PoJtntea plaćana t gotovtnL
Leto LXVm, št, 97
Ljubljana, ponedeljek 29. aprila I035
Cena Din t,-
izhaja vsak dan popoldne, izvzemsJ nedelje in praznike, — fiieciiatl do 80 vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din 3.-, večji lnseratl peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — >Stovenald Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Dm 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
ii '.A s t
»NIATVO Df UFRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljm nHea fttev. 5
Telefon: 3122, 3128, 3124, 8128 te SUS
Podružnice: MARIBOR Stroaemaverjeva 30. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' st. 26. — CFTT»TE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 161.
Račun psi postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
VELIKA VOULNA SHODA G. JE VTIČ A V LJUBLJANI IN ZAGREBU
Ljubljana, 29. aprila, r. Včeraj je bil v Ljubljani na Kongresnem trgu volilni shod za Jevtićevo listo. Shoda se je udeležil osebno predsednik vlade in nosilec državne kandidatne liste g. Bogoljub Jevtić v spremstvu ministrov gg. inž. Vujića, dr. Svetislava Popovica, dr. Ljudevita Auerja in dr. Maru-šiča. V Ljubljano so se pripeljali z ju-tranjkn beograjskim brzovlakom. Na kolodvoru so jih pozdravili ban dr. Puc s podbanom dr. Pirkmajerjem, mestni župan dr. Ravnina r in člani volilnega odbora. S kolodvora so se gg. ministri odpeljali na bansko upravo, od koder so prišli ob pol 11. na Kongresni trg, kjer se je bila zbrala velika množica ljudi, ki je g. Jevtića in ministre toplo pozdravljala, godba pa je v pozdrav zaigrala koračnico. Shod je otvo-ril mestni župan g. dr. Ravnihar, nato pa je povzel besedo ministrski predsednik g. dr. Jevtić, ki je obrazložil delovni in volilni program vlade. Za njim je imel daljši govor prometni niinister g. inž. Dimitrije Vujić, nato pa je govoril Se minister dr. Marušič, nakar je .mestni župan dr. Ravnihar po prečita-nju vdanoetnih brzojavk Nj. Vel. kra-
lju Petru JX in kraljevskemu namestili štvu zaključil zborovanje.
Po zborovanju se je množica mimo razšla, okrašeni kmečki vozovi, ki jih je bilo 16, pa so v spremstvu rediteljev in gasilcev z godbo na čelu krenili pred bansko upravo, koder so prirejali ovacije g. predsedniku vlade. Ob 13. so se gg. ministri s posebnim vlakom odpeljali v Zagreb, kjer je bil zvečer velik shod v dvorani Zagrebškega zbora. (Podrobno poročilo o ljubljanskem shodu je objavilo ponedeljsko »Jutro«).
Zagreb, 29. aprila, r. Po shodu v Ljubljani se je sinoči ob 18. vršil velik manifestacija ki shod za listo g. Jevtića tudi v Zagrebu. Na shodu, ki mu je predsedoval zagrebški župan Erber, so govorili ministrski predsednik gosp. Jevtić, finančni minister dr. Stojadino-vić, trgovinski minister dr. Vrbanič in kandidata za mesto Zagreb dr. Juriša in župnik Mahnič. Ministrski predsednik g. Jevtić se je v svojem govoru dotaknil tudi odnosa je v cerkve in države in med drugim izjavil:
V svoji deklaraciji v narodni skupščini je kraljevska vlada poudarila, da čim pravilnejše uredi odnošaje države
s katoliško cerkvijo s sMenitvijo konkordata s sveto stolico. Srečen sem, da lahko pri tej priliki sporočim, da so pogajanja za konkordat s sveto stolico dokončana in da bomo v kratkem lahko sklenili konkordat med sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo. Kolikšne obojestranske koristi in moralnega spokoja za obe strani bo to, ni treba posebej naglašatL Medsebojno neopravičeno nezaupanje, ki je trajalo leta in leta, se bo umaknilo prijateljskim odnosa jem in sodelovanju.
Finančni minister dr. Stojadinović je pojasnil gospodarsko politiko vi ade m ukrepe, ki jih je doslej izdala za ozdravljenje gospodarskega življenja, minister dr. Vrbanić pa je opozarjal na vlogo Zagreba in na njegov razvoj v zedinjeni Jugoslaviji in pozival Zagrebčane, da se 5. maja polnostevilno odzovejo ter glasujejo za hsto g. Jevtića. Nato sta še zagrebška kandidata na Jevtićevi listi razvila svoj program, nakar je bil shod, ki je trajal skoro tri ure, zaključen. Z večernim brzovlakom so se g. Jevtić in ostali ministri vrnili v Beograd.
Anglija se oborožuje
Zaradi nemškega oboroževanja bo Anglija podvojila svoja sredstva za narodno obrambo — Teden velike
politične aktivnosti
London, 29. aprila, r. Istočasno s parlamentom se sestane danes popoldne tudi angleška vlada k svoji prvi seji po velikonočnih praznikih. Večina listov spremlja začetek novega parlamentarnega zasedanja z ostrimi napadi na NemSjo in njeno pohtiko. V tem pogledu je preokret, ki je nastal v angleškem tisku, skrajno značilen. Listi napovedujejo teden izredne politične aktivnosti. V teku debate, ki se bo pričela v spodnji zbornici v četrtek o nemškem otoroževanjn, bo vlada po napo-
vedbah listov objavila svoj novi program, ki bo obsegal podvojitev vseh sredstev za narodno obrambo. Posebno se bo ojačalo angleško letalstvo, razen tega pa bo obsegal program tudi zgraditev cele vrste novih edinic za vojno mornarico. >Morning Post« se bavi z nemškim oboroževanjem na morju in pravi, da graditev novih podmornic v Nemčiji ni presenetila, ker smatrajo v Berlinu, da so z uvedbo splošne vojaške dolžnosti padle vse omejitve versajske mirovne pogodbe.
Nemški uradniki
za kitajskim adom
ne smejo čitati drugih listov, pač pa morajo biti naročeni na hitlerjevske, sicer izgube
službo
Berftn. 29. aprila, r. >Vofirischer Beobachter« objavija članek voditelja naiodnosocialistične uradniške zveze, v katerem poudarja, da je vsak nemški državni uradnik dolžan biti naročnik vsaj enega naix>dnosociahstičnega basta. Kdor bi to odklanjal, pokaže s tem, da je nasprotnik naiodnosocialisticnega režima in bo moral nositi seveda vse posledice. Režim svojih nasprotnikov ne bo trpel v državni službi. Clankar sploh odreka državnim uradnikom pravico, citati tudi kake druge liste ali revije. Pisec pravi dobesedno: Mnenja smo, da mora vsak nemški uradnik bati naročen vsaj na enega izmed narodnosocialistiČ-nih listov. Kdor to odklanja, ne more biti pooblaščeni predstavnik tretjega carstva in služabnik naroda in narodno-sociaHstične države, ker se s tem odre-
ka odličnemu sredstvu za izšolan je v pravega narodnega socialista, kar pa je bistveni predpogoj za njegovo sposobnost za vršenje državne službe. Dolžnost vseh uradnih predstojnikov je, da budno pazijo nad svetovnim nazorom in nad hklerjevskim šolanjem svojih podrejenih nameščencev ter so za to osebno odgovorni Njihova glavna skrb mora biti razširjenje narodnosocialistične-ga tiska med uradništvom. Clankar na koncu priporoča, naj se naročnina za narodnosociahstične bete odtegne že pri izplačSu plač. Če bd se temu kdo protivio, je dolžnost pristojnega predstojnika, da ga takoj odstrani iz državne službe. Pri iziriri narodnosociahstičnih listov, Id naj jih uradniki naročajo, se mora upoštevati v prvi vrsti »Vollri-scher Beobachter«.
Francija in Rusija
Nameravani pakt naj bi ustvaril enotno organizacijo obeh armad — Pogajanja
končana
in jutri
Pariz, 29. aprila, r. Listi se podrobno bavi jo s francosko-ruskimi pogajanji v zvezi z zadnjimi sestanki Lavala in ruskega poslanika PotemJdna ter razvijajo različna naziranja glede nadaljnjega razvoja razgovorov o francosko-ruskem paktu. Po »Petit Parisienuc je glavna ovira in težava v tem, kako spraviti v sklad pravice Društva narodov s potrebo naglih ukrepov v primeru napada na eno izmed obeh pogodbenih strank. »Ouevre« piše, da še ni določeno končno besedilo bodoče pogodbe ter da se bodo v to svrho šefe sestati
francoski ki roški strokovnjaki danes ali jutri, da skušajo sestaviti tekst pogodbe na osnovi najnovejših kompromisnih predlogov z obeh strani Rusija še vedno ni opustila svoje želje, da hi se zamišljeni pakt o medsebojni pomoči razširil tudi na Češkoslovaško. Oe ne bo prišlo do novih ovir, bodo francosko-ruska pogajanja najbrže v sredo končana. Toda v francoskih krogih domnevajo, da bodo nastale nove ovire zaradi intervencij nekaterih držav. Tako je zlasti poljska vlada napravila že več psi   francoskem poslaniku v
Varšavi o tej zadevi. Pri tem je Poljska ponudila obnovo tesnega poijsko-francoskega sodelovanja in sporazuma s Češkoslovaško, ako se Francija ne hi preveč vezala na Rusijo. V Parizu sodijo, da tiči za tem tudi Italija. Zdi pa se, da v Parizu ne verujejo mnogo lepim obljubam Poljske. Listi pišejo o tem kot o gradovih v oblakih in se zavzemajo za čimprejšnjo sklenitev pogodbe z Rusijo. Listi tudi naglašajo, da bodo nepismeni dogovori morda še večje važnosti, kakor pisani del pogodbe. Gre predvsem za izmenjavo raznih tehničnih misij in za medsebojno organizacijo narodne obrambe, tako da bi bih" obe armadi enotno organizirani ter bi se lahko v primeru potrebe stavili pod enotno vrhovno vodstvo.
Slovo generala Cukavca
Ljubljana, 29. aprila.
Na glavnem kolodvoru je bilo danes prisrčno slovo od g. divizijskega generala Vladimira Cukavca, ki odhaja na svoje novo službeno mesto pomočnika vojnega ministra v Beogradu. Na kolodvoru so se poslovili od priljubljenega vojaškega dostojanstvenika in njegove gospe soproge ban g. dr. Dinko Puc z gospo soprogo, dalje novi komandant dravske divizijske oblasti divizijski general g. Peter Nedelj-kovič, župan mesta Ljubljane dr. Ravnihar. načelnik ^. Ribnikar, generala gg. Jo-v»novic in Pekič in vsi komandanti polkov, šef vojne delegacije polkovnik g. Nedeljkovič, policijski upravnik g. Keršo-van, dalje več drugih civilnih ki vojaških dostojanstvenikov in mnogo narodnih dam.
G. general je po dveh letih bivanja v Ljubljani spoznal domala sleherno vasico v Sloveniji in povsod srečaval našega človeka s polnim razumevanjem njegovih teženj. V vsakem važnem ukrepu bo v bodoče soodločujoč njegov svet zlasti za obrambo naših krajev. G. generalu se sredi polne življenjske sile odpira zdaj široko in najvažnejše torišče dela za varstvo celokupne, edinstvene Jugoslavije.
Kakor g. general, tako je bila tudi njegova gospa soproga Andja dve leti v Ljubljani vedna na delu pri naših odličnih .ženskih in humanitarnih društvih. Lju-beznjiva kakor je že sama po sebi. si je pridobila med svojimi sodelavkami najgloblje simpatije in si zagotovila najlepši spomin.
Vremenska nanoved
Dunajska
ved za torek; Oblačno, hladno.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28.5 »dE to t.). Amsterdam — 2979.61, Berlin
1756.08 — 1769.96. Bruselj 742.85—747.92, Curih im.01 — 1438.08. London 211.08— 213.14. Newyork 4344.73 — 4381.05, Paril 289.60 — 291.03, Praga 183.20 — 184.30.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 29. aprila. Beograd 7.02, Pariš 20.38, London 14.89, Newyork 306.26, Bruselj 52.326, MIlan 26.525. Madrid 42.226. Amsterdam 208.65. Berlin 124.30, Dunaj 57.80, Praga 12.90, Varšava 58.26, Bukarešta 3.06.
Zagoneten zločin
na gradu Bogenšperk
Včeraj je brez sledit Izginila oskrbnica građo Marija Totnažinova — Zopet junak noža
Litija, 29. aprila. Lepa litijska okolica je bila včeraj po-sorisče dveh krvavih zločinov, pod vtisom katerih je dane*? vse prebivalstvo Litije in bližnje okolice. Na gradu Bogenšperk. kjer je naš slavni zgodovinar in topograf Valvasor pisal svoje delo »Slova vojvodine Kranjske«, je bila na zagoneten način umorjena 591etna kuharica in oskrbnica Marija Tomaži nova; v PoISniku, ki je samo nekaj mr oddaljen od LAti je, je pa mlad fant v prepira do svojega tovariša.
slamo zazgal. da bd morda tako prikril zločin ali pa upepelil grad. Slama je bila vlažna in zato ni gorela. V kleti domači niso našli Tomažinove, pač pa so opazili, da vodi krvava sled se naprej do starega, p recej globok ega vodnjaka. ki je bi 1 zgrajen že v Valvasorjevih časih. Vodnjak je bil zaprt ln zaklenjen, a ključ* niso našli nikjer.
Seveda je potrdilo upravičen sum. je stara oskrbnica res postala žrtev neznanega zločinca. Zato so davi graščin*k-, ljudje obvestili orožnike v LfttrjL Ha Bo-
TOMAŽI NOVA   IZGINILA   BREZ SLEDU.
Pol nre od smartna stoj! na gričku v smrekovem gozdu starinski grad Bogenšperk. Sedanji lastnik gradu je knez Alfred Windiscngraotz, upraviteljica na građe je pa bila Marija Toma*!novo. Se ?e? let je vzorno upravljala posestvo. Stara gospodična je bila znana daleč nr.-vkro?, saj je sestra znanega turista Tomažtna, sama se je pa ndejstvovala pri naznih društvih.
Včeraj so pa Tomaži novo od 20. naprej ve! grajski uslužbenci pogrešali. Iskali so jo ves dan, pa je niso našli. To ee jim je zdelo zelo čudno, zlasti ker bila Tomaži nova vedno doma. Seveda ni nihče misHi, da je postala žrtev zločina. Okrog 19. so pa opaziH v njeni sobici na tleh krvave sledove, ti jih je pa skušal nekdo mbrisati, kar se mu ni popolnoma posrečilo. Krvava sled je vodila do kleti, v kateri so naleteli na kup napol ožgane slame. Po vseh znakih sodeč je nekdo to
gensperk je takoj odšla oi rja pod vodstvom komandirja dopoldne je pa odpotoval tja ski sodnik dr. Karlovšek. a poktftcatl se morali tudi ključavničarja Janka Kepe ta smartna, da šiloma odrre zaklenjeni vodnjak. Vse kaže, da je neznani stočtaec, ki se je skrivaj vtthotapH na Bopen šperk, umoril Marijo Tomažinovo, nafto pa njeno truplo zavlekel v klet. kjer jo je hotel najprej zažgati, a ko se on to od posrečilo, jo je najbrž zavlekel do vodnjaka in pahnil v vodo, nato pa vodnjak zaklenil. Tako domnevajo tadl orošnJkJ, ki so Že ilopoMne prišli na Bogenšperk tn se takoj  lotili preiskave.
Dopoldne je bila o zagonetnem bočinu obveščena tudi rjubfjanska poMctja, ki so jo prosili, da jim pošlje rtafctfloskops, isvedence in policijskega psa. rvšk#jriri uradniki se odpeljejo s prvim skim vlakom v Litijo.
Predkonf enea v Benetkah
Rim, 29. aprila, r. Uradno potrjujejo vesti, da se bodo 4. maja sestali v Benetkah k posvetovanju avstrijski zunanji minister Berger Waldenegg, madžarski zunanji minister Kanya in italijanski podtajnik za zunanje zadeve Suvich. To posvetovanje bo služilo pripravam za podunavsko konferenco in je sklicano v duhu rimskih protokolov, ki predvidevajo skupni posvet o vseh važnih zadevah.
Tudi Amerika se mrzlično oborožuje
Washingtont 29. aprila. AA. Novi ameriški pomorski proračun, ki ga je snoci izglasoval reprezentančni dom, odreja med drugim gradnjo 24 novih ladij in 560 vodnih letal, povečanje mornariškega moštva za 1677 oficirjev in 9000 podoficirjev in mornarjev. Razen tega se bo stanje pomorske pehote povečalo za 51 oficirjev. Naposled se odobrili kredit za <rr*dnjo manjšega zrakoplova.
grške monarhije
Pariz, 2©. aprila, w. Posebni poročevalec agenture > Radio * je imel v Atenah razgovor z generalom Metaksasom, ki mu je med drugim izjavil, da je javna tajnost, da obsega njegov politični program obnovo monarhije v Grčiji. Vesti o neposrednem povratku bivšega kralja v Grčijo pa so najmanj preuranjene ln so monarhiste v Grčiji naravnost osupnile. Nihče nI mislil na državni udar, toda naj končajo voiitve v Grčiji kakorkoli, boj za obnovo monarhije se bo nadaljeval
Pešcem viharji na Kitajskem
Šanghaj, 29. aprila. w. Po severnem Kitajskem so divjali hudi peščeni viharji, ki so povzročili veliko škodo. Železniški in zračni promet je skoraj popolnoma ustavljen. Vihar je razkril veKk hangar družbe »Evrasie« v Pekingu. Telefonske zveze so daleč naokoli potrgane, ker je vihar prevrnil okoli 1300 brzojavnih drogov. Bilo je tudi več človeških žrtev. Po peščenem viharju je nenadno silno padla temperatura. D očim je do Četrtka vročina naraščala in Je termometer kazal 35 stopenj Celzija, je v petek živo srebro padlo na ničla Na meji Džehola je zapadel
Odlikovanje očMdcev atentata
Marseitle, 29. aprila, č. Nj. Vtb. mestnik Pavle ,e v imenu kralja Petra odlikoval policijskega organa Garjrja s redom Jugoslovenske krone, šolarja Pavta Teaussaca in prefekturnega uradnik* Ber-telnija pa z redom sv. Save 6. stopnje. Omenjeni organi policije so se izkazati s svojo hrabrostjo in požrtvovalnostjo v trenutku, ko je bil izvršen atentat na kralja Aleksandra Policijski stražnik Gaiv fe hfl tedaj tudi hudo ranjen. Vse tri je pred nekaj Časa odlikovala ie francoska
Uboj
Po/Jndt, 2& aprila.
Pred hišo posestnika Franca Potiska v Podmelju je bila zbrana včeraj popoldne večja družba fantov, med katerimi je iz neznanih razlogov nenadoma nastal hod prepir. V prepiru sta si skočila v lase posestnikov sin Ivan Voden ik iz Potsnika in posestnikov sin Albert Sedevčič iz sosedne Preske. Nenadoma je potegnil Voden ik nož in ga z vso silo zasadil Sedev-čiču v desno stran vratu. Sunek je bH tako silen, da je nesrečnemu fantu prereza) žilo dovodnico. Kri je v curku brizgnila iz vratu in nesrečnež se je zgrudil v mlaki krvi. Domači so mu takoj priskočili na pomoč, vendar mu niso mogli več pomagati, kajti Sedevčič je že čez nekaj minut izdihnil. Zato so ga položili začasno na mrtvaški oder pri Po tiskovin, o zločinu so pa obvestili orožnike na Polsniku.
Ubijalec Vodenik je, videč strašne posledice svojega nepremišljenegt. dejanja, pobegnil. Orožniški komandir Aoton Ve-1 ikon j a ga je davi aretiral in ga prignal na orožniško postajo na Polsniku. obenem pa obvestil o zločinu sodišče v Litiji, ki je odredilo za danes popoldne obdukcijo trupla nesrečnega Sedevčiča.
— Ugotovitev. G. Marjan Rdger, can«L iur. v Ljubljani, nas prosi za ugotovitev, da ni v nobeni zvezi niti v sorodstvu z nekim Rogerjem, ki ga zasledujejo avstrijske oblasti zaradi tatvin ln vlomov Zasledovanj Rdger tudi ni v nobeni zver/ znano rodbino ljubljanskega meščana po kojnega Ivana Roge rja.
Postani in ostani čla* „Vodnikove družbe"
*8LOY«I>rSKI RAKOD< dne 29. aprfla 1935
Stev. 97
Čevljarji se bore
za obstanek
Združenja čevljarjev za ljubljanski aodni
Ljubffana, 29. aprila. Kako tatica m resna je borba naših čevljarjev za obstoj, je pokazal včeraj občni zbor Zdrafenja čevljarjev za ljubljanski sodni okraj, ki je bil dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Zdaj se kaže že resignJraooat med čevljarji, zato je bil včerajšnji občni zbor miren.
Upravno poročno je podal načelnik združenja J. Perdan. Pred prehodom na dnevni red se je spominjal tragične kraljeve smrti in med letom umrlih 6 članov.
Lani je odpovedalo obrt 18 članov, ponovno je bilo prijavi j enih 5 obratov, na novo pa 21, kar kaže, da je čevljarskih delavnic čedalje več kljub izredno neugodnim razmeram. V začetku leta je bilo na območju združenja 56 čevljarskih vajencev, med letom jih je bilo oproščenih 16, 5 jm je prekinilo učno dobo in 15 jih je bik) vpisanih na novo ter je bilo ob konca leta samo 50 vajencev, kar je izredno malo, če pomislimo, da združenje šteje 307 članov. Načelnik je pozneje izrazil skrb glede čevljarskega naraščaja. Razumljivo je pač, da mora čevljarska obrt povsem propasti, ako ne bo več naraščaja.
Značilno je, da je samo 23 članov poravnalo članarino. Da je poslovanje uprave zelo živahno, nam dokazuje 678 odposlanih in 230 prejetih dopisov. Med dopisi je bflo več važnih vlog, odposlanih na pristojna mesta predvsem zaradi Bat'e. Zavzemali so se tudi za omiljen je davčnih trdot, za pavšaliranje davkov obrtnikom v mestih. Združenje je bilo zastopano na mnogih zborovanjih v zaščito čevljarske obrti in pri vsaki priliki se je odločno zavzemalo za pravice svojega članstva, vendar so bili uspehi minimalni. Zborovalci na občnem zboru so se zelo pritoževali, da ni bilo za njihove težnje dovolj razumevanja. Načelnik je rudi obširno poročal o akciji za ukinitev Bat'inih popravijahrje. Po štiriletnem prizadevanju čevljarjev je ministrstvo izdalo odlok, da se odpravijo industrijske popravljalnice, toda ostalo je vse po starem, kajti pri nas so te popravi jamice le navidezno ukinjene. Pritožili tro se in mestna občina je izdala odlok, da se mora popravljalnica poleg Bat'me trgovine zapreti v 15 dneh. Toda o zadevi je še odločala banska uprava, ki je zavrnila ponovno pritožbo združenja kot neupravičeno. Tudi deputacija čevljarjev ni dosegla nič na banski upravi, češ, da za ukinitev popravljalnice ni zakonite podlage.
Računski zaključek izkazuje 22.193 Din dohodkov m 22,177 izdatkov, aktiva znašajo 42632 Din in toKko tudi pasiva, ki sta med nje všteta vajenski fond in fond za onemogle člane (36.632 Din). Sprejet je bil proračun za tekoče leto z 30.500 Din dohodkov in izdatkov. Zborovalci so se izrekli odločno proti zvišanju zadružnih doklad za prispevke Okrožnemu odboru obrtniških združenj, češ, da je ta odbor
Koncert pevskega
zbora ,0pus"
Ljubljana, 29. aprila.
Višino zborovske pevske umetnosti, kot nam jo je pokazal molki zbor »Opus« na sobotnem koncertu, bomo pri nas redko, če sploh kdaj doživeli. Zbor je pel na pamet skladbe, ki vsebujejo skoro da nepremagljive intonančne in ritmične tež-koče s tako popolnim obvladanjem, kot bi to storil le kak izvrsten instrumentalni korpus. Da postanejo skladbe, kot so Jari a čk ove in Kfičkove zborom sploh dosegljive, je potrebno absolutno glasovno in glasbeno izšolanje vsakega posameznika, dolgotrajen študij in suveren dirigent To so tudi temelji, na katerih sloni umetnost »Opusa«.
Glasovno so drugi basi najbolj zliti, največje barvne razlike so v prvih tenorjih, med katerimi so sicer krasni glasovi, le da posamezni malo preveč izstopajo iz sozvočja. Skupni zvok je izenačen in iz-niansiran do dovršenosti. Posebno prijetna je temna, pokrita barva zbora, ki jo le drugi tenorji motijo s preplitvim nastavkom.
Dirigent prof. Stekimajm je idealen zborovodja. BrCTprimerno čista intonacija, ki ni v najnevarnejših modulacijah omahovala uiti za trenotek, ritmična ki dinamična disciplina zbora so njegova zasluga. Kot interpret je pokazal posebno v modernejših delih globoko muzikalnost in smisel za formo, med tem ko je v starejših delih utrujala preveč se ponavljajoča dinamična diferencijacija fateet - forte. Velika odlika dirigenta je tudi dovršena zborovska  dirigentska tehnika.
Med starejšimi komponisti dominira Smetana s svojim silnim zborom »Pesem na morjuc. Križkovski še danes učinkuje sveže, medtem ko zanima Tovačovskv le radi razgibanega ritma. V zboru moderne j šm komponistov je najmladostnejši po mvenoiji, ritmiki, harmoniki m formi Leoš Janaček, ki je po letih najstarejši. Vsako delo tega titana-revolucijonarja nas iznenadi s svojo prevratno originalnostjo in bruhajočo silo. Nobeden izmed komponistov večera ga ne doseza niti v smeri in slogu. Marvčka Magdonova je razsežna skladba baladnega sloga, je izkomponirana, napravi pa do jem počasnega ronda brez rep riz, v katerem so prehodni deli izparlandirani. Glavna tematika je v slovaškem duhu (začetek, 3. kitica, bodak na rameni), ravno tako prekrasna koda (černy tve vlasy), ki izzveni v začetni temi. Je to najlepša zborovska skladba, kar sem jih kdaj slišal.
Po invenciji je za Janačkom pač najboljši Kfička, a daleč ne tako enoten v slogu. Močni Janačkovi vplivi se poznajo tudi pri Janu Kuncu, ki pa ima mestoma že svoj obraz. Emil Axmann plava harmonično popolnoma v Rihard Straussovih in Marrovih vodah, njegova melodika pa je iM^pninn m V *Uan«vanki< zelo pri-
nepotreben poleg ZTTOI in da članstvo e more   plačevati niti dosedanje članarine.
Kot zastopnik Okrožnega odbora je govoril g. Iglic. Pozival je čevljarje, naj ščitijo svoje organizacije in naj se zavedajo, da se je OO vedno boril za njihove pravice in da se bo tudi v bodoče. Obrtniki oblačilnih strok naj odločno vztrajajo pri svojih zahtevah, da jih oblasti zaščitijo pred inozemskih velekapitalom in naj jih ne oplašijo dosedanji neuspehi. Obrtniki zahtevajo samo, kar jim po zakonu gre in kar smejo zahtevati kot državljani in davkoplačevalci.
Predlog za zvišanje članarine ni prodrl; zadružne dokladc ostanejo na dosedanji višini.
Glede ministrske uredbe o ukinitvi industrijskih čevljarskih delavnic je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: Industrijske delavnice za popravilo obutve so likvidirale le navidezno. Podjetje Bat'a je z okrožnico št. 120 izdalo vsem bivšim poslovodjem svojih popravljalnic navodila, da si pridobe obrtne pravice; podjetje je doseglo, da krijejo njegove popravljalnice čevljarski mojstri. Nekatere banske uprave so izdale odloke proti izigravanju ministrske uredbe, toda naša banska uprava ni med njimi. Zato naj ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo posreduje pri banski upravi, da se končno zapro navidezno likvidirane popravljalnice.
O likvidaciji Bat'inih popravljalnic je govoril tudi načelnik mariborskega zd-i-ženja Kreutzer in opisal je mariborske razmere. Prečital je prepis BatMne okrožnice, poslane bivšim poslovodjem popravljalnic, ter dokazoval, da ne more biti govora o neodvisnosti teh popravljalnic zdaj, češ, da po nalogu Bat'e ne smejo izdelovati čevljev, da morajo sprejemati v popravilo vso obutev od Bat'e in da so si preskrbeli poslovodje obrtnice na zahtevo podjetja. Vodstvo popravljalnice v Mariboru je mestno poglavarstvo kaznovalo z globo, a bo o tem še razsojala banska uprava. Ni res, da bi bilo delavstvo, zaposleno v mariborski popravljalnici, vrženo na cesto, saj je ostalo tudi pod drugo firmo prav tako zaposleno in mariborski čevljarji se bore upravičeno proti navidezni likvidaciji. Govornik je obžaloval, da čevljarji nimajo nikjer več za-slombe in dejal je, da se bodo vsa čevljarska združenja obrnila složno tudi na najvišje mesto, ako ne bodo ugodila nižje instance njihovim upravičenim zahtevam. Ostro je žigosal Bato, češ, da je največji šusmar, ker nima niti pravice izdelovati usnjene obutve. Kritiziral je, da se naše str; kovno časopisje premalo zavzema za interese obrtništva.
Sprejetih je bilo več predlogov za zaščito interesov čevljarske obrti in zboljšanje razmer.
srčna. PetržeLka in Vomačka imata inte-resanten zborovski slog, izvajani skladbi pa iščeta bolj zunanjega efekta, kot notranje poglobitve.
Od .lugoslovenov sta bila zastopana Gotovac, ki je zelo efekten, a v vsaki kompoziciji enak, in Dobronič, ki pokaže močan čut za moderen polifon slog, for-melno pa izvajan zbor (imena nisem .az-umcl) ni zaokrožen. Na programu je popolnoma manjkala atonaLna smer, ki ima v  »Opusu« gotovo dovršenega interpreta.
Umetniško visoko stojeći večer so pevci posladiH z par efektno prirejenii.i narodnimi.
Po tem večeru postane jasno, da imajo za razvoj zborovske kompozicije le zbori s tako višino tehnike in znanja kak pomen. Vsi oni zbori, katerim so sicer težki Lajovčevi in novejši Adamovičevi zbori zadnja meja, imajo v očigled takih zborov kot je »Opus le pomen diletantskih društev. Nujno potrebno je, tehniko vseh naših zborov tako dvigniti, da se nam zbori, kot je »Opus«, ne bodo zdeli fenomeni, ampak le zbori, kakršni pač morajo biti. Dr. D. 5.
Poučna in zanimiva
razstava
Ljubljana, 29. aprila.. Smotreno vzgojo vn strokovno usposobljenost ter nujno potrebo, da ostane obrtno nadaljevalna šola se nadalje naslonjena na narodno šolo, je dokazala razstava vajenskih izdelkov iz frizerske, brivske, lasuljarske obrti in iz obrti slaščičarjev, mesarjev in vrtnarjev, ki jo je potrdilo upraviteljstvo obrtno nadaljevalne šole na Vrtači v Ljubljani. Tu so bili razstavljeni pismeni izdelki iz obrtnega spisja, računstva in kalkulacij ter izdelki iz knjigovodstva. Vsi izdelki so bili lično izdelani in so kazali jasno pregledno sliko celotne tvarine, ki je predpisana za posamezne letnikje. Dnevniki pa so izkazovali tudi snov, ki se je predelala iz dr-žavoznanstva, higijene, novega obrtnega zakona in splošnih pogojev za izvrševanje obrti.
Po mizah »o bile razstavljene lične in okusne torte in druge slaščice, žal samo osnutki na papirju, ki pa so imeli lice pravih tort, ker so bili imitirani iz zmesi krompirjeve moke in kleja. Med tem tortami pa so bili pomešani razni drugi okraski, ki jih rabijo slaščičarji in medi-čarji pri svoji obrti.
Razobešene so bile risbe vrtnarjev. Od skromnih teor. skic si videl tu postopno spopolnjevanje predmeta, ki se je zaključeval s serijo popolnih načrtov za vrtove. Pri vsem tem pouku je dajal upravitelj Seme vajencem prosto pot. da so lahko sami zamišljali načrte in jih ustvarjali po svojih lastnih zamislekih.
Pri brivski obrti so bile razstavljene razne barovke, lasni okraski in osnutki, nad njimi pa se je vrstila cela stena lepo izdelanih risb od preprostih mer za lasu-
lje do najpopolnejših modernih večernih frizur. Nato so se vrstile risbe lasulj po vrsti od grških, rimskih, zgodnjih renesančnih preko baročne dobe izza Ludvika XIII., XIV. in rokoko dobe Ludvika XV., XVI. do Empire in Biedermeierjeve dobe. Risbe so bile dovršene in delajo vso čast učiteljema Mediču Pavlu in Mariji. Razstavljeni pa so bili tudi mesarski izdelki od preprostih klobasic do najfinejše mesne torte.
Razstava je dosegla popoln uspeh in so se gg. mojstri ter občinstvo lahko uve-rili, da je obrtniški naraščaj v dobrih rokah. Žal je bila od strani merodajnih razstava slabo obiskana.
Proslava Ogrinove 60 letnice
Lavrica, 29. aprila.
V soboto zvečer je sokolska četa na Lavrici prisrčno proslavila 60 letnico svojega staroste br. Ogrina. Ob 20.30 mu je bila prirejena podoknica, ki se je je udeležila vsa četa, naraščajniki so svetili z lampijončki, pevsko društvo »Sava« pa je zapelo dve pesmi. Med pokanjem mož-narjev je bila odposlana k jubilantu sokolska deputacija, da ga povabi na slavnostno akademijo v telovadnici.
Širna telovadnica ni bila še nikoli tako nabito polna, kakor ta večer. Akademijo je otvorilo pevsko društvo »Sava«, ki je pod spretnim vodstvom svojega pe-vovodje g. Milana Grma krasno zapela dve pesmi. Petju je sledil slavnostni govor br. Wigeleta, v katerem se je spominjal jubilantovih velikih zaslug za sokolstvo in sploh za prosveto Lavričanov, nakar je jubilantu izročila njegova zvesta četa v *nak hvaležnosti krasen bronast kip telovadca, izvirno delo domačega umetnika g. Mostarja z Galjevice. Nato je čestital jubilantu v imenu Sokola Ljublj. IV in ljublj. sokol, župe starosta Sokola IV br. Drago Pogačnik. Ljubka in hkrati ganljiva je bila prigodna pesmica, ki jo je junaško deklamiral eden najmlajših Sokoličev Puš, za kar ga je jubilant dvignil k sebi in ga ginjen poljubil. Ko je slavnostni govorndk vzkliknil krepki »Zdravo« prvemu starosti jugoslov. Sokola Nj. Vel. kralju Petru II., je tamburaški zbor intoniral državno himno. Sledili so sokolski nastopi v posebni slavnostni priredbi, izmenoma pa je pelo pevsko društvo »Sava«. Med odmorom je v dvorani pozdravil jubilanta predsednik občine Rudnik g Karel Jeršin, ki se je spominjal jubilantovih zaslug v prid občini, želeč mu še mnogo let, ki naj jih še nadalje posveti v pro-speh Rudnika.
Po krasno uspeli akademiji se je vršila prosta zabava v prostorih jubilantove gostilne. Pevci »Save« so bili neutrudni in so želi mnogo pohvale. Zabave se je ud ležil tudi bivši poslanec g. Koman, ki je jubilantu čestital ter ga prosil še vnaprej take požrtvovalnosti povsod, kjer deluje javnosti v prid.
Proslava jubilantovega življenjskega praznika, pa tudi prosta zabava, je izzvenela v pre8TČni spontani želji vseh prisotnih, da bi požrtvovalni jubilant še dolgo vrsto let ostal tako čil in zdrav med nami!
Občinski nameščenci se organizirajo
Ljubljana, 29. aprila. Zveza organizacij obcinekih uslužbencev kraljevine Jugoslavije, katere podpredsednik je magistrata i direktor Franc Janča^aj, je uvidela nujno potrebo in si zato postavila nalogo, da se razširi prav v vse kraje naše države in da mora v organizacijo pritegniti vse občinske nameščence. To je najnujnejša potreba, če se hoče občinsko nameščenstvo uspešno boriti za svoje pravice in Če hoče doseči pozitivne rezultate. V ta namen je začela zveza po svojem predsedstvu delovati na podrobni cv^anizaciji. Doslej je bila organizacija občinskih nameščencev vzorno izvedena v dravski, savski, vardarski in dunavski banovini. Zadnje čase se je pričelo z delom tudi v primorski banovini. Na veliki ponedeljek je odpotoval magistrata! direktor Jančigaj z generalnim tajnikom zveze Horvati čem Markom v Split, da uredi vse potrebno za organizacijo občanskih nameščencev v primorski banovini.
Ustanovni občni zbor banovinske zveze se je vreil v dvorani mestne občine splitske. Udeležili so se ga delegati iz Šibenika, Splita, Dubrovnika, Lavna, Mostarja itd, Direktor Jančigaj je poročal o težkem in uspešnem dehi zveze za pravice občinskih nameščencev tako o priliki zakona o selskih občinah iz leta 1933, kakor tudi Bafcooa o mestih iz leta 1934. Dokazal je, kako sta občinske nameščence poleg drugih podpirala z največjo ljubeznivostjo in doslednostjo bivši minister dr. Albert Kra-mer in narodni poslanec dr. Mi losi av Sto-jadmovič. Z njuno pomočjo jim je bilo mogoče doseči vsaj nekoliko zadovoljiva določila glede ureditve službenega razmerja napram občinam. Z velikim altruizmom jih je podpiral tudi njihov beograjski tovariš Slobodan Vidaković. Caka pa jih se trdo delo, ker so v zakonu o mestih določbe, ki jim odvzemajo pridobljene pravice. Te bo treba odpraviti. Zato je zveza že predložila spomenico na merodajnih mestih za revizijo oziroma izpremembo teh določil.
Z veliko gleda uslužbenstvo mest v bodočnost glede ureditve svojih položajev z državnimi, kar morajo po zadnji ministrski uredbi storiti banovine. Upati je, da bodo banovine uvaže vale posebne določbe posameznih mest in ureditev položajev in da bodo te uporeditve izvedle pravično in ne bodo delale brez povoda škode nacionalnim in zavednim mestnim uslužbencem, kar je vsekakor želeti tn je to v interesu občin, naroda in države. Vsi vemo, da je dobra občanska uprava odvisna le od dobrih uradnikov, katere bo pa mogoče dobiti le takrat, če bo njih materij elni položaj primerno urejen. Dobro urejene občine so pa temelj države.
Poslušalci so sledili pozorno izvajanjem j direktorja Jančigaja kakor tudi drugega } govornika Horvatiča.   Končno   so poslali brzojavne pozdrave   notranjemu ministru Velji Popoviču, ministru dr. Kramerju, narodnemu poslancu dr. Miloslavu Stojadino-viču in tovarišu Vldakoviču. Za predsednika je bil izvoljen direktor splitske občine, j v odbor pa zastopniki vseh v organizaciji zastopanih mest. Splitski kolegi so se za- j hvalili govornikoma za izčrpno poročilo in i
ELITNI KINO MATICA Pride slavna DOROTEA WIECK
v prekrasnem filmu
Ukradli so ji otroka
Po motivih ugrabitve Lindberghovega otroka. Sodeluje mala bebica LE ROV
sklenili iti na delo, da se raztegne organizacija na vse občinske uslužbence, ker so se prepričali, da je le močna organizacija najboljše jamstvo za zaščito njihovih pravic.
Počastitev spomina dr. Turne
Ljubljana, 29. aprila.
V soboto zvečer je delavstvo spomin dr. H. Turne na prosvetnem večeru v dvorani Delavske zbornice. Večer sta priredili »Svoboda« in »Zarja«. E>r. Tuma je bil častni predsednik »Svobode«, ki je čutila še posebno dolžnost počastiti spomin odličnega zagovornika delavskih pravic in velikega kulturnega delavca.
Bogat in lep spored prireditve ni imel na sebi ničesar, kar bi povdarilo pietetni značaj večera, razen govora prof. B. Te-plvja iz Maribora, toda občinstvo je s posebno zbranostjo dostojanstveno sledilo vsemu in zato ni izražalo odobravanja s hrupnimi aplavzi. Igrala je delavska godba »Zarja«; za tako majhno dvorano, ki je sicer akustična, je godba na pihala najbrž nekoliko premočna, čeprav učinkuje na poseben način tudi takšna poplava zvokov. Pravo nasprotje je bila skoraj intimno podana recitacija Klopčičeve pesmi Ceste pred pomladjo.
Ko je stopil pred občinstvo predavatelj, ki je pozval poslušalce, naj počaste spomin Turne, so ugasnile luči in za trenutek tišine se je pojavila projicirana slika Turne na Platnu. Predavatelj je govoril o Turni s prisrčnostjo in z vročo vero svojega nazora. Po kratkem obrisu njego-cega življenjepisa je govoril o njem kot politiku in Človeku, ki se je razvil do velikega prijatelja delavstva in ki je gledal na življenje z globoko življenjsko izkušenostjo in modrostjo, ne le zgolj s kateregakoli omejenega političnega vidika. Bil je velik intelektualec, a tudi velik, duhovno izredno bogat in etično globok človek. Zato je bilo njegovo delo posvečeno za boljšo bodočnost človeštva.
Govorilni zbor »Svobode«, ki je homogen in ki močno učinkuje s posebno govorilno tehniko, je nastopil z Župančičevo pesmijo Kovaška in z odlomkom iz Cankarjevega Hlapca Jerneja Oče naš. Kot pevca solista sta se odlikovala operna pevka ML Ober\valderjeva in baritonist V. Dolničar. Oberwalderjeva se je izkazala kot koloraturna pevka, Dolničar je pa tudi prijetno presenetil s svojim lepim prodornim glasom. Oberwalderjeva je zapela tudi ob spremljevanju flavte. Igral je V. Čampa, ki je zaigral tudi sam. Vse te točke je spremljala pri klavirju S. Hra-šovčeva. Končno je zapel še moški zbor pevskega  drujtva »Cankar«.
Naše s
isce
DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 29. aprila: zaprto. Torek.   30.   aprila:   Gospoda Glembajevi.
Gostovanje v Celju. Sreda, 1. maja:  Blodni ognji. Gostuje g. Vladimir Skrbinšek lz Maribora. Red Sreda.
OPERA
Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 29. aprila; zaprto. Torek, 30. aprila:  Prodana nevesta. Red B. Gostuje gdč. Jara Hola iz Prage. Sreda, 1. maja: Bc»ccaccio. Red C.
Gdč. Jara Hola, dramatična sopra-nistka iz Prage, absolventka pevskega študija pri eni najznamenitejših čeških pedagoginj ge. Rosenkranzovi, gostuje v torek dne 30. aprila kot Marinka v Smetanovi operi »Prodana nevesta«. Mlada, izredno nadarjena pevka, simpatične zunanjosti in obsežnega znanja bo gostovala tudi v Puccinijevi »Tosci« in sicer poje obe partiji kot poizknsna nastopa za angažma
Prihodnja operna premiera bo krstna predstava opere poljskega komponista Koezalskega ^Zemruda« z go. Gjungjenac
v nasJovni partiji. Dejanje opere je posneto iz pravljice »Tisoč in ena noč«. Snov je nudila komponistu priliko, da o&5-
vi z glasbo kos orientalskega, pravljičnega življenja. Razen ge. Gjungjenac nastopijo še dame: Kogejeva in Potfčeva ter gg.: Primožič, Petrovčič, Gostič, Marjan Rus, Jože Rus, Banovec in Franci. Komponist KoczaJski je prispel v Ljubljano in bo prisostvoval skušnjam in krstni predstavi. Opero režira prof. Sest, dirigira dr. švara.
Naši izseljenci
in Perzija
Ljubljana, 29. aprila.
Neki ljubljanski dnevnik je 31. marca objavil senzacijonalno vest, da bi se po izjavah perzijskega konzula v Beogradu še lahko zaposlilo 5000 naših delavcev pri zgradoi železnice v Perziji.
Ta vest je povzročila med našimi nepokvarjenimi brezposelnimi zelo živahno zanimanje in mnogo jih je prišlo kar v Ljubljano, da bi se jih odpremilo na delo v Perzijo. Vest o zaposlitvi naših delavcev v Perziji je prišla prav za prav preko Holandije. Tam je v začetku leta 1934 nabiral delavce zastopnik tvrdke »Briider Redlich, Kontsch Nov. Bahar. 16, Teheran, Irak, ter jih vrel seboj v Perzijo. Med njimi je bilo tudi 20 naših reducira nih rudarjev. Tedanji minister socijalne politike in narodnega zdravja, g. dr. Novak, je takoj spoznal, da bi mosjlo precejšnje število naših brezposelnih delavcev odpotovati v Perzijo na delo, ter je izposloval že takrat pri ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu imenovanje ju-
goalovenskega konzula v Peniji. Konzul je bil res imenovan, pa še no odposlan na svoje mesto in tako ta konzul še nima priMke isposlovati v Perziji za nase delavce predpisane delavske pogodbe. Izse-ljeniški komisarijat je izdal nato dne 13. aprila 1935 glede zaposlitve na*ih delavcev v Perziji sledeče pojasnilo:
»Nekateri listi so priobčili nedavno vest, da lahko najde mnogo naših delavcev zaslužek v Perziji pri gradnji trans-perzijske železnice. Zato so se mnogi obrnili na Izseljenimi komisarijat v Zagrebu, da bi dobili informacije, kako bi prišli v Perziji do zaslužka. Opozarjamo vse interesente, da lahko dobe delo v Perziji izključno samo tisti, ki imajo delovno pogodbo perzijskega delodajalca odobeno po perzijski vladi. Kdor ima v Perziji znance, ki bi mu mogli preskrbeti tako pogodbo, naj se obrne na nje. Brez delovne pogodbe in odobritve perzijske vlade pa ne more nihče dobiti dela v Perziji.«
KOLEDAR. Danes:  Ponedeljek   2.   aprila katoličani: Peter, Tankoslava.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Bolero. Kino  Ideal: Izsiljevalke. Kino Dvor: Kraljica podzemlja. Kino  šiika:    Godba,    mđadoRt, ljubezen.
M uze jako društvo, občni zoor ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja.
Predavanje   šahovskega   mojstra ^irca
o vtisih z moskovskega  šahovskoga tnr-nirja, ob 20. v restavracijo Zvezda. DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Mr. Lenstek, Resi je v« cesta 1, Rahovec, Kongresni   trg  12.  Nada Kom«>-tar, Vič, Tržaška cesta.
Težnje poštnih uslužbencev
Ljubljana, 2c* aprila.
Včeraj je prometni minister inž. Vu-jič sprejel deputacijo l'druženja PTT uslužbencev dravske sekcije v Ljubljani, ki mu je ob tej priliki izročila dve spo menici. Y prvi je opisan težak položaj uradnikov, zvaničnikov in služiteljev, ki imajo kvalifikacijo za uradnike po § 45 : Od teh je nad tretjino položila strokovni izpit, a še vedno čakajo, da jih prevedejo v odgovarjajoči položaj. Druga spomenica se nanaša na prekomerno zaposlitev osobja direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, zaradi česar se ne more niti polovica uslužbencev okoristiti z rednim letnim odmorom, ki je vsem poštnim uslužbencem pri naporni dnevni in nočni slu/ bi brezpogojno potreben.
G. minister je pazljivo poslušal vse, kar mu je predsednik dravske sekcije PTT povedal, nato pa je navedel vzroke, zaradi katerih še ni mogel izvesti nameravane organizacije celokupne poštno-pro-metne službe. Obljubil je, da bo v prihodnjih mesecih tudi poštni službi posvetil več pozornosti, kar bo gotovo v korist splošnosti kakor tudi poštnega osobja.
Zaključek rotarskega kongresa
LJubljana, 29. aprUa.
V soboto zve^'fr jo ljubljanski Rotarv khio priredil na čast podpredsednik u mednarodne rotanske organizacije VVal-terju D. Headu iz Chlcaga sveč-ano vec«>r Jo v veliki dvorani hotela Uniona. V lepo okrašeni dvorani se je svečane večerje udedežilo skoro 200 rotarov in gostov i damami.
Zbrane goste in domačine je v pri-aronih besedah nagovoril predsednik ljubljanskega kluba g. Jos. I. Kavčič, pri čemer je posebno pozdravil podpredsednika mednarodne rotarske organizacije Wal-terja D. Heada, predsednika ljubljansko občine dr. VI. Ravniharja, guvernerja 66. češkoslovaškega rotarskega distrikta Jn-aetfa Zabo iz Chrudima, častnega komisarja za Albanijo, Bolgarijo, Grčijo, Poljsko in Rumunijo inž. M. B. Gerbela iz rotar Bke^ra kluba na Dunaju, nadalje zastopnika 73. distrikta za Nemčijo in Avstrijo prof. Avg. Langeja iz rotarskega kluba v Beljaku, zastopnika častnega komisarja madžarskega provizornega distrikta konzula Pavla Fieischla iz rotarskega kluba v Budimpešti, guvernerja 77. JugosLoven-skega distrikta dr. Vlllma Krejčija, člana evropskega posvetovalnega odbora pasttru-vernerja Edo Markoviča iz Beograda, rc-tara inž. Klementa Plačovskega iz Bratislave in rotara Alberta Szekelva i* Bzo-geda.
Predsednik ljubljanskega kluba Jos. Kavčič je ob tej priliki Izročil podpred niku Headu iz Chlcaga kot darilo lepo originalno deio našega priznanega slikarja Jakca. G. Head se je za prijazni sprejem ln pozdrav prisrčno zahvalil. Po napitni-cah, ki so jih izrekli že konzul Fleischel lz Budimpešte, Častni komisar in*. Ger-bel z Dunaja in predsednik mestne občine dr. Ravnihar, se je razvila prav prisrčna družabnost med domačini in številnimi gosti.
Kotarski kongres je bil včeraj dopoldne zaključen s svečano sejo v dvorani Trgovskega doma. Opoldne so imeli ude leženci kongresa skupen obed v ITnionu. popoldne so nekateri odpotovali domov, drugi pa na Gorenjsko. Podpredsednik svetovne rotarske zveze Walter Head se je odpeljal z dr. Andrejko in slikar jem Jakcem na Dolenjsko, odkoder se vrne nreko Budimpešte. Dunaja, Pariza in Londona v Ameriko.
tev. 9/
»SLOVENSKI NAROD«, dne 29. aprila lft»
*$tran 8.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
GLOBOKO ZNIŽANA VSTOPNINA
PRI VSEH PREDSTAVAH
Pri teh globoko znižanih cenah bomo predvajali odslej na naši priznano najboljši zvočni aparaturi VVeetern Electric premiere najboljših zvočnih filmovi
Danes ob 4., 7.15 bi 9.15
BOLERO
SLAVNI PLES PRVIČ V FILMU Pleše ta  Garola  Lom bard  in  Georg Raft
DNEVNE VESTI
— Deputacije državnih, samoupravnih in občinskih uslužbencev pri ministrskem predsedniku. Včeraj je sprejel ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtić v Ljubljani deputacijo zastopnikov 20 organizacij državnih, samoupravnih in občinskih uslužbencev, aktivnih in upokojenih, pod vodstvom predsednika JUU g. Ivana Dimnika, ki je tolmačil predsedniku vlade želje državnega in samoupravnega uradništva v pogledu znane uredbe o dvojnem zaslužku, odnosno znižanju draginjskih doklad. Namestu dvojnih zaslužkarjev je zadela ta uredba v največji meri gospodarsko šibkejše nameščence in njihove družine, posebno pa samce, ki podpirajo onemogle starše. Izročil ie predsedniku vlade posebno spomenico, ki so jo podpisale vse prizadete organizacije v imenu svojega članstva. Njegovim izvajanjem se je pridružil potem tudi podpredsednik Zveze občinskih nameščencev magistratni direktor g. Jan-čigaj, ki je še posebej pojasnil predsedniku vlade položaj občinskih uslužbencev, zlasti v pogledu ohranitve pridobljenih pravic in izpremembe zakona o mestih ter izenačenje z zakonom v nekaterih točkah. Tudi on je izročil predsedniku vlade o tem posebno spomenico. Zelje in težnje upokojencev v pogledu voznih olajšav ter izenačenja upokojencev in samoupravnih nameščencev v tem pogledu z aktivnimi državnimi uradniki je tolmačil predsedniku vlade inspektor g. Mlejnik. Naglasa! je potrebo izenačenja starih upokojencev hi rednega izplačevanja mesečne pokojnine ter mu izročil posebno spomenico. Posebno deputacijo v pogledu voznih ugodnosti je sprejel prometni minister g. inž. Vujić. Predsednik vlade je obljubil svojo pomoč, da se ta vprašanja zadovoljivo rešijo.
— Umrljivost med zavarovanimi delavci In nameščenci v februarju. Po podatkih SUZOR je umrlo v februarju 184 zavarovanih delavcev in nameščencev, od tega 143 moških in 41 žensk. Nalezljive bolezni so zahtevale 83 žrtev, od teh samo pljučna tuberkuloza 76. Druge bolezni so jih pobrale 79. življenje si je končalo 9 delavcev, na delu se jih je ponesrečilo 5, izven dela 1, 3 delavci so bili pa ubiti.    Rodibinam umrlih in ponesrečenih
mešcencev je bilo izplačanih v februarju na pogrebnini  130.649.50 Din.
— Nov grob. Snoči je podlegel v LJubljani dolgi in težki bolezni vpokojeni višji s odn opis a miški oflcijad g. Ignacij Lam-p i č, oče vpokojenega faktorja naše tiskarne, drugi njegov sin je pa kot podpolkovnik več let služil na ljubljanskem vojnem okrugu. Pokojni je dosegel visoko starost 8-2 let in poleg žalujočih svojcev zapušča mnogo prijateljev in znancev, ki ca bodo kot značajnega, srčno dobrega moža težko pogrešala. Pogreb bo jutri ob 17 iz Fiignerjeve ulice 13. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno sožaljc!
Zvočni kino Dvor
Tel 27-30
Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri
Kraljica noči
Vstopnina Din 4.50 in 6.50
— °lanina Vogel je še veJu > vsa v objemu zime. Pred dnevi je zapadlo še 20 cm novega snega. Z lepimi spomladanskimi dnevi smo dobili tudi mrzle noči, tako da Čez noč sneg zmrzne, dopoldansko sc'nce ga pa kmalu spremeni v dober zrnovec, ki je za smuko najboljši. iSkalaški dom na Voglu je vedno prvovrstno oskrbovan.
— Vreme. Vremenska napoved prava, da bo pretežno jasno, čez dan toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je znašala v SkopLju 22, v Beogradu 2L v Splitu 13, v Zagrebu IS, v Mariboru 17, v Rogaški Slatini 16, v Ljubljani 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7o4.5, temperatura je znašala 5.
— Aretacija mednarodnega sleparja. Tržaška policija je aretirala mednarodnega sleparja Julija Kaufmana in njegovo ženo Marijo Hanlovo iz Prage. Kaufman-na je zasledovala tudi zagrebška policija. V Zagrebu se je mudil prejšnji mesec in prijavljen je bil kot industrialec iz Amerike, doma lz Kijeva. V neki zagrebški tiskarni je naročil čekovno knjižico, 100 komadov tako zvanih Travellers Čekov po 100 dolarjev, glasečih se na Federal Re-serve Bank of Springfeld U. USA- V tiskarni se jim je pa zdela zadeva sumljiva in obvestili so policijo. Kaufmann je bil takrat že izginil, v Pragi je spravil več ponarejenih čekov v promet in se poročil s hčerko milijonarja Hanla. Zdaj bo konec njegovih pustolovščin.
— Smamor pod vlakom. V soboto popoldne je skočil na Stari Peščenici blizu Zagreba pod vlak mri nare ki pomočnik Dušan Snidarič. Legel na tračnice v hipu, ko je privozil vlak, ki ga je razniesardl, da je bil takoj mrtev. Kaj je pognalo fanta v smrt, ni znano.
— Nesreče. Martin Repovž, petletni sinček delavca iz Zagorja, je včeraj padel z drevesa in si poškodoval levo nogo. Na cesti pri Radovljici je včeraj neki avtomo-bilist povozil 22-letnega čevljarskega pomočnika Alojzija Valanta in ga precej resno poškodoval. Oba ponesrečenca sta morala v bolnico.
_ Zrcalo ne pokaže vedno prav! To se
najbolj vidi na Vaših zobeh. Na zunaj so
lahko še tako lepi ln čisti, znotraj jih pa razjeda zobni kamen. Radi tega negujte svoje zobe redno z zobno kremo Satrgov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dra, Braunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont.
Iz Ljubljane
—lj Adaptacijskih del je letos tudi malo. Tudi pročelij ne obnavljajo mnogo, pravi dogodek je, če postavijo kje oder ob hiši. Med temi redkimi deli je zdaj obnavljanje pročelja hiše Napoleonov trg 7, in sicer na dvoriščni strani, ki ni posebn > lepa, ker se nudi prost pogled od prazne parcele, kjer bo baje nekoč stala univerzitetna knjižnica. Nezazidani prostor, kjer je stal pred potresom krasen knežji dvorec, je zdaj skladišče za cestni materijal. Hiši, ki kažeta dvoriščno stran proti parceli, bosta skriti, ko bo parcela zazidana, zidaj je pa potrebno tudi iz estetskih razlogov, da sta obnovljeni  dvoriščni pročelji.
—lj Nedeljski berači. Pri nas je vsako nedeljo žegnanjsko razpoloženje, ne ie, da obhajamo neoficijelna žegnanja v okoliških gostilnah. To je seveda lepa tradicija in nihče se ne sme ob regati ob njo, zdaj pa spada tudi pod tujski promet. Posebno žegnanjsko obeležje pa daje naškim nedeljam dolga vrsta nedeljskih beračev, ki se vrste na sprehajalnih poteh kakor na žegnanjskih sejmih. Povsod naletiš na nje, edino na promenadi jfih nd, če izvzamemo znane otroke, ki beračijo vsak dan, ne le ob nedeljah. Prav je, da dobe ob nedeljah tudi berači, kar je njihovega, ko ljudje morajo itak računati z izdatki za »tujska promet«, samo tujcem, ki nas obiskujejo ob nedeljah, se zdi čudno, da pri nas plačujemo tako socialni davek ter da morajo berači moledovati in iztegovati roke baš na sprehajalnih poteh. To je pa naša posebnost, ki je vredna pozornosti in bi najbrž bila velika škoda, če b' jo odpravili.
RIBE - LOKARDE
(scombri) po Din 8.— za kg — jutri v trgovini OGRLVC-RIBA — in na stojnici OGRENTC, Pogačarjev trg.
—lj Nasproti dramskega gledališča na
Erjavčevi cesti je še vedno ostanek nekdanje podrtije. Prejšnje čase je stal tam predpotopni plot, razvaline nekakšne ograje, ki so Jih odstranili, ko so gradili pri Luckmannovih hišah. Prostor tik ob hodniku je nezravnan, da imamo nasproti gledališča pristno vaško mlako, kjer se pozimi drsajo otroci, pa tudi zdaj imajo tonlšče za kaj prijetne igre. Baje so takšna otroška igrišča potrebna, ki jih je toliko po dvoriščih mestnih hiš, poseben pomen pa ima to, ker je tako na očeh.
—I j Zanimivo predavanje v Ljubljanskem klubu. Jutri ob 19.46 bo predaval v Ljubljanskem klubu namestnik generalnega direktorja TPD g. Antonie Jail-lard o gospodarski stiski in osnutku francoskega zakona o prisilnih dogovorih posameznih strok. G. predavatelj se je v razmeroma kratkem času svojega bivanja v našem mestu popolnoma uži vel v naše razmere in si pridobil s svojim ljubeznji-vim nastopom splošne simpatije. Zato smo prepričani, da bo vzbudilo njegovo predavanje zasluženo zanimanje v naši javnosti.
4
*4
tpomtadanhfko $dxav£jettje
uporabljajte znani
PLANINKA-čaj BAHOVEC
Pristen je le v plombiranih paketih.
Apoteka   Mr. BAHOVEC. Ljubljana
Beg. br. 76 od 1633]
—U Prijatelj narave opozarja mestno vrtnarstvo na zad pod trom os to v jem. Ko t* -e ure jaje Marijin trg in se ga krasi z zelenjem, naj bi se tudi zaščitni zid po-eui s travo in z nizkim okrasnim cvetjem v oblika ornamentov, da izgine *a peščena nesnaga sredi najlepšega in naj-premetnejšega  deda mesta.
—lj Umrl je včeraj v bolnici Franc M e k i n c, zidarski mojster s Hradecke-ga ceste. Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred mrtvašnice na Zaloški cesti k Sv. Križu.
—lj Chopinov večer. Glasbena Matica priredi v petek 3. maja ob 20. uri v Hn-badovi dvorani V. intimni večer v spomin 1251etnice njegovega rojstva. Vstopnice: sedeži po 10, stojišča po 6 Din bodo od torka dalje v predprodeji v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Kole jugoslovenskih sester prire-v sredo 8. maja v proslavo materinskega dne v unionski dvorani koncert z izbranim sporedom. Na to prireditev že danes opozarjamo, podrobnosti slede.
—lj članom J. n. a. d. »Jadrana«* J. n. a. k. »Edlnetva« In vsem ostalim jugoelo-
venskim nacionalistom Aleksandrove univerze. Vse jugoslovenske nacionalne akademike pomivamo, da se udeleže skupne ga sestanka, ki bo v petek ob 20. uri v areni Narodnega doma. Razgovor bo o kongresu in dolžnostih vsakega akademika, da bo uspeh čim lepši. Poročali bodo člani Centralnega akcijskega odbora.
—lj Avstrijski državni praznik. Avstrijski konzulat v Ljubljani nam sporoča, da v sredo 1. maja ob priliki avstrijskega državnega praznika na konzula tu ne bodo uradov ali.
Iz Celja
—c Regulacija Suš niče razmeroma nado napreduje. Na mestnem ozemlja eo od bivše tovarne »Clnal« do železniškega mo-stička pri Zgornjem Lanovtu skopali novo ravno strugo, na ozemlju okoliške občine pa je delo napredovalo že do Dečkove ceste. Te dni so podrli most i ček, ki je vodil z Glazije mimo bivše tovarne »Činele na Ipavčevo ulico.
—c V celjski bolnici so umrli v soboto: 4€Jetni jetniški paznik Jakob Lednik iz Celja (Prešernova ulica 10), 321etna žena skladiščnika Rozalljn Čudnova iz Celja (Gosposka utfca 13) In 50tetna ko-čarica HUda Pušnikova od Sv. Lenarta nad Laškim.
—c SK Rapid : SK Celje 5:3 (2:1). V nederjo popoldne je gostoval mariborski Rapid v Celju, odigral na Glaziji ob prisotnosti nad 400 gledalcev prijateljsko tekmo s SK Celjem in zasluženo zmagal. Tekma je bila zelo živahna, v drugem polčasu pa so nekateri Rapidovci Igrali preostro. Rapid je bil v kombinaciji in startu boljša nego Celje. Moštvo SK Celja, ki je nastopilo z močnim napadom, je Igralo bolje nego na dosedanjih letošnjih tekmah, a ni vzdržalo do konca. Zelo dobra je bila ožja obramba Celja, dočim je vratar zagrešil dva gola. V začetku je bilo Celje 10 minut v lahni premoči, pa je že v 2. minuti zabilo prvi gol. V 7. minuti je Rapid izenačil in ktaalu prešel v premoč, V 42. minuti so gostje zabili drugi gol. Po odmoru je bik) Celje 20 minut v lahni premoči, nato pa je moštvo popustilo. V 12. minuti je Rapid zabil tretji gol. V 12. minuti je diktiral sodnik llme-trovko proti Rapidu in Celje je izenačilo. V 35. in 40. minuti je Rapid zabil še dva gola in postavil končni rezultat. Koti 10:3 za Rapid. Zaradi nediscipliniranosti moštva SK Celja v drugem polčasu ni mogel igrati novi vratar SK Cerja Jan d L kakor je bilo določeno. Tekmo je sodil g Seitl zadovoljivo in objektivno. V pred-tekmi je mladina SK Celja premagala kombinirano mladino SK Jugoslavije v razmerju 6:0.
—e 6K Atletik (Celje) : SK Šoštanj 5:3 (0:2). V nedeljo so Igrali celjski Atletiki drugorazredno prvenstveno tekmo s SK Šoštanjem v Šoštanj« in —a—K v razmerju 5 «3 (0:2).
Iz Maribora
— Iz železniške službe. K mariborskemu glavnemu kolodvoru je premeščen postaje načelnik Ivan Polanc s postaje Kraljeve« — Prolog. Za novega načelnika v Kraljevcu — Prologu je Imenovan ieL uradnik g. Alfonz Skok s Pragerakega.
— Lov na divje peteline. V Badvaaju je ustrelil gostilničar g. Vlahov« krasnega divjega petelina. Lepega peteUna je ustrelil v petek zjutraj bančni e radnik g. Dim.
— Zaščitno cepljenje   zoper eaepulce
se bo vršilo na mestnem fizika tu od 90. aprila do 3. maja. Cepljeni bodo brezplačno oni otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Opustitev cepljenja se kaznuje po zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
— Lekarniško nočno službo imata od sobote naprej lekarni »Pri zamorcu« in »Pri sv. Antona«.
— Tragična smrt otroka. V Breznom je sprožil na strmem klancu 9letni sinko posestnika Antona Turne rja večji kamen, ki je zadel spodaj stoječo triletno sestrico Tončko tako nesrečno v glavo, da je otrok obležal na mestu mrtev.
— Himen. Podnačelndk sreza Maribor desni breg g. Ajlec je v petek porodil tiskarja g. Aleksandra Zupana z gdč. Marijo Bergančevo. V Mariji Puščavi sta bila v četrtek poročena šolski vodja g. Leopold Pahne r iz okolice Mozirja ln gdč. Li-za Nek repova lz Maribora. Obilo sreče!
— Novo vodstvo Nabavi jalne zadruge je bilo izvoljeno tako-le: predsednik g. Reher, podpredsednik sodni nadsvetndk g. dr. Pečnik in upravitelj g. FUipic.
— Dalmatinski slikar Stjepan Baknvič je podaljšal svojo umetniško razstavo do 2. maja. Kdor se zanima za pestro folkloro nase sotnene Dalmacije, mu je svetovati, da si ogleda raznovrstno in okusno aranžirano razstavo, ki nam predočuje Bakovica kot umetnika zrelih in nadebudnih višin.
— Prof. dr. Anton Dolar, naš priljubljeni vzgojitelj mladine in odlični znanstvenik obhaja te dni v krogu svoje rodbine GOletnJco rojstva. Ad multos amaos!
— V Opio trtici je umrl tamošnji trgovec in gostilničar g. Ludvik Kuraik v M. letu starosti.
— Pazite pri strojih. Livarski vajenec Janez KovačJc je pri dehi prišel e desno roko v stroj, ki mu je razstrgal tri prste. V bolnico so prepeljan davi kletnega Alojzija Križaniča is Ljutomera, ki mu je slamoreznica odsekala tri prate desne roke.
— Morilec Oblcniek v Mariboru. Po svojem gnusnem zločina v Dogem setu pri Zagrebu je pribežal morilec Ambrozij Oblonšek v Maribor. Mariborska policija je takoj odredila racijo za njim, vendar se mu je posrečilo pobegniti v Avstrijo. Obkrasek je bil kmalu nato na Dunaju izsleden in prijet.
— Slavnostni requlem za hrvaška mučenika Zrinjskega m Frankopana bo v torek dne 30. t. m. ob 9. uri v stolnici.
— Harmonikarji v Rumunljl. Zbor malih harmonikarjev SSK Maribora je priredil na velikonočne praznike tri uspešne koncerte v Beogradu in nato pohitel v ru-munsko Zombolja in Temesvar. Zlasti v Temešvaru je bil zbor deležen viharnega odobravanja tamošnje srbske kolonije. V petek so se našli malčki pod vodstvom svoje skrbne in podjetne načelnice ge. Zorfce Ravnikov« ftill la zdravi vrnili v Maribor.
— Zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic. Mestno poglavarstvo v Mariboru prejema zlasti v zadnjem času vedno pogosteje prijave, da se mnogi trgovci in tudi obrtniki ne drže predpisanih zapiralnih ur. Uradno so bile ugotovljeno hude kršitve tozadevnih zakonitih predpisov. Ker so opozorit ve brezuspešne ter je nujno potrebno, da se uvede v tem oziru red, objavlja mestno poglavarstvo, da bo vsako prekoračenje predpisane zapiralne ure strogo kaznovalo ter ne bo upoštevalo nobenih izgovorov.
Pride rusko - sovjetski velefilm
VIHAR
Suppe štritoSov JJoccaccio'
Izvrstno vprizorjena in zelo lepo opremljena opereta je dosegla po zaslugi g. štritofa velik uspeh
Ljubljana, 29. aprila. Vrli naš Niko 6tritof se je spričo strahotne impotence sodobnega opernega in operetnega repertoarja oprijel Voronove pomlajevalne metode. Injekcije s hormoni svoje lastne muzikalne bujnosti, svoje neizčrpne hum omasti in zmerom okusne, pristno teaterske nature se mu posrečajo včasi odlično, včasi pa vsaj jako zadovoljivo. Pred kratkim je doživela po štrito-fu smelo, a učinkovito pomlajena »Tra-viata« jubilejno 25. predstavo z glorijo in celimi kupi cvetja, dasi je bilo spočetka nad njegovo operacijo toliko zmajevanja in godrnanja.
Uspel je tudi z injekcijami na Hoffman-nu in njegovih povestih, dasi ne tako popolnoma. So pač zelo različni pacijenti. Po snočnji predstavi sodeč pa mislim, da se mu je na Suppejevem »Boccacciu« operacija posrečila zopet izvrstno in da bo pomlajen ost dolgo držala, saj ima operi-ranec šele 56 let.
Stritofov »Boccaccio« se razlikuje od Suppejevega originala v glasbenem in besedi lske m, kakor tudi v prLzorskem pogledu tako temeljito, da smo imeli pred seboj skoro čisto novo, zelo veselo in ljubko delo. Glasbeno je opereto obogatil s prologom in vrivki iz drugih Suppejevih skladb (Pesnik in kmet, Model, Pique name), nekatere banalne glasbene stvari je izpustil, nekatere prizore premestil, prozo skrajšal, v tekst z veliko humornostjo vnesel več jasnosti in duha, predvsem pa ustvaril z naslovno partijo Boccaccio novo paradno vlogo, ki mora pevski in igralski ves večer zanimati tn zmagovati. Seveda, če jo Izvaja prva operna pevka tolikega osebnega šarma.
Tako je torej stari romantični »Boccac-cicx kot polnokrven mladenič snoči žel močan uspeh, prinesel zopet kupe rož ter brezkončnih navdušenih aplavzov. Gospa Zlata Gungjenac, ki poje pri nas v operi že vse stroke — samo še altovske ne! — je postavila tudi v opereti izvrstno novo kreacijo, ki jo bo hodilo občinstvo rado poslušat m gledat Ne le da poje in igra, kakor zna to le ona, tudi zunanje osvaja osebno in s kostumi, ki so vseskozi jako elegantni. Prizor budala je kreacija prav posebne dražesti in komike.
Draga atrakcija te predstave je Fiame-ta, ki jo izvaja absolventka našega konzervatorija, vel en a dar jen a gdč. J. I g 1 i-čeva. Že o priliki konservatorijskih javnih produkcij smo imeli priliko, da smo opozorili na ta novi domači pevski talen-
Zasačeni vlomilci
Ptuj. 28. aprila. V nase lepe Haloze, ki preživljajo pod pritiskom hude gospodarske krize težke čase, ae je naselila t zadnjem času vlomilska tolpa, ki je kradla ne glede na to, ah odnese zadnje prihranke ubogemu vi-ničarja ali ubogemu vinogradniku. Vlomilci so se potikali od vrha do vrha ter v&amijali tako v vinske kleti kakor v vi-ničarlje in osamljene gosposke hiše. Od decembra do marca je bilo vlomljeno v Halozah najmanj pri 36 posestnikih. Samo poročilo orožniske postaje na Ptujski gori o teh vlomih obsega Šest tiskanih strani. Vlomilci so kradli vse vprek, karkoli jim je prišlo pod roke. Kradli so vino in žganje na debelo. Gostili so se s kurjo pečenko, odnašali obleko, perilo, posteljnino. Pustili niso pri miru niti vinogradniškega orodja, vse, kar je imelo količkaj vrednosti, so odnesli ter porabili sami ali pa vnovčili. Pri tem zločinskem poslu pa so jim pomagale tudi ženske, kakor je bOo to nekdaj pri rokovnjačih.
Orožniki iz Ptujske gore so neprestano _U to vlomilsko tolpo, končno se w je pa posrečilo v okolici Sv. Janža v HaaiTifflh Izslediti vseh 12 čHanov vlomilske tolpe. V soboto zvečer so gnali vklenjene skozi mesto v sodne zapore šest glavnih zločincev in sicer Miroslava šmi-goca, Jožefa Tumpeja, Avgusta Stopfer-Ja, akele Franca, Skele Franca vulgo Rogač in Mlakar Marijo. Ostalih Šest so začasno pustni na svobodi. Haloze 6o si po aretaciji teh strahovalcev globoko oddahnile.
SPORT
Mrl prijateljska
srečanja Korotana
Korotan je v praznikih imel kar štiri prijateljska srečanja z ljubljanskimi nogometa«!. V nedeljo je v predtekmi proti Svobodi odrezal bolj slabo in z rezultatom 5:1 moral priznati primat svojemu protivniku, ki je pokazal več povezanosti. V drugem srečanju se je Grafiki z enajst-metrovkv, ki jo je g. Zupan zaradi ustreljene roke morebiti nekoliko prestrogo odredu, posrećilo ob končnem stanju 1:1 odnesti domov zavest, da ni bila poražena Drugi dan je klonila Slavija nekoliko močnejši postavi s 5:0, za kar se je revanžira-la Sloga, ki je z veliko srečo z 1:0 odnesla zmago.
Redi je treba, da je bila zadnja tekma vsekakor najbolj napeta in je po svoji ostrosti zelo sličila bojem za točke, če bi ne bilo g. Zupana, bi morda celo k azila prijateljsko razpoloženje. Slogatka enaj-atorica je izredno trda in odporna, tvorijo jo sami krepkorasli fantje, ki zaigrajo, kot se zdi, vsako tekmo v prvenstvenem stilu. Zal zaradi teh lastnosti mnogo trpi lepota igre. V tehniki m kombinatora i povezanosti jo Grafika prav gotovo prekaša. Toda prav tem lastnostim svoje snajetorice M ima Sloga zahvaliti   ca svoje uspehe.
tek. Snoči ga je pevski in igralski potrdila iznova; lepi glas, ki se je razvijal do 3. dejanja vedno lepše in izdatneje, okusno, neprisiljeno, nikdar forsirano petje, povsem zadovoljiva, vidno mirna igra in končno prijetna, simpatična zunanjost so prinesli Igličevi resničen uspeh in prav pošteno zasluženega cvetja. Nič ne dvomim, da se ji glas še razvije in okrepi ter da lahko postane dobrodošla pevka v naši opereti in operi.
Vrlo zabavni florentinski obrtniki so gg. Peček (brivec), Janko (sodar) in San c in (kramar). Pevski se zmagovito odlikuje g. Janko, kot kupletist, deloma prav aktualen, pa je žel g. Sancin posebno priznanje na odprtem odru. Vsi trije so izvrstno karakterizirani in individualizirani. Dejanje 14. stoletja v Florenci pod večnim solneem pa ne pozna dežnikov, najmanj pa kranjske rdeče marele. — Prav tako komične ali značilno tipizirane so tri žene teh rogonoscev: Bcatrica ga. župe v a, Izabela ga. d p a n o v a in Perone-la ga. M. Kogejeva. Zadnja v imenitni maski in toaleti je imela v prizoru s pe-stovanim študentom še poseben uspeh.
G. Marijan Rus kot kolporter pikantne literature in Boccaccijevih novel se je zavzel za partijo z vso lepoto svojega glasu, a g. Joško Rus je bdi kot porednež Leonetto docela na mestu.
G. I. Franci je bil po nesreči princ pa-lermski, v vlogi, ki mu ne bo ustrezala, dokler se igralski bistveno ne izboljša.
Zadnja senzacija predstave pa je bil krožni oder. V drugem premoru smo morali čakati nanj pol ure, a potem se je v 3. dejanju vrtil kakor pravcati vrtiljak. Bali smo se za soliste, da popadajo na morski bolezni. A smeha je bilo zato tem več. Res je, da je tu povezano vse. kar pomeni 3> teater*. Solisti po jo kuple drug za drugim in ker odkrivajo zakulisne tegobe, res ne ves, kako bi jih dovolj občudoval, da imajo toliko humorja vzlic vladajoči mizeriji.
Zaključila je ves špas ga Gjungjenceva z dražestnim pozivom publiki, naj prihaja k predstavam vedno in vedno, vsak dan, če ne — se ustavi nas operni in operetni vrtiljak!!
Suppejeva opereta v Stritofovi priredbi ima resnično toliko poleta, gracije, ritma, ljubkosti in humornosti, da zasluzi, da jo vzljubi Ljubljana z vso okolico. Se jo poj-demo gledat! Stritofu kot vzglednenau prevajalcu, dirigetu in režiserju pa vse priznanje. Pr. O.
Kljub nesporni, posebno tehnični premoči Korotana, ki je imel dve tretjini igre zase, ni prišlo do realizacije, deloma zaradi ostrega starta obrambe gostov, ki je že v začetku drugega polčasa s težjo biesuro prisilila srednjo kot tudi desno spojko k sta tiran ju, deloma pa leži krivda na dejstvu, da je za domaČi trio bila to prva tekma, ki jo je igral v tej postavi. Vsi trije dobri tehničar ji, dobri kot posamezniki, se med seboj niso mogh sporazumeti do konca igre. Pol visok a igra desne in leve spojke ni konvenirala srednjemu, v katerega nizko igro se zopet nista mogla uži veti ostala dva. In tako smo gledali dolgotrajne boje za žogo pred vratmi gostov, v katere je često posegal izborni Lipovšek, mimo katerega ni bilo poti v mrežo. Težkega dela ni imel, razantnih ali dobro plasiranih strelov ni bilo. Krilska vrsta kot tudi ožja obramba je bila domača vsaj enakovredna, če ne boljša. Zaigrala je solidno in sigurno. Eden najboljših je bil gotovo levi half. V splošnem je o igri domačih treba reči, da se dolgi pasi niso obnesli, drobna brza, kombinacija bi bila uspešnejša. Ztmago-nosni gol gostov je posledica slučajnega padca sicer odličnega levega beka, ki ga je izrabO srednji od Sloge, potegnil sam skoro s sredine igrišča do gola in iz neposredne bližine lepo plasiral. Za izravsasrje ni hdlo več časa.
Korotan je s to serijo tekem precenil tako svoje moči kot tudi moči ljubrj. drugega razreda. Ako bo skupen trening odstranil pomanjkljivosti, ki so se pri tej preizkušnji pokazale, misHmo. da bo lahko mirno zrl v bodoče dni.
ŠAH
— Predavanje Vas je Pirca o moskovskem turnirju. Drevi bo v prostorih kavarne Zvezde predaval naš odlični ™i*d* velemojster g. Vasja Pire o svojih vtisih z moskovskega šahovskega turnirja Začetek bo ob 8. uri. Vstopnina bo znašala 5 Din, za dijake 3 Din. Predavanje se bo vršilo pod okriljem pripravljalnega odbora za ustanovitev dravske šahovske zveze. Ni dvoma, da bo to predavanje eno najbolj zanimivih in ne sme biti med tiat™ prijatelja šahovske igre. ki ne bd hotel slišati Pirčevih besed. Poleg tega pa je tudi moralna dolžnost vseh prijateljev kraljeve igre, da s svojim obolom podprejo naše nadarjene slovenske šahovske talente. Zatorej izkazi te to čast našemu priljubljenemu mlademu šahovskemu mojstru in se udeležite v velikem številu njegovega predavanja.
Iz Kranja
— Poklonltev Sokolov na Oplencu. Odhod 31. maja zvečer, povratok 4. junija dopoldne. Voznlna brz! Din 212, prehrana Din 50, prenočišče Din «5 dnevno. Prijave nepreklicno do 1. maja v društveni pisarni.
— Sokolsko društvo Kranj vabi k počastitvi spomina Petra Zrinjskega in Fra-nje Krsta Frankopana, ki bo v ponedeljek 29. t m. ob pol 21. uri v Narodnem domu. Predaval bo profesor br. Ivančlč Adolf. Zdravo!
Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 29. aprna -raoo Stev. 97
Samomor zdravnika hipnotizerja
V Badimpeiti se ]e zastrupil znani specijalist za živčne
bolezni dr. Alfred Pethes
GeorgU Silin: S 2
Počasna smrt
Roman.
— Da boste vedeli, smejati se tu ni umestno, — je dejal Turkejev, — temveč je treba zadevo pojasniti. Kakšno kazen naj mu prisodimo in kam naj ga spravimo?
— Držite se zakona, — mu je odgovoril pravni svetovalec. — Sodite ga, kaznujte, upoštevaje posebne okolnosti, toda vse mora biti po zakonu.
In tako je Turkejev odšel, ne da bi bil kaj opravil.
Po povratku v naselbino gobavcev je sklical sovjet, ki so bili v njem razen njega Pvhačev, Kločkov, ranocel-nik Pljuhin in Vera Maks imovna.
Na seji je zdravnik poročal, da je bil v mestu, kjer so mu naročili, naj zadevo urede kar sami v naselbini, naj morilca kar sami sodijo. Proti temu sta se izjavila Pljuhin in Vera Maks imovna. Po njunem mnenju je bil nagib umora povsem razumljiv. Tu ne gre za noben zločin, temveč samo za dejanje človeškega usmiljenja.
Turkejev je protestiral. V njem se je upirala ista humanost, o kateri sta govorila Pljuhin in Vera Maks imovna. Poleg tega je bil pa Turkejev upravitelj naselbine.
Njegovo stališče je zmagalo. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da bo sodišče imenovano. Toda kdo naj pride vanj?
Po izmenjavi misli je prišel sovjet do zaključka, da morajo Minina soditi gabavci sami, ker jim je morilčeva psihologija bolj razumljiva, kakor zdravim ljudem. Poleg tega so poznali umorjenca in morilca bolje od zdravnikov.
Za preiskovalnega sodnika je bil do-. ločen Kločkov. V sodni dvor je bil imenovan edini komunist naselbine Regi-nin, ki ga je že štiri leta mučila gobavost in ki se je vsa štiri leta bal, da bi ga stranka zato ne izključila iz svojih vrst. Njegova kandidatura je bila soglasno sprejeta zato, ker je videl sovjet v njegovi osebi resničnega predstavnika zakona, o katerem je govoril pravni svetovalec v mestu. Druga dva člana sta bila Putjagin in Kurguzkin, sodni tajnik pa P ro t asov. Ko je prišla na vrsto volitev državnega tožilca in zagovornika, si sovjet ni znal pomagati. Nihče ni vedel, komu bi balo mogoče poveriti tako odgovorno dolžnost. Kar se je oglasila Vera Maksimovna:
— Dovolite, da zagovarjam Minina
jaz.
Turkejev se je radostno ozrl na njo, rekoč:
— Zakaj pa ne, prosim, če hočete.. Bodite tako prijazni
Sovjet ni imel pomislekov. Toda, kdo naj bo državni tožilec? Slednjič so sklenili pomagati si brez njega,
Naslednjega dne je začel Kločkov preiskavo.
Odredil je, da so zaprli Minina v sobo, kjer je prej stanoval Varežkin. Kločkov je naenkrat začutil v sebi žilico preiskovalnega sodnika, V pisarni si je preskrbel fascikel ter hodil z njim po baraka.li tako dostojanstveno in samozavestno, da so ga gobavci vsi v strahu pozdravljali.
Najprej je zaslišal zaprtega Daniila, potem pa Motjo. Po zaslišanju je odredil, da so zaprli tudi njo kot soudeae-ženko zločina. Ko je pa zvedel za to Turkejev, je odredil, da Motje ne smejo zapreti, ker bi utegnila ostati v tem primeru vsa naselbina brez kurjave. Motjo so pustili pri miru, toda Kločkov je smatral za neobhodno potrebno dobiti od nje podpisano izjavo, da se iz naselbine ne bo ganila.
Potem je bila zaslišana Fjokluška, ki se je preiskave silno prestrašila in to je dalo preiskovalnemu sodniku novo orožje v roke. Po dolgem in mučnem zasliševanju je Kločkov obdolžil soude-
ležbe tudi FjoMufiko. Samo logično pojasnilo Protasova, ki si ga je bil vzel Kločkov za pomočnika, da starka ne more pobegniti, jo je rešilo preiskovalnega zapora. Za Fjokiusko so bili zaslišani vsi sosedje Miranovih, ki pa niso izpovedali nič bistvenega.
Čez nekaj dni je bila preiskava končana. Doktor Turkejev se je informiral o rezultatih, potem je pa poklical sodnike. Pojasnil jim je vso zadevo, rekoč:
— Evo vam, zdaj pa sedite in sodite, toda bodite vestni in nikar ne md-sdlte na ustrelitev. Izrecite sodbo kakršno hočete, samo nikar se ne odločite za najvišjo kazen.
Obravnava se je pričela v klubskih prostorih.
Na podiju so postavili dolgo mizo, pogrnjeno z rdečim suknom. Na mizi je stala steklenica vode in kozarec Za mizo je sedel Protasov. Dostojanstveno in samozavestno je zdaj nekaj zapisoval, zdaj zopet listal po »aktih«, čeprav le-teh sploh nI bilo. Spredaj na klopi je sedel Min in, kraj njega Motja, F*jok-luška in druge priče, ki niso mogle izpovedati nič bistvenega, Kločkov je pa smatral za potrebno povabiti na obravnavo tudi te priče. Vse sodne formalnosti so bile strogo izpolnjene, čeprav nobeden izmed treh sodnikov še nikoli ni nikogar sodil in sploh še nikoli ni stal pred sodiščem niti kot priča.
Ko se je pojavil na pragu Reginin, za njim pa Putjagin in Kurguzkin, je Protasov okorno vstal in zaklicali
— Sodni dvor prihaja! Vsi so vstali.
— Sedite, — je dovolil Protasov, ko so sodniki zavzeli svoja mesta.
V dvorani so bili zbrani skoraj vsi prebivalci naselbine, razen bolnikov, ki so morali ostati v postelji,
S svečanim glasom je začel Reginin čitati:
— V imenu ruske sovjetske socija-listične republike otvarjam obravnavo. — Vzel je »akt«, ga odprl In začel citati obtožnico. Komaj je pa začel črtffi-ti, je Protasov znova vstal in vnkRtf-ndl:
— Vstanite!
Ljudje v dvorani so zamolklo La-godrnjali, vendar so pa vstali. Regmin se je začudeno ozrl na Protasova, Protasov je enako začudeno pogledal Regi-nina. Potem je Reginin zamah.niil z roko in zaiklical z mogočnim glasom:
— Sedite!
Motja je prestrašeno zrla na stroge sodnike. Naslonjen na palico je zrl Mi-nin v tla. Reginin se je ulkvarjal z obtožnico, ki jo je bil sestavil Kločkov. Napisana je bila v okornem jeziku in podobna bi bila pravnemu dokumentu, Če bi bili v nji našteti paragrafi, po katerih je bil Minin obtožen.
Sodnikov pa ni to prav noč motilo. Reginin je črtal in čital, Protasov je pa napenjal vse sile, da bi sproti zapisal v protokol vse prečitano. Ker je hrla njegova roka preslaba, da bi zapisala vse besede predsednika sodišča, se je Protasov proseče oziral na predsednika, predsednik pa vprašujoče nanj, ker ni vedel, kaj hoče od njega,
V zaključku obtožnice je bilo rečeno: Daniil Vasiljevič Minin in Matrjo-na Mihajlovna Mininova, oba ruske narodnosti, oba kmečkega rodu, doma iz nižnetagilskega okraja uralske oblasti, sta obtožena zasnovanega, premišljenega umora v g-ski naselbini gobavcev le-čenega gobavca Ksenofonta Prohorovi-ča Varežkina, ki je kazal proti koncu svojega življenja znake duševne bolezni. Prvo obtoženi je obtožen lastnoročnega umora duševno bolnega Varežkina, druga pa, da je zavedno pomagala svojemu možu (obtožnica ob koncu ni niti z besedico omenila, v čem je obstojala ta pomoč).
Dalje je bfflo povedano, kako je btl umor storjen in kako ga je morilec pripravljal. Sledil je umorjenčev življenjepis in tudi življenjepis Minin ovih, potem so prišle izpovedbe prič, nazadnje pa zaključki
V predmestju Budimpešte so našli v četrtek na klopi truplo elegantno oblečenega moža. Kraj njega so ležale tablete luminala in skoraj prazna steklenica vina. Policija je ugotovila, da gre za zdravnika dr. Alfreda Pethes a iz Budimpešte. Pod njegovo glavo so našli dve pismi, prvo naslovljeno na policijskega svetnika na policijskem ravnateljstvu, ki zrna referat samomorov, drugo pa na reformist ičnega duhovnika Jasno je bilo, da si je dr. Pethes končal življenje.
Pokojni je bil star 47 let in bil je ena najzanimivejših postav Budimpešte. Iz njegovih pisem je razvidno, da je šel v smrt zaradi izčrpanosti in preutrujenosti. Na prazen želodec je za-vžil 12 gramov 1 um ina 1 a, raztopljenega v vinu. Dr. Pethes je bil znan hipnoti-zer in prvotno je igral fagot v budimpeštanski operi. Leta 1919. je pa slučajno spoznal, da je izvrsten hipnoti-zer in prihodnje leto je postal asistent nekega znanega budimpestanske-ga zdravnika za živčne bolezni. Kmalu je zaslovel s svojimi hipnotičnimi leče-nji. Navzlic ostremu protestu budimpeštanskih zdravnikov, da ima njihov kolega za asistenta mazača, ki je dovršil samo štiri razrede srednje šole, je vlada dovolila zdravniku, da je smel obdržati Pethesa kot asistenta.
Pethes je bil že poročen z neko pianistko, vendar je pa pridno študiral in leta 1929. je dosegel na Dunaju zdravniško diplomo. Potem se je vrnil v Bu-
TVbovlje, 28. aprila. Minilo je leto dni, odkar je blagopokojni nas narodni junak general Rudolf Maister položil temelje naši novi narodno obrambni organizaciji, Legiji koroških borcev, s tem, da je dal sedanjim vodilnim funkcionarjem glavnega odbora legije idejne smernice za sestavo pravil, ki jih je pozneje tudi Se lastnoročno popravil. Blagopokojni general Maister je v svojem Mariboru pač prav dobro videl in čutil, da preti nafti severni meji vedno večja nevarnost od nevzdržno prodirajocega germanizma. Zato je afclsnH zbrati vse narodno obrambne sile, zlasti pa vse nekdanje borce na severu, jih združiti v enotno obrambno falango ter se združeno zoperstaviti s severa prodirajoči germanizaciji* Osvoboditelj naše severne meje pa žal ni dočakal uspehov svoje lastne tvorbe — Legije koroških borcev —, ki jo je s tolikim idealizmom in ljubeznijo do svoje zemlje in naroda ustvaril.
Ob prerani smrti nam je veliki pokojnik zapustil dragoceno dedscino, zapustil je svojim zvestim borcem svojega junaškega duba, svojo plemenitost in odločnost ter brezmejno ljubezen do naroda in domovine, ki naj bo svetel zgled vsem, kako se naj ceni in čuva s težkimi žrtvami pribor-jena narodna svoboda in svobodna domovina.
Izvršujoč poslednjo zeljo svojega nepozabnega vodje, pokojnega generala Maistra, stopajo koroški borci v zbor! <*am se je te dni ustanovila glavna Legija koroških borcev v Trbovljah, se že z vseh strani javljajo bivši koroški borci, tako Slovenci, kakor Srbi in Hrvati, ki žele pojasnila, kakšni so nameni in cilji Legije koroških borcev.
Ker glavni odbor legije ne more hkrati na vsa Številna vprašanja podrobno odgovarjati, pojasnjujemo tem potom, da je Legije koroških borcev strogo nadstran-
dimpešto in otvoril prakso kot zdravnik za živčne bolezni. Njegovo ime je bilo znano v zdravniških krogih po vsem svetu in mnogi strokovni listi so priob-čevali poročila o njegovih hipnotičnih lečenjih. Mnoge madžarske magnate je s svojo metodo odvadil piti in kaditi. Posebno je zaslovelo njegovo ime, ko je telefonrčno odvadil nekega madžarskega magnata na deželi kaditi. K Pe-thesu so zahajali tudi mnogi politiki, da bi izgubili tremo. Dr. Pethesa so često videli na galeriji v parlamentu, kako opazuje svoje pacijente in se smehlja, videč, da so po kratkem hipnotičnem lečenju izgubili vso tremo. Pethesovo hipnotično lečenje ie trajalo včasih samo dve minuti.
Pethes se je nedavno vpisal na madžarsko univerzo v Pecuhu, hoteč nostrificirati avstrijsko zdravniško diplomo in jutri bi bil v Pečuhu promoviran, še v sredo je dobre volje pisal s svojo ženo prijateljem in znancem vabila na svojo promocijo. Nihče ni slutil, kaj se dogaja v njegovi duši. Popoldne je naenkrat odšel iz ordinacije. Pred odhodom je dejal služkinji, da se vrne šele zvečer. Toda vso noč ga ni bilo nazaj, zjutraj je pa dobila žena od njega pismo, v katerem jo prosi odpuščanja. Zagonetka je, kaj je pognalo v smrt moža, ki je bil dosegel kot zdravnik toliko uspehov in ki ni imel nobenih skrbi. Življenje si je končal baš pred dosego svojega žrvijenjskega cilja, madžarskega medicinskega doktorata.
karska, vsenarodna in izrazito narodno-obrambna organizacija, katere glavna naloga bo, da se bo z vso intenzivnostjo borila za enakopravnost nase narodne manjšine na Koroškem in nemške v Jugoslavija, kajti v šolah na Koroškem se naša mladina — kri nase narodne krvi — sistematično raznaroduje, dasiravno je Avstrija po saintgerm ai nafci mirovni pogodbi obvezana vzdrževati za našo narodno manjšino manjšinske šole, kakor jih vzorno vzdržuje nada država nemški narodni manjšini v Jugoslaviji. Spričo vseh krivic in v očigled takega ponižanja nase narodne časti se prebuja v nas koroških borcih stari duh, junaški duh generala Maistra, poročnika Malgaja in drugih junakov, ki leže v zapuščenih grobovih ob Zilli, Beli in Dravi in ob severnih obronkih Karavank, dviga se užaljeni narodni ponos, ki terja pravdo! Nič več in nič manj ne zahtevamo, kakor samo pravico, pravico za vse enako; enakopravnost med obema narodnima manjšinama, t. j. nemško v Jugoslaviji in našo v Avstriji, to je poglavitni cilj Legije koroških borcev, ki ga hočemo doseči.
V Legiji koroških borcev pa bomo v smislu pravil gojili tudi vojno tovarištvo, ki nas je koroške borce spajalo v mladi jugoslovenski armadi ob rojstvu Jugoslavije v borbah za svobodo zibelke slovenstva — tužnega nam Korotana V legiji bomo skušali združiti vse številne koroške borce, Slovence, Srbe in Hrvate, ki so se borili po prevratu za svobodo tužnega Korotana. Legije ne bomo širin le v Slove-ni_p, marveč nočemo zanesti nado tovari -ško narodno-obrambno idejo tudi med tovariše na jugu naše države, saj je znano, da se je borilo na Koroškem 5 polkov srbskih borcev, 1 polk hrvatskih borcev in vsi slovenski polki. BaŠ zaradi tega postane legija vsenarodna obrambna organizacija, ki bo delala na teritoriju vse države. Blagopokojni general Maister je pa pri ustanavljanju legije mislil tudi na naraščaj. Tako je vstavil v osnutek pravil tudi določbo, da so poleg rednih koroških borcev lahko člani legije tudi vsi v jugoslovenski vojski shiživši vojaki, čeravno se niso borili na Koroškem. S tem bo na eni strani legija dobila močan in trajen naraščaj mlade, disciplinirane jugosl. vojne generacije, na drugi strani pa bodo s tem zainteresirane najširše plasti našega naroda v vseh krajih naše države za slovenski Ko-rotan, kar je neobhodno potrebno, če hočemo doseči uspehe v tem pravcu.
Ne smemo pa tudi pozabiti naših pokojnih tovarišev, ki so padli pred 16. in 17. leti v borbah za svobodo slovenske Koroške in sedaj snivajo večen sen v zibelki slovenstva Vsi kulturni narodi so že zbrali trupla in kosti svojih sinov sirom evropskih bojišč, kjer so jim uredili skupna grobišča. Dasiravno pozno, bomo skušali tudi mi urediti zapuščene grobove naših na Koroškem padlih tovarišev ter jun po možnosti pripraviti dostojno skupno grobišče.
Legija pa bo v dosego svojega namena sodelovala tudi z vsemi narodn o-obramb-nimi organizacijami, da se na eni strani ustvari močna narodno-obrambna fronta, na drugi strani pa vzbudi med našim narodom čim večje zanimanje za slovensko Koroško, s čimer se bo budila tudi narodna zavest in skupnost našega naroda.
V ostalem bo delovala Legija koroških borcev tudi na prosvetnem, zdravstvenem, gospodarskem, socialnem in obče kulturnem preporodu in napredku našega naroda in kakor bo pospeševala tudi razvoj slovanske solidarnosti, ki bo nekoč edina rešila iz tujine in združila vse Slovane v veliki slovanski zajednici.
Iz opisanih smernic, ki so namenjene predvsem naši javnosti, je jasno razbrati, da je Legija koroških borcev eminentno važna narodn o-obrambna organizacija ki
bo delovala v smislu pravil edinole za dobrobit in obrambo našega naroda in države.
Oni tovariši koroški borci, ki so pripravljeni na podlagi gornjih smernic ustanoviti poverjeništva in krajevne odbore v posameznih krajih, naj javijo svoje naslove glavnemu odboru LKB v Trbovljah, kjer prejmejo pravila in podrobna navodila glede snovanja poverjeništev in krajevnih odborov. Glavno poverjeništvo za Ljubljano ter bivšo ljubljansko oblast je prevzel znani koroški borec tov Dragoljub Milivojević, podpolkovnik v p. v Ljubljani. Alaksandrova cesta 16/1. Glavno tajništvo LKB, Trbovlje.
1. maj v Rusiji
Prvi maj bo letos v sovjetski Rusiji v znamenju vojaške moči in proslavili ga bodo zelo svečano. Vsa Rusija od arktičnih otokov do Vladivostoka in do poljske meje se pripravlja na proslavo delavskega praznika, ki bo največja in najpompoznejša v zgodovini Sovjetske Rusije. 1. maja bo prisostvovalo več sto tisoč vojakov in milijoni civilistov veliki vojaški paradi, ki naj pokaže, da se Rusija ne boji nobenega napada od zunaj. Ruski tisk namiguje, da sluti Rusija sovražnika bolj na zapadu nego na vzhodu.
Poveljnik leningrajskega vojaškega okrožja L P. Belov je izjavil: >Mi, možje iz Leningrada, zahtevamo čim večjo vojaško pripravljenost, ker smo preblizu meje. Prvomajska parada naj pokaže, da smo na svojem mestu.« Poveljnik beloruske divizije rdeče armade P. Uborijevič je v Minsku izjavil: »Ta del rdeče armade, ki stoji na pragu kapitalizma, bo pokazal svetu, da hoče 170 milijonov pripadnikov našega naroda nemoteno nadaljevati svoje rnirno delo. Kapitalistične vlade naj izprevidijo, da ne morejo postaviti armade, ki bi bila rdeči armadi enakovredna,« Tudi arktična zimska posadka na Dicksonovem otoku priredi parado obo<ro<žeaiih oddelkov in potom radia se udeleži prvomajske svečanosti v ruskih velikih mestih.
Kako bo čez 100 let
V New Yonku so proslavili te dni 301etnico ustanovitve kemične industrije v Ameriki. To priliko je porabil predsednik ameriškega društva za kemijo Thomas Migby, da je spregovoril o delovnem dnevu človeka čez 100 let, torej leta 2035.
Čez 100 let se bo človek zjutraj zbudil po prijetnem spanju ki sanjah, ki jih bodo zbujale posebne pilule. Zlezel bo izpod odeje, narejene iz posebnih vlaken in težke samo nekaj dekagra-mov, in svojo pižamo bo vrgel v koš za odpadke. Pižame bodo namreč narejene iz celuloze in bodo tako poceni, da ne bo vredno nositi navadne pižame odnosno dajati jo v perilo, ker bi stalo pranje več, kakor nova pižama iz celuloze. Zobnih šcetk ne bo več. Ljudje si bodo čistili zobe s posebno raztopino, ki bo razkrajala zobmi kamen, obenem pa osveževala čeljusti. Tudi britja ne bodo več poznali, kocine bo lahko človek čez 100 let odstranil hitro s tem, da bo rabil nekaj kapljic depilatorja.
Vse jestvine bodo iz absolutno prebavljivih živil. Kurje jajce bo čez 100 let veliko kakor nogometna žoga, kajti kure bodo hranili s posebno hormonsko snovjo, da bodo velike kakor prašiči. Tudi prašiči bodo dobivali to krmo in veliki bodo kakor krave, krave bodo pa velike kakor sloni. Delalo se bo samo dve uri na dan. Ves drugi čas bodo ljudje lahko porabili za izlete ali za potovanja v međuplanetarni prostor. Kemiki preskrbe Mars z vodo, Venero pa z ugodno atmosfero, tako da bodo lahko ljudje z zemlje za izpremembo živeli tudi na Marsu in Veneri
Škoda, da teh lepih časov ne bomo dočakali.
Prva smrtna kazen za ugrabitev-
Vrhovno sodišče ameriške države Missouri je zavrnilo vzklic 321etnega Walterja Mc Geea, ki je bil obsojen na smrt zaradi ugrabitve. Vrhovno sodišče je odredilo, da bo Mc Geea 10. maja obešen. To bo v Ameriki prva smrtna kazen za ugrabitev. Država Missouri je uvedla smrtno kazen za ugrabitev že pred 32 leti, toda ta zakon še ni prišel do praktične veljave in šele zdaj se bo prvič izvajal.
Mc Gee je ugrabil 25. maja 1933 s svojimi pomočniki milijonarjevo hčerko v Kansas City Mary Mc Elny, in sicer naravnost iz njene kopalnice. Ugrabitelji so jo položili v avtomobil, pokrili z odejo in se vozili z njo skozi vse mesto. Zaprli so jo v predmestju v klet in jo priklenili z verigo k steni Mc Gee se je potem pogajal z njenim očetom glede odkupnine in ko mu je bila izplačana, je milijonarjevo hčerko izpustil. Aretirali so ga v mestu AmaviUo, kjer je kupoval nov avto, pa se je zadržal, ker je hotel imeti v avtu tudi radio. Predno je bil pa radio montiran, je policija ugrabitelja prijela Po razglasitvi smrtne obsodbe je Mc Gee proklel poroto in sodnike.
„Menza44, Tvrševa cesta št. 21
nudi dobro domačo hrano po izredno nizki ceni:
KAVA, velika Din 1.50, ČAJ Din 2.— KOSILO: Din 3.—, Din 4.—, Din 6.— CELODNEVNA HRANA Din 8.—, 10.—
Abonenti  se sprejemajo. — Mlečna in druga jedila
vedno na razpolago. DOMAČE TESTENINE! DOMAČA MAST!
Se priporoča FRANKA RUS.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
Ignacij Lampič
sod. pis. višji oficijal v pokoju
dne 28. t. m. ob 23. uri po dolgi, muka-polni bolezni, previden s tolažili sv, vere. v 83. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 30. aprila 1935, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Fugnerjeva ul. št. 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. aprila 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Brex posebnega obvestil*
Obttna Ljvbljao* Mestni pogrebni tavod
PRODAM
Beseda 60 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
TRGOVSKO OPREMO
proda Kuhar, Žalec.
mtUBBBUk vrata naprodaj. — Vprašati: Gostilna, Mestni trg št. 13. 1545
SLUŽBE
Beseda 00 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
USNJAR. POMOČNIKA sprejme Mokronofika tovarna usnja, Mokronog.
RAzno
Beseda 50 par, davek 2 Din NajmanJH znesek 7 Din
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 27/L
IZREDNO POCENI
TS DOBRA OBLAČILA,
moško perilo itd. kupite najbolje pri
PBESKEBJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14
ZA MAJ/ DENARJA
DOST* MUZRE!
Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo ln kupujemo. — ELEK-TROTON d. z o. z., oasaža nebotičnika.
Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJF
Iz lekarne DR O. PIOOOUJA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/1
POSEST
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din BUSA V LJUTOMERU
naprodaj. — Po izve se: D robnik, Ljutomer.
NOVO HI&O "™ v okolici Kranja prodam za 45 tisoč dinarjpv. — Strahin št 71, pošta Naklo.
POZOR! Da se sigurno obvarujete proti moljem, shranite svoje krznene
predmete pri
L WANER, LJUBLJANA« Sv. Petra c 9, kjer se jih čez poletje tudi popravlja po Izredno nizkih cenan.
1408
Smotri in cilji
Legije koroških borcev
Legija postane vsenarodna obrambna organizacija, ki bo delovala na ozemlju vse drŽave
Urajoje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za opravo tn tnaeratnl del Usta Oton ChrlstoL — Val t Ljubljani