
.Srbohrvaščina,(dr. M. Rupel) v četrtek ob 19.30.	■";*
Francoščina (dr. Lovro Siišnik) v p e -tek ob 19.
Angleščina (ga. Orthaber) v soboto ob 19.
Nedelja.
Dunaj, 17.45, Gorska pota na Kavkazu. 20.05, Čas in oder, J. Nestroy-a.
Ponedeljek.
Dunaj, 19.30, Svetlobni viri nekdaj in sedaj. — Breslau, 17.40, Pomen gospodarstva; 19.45, Razvoj modernega gospodarstva; 21.50, Panevropa. — Munchen, 20.00, Premog.
Torek,
Beograd, 19.30, Zločini pri nas in v sosednjih državah. — Dunaj, 19.00, Azija in Evropa. — Breslau, 22.10, Politično časnikarstvo. — Leipzig, 20.40, Dunaj,
Sreda.
Beograd, 19.30, Iz literarnega in umetniškega življenja. — Dunaj, 17.35, Beethoven in narodna glasba; 19.00, Alpska pota; 19.30, Nastanek časopisa. — Breslau, 18.00, Pomen ženske v današnjem gospodarstvu; 20.00, Premog v gospodarstvu. — Miinchen, Langenberg, 20.15, 400-letnica augsburške veroizpovedi.
Četrtek
Dunaj, 18,05, Zgodovina pisemske znamke,; 19.00, Brezposelnost v starem velku.
Kot iz lože gledališko predstavo, tako opazujete življenje cele Evrope, če imate neprekosljivi štirielektronski aparat
EE3
O ......... r
STAN PAR PYN E
za popolen priključek na izmenični tok. Najmodernejši aparat sodobne tehnike. Najselektivnejši od vseh aparatov! Zahtevajte takoj prospekt od Vašega trgovca!
TUNGSRAM -- ZAGREB - TRG N.
SPOREDI
OD 21. SEPTEMBRA DO 27. SEPTEMBRA
RADIO LJUBUAHIA
iedeija, 21. septembra
8.00 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
9,00 Kmetijska ura 9.30 Slavnostna akademija ob priliki 251etnice knezoškof. gimnazije v Št. Vidu rad Ljubljano 1. Leopold: Jugoslovanski biseri, igra dijaški ork.; 2. OmerzB Franc: Živa slika; 3, Slavnostni govor, govori direktor škofijske gimnazije Korit-raik Anton; 4. M. Tome: Pozdrav kralju, poje ■dijaški pevski zboir; 5. J. Haydin: Iz 2. simfonije Adagio in Allegro, igra dijaški orkester; 6. Al. Mav C. M.: Noe z ladjo, poje dijaški zbor; 7. Molitev za zavod (Očenaš v raznih jezikih); 8. R. Maister - Dr. Doiinar: Nazaij jih ni! Spominu v vojni padlih gojencev, poje dijaški zbor;
9.	J. Pleyel: Opus 48. Kvartet s klavirjem;
10.	O. Zupančič - L Puš: Mak, poje dijaški zbor; 11. Rajalni pohod in zborna deikla-macija; 12, J. Baple: Dramatski prizor iz zavodskega življenja
11,00 Koncert Radio orkestra Lincke: Folies Bergere; fetras: Pravljice iz Saškega gozda; Keller: Komična uvertura Klavir in harmonij solo Volkinann: a) Ariolso; b) Večerna pesem: Dvorak: Dve pesmi; Musorg-sky: Boiris Godunov 12.00 Tedenski pregled 15.00 Nasveti za kmeta 15.15 Plošče
15.30 Huimorisitdčno čtivo, pisatelj Mi! čin sk i 16.00 Tamburašiki klub »Kolo«
iz Trbovelj 17.00 Calderon: Skrivnost sv. maše, misterij (Ljudski oder)
19.30 Smetana: Dve vdovi (prenos iz Prage) 22.00 Časovna napoved in poročila — plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Poned-, 22. septembra
18.00 Koncert radio orkestra
Fučik: Otroci polka; Waldteufel: Nad vse; Ke-telbey: Cocney suita; Trobenta solo: Gor čez iz aro; Krome: Hočeš li videti v srce lepe gospe? Havvai jazz: Hauptman: Verujem; Jurman: Veronika, pomlad je tu 19.00 Prof. Tine Debeljak:
Poljščina 19.30 Higij ensko predavanje
Dr. Petrič: Higij ena mleka 20.00 Francoska glasba, izvaja radio orkester Gounod: Margareitha, uvertura; D'Albert: Nižava; Godard: Ber-ceuse Jocelin; Boieil-dieu: La Dame blanche Faure: Na samostanskih razvalinah; D'A1-bert: Lirična suita; Lak*: La Fenaison Vmesne samospeve poje g. Mirko Pugelj Bordes: Du courage! CastiiMon: Le semeur; Fabre: Et sil revenait un jiour; Milhaud: Le Forgeron; Duparc: La viie anterieure; Lulli: Ari'a Carona iz »Al-ceste«; Rameau: Monolog Auteniorja iz »Dardana«; Berlioz: Pesem Mefista o bolhi iz legende »La Damna-tion de Faust« 22.00 Čaisovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Torek, 25. septembra
12.00 Dnevne vesti — plošče 13.00 Čas, borza, plošče 18.00 Koncert radio orkestra
Fučik: Triglav; Fert'1: Ve-likomestna deca; Eletter: Vesela uvertura; Cello-solo. »Schuberit: Andamte con moto iz klavir tria es-dur op. 100; Brahms: Ogrski ples; Hawai jazz Casucci: Lepi Gigolo; Hans May: Dvoje modrih očesc; Puccini: Manon Leiscaut
19.00 Prof. Fr. Pengov: Izrabni
ali koristni efekt stroja 19.30 Dr. Ivan Grafenauer:
Nemščina 20.00 Plošče
20.30 Prenos iz Zagreba 21.30 Prenos iz Beograda
22.30 Poročila in časovna napoved — plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Sre«la, 24. septembra
12.00 Dnevne vesti — plošče 13.00 Čas, borza, plošče 18.00 Koncert radio orkestra
Rosey: Motor koračnica; Sidney Jones: Mimosa; Herold: Zampa — Vijoli-na-solo Goldmark: Air iz koncerta op. 28; Powel: Koderček: Wagne:r: Sanje — Havvai jazz Hey-maan: Ker te ljubimi, la-žem; Krasna Lola; Leopold: Praha 19.00 Sokratov zagovor, recitacija, g, Valo Bratina 20.00 Koncert godbe Dravske divizije. Čeirin: Dragi i nedragi, marš; Maissenet «, Uvertura k op. »Phedre«; Sedilaček: Za moje prijatelje, srbske pesmi; Jaki: Jugoslovan in Čehoslo-vaik, potpuri; Novosad: Dalmatinski šaijkaš; Smetana: Fantazija iz opere »Prodajna nevesta«; Čerin: Zvucli izpod Lovčena; Parma: Potpuri iz operete »Caričine amaconke«; Morena: Telefunken, potpuri; Fučik: Donavske pripovedke, valček 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Četrtek, 25. septembra
12.00 Dnevne vesti — plošče 13.00 Čas, borza, plošče 18.00 Koncert radio orkestra
Oscheit: Fakirsika koračnica; F ali: Stambulslka roža; BelLiai: Norma — Saxofon duet Rimski-Kor-saikoff: Chanson Judone; G oldmann: Ko sova ' zimska pesem — Havvai jazz Sitolz: Dvoje src v % taktu; Rotiter: Nimaš li deklice; Amadei: Suite cam-pestre
19.00 Prof. Mirko Rupeif: Srbohrvaščina 20.00 Ženski portreti iz svetovne literature, predava ga. Bartolova. 20.30 Samospevi g. Stjepana Ivelja, člana marib. nar. gledališča. 1. Foerster: Arija Franja iz »Gorenjskega slavčka«; 2. Tiijar dovič: Ariijia iz »Maile Fjoramy«; 3. Schumann: Nikar me ne vabite;
4.	Taoliik: Popevka;
5.	Verdi: Arija iz »Rigo-letta«; 6. Lehar: Arija iz operete »Piskrovez«;
7. Paganini: Pesem; 8. Lehar: Arija iz »Friderike«;
9.	Perez-Freire: Aj1, aij, aj;
10.	Smetana: Arija Janka iz »Prodana neveste« Vmes duet kitara in citre (gg. Ahacič)
21.30 Preno; iz Zagreba
22.00 Časovna napoved in poročila — plošče 23.00 Napoved programa za nasledki dan
Petek, 26. septembra
12.00 Dnevne vesti — plošče 13.00 Čas, borza, plošče 18.00 Koncert radio orkestra
Roitter: Popolnoma me boš zmešala; žiehrer: Ponočnjaki; Suppe: Lahka konjenica — Flavta solo Moszkouski: Španski ples št. 3; Nevin: Narcis — Havvai jazz Llossas: Ma-jatoah; Bdlly Strorag: Zakaj tako 'saoia, lepa gospodična; Verdi: Aida 19.00 Dr. L. Sušnik: Francoščina
19.30 Ga. Bartolova: Moj dom,
moj ponos 20.00 Molitev v ariji in pesmi, poje M. Rus
F. Mendelssohn: Odpoved; F. Stoiber: A ve Marija — za glas s s spremljavo harmonija; J. S. Bach: Molitev iz kantate »Kristus, edini božji sin«; R. Wagner: Molitev kralja iz opere »Lc-h engrin «; Č ajko visky: Recitativ in molitev kralja iz opere »Jo-lanta«; F. Halevy: Ka-vatina kardinala iz opere »Židinja« Samospevi gdč. Meze-tove. Čajikovsky: Kdor hrepeni kot jaz; »Čaj-kovsky: Zakaj? Pro-kofjev: Sivooki princ; Prokofjev: Zimski dan; Prokof ev: Solnce pomladno; Zeldnsikd: Kak mli žal; Grečaniinov: Noč; Rimski-KoiTza-k ov: Arija Mairfe iz »Carske neveste« 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Sobota. 2 7- septembra
12.00 Dnevne vesti — plošče 13.00 Čas, borza, plošče 18.00 Koncert radio orkestra
Armamdola: V cirkusu — Klavir solo Pančenko: Sloneč; Karganoff: Ara-besque; Drigo: Serenada; Lincke: Turška pravljica Havvai jazz Hollamder: Ja man holku v Karline; Amadei: Der Minesanger 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina
19.30 Dr. Vallter Bohinec: Aktualna ura 20.00 Slovenski šramel kvartet
Vedra!: Slovaška koračnica; Grieg: Norveški
ples št. 2; Prinčič; Iz pesmarice; Moszkow;slki: Serenada; Axt: Pravljična noč, slow fox; Karlin-Priničič: Koračnica po narodnih imiottivih; Prinčič: Venček isllov. narodnih pesmi; Bach-Gounod; Ave Maria; Dvoralk; Valček St. 2; Škerjanc: Šlager; Ipavic: Kolo; Kreisler: Ljubavno veselje; Karlin-prinčič; Slovenski marš 21.00 Koncert radio orkestra Theimer: Favorit; Schrei-
ner: Iz Schumanovega albuma — Trobenta solo
Trobentač iz Sakkinga; Schmeling; Toledo valček — Hawai jazz Ama-dei: Ja/na'tango; Fields; Je tvoje srce še prosto, Ba-by?; Lehar; Carjevič — Harmonij in klavir Kienz1!: Uvod Ik »Evain)gell'niku; Fetras; Ruski zvoki; Ren©rit: Radio valovi
Vmes poročila in časovna napoved
OSTALE POSTAJE
Hedelja, 21- septembra
698 kc Beograd 2-5 kw
9.00 Prenos iz Saborne cerkve 10.30 Plošče
12.30 Opold. koncert radio orkestra 13.30 Poročila
16.00 Koncert ciganskega orkestra
17.05 Humioristični dvogovori 17.30 Narodne pesmi s spremljanjem kitare poje M. Miluinovič 19.30 »iDve vdovi«, opera, Smetana (prenos iz narodnega gledališča v Pragi Med odmorom čas in poročila (okoli 21.30) — nato plošče
977 kc Zagreb o 7 kw
11.30 Koncert vojaške godbe 15.30 Reportaža z zagrebškega
letališča 20.30 Kulturna in društvena poročila 20.35 Pesmi in arije 21.50 Poročila in vreme 22.00 Lahika glasba
212-5 kc Varšava 12 kw
12.10 Plošče 15.30 Poljedelska ura 17.25 Koncert godbe na pihala 19.25 Plošče 20.15 Ljudski koncert 23.00 Plesna glasba 545 kc
Budapest 20 kw
11.00 Katoliška služba božja; — nato koncert 'voj. godbe 14.00 Plošče 15.30 Poljedelska ura 16.00 Ogrske arije 1715 Koncert ruskih balalajk 18.00 Književna ura 18.40 Ogrski večer 20.00 Komedija; nato ktomcert ciganskega orkestra
563 kc Miinchen *kw
11.45 Dopoldanski koncert ork. 13.00 Poljedelska ura 13.30 Opoldanski koncert radio orkestra 14.30 Mladinska ura 15.00 Koncert šramel-tria 16.00 Popoldanski zabavni koncert
18.00 Komcert komorne glasbe
15.00 Klavirski koncert
havne glasbe 18.45 Schubert-Beethoven, koncert
20.00 Wagnerjev večer; — nato poročila in plesna glasba
851 kc Graz 7 kw
Celodneven prenos t Dunaja od 10.50 do konca.
871 kc Bucarest 12 kw
17.00 Lahka in romunska glasba 18.15 Koncert orkestra 20.40 Ljudska univerza 21.00 »Beg iz Seraja«, opera, Mozart
923 kc Breslau 4 kw
16.45 Popoldanski koncert zabavne glasbe 17.45 Komedr a enodejamka 18.00 Plošče 19.30 Prenos iz Prage
1140 kc m. Ostrava 10 kw
7,00 Jutranji koncert orkestra 9.00 Plošče
11,00 Koncert lahke glasbe 12.04 Koncert radio orkestra 16.15 Ljudski koncert 17.15 Mladinska ura 19.30 Prenos iz Prage 22.25 Poročila in vreme
1157 kc
Leipzig
4kW
10.30 Kaltioliška
vesnost 16.00 Pevski koncert 16.45 Koncert zabavne 20.00 Wagner;ev večer 22.30 Plesna in zabavna
;,'(u!trani;.a silo-
glasbe
20.05 Koncert radio orkestra; nato plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kw
10.30 Maša v a-molu za pet-
glasni mešani zbor 11.05 Koncert ljudskega opernega orkestra 13.15 Opoldanski koncert vojaške godbe 15.30 Popoldanski koncert ork. 17.45 Gorska pota na Kavkazu 19.00 Viidloncello-koncert 20.05 Čas in oder Nestroya 20.40 »Grozna pojedina«, opereta v 1 dej., J. Offembach nato večerni koncert
599 kc Milan ?kw
10.45 Koncert nabožne glasbe 12.15 Lahka in zabavna glasba 16.30 Pester koncert 19.30 Zabavna glasba 20.30 »Eva«, opereta, F. Lehar nato pisna glasba
616 kc Praga s kw
7.00 Jutranji koncert orkestra 8.30 Orgelski koncert 10.30 Plošče
11.00 Koncert lahke glasbe 12.04 Koncert radio orkestra 16.15 Koncert orkestra 19.30 »Dve vdovi«, opera v 3
dej., Smetana 23.00 Plesna glasba
635 kc Langenberg 13 kw
8.00 Jutranji koncert 9.05 Evangeljska jutranja slovesnost
13.00 Opoldanski koncert ork. 16.00 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert radio orkestra 20.10 Večerni zabavni koncert; nato plesna glasba
680 kc Rjm 50 kW
glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
11.00 Koncert vojaške godbe 12.04 Koncert radio orkestra
8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 12.45 Opoldanski koncert i*,a-
dio orkestra 14.30 Koncert komorne glasbe 18.00 »Čirne sence v Newyor-
ku«, .slušna igra 19.00 Pesmi
20.00 »Robinsonada«, komična opera v 3 dej., J. Offenbach
23.10 Plesna glasba
Ponedeljek, 22. septembra
10.15 Koncert nabožne glasbe 13.30 Koncert radio kvinteta 17.30 Zabavna in plesna glasba 18.15 Plesna glasba (plošče) 21.05 »Liniola di Chamoninix«, opera v 3 dej., G. Doni-zetti
716 kc Berlin 4kw
"^oT^oncerTnaEo^T^asEe-11.30 Koncert operne glasbe 12.50 'Opoldanski koncert ork.
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12.45 Opold. koncert radio
kvarteta 13.30 Poročila 17.05 Prenos tonifilma 19.30 Framooska ura 20.00 Orientalske pesmi poje
gdč. L. Lido 20.30 Odlomki opere »Boheme«
(plošče) 21.00 Čas in poročila 21.15 Koncert radio kvarteta 22.15 Koncert balalajk
977 kc Zagreb o 7 kw
12.30 Plošče
13.30 Poročila
17.00 Prenos tomfilma
18,30 Poročila
20.00 Književna ura
20.15 Kulturna in društvena
poročila 20.30 Prosto za prenos 22.30 Poročila in vreme 22.40 Prenosi
212-5 kc Varšava 12 kw
16.15 Plošče
18.00 Koncert lahke in zabavne
glasbe 19.35 Plošče 19.45 Poljedelska ura 20.15 »Eva«, opereta, Fr. Lehar 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
12.15 Koncert radio kvarteta 16.17 Ženska ura 17.45 Plošče
20.15 Pevski koncert norveških pesmi; nato koncert vojaške godbe
563 kc Miinchen 4kw
12.30 Opoldanski koncert
plošče 16.25 Celo in 'klavir 17.30 Večerni koncert radio
orkestra 19.00 Delavska ura 20.00 Citre, kvintet
20.00 Premog, predavanje 21.30 Koncert komorne glasbe
581 kc Dunaj is kw
15.20 Popoldanski koncert ork,
19.30 Svetlobni viri nekdaj in sedaj
20.05 Koncert dunajske filharmonije (Mozart, Schubert, Beethoven); nato večerni komcert
599 kc Milan 7kw
12.15 Opoldanski koncert zabavne glasbe
19.30 Večerni koncert zabavne glasbe
21.00 »Werther«, opera, kp G. Massenet; nato reproducirana glasba
5 kW
616 kc
Praga
12.20 Koncert radio orkestra 17.00 Popoldanski koncert ork. 19.35 Radio kabaret 21.00 Pevski koncert 21,30 Koncert solistov 22.15 Koncert jazz .orkestra
635 kc Langenberg 13 kw
17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 20.00 Stara operetna glasba; — nato poročila in prenos zabavne glasbe
680 kc Rjm 50 kW
13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 16.45 Poročila, nato mladinska ura
17.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.35 Koncert zabavne glasbe
851 kc Graz 7 kw
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca.
871 kc Bucarest 12 kw
16,00 Koncert romunske 17.30 Pesmi (tenor) 18.00 Koncert radio orkestra
20.00 Plašče	f
20.40 Ljudska univerza 21.00 Koncert komorne glasbe 22.15 Pevski koncert
923 kc Breslau 4 kW
16.45 Nadaljevanje koncerta 17.40 Pomen gospodarstva 19.00 Hebrejske pesmi (plošče) 19.45 Razvoj modernega gospodarstva 20.30 Vesele pesmi 21.50 Panevropa, predavanje
1076 kc Bratislava 12 kw
11.30 Dopoldanski koncert 12.20 Koncert radio orkestra
19.00 Henrik Ibsen 19.35 Radio kabaret 21.00 Večerni koincert radio orkestra
1140 kc M.Ostnava 10 kw
18.25 Plošče 19.35 Radio kabaret 21.00 Pevski koincert 22.15 Koncert jazz orkestra
1157 kc Leipzig 4 kW
16.30 Koncert mladinske glasibe 18.30 Književna ura 19.30 Trideset minut humorja 20.00 Vokalni; im instrumentalni koncert
Sreda, 24. septembra
Torek, 25- septembra
698 kc Beograd 25 kw
10.30 Plošče
12.45 Opold. koncert radiio
kvarteta 13.30 Poročila
17.05 Recitacije ilz Maupassant-
iovih del 17.30 Dve vijolini in harmonika 19.30 Zločini pri nas in v sosednjih državah (predava V. Lazarevič) 20.00 Koncert radio kvarteta 1. Beethoven: Coriolan-uvertura; 2. Wagneir: »Tannhauser«, oiperna fantazija 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Čas in dnevne vesti 22.45 Plošče
977 kc Zagreb 0 7kw
12.30 Plošče 13.30 Poročila
17.00 Zabavna glasba (kavarna
Korso) 18.20 Poročila
20.45 Kulturne in društv. vestii 20.30 Violinski koncert virtu-oza prof. S. Sonkoly-j.a: 1. Pugnani: Praeludium in Allegro; 2. Čaykovskii: Violinski koncert D-dur; 3. Paganini: Violin, koncert H-mol 21.30 Koincert komornega tria 22.30 Poročila in vreme 22.40 Plesna glasba na ploščah
212 5 kc Varšava 12 kw
18.00 KončerTTuske narodne
glasbe 19.20 Poljedelska ura 19.50 Prenos iz varšavske opere
545 kc Budapest 20 kw
17.30 KončerT^abavne glasbe 19.30 »Madame Butterfly«, opera Puccini; nato koncert ciganskega orkestra
563 kc Miinchen 4kw
15.10 Ženska ura
17.25 Zabavni koncert komornega kvarteta 19.35 »Divji lovec«, komična opera v 3 deij., A. Lort-zing
581 kc Dunaj 15 kw 1157 kc i
15.20 Popoldanski koncert 17.10 Magnetom (koncert novega instrumenta) 19.00 Azija in Evropa (I.)
Leipzig
698 kc
Beograd
2-5 kW
20.05 Dunajski večer (vokalni in instrumentalni koncert
599 kc Milan ?kw
19 30 Večerni koncert zabavne gla,sbe
20,40 Koncert komorne glasbe 21.10 Pester simfonični koncert, nato plošče
616 kc praga 5 kw
17.00 Popoldanski koncert ork. 20.30 Koncert simf. ork. 21.30 Pevski koncert 22.15 Koncert plesne glasbe
635 kc Langenberg 13 kw
T7!30™Fopoldanskalioncert Zci-
bavne glasbe 20.00 Večerni koncert radio orkestra
680 kc Rim 50 kW
n^O^^oprtldMisk^^ncertr^^
dio orkestra 20.35 Koncert zabavne in lahke glasbe
851 kc Graz 7 kw
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca.
871 kc Bucarest 12 kw
16.00 Koncert jazz orkestra
17.30 Pesmi (bariton)
18.00 Lahka romunska glasba
20.40 Ljudska univerza
21.45 Saiksofon-soilo
22.15 Koncert radio orkestra
923 kc Breslau 4 kW
16,45 Klavirski koncert 18.50 Večerni koncert radio orkestra
21.30 Violina in klavir 22.10 Politična časnikarstvo 23.00 Zabavna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
17.00 Koncert zabavne glasbe 18.00 Koncert solistov
Koncert radio orkestra 20.00 Angleška plesna glasba 21.00 Ljudski koncert 22.15 Plesni večer
1140 kc M. Ostrava 10 kw
10.30 Plošče 12.45 Opold. koncert radiio
kvarteta 13.30 Poročila
17.30 Koncert radio jazz orkestra
19.30 Iz literarnega in umetniškega življenja 20.00 Pevski koncert ge. Vole-vaii in Pinterovič, članov Beograjske opere 21.00 Čas in dnevne vesti 21.15 Koncert radio kvarteta 22.15 Sprehod po Evropi
977 kc Zagreb o ? kw
15.00 Zabavna glasba 16.30 Poročila 20.35 Operetni večer 21.50 Poročila in vreme 22.00 Prenos tonfi.ma
212 5 kc Varšava 12 kw
18.00 Popoldanski koncert ork. 20.15 Koncert solistov 21.00 Večer operne glasbe 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kw
17.00 Popoldanski koncert zabavne glasbe 20.00 Violina in klavir 23.00 Koncert cigan, orkestra
563 kc Miinchen *kw
19.15 Zabavni koncert radiio
orkestra 20.15 4001etnioa angleške veroizpovedi, predavanja in koncert
21.30 Operna glasba (Wagner)
581 kc Dunaj 15 kW
17.35 Beethoven in narodna
glasba, predavanje 19.00 Alpska pota, predavanje 19.30 O nastanku časopisa,
predavanje 20.05 Operetna glasba, nato večerni koncert jiazz ork.
599 kc Milan 7kw
19.30 Večerni koncert zabavne
glasbe 20.40 Varietetna glasba
616 kc praga 5kw
ITooTopold anskikancertorfT. 20.00 Koncert ljudske glasbe
21.00 Pevski koncert 21.25 Koncert komornega
kvarteta 19.35 Koncert pevskega kvant
635 kc Langenberg i3kw
17.30 Popoldanski koncert zabavne glasbe 20.15 4001e t niča anglikanske veroizpovedi; predavanja in koncert 22.00 Poročila in plesna glasba
680 kc Rjm 50 kW
17.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.35 Simfonični koncert
851 kc Graz 7 kw
Celodneven prenoš z Dunaja od 10.50 do konca.
871 kc Bucarest 12 kw
16.00 Zabavna glasba 17.30 Pesmi
18j00 Koncert radio orkestra 20.40 Ljudska univerza 21.00 Vijolina-solo 21.45 Pesmi 22.15 Piiianino-koncerit
923 kc Breslau * kW
16.00 Koncert kvinteta na pihala
18.00 Pomen ženske v današnjem gospodarstvu 19.00 Plošče
20.00 Premog v gospodarstvu 20.40 Vesela glasba 21.30 Šlagerji
1076 kc Bratislava 12 kw
12.20 Koincertradio orkestra 17.00 Koncert zabavne glasbe 18.40 Koncert lahke glasbe 19.05 »Rozalija«, enodejanka
1140kc M.Ostrava 10kw
17.00 Koncert zabavne glasbe 19.35 Operetna g'asba 20.30 Slovanske pesmi 21.00 Plošče
21.25 Koncert komornega kvarteta
1157 kc Leipzig 4kw
16.30 Popoldanski koncert ra^
dio orkestra 19.30 Koncert plesne glasbe 21.00 Književna ura 22.30 Zabavni večer
Četrtek, 25, septembra
12.20 Koncert radio orkestra 17,00 Koncert zabavne glasbe 21.00 Zabavna in lahka glasba
----- ' ------- 4 kW
16.30 Koncert simf. orkestra 19.40 Koncert zabavne gleusbe 20.40 >^Dunaij«, predaivanje 22,15 Lahka in plesna glasba
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12.45 Opold. koncert raidiio
kvarteta 13.30 Poročila 17.05 Recitacije
17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta 19.30 Francoska ara 20.30 Prenos iz Ljubljane 22.30 Čas .in poročila 22.45 Večerni koncert radiio kvarteta:
977 kc Zaareb o-7 kW
13.30 Poročila 17.00 Popoldanski koncert
18.20 Poročila
20.15 Kulturne in društv, vesti 20.30 Koncert (prenos iz Ljubljane)
22.30 Poročila in vreme 22.40 Lahka večerna glasba
212 5 kc Varšava 12 kw
18.00 Koncert komornega ork. 20.15 Večerni koncert velikega
orkestra 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
12.05 Koncert radio orkestra 16.00 Ogrske arije 17.45 Koncert cigan, orkestra 20.00 Koncert vojaške godbe
563 kc Miinchen 4kw
15.30 Citre
19.00 Indijanske/ in apofiske •
pesmi
19.50 »Kovar.stvo in ljubezen«, drama v 5 de>, Schiber 21.50 Zabavni koncert radio orkestra
581 kc Dunaj 15 kW
15.20 Popoldanski koncert ork. 18.05 Zgodovina pisemske ziniamike
19.00 Brezposelnost v starem veku
20.05 Vokalni in instrumentalni koncert 21.00 »Večna ljubezen«, veseloigra v 1 dej. 21,50 Koncert komorne glasbe, nato plošče
599 kc Milan 7kw
19,30 V ečerni koncert zabavne glasbe
20,40 »Werther«, opera, kp. G. Maissenet; nato poročila in plošče
616 kc Praga s kw
12.20 Koncert radio orkestra 17.00 Popoldanski koncert ork. 22.15 Orgelski koncert 23.00 Plesna glasba
635 kc Langenberg 13 kw
13.05 Opoldanski koncert ork. 17.30 Popoldanski koncert ork, 20.00 Lahka glasba 21,00 Simfonični koncert
680 kc Rim 50 kW
16.45 Poročila, nato mladinska ura
17.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.35 Koncert italijanske narodne glasbe; nato »Ca-
valieria Rusticana«, opera v 1 .de'., P. Mascagni
Graz ?kw
C el odn even"prenošz~Du^ naja od 10.50 do konca,
871 kc Bucarest 12 kw
16.00 Koncert lahke glasbe 17.30 Pianino koncert 18.00 Koncert lahke in romunske glasbe 19.30 Poročila 20.40 Ljudska univerza 21.00 Simfonični koncert 21.45 Pesmi
22.15 Simfonični koncert (nadaljevane) 23.00 Plesna glasba
923 kc Breslau 4 kw
16.00 Pop. zabavni koncert 16.45 Nadaljevanje koncerta 17.45 Gospodarstvo in kulturna
izobrazba 18.40 Mandolina in kitara 20.00 Razvojne tendence modernega gospodarstva 20.35-»Ministra so umorili«,
slušna igra 22.25 Zabavna ki plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
17.00 Koncert zabavne glasbe 18.00 Večerni zabavni koncertf 19.35 Plošče 21.00 Plesna glasba
1140kc M.Ostrava 10kw
17.00 Koncert zabavne glasbe 19.00 Lahka gasba 19.35 Koncert
1157 kc Leipzig 4 kw
16.30 Popodansikl koncert radio orkestra 19.30 Koncert simfoničnega ork. 20.30 »Živl/enje umetnika«, predava A. Hoffmann
Petek, 26. septembra
698 kc Beograd 2-5 kw
12.45 Opold, koncert radio
kvarteta 13.30 Poročila 17.05 Recitacije 17.30 Koncert jazz orkestra 19.30 Zmaga jugoslovanske vojske, predava kapetan Z, Lintič
20,00 Odlomki iz opere »Pigli-
acci« (plošče) 20.30 Soinatni večer za vijolino in klavir (Butakov, klavir). .
21.20 »Stric Vanjla«, drama v 4
dej., Čehov. 22.20 Čas in poročila 22,35 Večernik radio kvarteta
977 kc Zagreb o 7 kw
13.30 Poročila 15.00 Prenos tonfilma 18,30 Dnevne vesti 20.30 Kulturne in društv. vesti 20.35 Lahka glasba 21.50 Poročila in vretme 22.00 Nadaljevan'« lahke glasbe
212-5 kc Varšava 12 kw
19.45 Za poljedelce 20.15 Koncert varšavske filharmonije
545 kc Budapest 20 kW
17.30 Koncert zabavne glasbe 20.15 Pevski koncert, vijolina ter klavir; nato ciganska glasba
563 kc Miinchen 4kw
16.25 Orgljice
17.25 Domača glasba
21.00 Simfonični kocert
581 kc Dunaj 15 kW
16.35 Koncertna akademija 18.00 Telesna kultura in skrb
za lepoto pri divjakih {9.00 Gibanje alpskih ledenikov 19.30 »Bagdadski brivec«, komična opera v 2 dej., P. Connelius,
599 kc Milan 7kw
19.30 Večerni koncert zabavne glasbe
20.40 Simfonični koncert; nato zabavna in plesna glasba
616 kc Praga 5 kw
17,00 Popoldanski koncert ork. 19; ,15 Operne melodije 21.00 Violinski koncert
635 kc Langenberg i3kw
17.30 Operetna glasba 20.00 Vokalni in instrumentalni koncert
680 kc Rim 50 kW
17.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.30 »Nova ljubica«, opereta v 3 dej., P. Ostali
851 kc Graz 7 kW
Celodneven prenos z Du-naja od 10.50 do konca.
871 kc Bucarest 12 kw
16.00 Koncert romunske glasbe 17,30 Srbske narodne pesmi 18.00 Koncert radio orkestra 21.00 Romunski večer (pianino) 22.15 Romunska glasba
923 kc Breslau 4kW
16.00 Pevski koncert
17.20 Nemški voditelji v gospodarstvu
20.30 »SeviljsUd brivec«, opera, Rossini
1076 kc Bratislava 12 kw
17.00 Koncert zabavne glasbe
18.00 Ogrska narodna glasba
1140kc M.Ostrava 10kw
17.00 Koncert zabavne glasbe
18.30 Šport in turizem, predavanje
19.35 Plošče
1157 kc Leipzig 4 kw
20.40 »Žena — vrag«, drama v 5 de'., K. Schonherr
21.40 Pesmi
Sobota, 27. septembra_
698 kc Beograd 2-5 kw 616 kc praga 5kw
12.45 Opold. koncert radio
kvarteta 13.30 Poročila 17.05 Mladinska ura 17.30 Narodne pesmi s spremljanjem kitare poje 6. Ni-fcolič
18.00 Zdravstvena ura 19.30 Umetnost cerkve sv. Jurija v Oplencu, predavanje
20.00 Plošče
20.30 Klavirski koncert gospe
I. Petrovič 21.30 Koncert sokollskega pevskega društva iz Vel. Beč-kereka
977 kc Zagreb o 7 kw
13.30 Poročila
17.00 Popoldanski koncert
18,30 Dnevne vesti
20.15 Kulturne in društv, vesti
20,30 Koncertni večer (prenos
iz Beograda) 22.40 PI esna glasba
212 5 kc Varšava 12 kw
18.00 Mladinski koncert 20.15 Vokalni in instrumentalni
koncert 23,00 Koncert plesne glasbe
545 kc Budapest 20 kW
19.30 Koncert komornega ork. 20.45 Koncert ciganskega ork.
563 kc Miinchen 4kw
16.00	Predavanje o Jugoslaviji
18.45 Orgelski koncert 19,40 Koncert radio orkestra 21.15 Zabavna ura 22.45 Plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
19.30 Nova mesta na vzhodu
19.001	Aktualna ura
19.30 Koncert orkestra in solistov..
20.35 »Lepa Helena«, opera v 3 dej., Offenbach
599 kc Milan 7kW
19.30 Večerni koncert zabavne
glasbe 20.40 Komedija
21.15 Veliki pevski koncert; — nato. poročila in plošče
17.00 Popoldanski koncert ork. 19.55 Koncert ruskega gosi ar j a 21.00 Koncert godbe na pihala 23.20 Plesni večer
635 kc Langenberg 13 kw
17.30 Koncert na mandoline
20.00 Veseli večer
24.00 »Mojstri jazza«, plošče
680 kc Rim 50 kW
13.30 Opoldanski koncert zabavne glasbe 17.00 Popoldanski koncert radio orkestra 20.35 Veliki pevski koncert 23.00 Plesnag lasba jazz ork.
851 kc Graz 7 kW
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca.
871 kc Bucarest 12 kw
16.00 Koncert radio orkestra 17.30 Violoncello-koncert 18.00 Koncert lahke in romunske glasbe 19.30 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 »Lucia de Lamermoor«, opera na ploščah, Doni-zetti; nato plesna glasba
923 kc Breslau 4 kw
16.00 Vesela glasba (koncert
radi oorkestra) 18.20 Švicarske melodije, plošče 19.00 Pregled predavani 20.30 Koncert radio orkestra 22.35 Zabavna in plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
12.20 Koncert radio orkestra 17.00 Koncert zabavne glasbe 18.00 'Marionetno gledališče 22.10 Koncert zabavne glasbe
1140kc M.Ostrava 10kw
17.00 Koncert zabavne glasbe 18.00 Plošče
19.55 Koncert	ruskega goslairja
22,30 Koncert	zabavne glasbe
1157 kc Leipzig 4 kw
16.30 Popoldanski koncert ork. 19.30 Pevski koncert 20,00 »Trikrat poročeni — samec«, slušna igra 22.30 Plesna glasba

— Breslau, 17.45, Gospodarstvo in iz,-obruazba; 20.00, Razvojne tendence modernega gospodarstva.
Petek,
Beograd, 19.30, Zmaga jugoslovanske vojske. — Dunaj, 18.00, Telesna kultura in skrb za lepoto pri divjakih; 19.00, Gibanje ledenikov v Alpah. — Breslau, 17.20, Nemški voditelji v gospodarstvu; 20.00, Razvojne tendence modernega gospodarstva.
Sobota.
Miinchen, 16.00, Predavanje o Jugoslaviji.
1AJB0LJSE IZ ETRA
Opere in operete
Nedelja.
Beograd, 19.30, »Dve vdovi«, opera, kp. Smetana (prenos iz Prage). — Dunaj, 20.40, »Grozna pojedina«, opereta v 1 dej., J. Offenbach. — Leipzig: 20.00, »Ro-binsionada«, komična opera v 3 dej., J. Offenbach. — Praga, M. Ostrava, 19.30, »Dve vdovi«, opera. — Bucarest, 21.00, »Beg iz Seraja«, opera, Mozart, — Rim, 21.05, »Liuda di Chamonnix«, opera na ploščah, kp. Don/iizettii, — Milan-Torino, 20.30, »Eva«, opereta, F. Lehar.
Ponedeljek.
Varšava, 20.15, »Eva«, opereta, F. Lehar. — Milan-Torino, 21.00, »Werther«, opera, G. Massenet.
Torek.
Budapest, 19.30, »Madame Butterfly«, opera, Puccini. — Munchen, 19.35, »Divji lovec«, komična opera v 3 dej. — Varšava, 19.15, Prenos iz opere, Lortzing.
Četrtek.
Rim, okoli	22.00, »Cavalleria rustica-
na«, opera, v	1 dej., Mascagmi. — Milan-
Torino, 20.40,	»Werther«, opera, G, Massenet.
Petek.
Dunaj, 19.30( »Bagdadsiki brivec«, komična opera v 2 dej., P. Cornielius. — Breslau, 20.30. »Seviljski brivec«, opera, Rossini. — Rim, 20.30, »Nova ljubica«,, opereta v 3 deiji., Postali.
Sobota.
Dunaj, 20.35, »Lepa Helena«, opera v 3 dej1., Offenbach. — Bucarest, 21.00, »Lucia de Lamermoor«, opera na ploščah, Donizetti.
Koncerti
Nedelja.
Zagreb, 20.35, Pesmi in arije. — Budapest, 18.40, Ogrski večer. — Berlin, 20.00, Wagnerjev večer. — Breslau: 20.00, Wag-nerjeiv večer. — Varšava, 20.15, Ljuidski koncert. — Toulouse, 20.15, Simfonični koncert.
Ponedeljek.
Beograd, 20.00, Orientalske pesmi. — Dunaj, 20.05, Koncert dunajske filharmonije. — Budapest, 20.15, Pevski koncert, — Bucarest, 21.00, Koncert komorne glasbe. — Berlin, 21.00, Koncert komornega orkestra. — Breslau, 20.30, Vesele pesmi. — Leipzig, 19.30, Koncert simfo-
ničnega orkestra, — Munchen, 20.00, Čitre, kvintet. — Langnberg, 20.00, Stara operetna glasba. — Praiga, M. Ostrava, 2100, Pevski koncert. — Bratislava, 21.00, Večerni koncert. — Rim, 20.35, Koncert zabavne glasbe.
Torek,
Beograd, 20.00, Koncert radio kvarteta. —■ Zagreb, 20.30, Vijolinski koncert. — Dunaj, 20.05, Dunajski večer. — Bucarest, 21.45, Saksofon-solo. — Breslau, 21.30, Klavir in vijolina, — Bratislava, 21.00, Ljudski koncert. — Milan, 21.10, Pestri simfonični koncert. — Toulouse, 20.00, Pevski koncert.
Sreda.
Beograd, 20,00, Pevski koncert. — Zagreb, 20.35, Operetni večer. — Dunaj, 20.05, Operetna glasba. — Budapest, 20.00, Violina in klavir. — Bucarest, 21.00, Violina, nato pesmi. — Berlin, 20.30, Simfonični koncert. — Munchen, 21.30, Operna glasba. — Praga, 20.00, Ljudski Ikoncert. — Varšava, 20.15, Koncert solistov. — Rim, 20.35, Simfonični koncert.
Četrtek.
Beograd, 22.45, Koncert radio kvarteta. — Dunaj, 20.05, Vokalni in instrumental-
ni koncert. — Budapest, 120.00, Koncert vojaške godbe. Bucarešt, 21.00, Simfonični koncert, nato pesmi. — Leipzig) 19.30, Koncert simfoničnega orkestra. — Langenberg, 21.00, Simfonični koncert. — Praga, 22.15, Orgelski koncert, — Varšava, 20.15, Koncert orkestra. . . »
Petek.
Beograd, 20.30, Sonatmi večer (violina in klavir). — Budapest, 20.15, Pevski koncert, vijiolina in klavir. — Bucarest, 21.00, Romunski večer. — Berlin, 20.50, Vokalni in instrumentalni koncert. — Munchen, 21.00, Simfonični koncert. — Langenberg, 20.00, Vokalni in instrumentalni koncert. — Praga, 21.00, Violinski koncert. — Varšava, 20.15, Koncert varšavske filharmonije. — Milan-Torino, 20.40, Simfonični koncert. — Toulause, 20.15, Operni večer.
Sobota.
Beograd, 20.30, Klavirski koncert; 21.30 Pevslki koncert. — Langenberg, 20.00, Mojstri ij.azza. — Praga, 21.00, Koncert godbe na pihala. — Varšava, 20,15, Vokalni in instrumentalni konicert. — Rim. 20.35, Veliki pestri koncert. — Milan-Torino, 21.15, Veliki pestri koncert. — Toulouse, 20.15, španske narodne pesmi.
Pri nas in drugod
Prejeli smo sledeči dopis, ki ga zelo pozdravljamo: Mala Švica, ki ima okoli 4-5 milijona prebivalcev, ima dva dobro urejevana radio-vestnika. V teh vestnikih pa je stalna rubrika, ki priporoča svojim rojakom nabavo radio sprejemnih aparatov. Hudo se pritožuje nad malomarnostjo Švicarjev, da ne izkoriščajo v mnogo večji meri to idealno iznajdbo. In vendar — Švica ima okroglo 90.000 radio-abo-nentov. Primerjaje s temi številkami bi morali Slovenci imeti vsaj štirikrat toliko radiamaterjev, kot pa jih imamo danes.
Posebno v delavskih krogih je vse premalo zanimanja za svojega najboljšega
TEHilKA
prijatelja, ki mu je ime »radio«. Po cele ure posedati po slabo ventiliranih pivskih lokalih, to je povsem v redu. Ako spomniš temu ali onemu, da naj bi si omislil aparat, ti navadno odgovori: »Tega bi že še kupil, toda tisto plačevanje vsako četrtletje, tisto ije preveč.« Ne pomisli pa, da znaša ona pristojbina samo tri zeta cigarete na dan ali najmanjši »štamperl« najslabšega jeruša. Koliko dragocenih naukov in predavanj se na ta način izgubi, da gre naš delavec rajši v gostilno, kamor znosi tisočake vsako leto, kot pa da bi si ob radioapartu bistril um in duha. Posnemajmo Švicarje in naj se število slovenskih radio-abonentov vsaj podvoji, ako že ne početvori.
Zvočnik
(Konec.)
Poleg tega,pa skriva ta priprava v sebi možnost motenj. Zato je razumljivo, da so že nekaj let sem poskušali, le z jjeklenim magnetom in prav posebno se moramo zahvaliti prizadevanju neke specijaltne firme za magnete iz visokokaljenega ko-baltovega jekla, da smo mogli v letošnji radio razstavi pokazati nekaj modelov, pri katerih je namesto električno magne-tičnega polja vstavljen jeklen magnet. Ali se bodo trajni magneti izkazali kot zares traijne, posebno pa, ali bo njih magne-tična moč vzdržala skozi več let, to bo pokazala praksa.
Možno je, da bodo te in enake težkoče nekega dne vendarle pripeljale do elektrostatičnega izvočnilka, ki ga je posebno Hans Vogt povzdignil do odličnega, skoraj nep relkosljiveiga instrumenta. Če pomislimo, da ima membrana takega zvočnika pri premeru 60 cm le 4 g teže — česar ni dosegel noben drug sistem niti približno —, moramo vendar obžalovati, da ni ta princip do sedaj doživel nobenega izrazitega upoštevanja. Kar se tem
zvočnikom- čestokrat prisoja 'kot njih slaba stran, je dejstvo, da potrebujejo zelo visoko napetost isto smernega toka (približno 2000 voltov). Tako napetost pa lahko povzročimo. s čisto primitivnimi sredstvi iz izmeničnega toka. Poleg tega pa se lahko visoka napetost napravi čisto brez vsake- nevarnosti s tem, da se na tok priključi visoki omega-upor. Do-sedaj so upeljali ta zvočnik le v zvezi s pripravo za ojačenje gramofonskih plošč. Če v tehniki zvočnikov izvzamemo nekaj uspehov glede konic, moramo vendar priznati, da je zvočnik še vedno najšibkejši člen v vsej napravi. Poleg tega je mnogo zvočnikov — odgovarjajoč modernemu okusu publike — namenoma tako zgrajenih, da zaimore visoke tone v korist nizkim.
Zdi se, da zvočnik sedaj stoji pred problemom in mnogi mislijo, da je ta problem nerazrešljiv.
V siplolšlnem pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da vedno bolj izginja kič prvih let, da napravi prostor arhitektonsko lepšim oblikam, pri katerih služi le miaroganjje lesa kot okrasek.
VAL OMEGA
Izviren slovenski radio roman.
Piše***.	23
(Dalje.)
»Na žalost sem trdno uverjen, da Vam danes ne bo mogoče odpotovati. Najmanjši defekt ima še letalo, ki je pray-kar pristalo, To bi se mogoče dlalo v nekoliko krajšem času popraviti; ni pa nikomur na razpolago, ker si ga je potnik že rezerviral za naprej.«
»To je pa res dobro gospodarstvo, tako frekventirano letališče na mednarodni letalski liniji ne premore več kot par pokvarjenih letal. Kaj takega človek, ki štedi pri vsaki minuti, ni navajen.«
»Oprostite in upoštevajte, da moramo mi oskrbovati redni letalski promet. Vi pa zahtevate posebno letalo izven voznega reda in sicer prav v trenutku, ko je itak že največje povpraševanje po njih. Svetoval bi Vam, da počakate do ju{ri zjutraj in se poslužite rednega prometnega letala.«
»Ne, ne, zamudim preveč! Ali veste, kje bi mogel dobiti potnika, ki ima letalo rezervirano. Mogoče bi mi ga pa odstopil?«
»Upam, da je še na letališču. Če dovolite, bom povprašal.«
Šef pisarne je stopil k telefonu. Malce skrbne so bile poteze na potnikovem obrazu, ko je poslušal telefonski pogovor. V portirjevi sobi pa je snel Kotnik slušalko:
»Ali je tam še potnik, ki se je pred kratkim pripeljal iz Pariza?«
»Še,« je odgovoril Kotnik, in se smejal v telefon.
»Potem ga pripeljite v pisarno, rad bi govoril z njim!«
»No, se bom pa pustil pripeljati!«
Odložil je slušalko, poklical vratarja in mu dejal naj ga pelje v pisarno. Odha-jaje je dejal pilotom: »Malo še počakajte, če Vas bomo rabili in na svidenje!«
Čez par trenutkov je pripeljal notar potnika v pisarno. Debelušasti potnik, ki je tako nujno hotel odpotovati, je vzel hitro napol dogorelo cigaro iz ust in z drobnimi koraki hitel došlecu naproti, ko se mu je že vsulo:
»Moje ime je Morris, bankir in predsednik ...,« nadaljevanje se je že zgubilo med zobmi tako da je Kotnik slišal le še kratko momljanje. Predstavil se mu je hitro še sam.
Morris se ga je lotil s spretnostjo starega in izkušenega trgovca. Po daljšem pregovarjanju sta se domenila, da potujeta skupaj ob pol enajstih, če bo letalo v redu. Zadnje kilometre pred pristankom je menda motor malo nagajal.
Dr. Golar in ing. Šare sta se začudena skrivoma spogledala. Ni jima šlo v glavo, kako je mogoče, da Kotnik naenkrat tako pomaga Morrisu, ki ga je hotel še pravkar na vsak način zadržati in je radi tega alarmiral pol letališča.
Kot po olju je tekel Morrisu in Kotniku razgovor in domenila sta se, da se dobita ob četrt na enajst zopet na letališču. Telefon je priklical auto in Kotnik, dr. Golar in ing. Šare so pospremili Mor-risa do automobila. Kot stara znanca sta kramljala med potjo. Za njima pa sta nesla Golar in Šare kot postreščka vsak en kovček: narezani diplomatov, ki ga je ta v razburjenju pozabil iin Morrisov kovček. Ujela sta namreč pred odhodom
Kotnikov pogled, ki jima je podprt z gesto, ki je Morris ni opazil, povedal, naj neseta oba kovčka.
Ko so stali ob autu, je hitro prijel diplomatov kovček in ga položil šoferju ob noge. Potem pa se je hitro postavil tako, da je napol zakrival dr, Golarja, ki je držal Morrisov kovček. Še prijazno slovo in auto je potegnil.
Kakor hitro je izginil voz, so si segli prijatelji v roke in dr. Golar je vprašal; »Povej no, ljuba duša, kako si mogel poseči, dejal bi naravnost z letala v tole zapleteno zadevo. Tega pa res ne razumem.«
»Saj pri vsej zadevi nimam nikake zasluge. Imel sem le srečo, da sem lahko v pravem času opazoval Morrisa, ki je poslušal vaš prepir z diplomatom. Sicer se ni dalo mnogo razbrati z njegovega lica, to pa le, da j,e vedel, zakaj gre in da ni sočuvstvoval z diplomatom. Mislim, da je precej verjetno, da bomo našli pogrešano listino v temle kovčku, ki smo ga obdržali s sicer precej primitivno zvijačo.«
»Čuj,« se je oglasil ing. Šare, »sedaj mi pa še povej, zakaj si najprej vse organiziral v tem smislu, da nihče ne bi mogel odpotovati; »pilote si sklical skupaj, celo vrsto laži si skoval, na koncu pa Morrisu ponudiš letalo in praviš, da boš še sam z njim letel.«
»O seveda bom letel in tudi najbrž prav hitro, samo ne z letalom, pa tudi ne tja, kamor on hoče, ampak v blejske zapore. Sicer pa moramo hiteti, zakaj, zamenjavo kovčkov bo Morris hitro zapazil in potem ga bomo imeli takoj na vratu.«
(Dalje.)
RADIO LJUBLJANA
LJUBLJANA	MARIBOR
Miklošičeva cesta it. 5 « Aleksandrova cesta št. 44
orkester
ZA VASO - GOSTILNO -- HOTEL
Vam oskrbi iladela električna naprava: troelektronskl aparat »Radione« - nizkofrenkvenčni ojačevalec »Radione« - elektro-dinamlčni zvočnik »Magnavox«. -- Prednosti te naprave so:
1. nadomesti Vam za zmeraj orkester - 2. Podaja Vam čisto in močno radijske sporede - 3. Podaja Vam čisto in močno gramofonsko glasbo - 4. Omogoča Vam sporočila, govore, itd. potom zvočnika. — Zahtevajte še danes ponudbo od