OŠ (SI festivalkras 2011 Sredür 10- üvguítrob^r uri Srurio in Giordano v kvizir m Lep D jt¿ b i ti itün< DIVAČA /Skiatelljnova hka Naš intervju: pesnica in igralka Maja Gal Štromar / 10 Primorski Kdo bo krmaril italijansko barko? Marko Marinčič Italijanska barka plove na viharnem morju globalne gospodarske krize. Valove dodatno dviguje veter špekulativne ofenzive, o kateri bi bilo vredno razmisliti, kdo jo neti, komu koristi, kateri so njegovi cilji. Vendar o tem kdaj drugič. Ostanimo pri Italiji. Na istem viharnem morju so tudi druge barke, toda morski psi špekulacije so zavohali, da utegne biti italijanska lažji plen. Od vedno zadolžena država se je v tem ključnem trenutku namreč znašla tudi brez pravega krmarja. Kdor naj bi bil kapetan, se doslej ni veliko menil za krmarjenje, zaseden kot je bil na bunga bunga zabavah pod palubo. Ko je že imel kako skrb, so to bili najprej njegovi osebni interesi in akrobatsko izmikanje roki pravice skozi šivan-kino uho za lastne potrebe prirejenih zakonov. Če je kapetan tak, tudi posadka ni boljša. Naj nam bo prizaneseno naštevanje ministric in ministrov, katerim ne bi zaupali niti odborništva v rojstni občini, kaj še mesto v vladi. Dovolj naj bo ugotovitev, da se sredi niča, ki ga obdaja, minister za gospodarstvo zdi resna in strokovno podkovana oseba. Pa to menda ni, saj je po izobrazbi pravnik in po poklicu fiskalist, ne ekonomist. To je stanje na krovu barke, ki jo krizni vihar premetava med čermi in drugimi evropskimi barkami. Nič čudnega torej, če je za krmilo poprijel kdo drug. Predsednik Evropske centralne banke Trichet je obljubil rešilni jopič odkupa italijanskih državnih obveznic, obenem pa izdelal točen vladni program, ki se mu bo moral Berlusconi podrediti. Merklova in Sarkozy sta pristavila »do konca septembra«. Nekdanji evropski komisar Mario Monti zato ocenjuje, da je v Italiji »politična« vlada le navidezno na oblasti, v resnici pa odloča »nadnacionalna, tehnična in tržna vlada« s sedeži v Bruslju, Frankfurtu, Berlinu, Londonu, New Yorku. Premier Berlusconi je do zadnjega hlinil optimistično razpoloženje in prikrival državljanom, da je voda zalila že dobršen del podpalubja. Sedaj drugi odločajo, kdo in kako bo mašil luknje. Račun bomo seveda plačali državljani z dodatnimi udarci sekire po naših dohodkih, pokojninah, invalidninah, javnih storitvah in sindikalnih pravicah, z novimi dajatvami in izgubo davčnih odtegljajev, vsaj tisti, ki davke plačujemo. Obetajo se težki časi. Vprašanje je, ali bo italijanska družba sploh sposobna spet vzeti usodo v lastne roke ali pa bo brez kančka dostojanstva sprejemala, da drugi vihtijo sekiro, ki tepe po nas. dnevnik TOREK, 9. AVGUSTA 2011_ Št. 188 (20.203) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Težki pogoji v zameno za odkup državnih obveznic Evropska centralna banka narekuje Italiji nove ukrepe Opozicija ocenjuje, da smo »pod komisarsko upravo«tujine gospodarstvo - Kljub napovedi ukrepov s strani G7, G20 in ECB Znižanje bonitetne ocene ZDA potopilo borze po vsem svetu NEW YORK, LONDON - Potem ko je bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) v petek prvič v zgodovini znižala kreditno oceno ZDA, so borze po svetu zabeležile občutne padce. Vlagateljev niso pomirile niti napovedi ukrepov s stra- ni G7, G20 in Evropske centralne banke (ECB). Napovedi ukrepov pa niso pomirile trgov. V rdečem so sklenile azijske in evropske borze, prav tako se globoko v negativnem območju je obtičal ameriški Wall Street (na sliki). Ameriški pred- sednik Barack Obama pa je včeraj zagotovil, da so ZDA bile in ostajajo država z najvišjo kreditno oceno in da ni nobenega dvoma, da ne bi bile sposobne poravnavati svojih obveznosti. Na 11. strani RIM - Evropska centralna banka je v zameno za pomoč v obliki odkupa njenih državnih obveznic naložila Italiji breme težkih pogojev. Trichet in Draghi sta izdelala recept dodatnih varčevalnih ukrepov, ki jih bo morala sprejeti Ber-lusconijeva vlada, Merklova in Sarkozy pa sta določila tudi rok: najkasneje do septembra. Za državljane se napovedujejo dodatni boleči ukrepi. Opozicija je ogorčena. Ocenjuje, da je vlada dejansko pod ko-misarsko upravo, da prikriva, koliko je v resnici hudo stanje v državi, toliko, da je prisiljena ukrepati pod taktirko drugih. Na 4. strani Že 23. srečanje treh Slovenij na Višarjah Na 2. strani Intervju: nadzornik Luca Caburlotto Na 3. strani Tržaški prostorski načrt: zapadle zaščitne norme Na 5. strani Romoli nasprotuje področnim analizam Na 12. strani Gorica bo dobila svoj prvi električni avtobus Na 13. strani repen - Kraška ohcet 2011 Najprej predavanje o slovenskih fantovščinah REPEN - Pred praznovanjem strokovno predavanje o enem od sestavnih delov Kraške ohceti, se pravi o fantovski. V Kraški hiši je v soboto zvečer prof. Ivan Florjanc dopadljivo spregovoril dokaj številnim poslušalcem o pomenu slovenskih fantovščin. Podčrtal je, da slovenske fantovščine niso bile samo povezane s petjem, pač pa so predstavljale izvirno obliko demokratične vaške ureditve, ki sega v zgodnji srednji vek in je v teku stoletij vse do nedavnega skrbela za marsikaj po naših vaseh. Zanimiv večer so organizirali KD Kraški dom, Zadruga Naš Kras in Občina Repentabor. Na 8. strani gorica - Obnova v ulicah Brolo in Puccini Na slovenskih šolah delajo s polno paro 2 Četrtek, 11. avgusta 2011 ALPE-JADRAN / luka koper - Po osemdnevni stavki žerjavistov in protestu pogodbenih delavcev Delo v pristanišču se vrača v normalne tire Za odpravo vseh zamud pa bodo potrebovali dva do tri tedne -1,3 milijona evrov izpada dohodkov KOPER - Delo v Luki Koper se vrača v normalne tire, čeprav bodo potrebovali od dva do tri tedne, da bodo odpravili zamude, ki so nastale zaradi osemdnevne stavke žerjavistov ter protesta pogodbenih delavcev, so zapisali v upravi Luke. "S tega vidika sta najbolj na udaru kontejnerski in pa terminal za generalne tovore", so zapisali v Luki Koper. Kot pojasnjujejo, delo že poteka normalno, odpravljeni pa so tudi zastoji v pristanišču. Glede odprave zamud je bolj optimističen predsednik nadzornega sveta Luke Koper Janez Požar, ki meni da bi bile zamude lahko odpravljene že v nekaj dneh. Stavka, ki se je končala v petek, je po ocenah Luke povzročila za 1,3 milijona evrov neposrednega izpada dohodkov. Uprava Luke Koper je včeraj tudi prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da so s sindikatom žerjavistom v petek zaključili pogajanja in dosegli prekinitev stavke, zato delo v pristanišču poteka nemoteno. Podpisnici sporazuma sta sklenili socialni mir, ki bo trajal najmanj leto dni ter se zavezali k nadaljevanju konstruktivnega dialoga. Predstavnik stavkovnega odbora žerjavistov Mladen Jo-vičič je povedal, da so žerjavisti zadovoljni z dogovorom, vendar pa o podrobnostih dogovora ne govori, saj so se tako dogovorili z upravo Luke Koper. Prav tako je uprava sklenila dogovor z delavci Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (IPS) in njihovimi delodajalci. Dogovor vsebuje ugotovitev, da je bil upor delavcev IPS upravičen ter da delodajalci vključno z Luko ne bodo izvajali sankcij zaradi udeležbe na protestu. V sindikatu IPS so sicer zapisali, da so s protestom veliko dosegli, čeprav s samim dogovorom niso zadovoljni, saj se zavedajo, da bo pot do priznanja njihovih delavskih pravic še dolga. Z upravo so podpisali tri točke sporazuma, ki med drugim vsebujejo zavezo, da se bodo do petega septembra tarife za storitve IPS dvignile za pet odstotkov. Delodajalci IPS so se zavezali, da bodo to povišanje v celoti prelili v plače delavcev, Luka Koper pa se je zavezala, da se v roku 30 dni sklene kolektivna pogodba, ki bo veljala za vse delavce, neodvisno od podjetja. Sindikalni centrali Alternativa in Solidarnost pa sta včeraj preklicali za 17. avgust napovedano enourno opozorilno stavko. Stavkovna odbora Solidarnosti in Alternative, ki sta opozorilno stavko napovedala v bran stavkajočim žerjavistom v Luki Koper, sta včeraj ugotovila, da je uprava Luke Koper preklicala postopke izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi članom stavkovnega odbora sindikata žerjavi-stov in s tem ponovno zagotovila spoštovanje pravnega reda. (STA) anketa - Mnenje bralcev Dela V zadevi Patria je podkupovanje bilo, sodnega epiloga ne bo LJUBLJANA - V zadevi Patria je prišlo do podkupovanja, meni precejšnja večina sodelujočih v tokratni anketi Dela, a da bo zadeva dobila sodni epilog, jih večina ne pričakuje. Trdno pa je njihovo prepričanje, da imata v Sloveniji in Avstriji v tej zadevi vloženi obtožnici politično ozadje, piše včerajšnje Delo. V primeru Patria je obtožnico zoper vpletene po slovenskem vložilo tudi avstrijsko tožilstvo. Večina vprašanih oz. 59,3 odstotka jih sodnega epiloga ne pričakuje. Da bo zadeva dobila sodni epilog, jih meni 29 odstotkov. Podkupovanje je glavni očitek v zadevi Patria in znatna večina vprašanih je prepričana, da je do njega res prišlo. Tako je odgovorilo tri četrtine vprašanih oz. 76,7 odstotka. Da podkupovanja ni bilo, jih je menilo 13,9 odstotka. Primerjava obeh odgovorov pokaže, da predvsem tisti, ki menijo, da obtožnica zoper vpletene ne bo dobila sodnega epiloga, pravijo, da je v zadevi Patria prišlo do podkupovanja, ugotavlja Delo. Sodelujoči v Delovi anketi menijo, da naj politik, ki je obtožen prejemanja podkupnin, nemudoma odstopi. Tako je odgovorilo 77,1 odstotka vprašanih. Da bi lahko svojo funkcijo opravljal do zaključka sodnega procesa, jih je odgovorilo 18 odstotkov. Le malo, 3,3 odstotka pa bi jim dopustilo nemoteno nadaljevati delo. Obtožnici v Sloveniji in v Avstriji v zadevi Patria imata po mnenju 74,2 odstotka vprašanih politično ozadje. Nasprotnega mnenja, da političnega ozadja ni, jih je bilo 18,6 odstotka. (STA) murska sobota - 19. mednarodni romski tabor Do sobote o romski zgodovini, kulturi, drugih in drugačnosti MURSKA SOBOTA - V dijaškem domu v Murski Soboti se je včeraj začel 19. mednarodni romski tabor. Okoli 60 udeležencev iz petih držav se bo do sobote ukvarjalo z romološkimi temami, ob zgodovini in kulturi ter spoznavanju drugih in drugačnosti pa bodo veliko pozornost namenili tudi izobraževanju Romov v izgnanstvu. Od prvih taborov do danes je bil po besedah direktorice Urada za razvoj šolstva na slovenskem ministrstvu za šolstvo in šport Andreje Barle Lakota dosežen velik napredek. Zadnjih deset let pa so bili storjeni veliki koraki predvsem zato, ker Zveza Romov Slovenije (ZRS) skupaj z vsemi drugimi vodi politiko do romskih vprašanj in skrbi, da se razvija romska identiteta, in to ne le s tem, da opozarja, pripoveduje, ampak da praktično dela in izvaja projekte. "ZRS je edina v Evropi, ki je bila sposobna voditi evropski projekt Romski pomočnik in v zvezi z njim ne gre samo za to, da je več otrok hodilo v šolo, gre za to, da romski starši, romski pomočniki šolo zares razumejo kot vrednoto. In romskim pomočnikom gre vsa zahvala, da je šola postala osrednja tema življenja in osrednje vprašanje, ki ga želijo Romi tudi sami razreševati," je po- vedala Barletova. Dodala je, da gre za to, da so Romi sami dobili samozavest, da lahko vstopajo v šolo in tvorijo neke vrste most med šolo in družino, ta projekt pa je dobil v Evropi posebno priznanje. Romolog Rajko Djuric je opozoril, da je med 12 milijoni Romov veliko znanih in pomembnih ljudi, prav njihova afirmacija pa je dober način za zbliževanje med Romi in Neromi. "Sinteza med Romi in Neromi je izjemno pomembna za razumevanje in skupno življenje v različnih državah, kjer živimo in so tudi naše države," je dejal Djuric. Dragoljub Atanackovic iz Srbije, ki je predstavil razstavo o materialnih elementih romske kulture v jugovzhodni Evropi, iz katere naj bi prihodnje leto v Sloveniji nastal romski muzej, pa je poudaril, da razstava dokazuje, da so Romi običajen narod kot vsi drugi, da niso berači, tihotapci in kriminalci, pač pa delavci, ki imajo svojo zgodovino. Na taboru bodo med drugim govorili o zgodovini in kulturi Romov, njihovem aktivizmu, pravopisu, izobraževanju v državah srednje Evrope, književnosti, interkulturnih kompetencah in komunikaciji učiteljev, romskih ženskah v Prekmurju in usposabljanju policistov v večetnični družbi. Na Pohorju letos že 15. tabor slovenskih otrok po svetu MARIBOR - Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa letos petnajstič organizira vsakoletne je-zikovno-družabne počitnice - Tabor za otroke slovenskega rodu po svetu. Ideja po prirejanju takega tabora se je porodila pri rojakih, ki živijo izven državnih meja Slovenije v želji, da bi njihovi otroci imeli priložnost spoznati tako naravno, kot kulturno dediščino domovine svojih staršev ali starih staršev. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa tako že od leta 1996 dalje pripravlja tabor slovenskih otrok, ki je potekal v različnih slovenskih krajih: v Lepeni, na Vačah, v Šentjurju pri Celju, v Kobaridu, na Jezerskem, v Podzemlju v Beli krajini in še drugje. Letos od 6. do 13. avgusta poteka v domu Milana Zidanška na Hočkem Pohorju (v bližini Maribora). Prijavljenih je 40 otrok od 10. do 15. leta starosti. V dopoldanskem času poteka pouk slovenskega jezika, v popoldanskem pa različni ogledi, delavnice in športne aktivnosti, ki jih poskušajo prilagoditi glede na vreme. Na Zaloški trčila rešilca LJUBLJANA - Na Zaloški cesti v Ljubljani sta včeraj nekaj minut čez 10. uro trčili reševalni vozili. Po ugotovitvah ljubljanskih policistov je 57-le-tni voznik rešilca, ki je vozil iz smeri Fužin proti centru Ljubljane, pri UKC Ljubljana zavil levo in pri tem zaprl pot 31-letnemu vozniku rešil-ca na nujni vožnji, ki je prehiteval starejšega kolega. V nesreči so se 31-letni voznik in dva potnika v njegovem vozila lažje poškodovali. Prav tako je lažje poškodbe utrpela tudi potnica v drugem rešilcu. Po oceni policistov je na vozilih nastalo za okoli 8000 evrov škode. Slovenski kombi na Pagu v morje porinil ferrarija ZADAR - Trenutek nepazljivosti je bil dovolj in luksuzni športni ferrari je z nosom končal v morju na Pagu, poroča hrvaški Jutarnji list. V nesreči je kombi z ljubljansko registracijo vanj trčil od zadaj, luksuzni avtomobil pa je odneslo s ceste v morje. Namesto "poskočnega konjička" je tako postal "morski konjiček", je komentiral časnik. Do nesreče je prišlo včeraj zjutraj v kraju Jakišnica na otoku Pagu. Kriva naj bi bila tehnična okvara zavor na kom-biju, navaja hrvaški časnik. Roadster ferrari 360 Modena spider je k sreči v morje priletel le z nosom, njegov V8 motor, ki ga ima v zadku, pa je ostal na suhem. Vseeno je od zadaj lepo po-tolčen, lastnik tega luksuznega avtomobila, ki naj bi še vedno dosegal cene okoli 70.000 evrov, pa bo moral počakati na servis. višarje - Na tradicionalnem romanju treh Slovenij prebrali predavanje zaradi bolezni odsotnega Viljema Černa Letos v znamenju Beneške Slovenije ŽABNICE - Na Višarje blizu tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo so v nedeljo že triindvajse-tič romali Slovenci iz zamejstva, izseljenstva in domovine. Letošnje romanje, ki ga pripravljajo izseljenski duhovniki in Rafaelova družba, podpira pa ga urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo v znamenju Beneške Slovenije. V slabem in spremenljivem vremenu se je romanja udeležilo več sto Slovencev. V polni božjepo-tni cerkvi je maševal ljubljanski nadškof in metropo- Na Višarjah so se v nedeljo že triindvajsetič zbrali slovenski romarji iz zamejstva, izseljenstva in domovine lit Anton Stres, slovensko vlado pa je zastopal državni sekretar urada vlade za Slovence po svetu in v zamejstvu Boris Jesih, ki je po pozdravu predsednika Zveze evropskih izseljenskih duhovnikov Janeza Puclja poudaril izjemen pomen romanja treh Slove-nij, a si je tudi istočasno zaželel, da bi odslej govorili o eni sami in edini Sloveniji. Luisa Cher je prebrala predavanje profesorja Viljema Černa iz Terske doline, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti romanja. Černo, ki je sam sin Beneške Slovenije, je podal prikaz raznarodovalne politike italijanske države do beneških Slovencev vse od leta 1866, ko so beneški Slovenci prišli pod Italijo, a hkrati tudi v teh najbolj temnih časih raznarodovanja videl svetle točke. To so bili predvsem beneški duhovniki, izobraženci in vsi ostali, ki so ostali zavezani slovenski besedi, beneškemu narečju, ter ga ohranili tudi v času najhujšega fašističnega in povojnega pritiska na Slovence. Orisal je raznarodovanje in razkrščevanje, kot je sam poimenoval poitalijančevanje priimkov in slovenskih imen, ter tudi vztrajnost beneških Slovencev, orisal uspehe dvojezične šole v Špetru, njeno državno priznanje in prikazal današnjo vitalnost beneških Slovencev, predvsem pa v sedanji demokratični Sloveniji videl tisto duhovno domovino vseh Slovencev, ki mora vse Slovence povezovati. "Danes smo v skupni evropski hiši in ne želimo odpasti od svoje kulture, temveč ohraniti izvirni jezik, avtentičnost. Odpreti moramo nove poti. Zavedati se moramo, da moramo nujno ostati skupaj," je poudaril in dodal, da je treba na podlagi avtohtone kulture razviti gospodarstvo in načrtovati razvoj na obeh straneh hribov in gora. Evropski poslanec Lojze Peterle je pozval, naj se Slovenci med seboj povezujejo, ne glede na to, kje živijo. Sicer pa se je romanja treh Sloveniji udeležilo več slovenskih kulturnikov in predstavnikov političnega življenja, med njimi štirje nekdanji slovenski ministri. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je v pridigi spregovoril o sedanjih časih. "Tudi vsak človek se prej ali slej znajde v valovih nevarnosti in preizkušenj. Ravno tako tudi narod. A za vsakega, ki ga zajamejo valovi, je pogum in zaupanje prvi pogoj rešitve," je poudaril Stres. Po maši so tudi letos organizatorji pripravili za cerkvijo pripravili kulturni program, pri katerem je sodeloval pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije. V okviru priprav na romanje treh Slovenij so se že v četrtek začeli višarski dnevi mladih iz zdomstva in Slovenije, ki so spoznavali Tersko dolino in Beneško Slovenijo. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 9. avgusta 2011 3 naš intervju - Deželni nadzornik Luca Caburlotto »Kulturno ministrstvo bi moralo potencirati svojo izpostavo v FJK« Caburlotto je razkril, da hoče ministrstvo združiti kulturno nadzorništvo z arhitekturnim TRST - Bo italijansko kulturno ministrstvo res ukinilo nadzorništvo za kulturno, umetniško in etnoantropološko dediščino Furlanije-Julijske krajine? Bo dežela ostala brez nadzornika, ki bi bil strokovnjak na področju zgodovine umetnosti? Namero italijanskega kulturnega ministrstva je, kot smo poročali v nedeljski izdaji Primorskega dnevnika, razkril sedanji nadzornik Luca Caburlotto, ki nam je včeraj pojasnil, da sta ga zmotili tako metoda kot vsebina omenjene odločitve. »Vodja kabineta je dekret začel pripravljati nekaj dni pred velikim šmarnom, ko so ljudje na počitnicah in je pozornost javnosti nižja. O njem ni bil informiran ne minister Giancarlo Galan ne višji svet kulturnega ministrstva. Navdihnila ga je odločitev ministra Tremontija, ki zahteva od raznih ministrstev desetodstotno znižanje stroškov za nadzornike, ne glede na realen položaj vsakega ministrstva: na kulturnem ministrstvu na primer ni dovolj osebja, zato nadomeščam tudi dva nadzornika v Venetu. Kakorkoli, v roke sem dobil dopis Giangiacoma Martinesa, v katerem direktor kulturnega ministrstva v FJK predlaga združitev kulturno-umetniškega nadzorništva s tistim za arhitekturne dobrine.« Caburlotto meni, da bi tovrstna združitev ne škodila njemu, saj ne bi ostal brez službe, temveč kulturni politiki in ponudbi Furlanije-Julijske krajine. »Od leta 1907 so nadzorništva v Italiji ločena. Samo v FJK in nekaterih drugih deželah so bila do leta 2008 združena. Zakaj mislim, da bi bila ponovna združitev škodljiva? Ker so kompetence arhitekta in umetnostnega zgodovinarja različne. Nadzornik-arhitekt ni sposoben poglobljeno oceniti umetniške vrednosti slike, sakralnih predmetov, ali si na primer zamisliti muzej kmečke kulture. Tako kot je umetnostni zgodovinar v težavah, če mora voditi obnovo palače. Vsak je strokovnjak na svojem področju in glede na dosedanjo prakso lahko zatrdim, da bi mene poslali na drugo službeno mesto, v FJK pa bi ostal arhitekt Luca Rinaldi.« Po napovedani reorganizaciji naj bi sicer funkcionarji obeh nadzorništev ostali na svojem mestu, a to po Caburlottovem mnenju ni dovolj. »Iz lastne izkušnje lahko povem, da funkcionarji potrebujejo stalno soočanje s svojim nadrejenim: oni nadzirajo delo na teritoriju, a sami ne sprejemajo odločitev. In zagotovim vam, da dela ne manjka: jaz delam 9 ur dnevno.« Caburlotto svoje besede podpre s seznamom novih projektov, ki jih je začel uresničevati med svojim enoletnim službovanjem v deželi: vzpostavil je nove oblike sodelovanja z deželnimi muzeji, skušal urediti nelahki finančni položaj Miramarskega gradu, vzpostavil stike s kulturnimi institucijami v Sloveniji in na Hrvaškem, svoje nadzorništvo vključil v evropski projekt z Univerzo na Primorskem (»na področju čezmejnega sodelovanja je vladala prava suša«). Zavzel se je za veliko razstavo rimskih razpel srednjeevropskega prostora, za katero upa, da bo uživala pokroviteljstvo predsednikov republike Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije. V Mi-ramarski grad bi rad pripeljal štiri dela slikarja Maneta, ki so posvečena Maksimiljanovemu umoru v Mehiki, deželni odbornik De Anna ga je vključil v pripravo velike razstave o Tiepolu ... Caburlotto je prepričan, da bi moralo kulturno ministrstvo potencirati svojo izpostavo v FJK, ne pa krčiti njenega obsega. »Koncert Riccarda Mutija na Velikem trgu je pokazal, koliko lahko kultura naredi v zbliževalnem procesu skupnosti z bolečo preteklostjo. Ta dežela je neke vrste zadrga med različnimi narodi, med svojim delom sem videl veliko navdušenje, potrebo po sodelovanju. Prihranek, ki bi ga ministrstvo imelo z odpravo moje plače (3.100 evrov neto mesečno), se mi zato zdi kratkoviden in celo škodljiv. Ne morem verjeti, da ta dežela ne zasluži nadzornika za svoje kulturno in umetniško bogastvo.« Poljanka Dolhar Luca Caburlotto na majski predstavitvi Foruma Tomizza, ki je letos potekal v Palači Economo -sedežu njegovega nadzorništva kroma videm - Pobuda Z eno vstopnico na razstave in v muzeje VIDEM - Z današnjim dnem bo v Vidmu mogoče z eno samo vstopnico obiskati vse mestne muzeje in razstave v teku. Predvideni sta dve obliki vstopnic: posamična in skupinska. Prva stane 15 evrov, druga pa 30 evrov in omogoča skupinski vstop dvema odraslima skupaj z največ tremi mladoletnimi osebami. Z vstopnico »Vsi muzeji (tutti i musei)«, ki jo je mogoče kupiti na vseh blagajnah v vi-demskih muzejih do 9. oktobra, si bo mogoče ogledati vrsto zanimivih razstav, ki so trenutno v teku v furlanski prestolnici. Ogled razstav in muzejev je možen tudi v različnih dneh, vendar največ enkrat za vsak kulturni dogodek. Kot so sporočili iz Vidma, bodo tudi za veliki šmaren vsi mestni muzeji odprti od 10.30 do 19. ure. koroška - Investicija je vredna osem milijonov evrov Skoraj sto metrov visok razgledni stolp ob Vrbskem jezeru novi turistični znak dežele Model novega razglednega stolpa ob Vrbskem jezeru CELOVEC - Po več let trajajočih mučnih razpravah in zapletih bo dežela Koroška očitno le dobila svojo novo turistično znamko - 83 metrov visok razgledni stolp na Jedvovci (Pyramidenkogel) ob Vrbskem jezeru. Novi stolp naj bi zamenjal dosedanjega, zmagovalni model natečaja, ki je bil razpisan po celi Evropi, pa so javnosti predstavili že leta 2008. Toda nato se je zataknilo pri denarju. Razgledni stolp v osrčju dežele nudi enkraten pogled na Vrbsko in Hodiško jezero ter okolico s Celovcem. Visok bo skoraj še enkrat toliko kot dosedanji, po sedaj sklenjeni cenejši varianti pa naj bi stal osem namesto prvotno načrtovanih deset milijonov evrov. Z gradnjo naj bi začeli že spomladi 2012, zaključek del pa je načrtovan za konec oktobra 2012. Slovesna otvoritev novega stolpa, ki še nima imena, pa je predvidena še pred začetkom poletne turistične sezone 2013. Že prvo sezono pričakujejo na stolpu okoli 150.000 do 200.000 obiskovalcev! Zeleno luč za cenejšo varianto je te dni dal občinski svet (dvojezične) občine Hodiše. Pri cenovno ugodnejši varianti bo občina prispevala okoli 2,5 milijona evrov ali dva milijona evrov manj kot pri prvotnem projektu, levji delež investicije pa bodo pokrili iz deželne blagajne. Zato mora projekt odobriti še deželna vlada kar naj bi se zgodilo že v naslednjih tednih in je več ali manj samo še formalnost. Do izgradnje novega razglednega stolpa bo svojo vlogo še naprej opravljal dosedanji, 54 metrov visok stolp, ki so ga zgradili v letih 1966 do 1968. Že ta s svojo edinstveno lego na višini 905 metrov nadmorske višine obiskovalcem omogoča veličasten pogled na očarljive gore, jezera in doline dežele ob Dravi, in sicer od Karavank in Julijcev na jugu do Visokih Tur na severu, ki jih loči modrina Vrbske-ga jezera in še štirih jezer v osrčju dežele. Trenutno se je s pomočjo modernega dvigala mogoče povzpeti na razgledno ploščad stolpa v pičlih 24 sekundah, na novi, skoraj 100 metrov visok stolp, pa naj bi dvigalo vozilo komaj 30 sekund. Ivan Lukan fjk - Nov predlog za preštevanje Slovencev Ritossa bi preštel pripadnike slovenske manjšine, za Brezigarja preštevanje povsem nepotrebno IMoja knjiga poletja TRST - Potem, ko je pred časom že predlog deželnega svetnika Ljudstva svobode Piera Camberja dvignil precej prahu, se je zdaj za preštevanje »italijanskih državljanov slovenskega ma-ternega jezika« zavzel tudi nekdanji deželni svetnik Nacionalnega zavezništva (NZ) in član Paritetnega odbora za slovensko manjšino Adriano Ritossa. Preštevanje naj bi izvedli istočasno s splošnim popisom prebivalstva. V odzivu na ta predlog je predsednik paritetnega odbora Bojan Bre-zigar dejal, da je preštevanje prebival- cev slovenskega maternega jezika v Furlaniji-Julijski krajini brez vsakega pomena. »Italijanska zakonodaja predvideva zaščito jezikovnih manjšin na osnovi njihove zgodovinske prisotnosti na določenem ozemlju in to ne glede na število pripadnikov, ki govorijo manjšinski jezik,« poudarja Brezigar. Zato je po njegovem preštevanje popolnoma nekoristno, dodaja pa, da sicer spoštuje stališče kolega Ritosse, čeprav se mu zdi čudno, še posebej če ga primerja s stališčem njegove stranke v drugih deželah. Ko odloži teni ški lopar, se Paola Ci gui rada posveča tu di branju. »Berem skoraj vedno na potovanjih, v letalu, avtomobilu ali na vlaku. Včasih pa tudi v hotelih, preden grem spat«, pravi teniška igralka Športnega združenja Gaja, ki bo že čez dva tedna odletela čez Atlantski ocean v ZDA, kjer bo študirala novinarstvo in igrala tenis na univerzi v Arkansasu. Paola prebere približno dve knjigi na mesec, najraje pa ima romane. Katero knjigo bi svetovala bralcem Primorskega dnevnika? Dvaind-vajsetletnica predlaga kar dve knjigi, ki sodita med njene najljubše. Zgodovinski roman ameriške pisateljice Tracy Chevalier Girl with a pearl earring (Dekle z bisernim uhanom) ima rada, ker so ji všeč romantične in ljubezenske zgodbe. »Všeč so mi predvsem tiste zgodbe, ki te popeljejo v drug svet, še posebno tiste, ki izpadejo bolj neresnično.« Naša tokratna sogovornica rada prebira tudi knjige italijanskega avtorja in radijskega ter televizijskega voditelja Fa-bia Vola. »Ena mojih najljubših je Il giorno in piu. Njegove knjige priporočam, ker so lahkotne in preproste. Poleg tega pa so mi njegove knjige všeč, ker ima Fabio Volo prav poseben način pisanja. Daje občutek, da se z bralcem pogovarja,« pravi mlada te-nisačica. Paola prebira najraje knjige v italijanskem jeziku. Glede avtorjev pa nima velikih preferenc, »polovica jih je italijanske narodnosti, polovica pa ostalih.« (and) 4 Torek, 9 avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI finančna kriza - Trichet in Draghi napisala Berlusconiju recept ukrepov ECB postavila pogoje za pomoč Italija »pod komisarsko upravo« Opozicija ogorčena: Vlada naj pove vso resnico o stanju države in ukrepih za izhod iz krize RIM - »Smo pod komisarsko upravo? Prav, najpomembnejše je, da Evropska banka kupi italijanske obveznice«. Tako je včeraj po srečanju z ministrom Tre-montijem rezko odgovoril novinarjem Umberto Bossi, ki mu gre priznati, da je podal sicer brutalno vendar v bistvu natančno sliko trenutka v Italiji. Država je vse bolj pod pritiskom špekulativnega vala na tržiščih. Evropa si seveda ne more privoščiti katastrofe države, ki bi potegnila v prepad celotno evroobmočje. Zato je obljubila pomoč, s tem da bo ECB odkupila italijanske državne obveznice, vendar za to postavlja stroge pogoje. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet in njegov naslednik Mario Draghi sta jih dala črno na belo v pismo, ki sta ga v četrtek ali petek naslovila Berlusconiju. Pismo naj bi ostalo tajno, a je včeraj prišlo do medijev. V njem so navedeni pogoji, ki jih mora spoštovati Italija, če hoče evropsko pomoč. Ker je pomoč nujna, je tudi sprejetje pogojev neizbežno. Do tod nič posebnega, upnik pač postavlja dolžniku svoje pogoje. Kar pa preseneča, je stopnja detajla diktata ECB: ne gre le za ekonomske smernice, temveč za navedbo posameznih ukrepov, časovnih rokov in celo zakonskih instrumentov, s katerimi jih izvajati. Dejansko gre za vladni program, ki ga je za Italijo izdelala Evropa in se mu bodo Berlusconi in njegovi ministri morali prilagoditi. Bossi, ki v preteklosti ni štedil s polemičnimi ostmi zoper Evropo, se mu je očitno že. Poleg Evropske centralne banke sta svoje pogoje jasno navedla tudi Nemčija in Francija, saj sta Nicolas Sarkozy in Angela Merkel v skupni izjavi v nedeljo zvečer določila tudi rok, do katerega mora Berlusconi sprejeti dodatne varčevalne ukrepe za sanacijo državnega proračuna že v letu 2013 in ne leto kasneje: ukrepe mora Italija sprejeti »pred koncem septembra«. Katere ukrepe? Delno bo morala vlada anticipirati izvajanje že sprejetega varčevalnega paketa, ki je večino bremen prenašal na leti 2013-14. ECB dodaja še svoj recept: popolno liberalizacijo gospodarstva, ki naj se izvaja z zakonskimi odloki, se pravi takoj; prav tako naglo privatizacijo lokalnih javnih družb; posege na trgu dela z večjo možnostjo odpuščanja zaposlenih za nedoločen čas, krčenji v javnem sektorju, uvajanjem delovnih pogodb po podjetjih, ki naj privilegirajo produktivnost; preseganje modela, ki danes sloni na ekstremni fleksibilnosti prekernih delavcev na eni in popolni zaščiti ostalih. NEKDANJI EVROPSKI KOMISAR MARIO MONTI ansa Nekdanji evropski komisar Mario Monti, ki očitno soglaša s tem grenkim receptom, je dodatno podžgal politično razpravo z uvodnikom v nedeljskem Corriere della Sera z naslovom »II podesta forestiero«. V njem piše, da sedanje politično vodstvo brez vsakega dostojanstva nadaljuje s tradicijo nekdanjih komunalnih državic na polotoku, ki so bile le orodje v rokah tujih osvojevalcev. Ministri ostajajo na položajih, videz je rešen, v resnici pa Italija že ima »tehnično vlado«, ugotavlja Monti, ki pa pojasnjuje, da je ta vlada »nadnacionalna« in »tržna«, njen sedež pa je razporejen med Brusljem, Frankfurtom, Berlinom, Londonom in New Yorkom. Opozicija v glavnem soglaša z Montijem in poziva Berlusconija k odstopu, iz večine pa Cicchitto odvrača, da gre le za samokandidaturo Mon-tija, ki bi želel naslediti Berlusconija. Vlada torej namerava ostati na svojem mestu, čeprav bo morala sprejeti dodatne boleče ukrepe. O njihovi vsebini naj bi bil govor že jutri popoldne na srečanju s sindikati in podjetniki, ki se ga bo morda udeležil sam premier. Predvideno je tudi srečanje Bossi-Berlusconi, v četrtek pa bo minister Tremonti poročal komisijama za bilanco in ustavne zadeve poslanske zbornice in senata. Opozicija pa na ves glas zahteva »vso resnico o realnem stanju v državi«. Za tajnika DS Bersanija je »neverjetno in nesprejemljivo, da opozicija ni bila informirana o pogojih, ki nam jih nalagajo evropske in mednarodne inštitucije. Če naj razpravljamo o reševanju države, zahtevamo resnico. Nemočna in povsem diskreditirana vlada, ki je zdaj še agencija za prihodke - Kampanja Davčni utajevalec je družbeni zajedalec RIM - V okviru vladne varčevalne politike je direktor urada za preverjanje davčnih prijav pri agenciji za prihodke Luigi Magistro napovedal poostren boj proti davčnim utajam. V agenciji predvidevajo, da bodo na tak način letos pridobili 11 milijard evrov, se pravi milijardo več kot lani. V sklopu kampanje bodo danes pričeli predvajati reklamne vložke proti davčni utaji po televizijskih in radijskih mrežah RAI, poleg tega pa bodo objavljali še časopisne oglase in lepake s podobno vsebino. Reklamne vložke in oglase je oblikovalo ministrstvo za gospodarstvo in finance skupaj z agencijo za prihodke ter z oddelkom za informacije in založništvo pri predsedstvu vlade. Z njimi nameravajo osveščati prebivalce o pomembnosti plačevanja davkov. Cilj je zmanjšati število davčnih utajevalcev in javnost opozoriti, da brez plačevanja davkov ni mogoče nuditi javnih storitev in uslug. Kdor ne plačuje davkov, živi na račun ostalih in škoduje vsem. Propagandno kampanjo sestavljata dva reklamna vložka za televizijo in dva za radio. Glavni televizijski reklamni vložek pravi, da je boj proti davčni utaji v korist vseh državljanov. Opozarja, da s plačevanjem davkov bomo imeli boljše javne storitve, od šol do bolnic, cest, parkov in javnih prevozov. Če plačujemo davke vsi, bodo davki poplačali vse s storitvami. Drugi reklamni vložek predstavlja utajevalce kot zaje-davce, ki živijo na ramenih družbe in posrkajo javna sredstva, ki bi morala služiti celotni družbi. Tako se v naravi preživljajo zajedavci. Vložek poudarja, da kdor živi na ramenih drugih škodi vsem. Premagati utajo je v interesu vseh državljanov. Podobna je vsebina obeh radijskih reklamnih vložkov ter časopisnih oglasov in lepakov. Lepaki bodo izobešeni na največjih železniških postajah in na letališčih Milana in Rima, oglase pa bodo objavili na straneh najpomembnejših časopisov. rim - V tunelu pri Trajanovih termah Arheologi odkrili 2000 let star mozaik z Apolonom RIM - Arheologi so v Rimu v bližini Koloseja odkrili 2000 let star mozaik z upodobitvijo boga Apolona. Mozaik, na katerem je upodobljen bog Apolon, obdan z muzami, datira v 1. stoletje. V širino meri 16 in v višino dva mera, vendar strokovnjaki menijo, da zid z mozaikom sega še osem metrov v globino. Mozaik se nahaja v tunelu, ki je povezan s Trajanovimi termami. Rimski cesar Trajan, po katerem nosijo terme ime, je vladal med letoma 98 in 117. Mozaik z Apolonom so našli le malo zatem, ko so v istem podzemnem prostoru odkrili freske. Arheologi pričakujejo, da bodo naleteli na še več mozaikov. Za dokončanje izkopavanj potrebujejo še 680.000 evrov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Apolon je bil sin Zevsa in Lete. Bil je bog očiščenja, preroštva, igranja na kitaro in petja, govora in prave mere, pozneje pa bog svetlobe in sonca. priseljenci V Milanu islamski centri, v Cittadelli »izgnali« kebabe MILAN, CITTADELLA - Kronika teh dni beležili dogodka, ki opozarjata, kako zelo različno se italijanska politika odziva na prisotnost islamskih izseljencev. Tako je nova milanska levosredinska občinska uprava župana Giuliana Pisapie včeraj sprejela predstavništvo islamskih skupnosti, ki živijo v Milanu. Na sestanku so se dogovorili za ureditev islamskih verskih in kulturnih središč po rajonih lombardske-ga glavnega mesta. »Letošnji ramadan bodo islamske skupnosti v Milanu zadnjič obhajale v zasilnih razmerah,« je zagotovila podžupanja Maria Grazia Guida. Zupan Cittadelle blizu Padove, se-vernoligaš Massimo Bitonci, pa je pred nekaj dnevi prepovedal ulično prodajo ke-baba v zgodovinskem središču mesta. »Takšna obrt ne odgovarja urbanemu duhu našega zgodovinskega mestnega središča zaradi načina uživanja izdelkov, vonjav, ki jih oddajajo,« je pojasnil Bitonci. »Če želi kdo jesti kebab, naj to počne doma ali zunaj zgodovinskega središča Cit-tadelle,« je dodal in odločno sklenil, da »to ni del naše tradicije«. EVRO 1,4225 $ +0,5 pod komisarsko upravo, naj vsaj pove, kakšno je stanje«. Lider Italije vrednot Di Pietro ocenjuje, da »država, ki je pod varstvom EU, ni več ne svobodna ne demokratična«. Berlusconiju očita, da ni več sposoben odločanja, »ker ne pozna in ne razume stvarnosti v državi«, zato zaključuje, da »je vlada, ki je skušala do zadnjega prikrivati krizo, glavna ovira na poti iz krize«. Iz tretjega pola Rutelli vabi Berlus-conija k umiku in k imenovanju »predsednikove vlade«, lider SEL Nichi Vendola pa napoveduje »težke in grenke čase«. »Reklamni izvedenci palače Chigi so tajili in prikrivali krizo, ki danes bruha z vso močjo ... Zdravilo, ki nam ga ponujajo, pa je smrtonosno,« meni Vendola, ki napoveduje množični shod 1. oktobra v Rimu in vabi vso opozicijo, naj nemudoma oblikuje alternativo. Predsednik Napolitano pa z veliko zaskrbljenostjo sledi dogajanju in poziva k dogovarjanju: »Bodočnost človeštva ni v konfliktu in ločevanju, temveč v kooperaciji ni integraciji«. Afera P3: Verdini, DellUtri in drugi tvegajo proces RIM - Rimsko javno tožilstvo je zaključilo preiskave o t. i. tajni loži P3. Koordinator Ljudstva svobode Denis Ver-dini, senator iste stranke Marcello Dell'Utri ter drugi politiki in javni funkcionarji tvegajo proces. Osumljeni so sodelovanja v »tajni organizaciji, ki je pogojevala delovanje ustavnih državnih organov«. Desetletni otrok umrl pod nogometnimi vrati NEAPELJ - V kraju Bacoli blizu Neaplja se je v nedeljo zvečer zgodila nenavadna nesreča. Desetletni otrok je umrl, potem ko so nogometna vrata padla nanj. Otrok je splezal po žogo, ki se je zataknila v mrežo nogometnih vrat, a vrata niso zdržala pod njegovo težo in so se prevrnila nanj. To se je zgodilo na malem nogometnem igrišču turistične kmetije Fondi di Baia, v kateri je fant preživljal nedeljo skupaj s starši. Na začetku se je zdelo, da ni nič hujšega, nato pa so se pojavile dihalne težave. Umrl je v bolnišnici. Gospodar turistične kmetije je izjavil, da je bila struktura v normi. Dinamiko nesreče preiskujejo karabinjerji. Zaradi sumljivega paketa lažni alarm v Koloseju RIM - Policija je v nedeljo popoldne izpraznila antični Kolosej v Rimu zaradi sumljivega paketa, na katerega jo je opozoril anonimni klicatelj. Policija je kasneje sporočila, da so sumljivi paket nevtralizirali in da ni vseboval eksploziva. Policija je z območja, ki je izjemno priljubljeno med turisti, okoli 17. ure evakuirala vse obiskovalce in do nadaljnjega zaprla dostop. Policisti, pirotehniki in gasilci pa so nato našli kovinsko škatlo, povito z lepilnim trakom in žicami, ki se je kasneje izkazala za nenevarno. Po jugu Toskane naj bi se sprehajal črni panter FIRENCE - Na jugu Toskane poteka intenzivno iskanje črnega panterja, ki so ga opazili v gozdovih pri kraju Massa Marittima - gozdarji naj bi ga celo ujeli v fotografski objektiv. Za preplah med prebivalci Toskane je pred dnevi poskrbela neka družina, ki živi na podeželju, ker naj bi na drevesu opazili veliko črno divjo mačko. Po navedbah gozdarjev gre za zelo mlado žival, na območju pa bodo sedaj nastavili kletke z vabo. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 8.8. 5.8. ameriški dolar 1,4225 1,4155 japonski jen 110,79 91552 111,25 91164 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,7704 63,9700 40,0645 63,3370 II lUlJjKa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int 7,4494 0 86910 7,4489 0,86905 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,2259 7,7680 9,2070 7,7840 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,196 1 0849 24,308 11012 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona m^HTarcki T/*\nni" 15,6466 273,95 15,6466 272,09 1 1 la_> ^ ,->-> SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 AO Q7 _1 nn un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.383,58 -2,81 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.922,32 2.078,58 -4,56 -5,28 S&P 500, New York 1.129,60 -5,82 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.194,04 5.923.27 5.109.28 -1,19 -5,02 -2,62 CAC 40, Pariz 3.125,19 -4,68 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.128,50 1.027,40 2.286,91 -6,11 -5,95 -3,72 Nikkei, Tokio 9.097,56 -2,18 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.884,00 20.490,57 2.526,82 -3,70 -2,17 -3,79 Sensex, Mubaj 16.990,18 -1,82 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / SVET Torek, 9. avgusta 2011 APrimorski ~ dnevnik 5 1 tržaška občina - Po propadu Dipiazzovega regulacijskega načrta Prostorski načrt, zaščitne norme zapadle: nove gradnje? Okoljevarstveniki zahtevajo čimprej soočenje s Cosolinijevo občinsko upravo Preteklo soboto, 6. avgusta, so zapadle zaščitne norme o prepovedi gradenj na številnih območjih tržaške občine, ki jih je predvideval propadli prostorski načrt prejšnje desnosredinske Di-piazzove občinske uprave. Z nedeljo je tako spet stopil v veljavo prostorski načrt, ki ga je v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja pripravila Illy-jeva občinska uprava. Novi tržaški župan Roberto Co-solini je ob zavrnitvi Dipiazzovega prostorskega načrta poudaril, da predstavlja ponovna uvedba norm, ki omogočajo gradnje na nekaterih naravno dragocenih območjih, »nujno zlo« pred odobritvijo smernic novega prostorskega načrta in posledično novih zaščitnih norm. Župan je pojasnil, da bo imela sedanja sprostitev gradenj le omejen učinek: gradbenih dovoljenj za nove gradnje na območjih, ki so bile do 6. avgusta zaščitena, je vsega 36, ko bi začeli povsod graditi pred uvedbo novih zaščitnih norm, bi zgradili vsega za kakih 36 tisoč kubičnih metrov novih poslopij. Cosolini je z odbornikom za gospodarski razvoj Fabiom Omerom in od-bornico za javna dela Eleno Marchigia-ni na srečanju v muzeju Revoltella napovedal celo vrsto srečanj novih občinskih upraviteljev z gradbeniki, naravo-varstveniki, sindikati, posameznimi zbornicami, da bi skupno poglobili zadevo ter na nekakšen način nakazali smernice za pripravo novega prostorskega načrta. Prav na tisto srečanje se navezuje tiskovno sporočilo treh naravovar- Bodo nad Obalno cesto - pa ukinitvi zaščitnih norm -spet gradili? kroma stvenih organizacij, Svetovnega sklada za naravo (WWF), Legambiente in Italia nostra. V njem so župana »spomnile«, da je na srečanju v muzeju Revoltella zagotovil, da bo »v roku enega ali dveh dni« pripravil koledar srečanj s posameznimi organizacijami in ustanovami, na katerih naj bi občinski upravitelji izvedeli za njihova mnenja, pomisleke, nasvete, zahteve, potrebe. »Po enem tednu naravovarstvene organizacije niso še prejele nobenega sporočila ali vabila za napovedana srečanja,« je zapisano v tiskovnem sporočilu oko- ljevarstvenikov. Zato WWF, Legambiente in Italia nostra pozivajo župana, naj čim prej izpolni to, kar je bil javno obljubil, da bi na ta način čim prej steklo prepotrebno soočenje o smernicah novega prostorskega načrta. Na ta način naj bi čim bolj skrčili obdobje za pripravo smernic in bi čim prej smernice odobrili, kar predstavlja predpogoj za odobritev novih zaščitnih norm. Prav tako naravovarstvene organizacije zahtevajo, naj občinska uprava čim prej objavi popoln seznam gradbenih načrtov, ki bi jih lahko izpeljali po ukinitvi zaščitnih norm. Obenem bi morala občinska uprava posredovati vse potrebne informacije o teh načrtih, da bi izvedeli, kje »grozijo« nove gradnje in kolikšen del občinskega ozemlja bo po novem pozidan. Župan Cosolini je tako na javnem srečanju kot na tiskovnih konferencah izrazil prepričanje, da bo proces za pripravo smernic novega prostorskega načrta stekel takoj po poletnih počitnicah, smernice pa naj bi bile odobrene jeseni. M.K. repentabor Tamara Škabar namesto Berdona Repentabrski občinski svet se bo danes sestal na Colu po hitrem postopku. Na dnevnem redu je zamenjava občinskega svetnika liste Skupaj-Insieme Andreja Berdona. Njegovo mesto v občinski skupščini bo prevzela prva na listi neizvo-ljenih Tamara Škabar. Menisovi očitki županu Cosoliniju Vodja Grillove skupine 5 zvezd v tržaškem občinskem svetu Paolo Menis se je obregnil ob imenovanje občinskih predstavnikov v upravni odbor Promotrieste in v občinsko komisijo za delo. Župan Cosolini je v prvi organ imenoval Massima Panzinija, v drugega pa Fulvia Val-lona. Menis ne ocenjuje izbire dveh predstavnikov, temveč način izbire. Župan Cosolini je v volilni kampanji napovedal, da bo, v primeru zmage, takoj ustanovil odbor garantov, ki naj bi preveril primernost imenovanj občinskih predstavnikov v raznih ustanovah. Tega pa župan doslej ni storil. Menis je tudi spomnil, da bi morali na podlagi 78. člena pravilnika občinskega sveta na drugi občinski seji odobriti smernice za imenovanja občinskih predstavnikov v drugih ustanovah. Občinski svet se je sestal že petkrat, o smernicah pa ni ne duha ne sluha. poletni zgodbi - Prva iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, druga letošnja Berlinguer, Cosolini in njun svetel zgled Tajnik KPI čakal v koloni avtomobilov ob odhodu na počitnice v Jugoslavijo, tržaški župan v vrsti pred začetkom koncerta Franca Battiata na Velikem trgu Enrico Berlinguer Dolge vrste in moralno vprašanje -v ta binom bi lahko zaobjelipoletni zgodbi, ki sta se zgodili na Tržaškem, prva pred dobrimi tremi desetletji, druga pred slabimi tremi tedni. Protagonista prve sta bila nepozabni tajnik Komunistične partije Italije Enrico Berlinguer in nekdanji pokrajinski tajnik njegove stranke Claudio Tonel, protagonist druge je novi tržaški župan Roberto Cosolini. Prva zgodba se je odvijala 7. avgusta 1980 na relaciji Moščenice - Škofije. Bil je četrtek, pripekalo je, vročina je presegla 33 stopinj Celzija. Enrico Berlinguer se je tisto poletje odločil, da prebije z družino počitnice v Jugoslaviji. Na cestninski postaji pri Moščenicah ga je pričakal takratni tržaški pokrajinski tajnik KPI Claudio Tonel. Predhodno se je bil z italijanskimi policijskimi organi domenil, da bi Berlinguerja pospremili do meje po nekakšnem preferenčnem pasu in se tako izognili dolgi koloni avtomobilov, ki so bili namenjeni v Jugoslavijo. »Berlinguer je zavrnilpreferenčni pas ter zapeljal v ko- loni (dolgi nekaj kilometrov) do mejnega prehoda,« je Tonel zapisal v svojih dnevniških zapisih, ki so izšli leta 2002 v knjižni obliki z naslovom »Ne valeva la pena (Izplačalo se je)«. »S tem je prekrižal račune policiji na tej in na oni strani meje: odlično!« je odločitev ocenil Tonel, in pridal: »To so skromni primeri resnosti, ki jih še kako potrebujemo.« Opisal pa je tudi odziv drugih avtomobilistov in ljudi, ki so s tajnikom takrat največje komunistične partije v Zahodni Evropi čakali pod žgočim soncem v vrsti na prehod meje: »Ljudje so odobravali.« Tonel je stopil v Berlinguerjev blin-dirani avtomobil, med prevozom od Moščenic do Škofij ga je seznanil o takrat žgoči zadevi osimsko predvidene in nikoli uresničene industrijske cone na Krasu ter mu pojasnil, da bi jo bilo treba »premestiti«. Berlinguer mu je pritrdil, zaradi česar je bil Tonel vidno zadovoljen. Na mejnem prehodu Škofije na jugoslovanski strani sta Berlinguerja sprejela takratni predsednik Centralnega ko- Tržaški župan Roberto Cosolini čaka v vrsti pred vhodom na nedavni koncert Franca Battiata na Velikem trgu v Trstu foto marjan kemperle miteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in izvršni sekretar predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Vlado Janžič. Popit ga je pričakal kar v kratkih hlačah. »Enrico, nekaj takega si res nisi zaslužil!« je bil komentar Claudia Tonela. V treh desetletjih od tistega vročega avgustovskega dne se je marsikaj spremenilo. Berlinguerja ni več; njegova Komunistična partija je kmalu za njim mrknila z obzorja italijanske zgodovine. Tonel se je pred nekaj leti odločil, da sam odide. Jugoslavija je izginila, z njo tudi obe Zvezi komunistov, Slovenije in Jugoslavije. Tudi meje na Škofijah ni več, tako so se dolge kolone avtomobilov pomaknile na vzhod, na slo-vensko-hrvaško mejo, kot je dokazala pretekla sobota. Od tiste poletne zgodbe ostaja lep zgled tajnika druge največje italijanske stranke, ki je odšel na počitnice kot državljan in čakal v vrsti kot vsi drugi državljani. Ta zgled povezuje zgodbo izpred več kot treh desetletij z letošnjo poletno zgodbo. Bilo je v Trstu v petek, 22. julija. Na Velikem trgu je bil zvečer napovedan koncert italijanskega kantavtorja Franca Battiata. Visoke pregrade so zastirale pogled na prizorišče. Koncert ni bil zastonj, kot se je nekajkrat že pripetilo v preteklosti. Vhod je bil nameščen ob blagajni, postavljeni ob vogalu s palačo tržaške prefekture. Malo po 21. uri se je od vhoda vila vrsta ljudi z vstopnicami, dolga do sredine trga pred opernim gledališčem Verdi. Tam, v sredini, je mirno čakal v vrsti tržaški župan Roberto Cosolini. Čudno ga je bilo videti v vrsti; številni tržaški politični predstavniki so si v preteklosti »rezervirali« mesta tik pod odrom in so jih zasedli mimo vrste, brez čakanja. A za Cosolinija je bilo čakanje nekaj povsem navadnega. V aprilskem intervjuju Petru Verču je povedal, da si je doslej ogledal 42 koncertov Brucea Spring-steena; tudi takrat je vsakič čakal v vrsti. Konec maja je postal župan, kot ljubitelj glasbe pa je ostal preprost državljan, ki je pred koncertom čakal v vrsti, kot vsi drugi državljani. »Skromen primer resnosti,« bi lahko zapisali s Tonelom. V času, ko si italijanski politiki privoščijo marsikaj, je taka skromnost zlata vreden zgled. Marjan Kemperle 6 Torek, 9 avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI stanovanjska politika - Opozorilo sindikata Spi-Cgil Na čakalni listi podjetja Ater 4000 ljudi, kmalu pa jih bo še več Izboljšati položaj prosilcev, najemnikov in lastnikov ljudskih stanovanj ni nemogoče in novi tržaški občinski odbor je poklican, da izpolni obljube iz volilne kampanje. Sindikat upokojencev Spi-Cgil v svojem stališču opisuje trenutno sliko in opozarja na nujo po ukrepih za povečanje kakovosti storitev na tem področju, predvsem pa je treba prosilcem zagotoviti streho nad glavo. Podjetje Ater upravlja v Trstu približno 13.000 stanovanj. Na čakalni listi za dodelitev stanovanja je po podatkih sindikata upokojencev4000 ljudi, njihovo število se veča. Najemniki in lastniki stanovanj imajo medtem ves interes, da so poslopja dobro vzdrževana, čista in varna ter da razpolagajo z dvigali, parkirišči in drugimi storitvami. Najemniki se bojijo povišanja najemnin, ki pa so za zagotavljanje vzdrževanja nujne. Kdor je na čakalni listi pa upa, da bo prišlo do novih gradenj in obnove starih poslopij, saj je več kot 800 stanovanj danes neprimernih za bivanje. Spi-Cgil ugotavlja, da je v deželnem socialnem skladu zdaj manj denarja, medtem ko so državno financiranje povsem izničili: »Ater ne more sam ugoditi vsem zahtevam. To bi morala storiti politika in ne tehniki podjetja, kakor je trdil prejšnji občinski odbor. Potrebna sta konkretno soočanje s težavami in uporaba subvencioniranega gradbeništva.« Sindikat ceni, da se je nova občinska odbornica Elena Marchigiani, ki je pristojna za stanovanjsko politiko, že zavzela za rešitve na tem področju. Napočil je čas za dejanja. Občina naj prevzame odgovornost, saj ne sme prepustiti vsega podjetju Ater, ki nima pristojnosti in moči, da bi sa- mo sprejemalo ključne odločitve, piše v tiskovni noti sindikata. Čakalna lista se bo z novim razpisom še podaljšala, z dodelitvijo novih stanovanj bo Ater zadovoljil le šestino prosilcev. »Očitno je, da dober del stanovanjskih hiš propada. Samo 17 odstotkov jih je bilo zgrajenih ali popravljenih v zadnjih dvajsetih le- Stanovanja podjetja Ater v škedenjski Ulici Zara so predali namenu lani kroma tih,« trdijo pri sindikatu SPI in obenem poudarjajo, da lahko ima zadnji vladni finančni ukrep hude posledice, »če je res, da sodi hiša med prioritete občanov«. Vlada naj pravično porazdeli obdavčitve in učinkovito kaznuje utajevalce, Dežela FJK pa naj podeli Aterju potrebna sredstva, da bodo imeli res vsi pravico do hiše. Na toskanski plaži oživljali tržaškega kopalca V toskanski Versilii se je včeraj skoraj utopil 35-letni tržaški kopalec, reševalci so ga oživljali in prepeljali v bolnišnico. Zgodilo se je na prosti in nenadzorovani plaži v kraju Lecciona, med krajema Viareggio in Torre del lago. Reševalci službe 118 iz slednjega naselja so Tržačana spravili iz morja na plažo, kjer so ga oživljali. Nato so ga prepeljali v bolnišnico Versilia, kjer so ocenili, da je njegovo stanje »srednje hudo«. V Naselju sv. Sergija zgorel avtomobil V Naselju sv. Sergija je včeraj v prvih jutranjih urah skrivnostno zgorel avtomobil. Približno ob 4. uri so požar pogasili gasilci iz Milj, ogenj je delno uničil avtomobil in poškodoval tudi parkirana motorna kolesa. Po prvih ocenah naj bi bil požar na vozilu podtaknjen, na prizorišču so bili tudi karabi-njerji. Kombi z lažnim zavarovanjem Po podatkih tržaške mejne policije se je letos povečalo število vozil z lažnimi zavarovalniškimi potrdili, ki v primeru prometne nesreče nimajo nobene veljave. Nazadnje so mejni policisti na Fernetičih naleteli na kombinirano vozilo italijanske registracije, ki je bilo namenjeno v Slovenijo. 32-letni voznik, romunski državljan, jim je med prometno kontrolo izročil zavarovalniško potrdilo, zavarovalniško pogodbo, račun in zeleno karto. Niti en dokument ni bil veljaven, šlo je za same ponaredke. Romuna so prijavili na prostosti, vozilo pa zasegli. barkovlje - Barcolissima 2011 Praznik plave ribe in glasbe Od jutri do 15. avgusta - Stojnice in koncerti V barkovljanskem gozdiču v višini vodometa bo od jutri do ponedeljka, 15. avgusta, se pravi do praznika velikega šmarna, zaživela ga-stronomsko-glasbena prireditev Barcolissima 2011. V okviru petdnevnega praznika, ki so ga prireditelji - reklamna agencija Flash in združenje Artisti da bar, s podporo občinskih odborništev za trgovino in obrtništvo ter gospodarstvo in turizem - predstavili včeraj, bodo obiskovalcem na voljo glasbeni večeri obogateni z dobro hrano. V glavnem bodo to najrazličnejše ribje jedi, ki jih bodo ob tej priložnosti ponudili tržaški ribiči in člani ribiškega konzorcija Tržaškega zaliva. Kakor je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal njihov predstavnik Guido Doz, gre za promocijo morskih produktov in svežih drobnih rib, kot so sardoni, sar-dele, šuri, skuše in podobno. Vzdolž barkovljanske pinete bodo postavljene stojnice, ki bodo mimoidoče že v pozno popoldanskih urah privabljale z obrtniškimi izdelki in raznorazno »šaro«, od oblek do nakita ali naravnih produktov za nego telesa. Vsak dan bo- do od 16. do 17. ure na svoj račun prišli najmlajši, za katere so si prireditelji zamislili plesne urice (oz. baby dance), ki jih bodo vodile vzgojiteljice plesne šole Daspe. Zvečer bo čas za glasbo in zabavo s pretežno tržaškimi protagonisti. V sredo, 10. avgusta, bo po uradnem odprtju (ob 20. uri) nastopil priznani kabaretist Mago de Umago, v četrtek bodo ob 21. uri nastopili glasbeniki Bandomat, v petek bo na oder ob 21. uri stopila skupina Rewind, ki velja za enega izmed najboljših ansamblov, ki izvaja uspešnice Vasca Rossija. Sobotni večer bo minil v znamenju mladih tržaških izvajalcev - v sklopu turneje Artisti da bar bo najboljši med njimi tudi nagrajen; nedeljski večer bo posvečen gostom iz Taranta, ki bodo postregli z glasbenim poklonom Bruceu Spring-steenu. Zadnji, veliko šmarenski večer pa bo popestril domači tržaški kantavtor Riki Malva, ki poje hudomušne pesmi v tržaškem narečju. Praznik Barcolissima se bo zaključil s slovesnim spustom papirnatih lam-pijonov v nebo ... seveda z željo, da bo vreme to dovolilo. (sas) kd rovte-kolonkovec trg liberta' - Desetmesečna obsodba za starega znanca policije 30. Praznik vina Zar?.di udkarcas nasilnež končal v zaporu Tekmovanje je predvsem druženje in pogovarjanje o trtah in kletarjenju Kulturno društvo Rovte-Kolon-kovec oziroma njegovi odborniki so, čeprav v okrnjeni obliki, pred meseci uspešno izpeljali jubilejno, trideseto srečanje posvečeno vinu z domačih krajev. Dolgo let namreč sodelujejo domačini pri pobudi z vzorci svojega vina, ki ga pridelujejo čisto ljubiteljsko oz. v manjših količinah in samo za domačo rabo. Le eden izmed udeležencev pridela v zadnji časih nekaj več žlahtne kapljice, a so ostali »vinarji« vseeno privolili, naj ostane med njimi; letos sta se jim pridružila še dva domača »vinarja«. Za zmagovalce so predvidene skromne nagrade, udeleženci pa med seboj ne tekmujejo, ravno obratno, raje si sežejo v roko, se pogovorijo o trtah in kle-tarjenju, predvsem o tem, kako uporabiti čim manj kemičnih dodatkov. Člani državnega združenja poku-ševalcev vina O.N.A.V. Lucijan Čandek, Gabrijel Černigoj, Ervin Gombač, Mario Gregorič, Aldo Masi in Giorgio Močilnik so po pokušnji sestavili lestvico s točkovanjem za kategorijo »najboljše belo vino«: 1. Vinicio Divo (97,5 točke), 2. Angelo Saule (97 točk), 3. Kristijan Debelis (96 točk) in 4. Robert Petaros (83,5 točke). Za »najboljše črno vino« pa je bila lestvica taka: 1. Kristijan Debelis (87 točk), 2. Claudio Ferrante (83,5 točke), 3. Angelo Saule (74,5 točke) in 4. Germano Grahonja (74 točk). V kategoriji »spoznaš svoje« so se izkazali: Peter - Učo Cerkvenič, Kristijan Debelis, Vinicio Divo, Claudio Ferrante, Germano Grahonja, Fulvio Lah, Robert Petaros in Angelo Saule. Priznanja sta prejela Berto Jakomin in Sergij Petaros. Posebno priznanje za neprekinjenih 30 let udeležbe na Prazniku vina je prejel Peter - Učo Cerkvenič. Odbor se iskreno zahvaljuje članom O.N.A.V., občinski izpostavi za Škedenj, Sv. Ano, Naselje sv. Sergija in Kolonko-vec, Zadružni kraški banki in vsem, ki so v teh letih prispevali k takemu uspehu pobude. Zahvalili so se tudi Kmečki zvezi in odhajajočemu dolgoletnemu tajniku Edi-ju Bukavcu, posebna zahvala pa je bila namenjena še agronomu Mariju Gregoriču za več sto nasvetov. Policisti tržaškega mobilnega oddelka so odvedli v zapor 41-letne-ga italijanskega državljana z začetnicama S. F., ki je bil zaradi povzročanja telesnih poškodb in groženj obsojen na desetmesečno zaporno kazen. Moški se je pred časom nasilno znesel nad poljskim državljanom. Pred glavno tržaško železniško postajo ga je med hudim prepirom v alkoholnih hlapih udaril s steklenico. S. F., ki se običajno zadržuje v bližnji okolici železniške postaje, je bil od 90. let dalje večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj pod vplivom alkohola, in sicer ropov, tatvin, prikrivanja ukradenega blaga in upiranja javnemu funkcionarju. Kljub temu, da je v okviru podjetja za zdravstvene storitve obiskoval program zdravljenja za alkoholike, se je njegovo nasilno početje nadaljevalo. Sodnik je zaradi številnih preteklih dejanj zavrnil zahtevo po hišnem priporu in odločil, da mora 41-letnik prestati kazen v koro-nejskem zaporu. / SVET Torek, 9. avgusta 2011 7 1 grad sv. justa - V nedeljo zaključek festivala TriesteLovesJazz »Trst ljubi jazz, a tudi vse sorodne glasbene zvrsti« Slovesen koncert ameriškega kitarista Steva Lukatherja - Pozitiven obračun 32 brezplačnih večerov Peta izvedba festivala TriesteLovesJazz se je zaključila v nedeljo na najžlahtnejši način, s koncertom Steva Lukatherja na gradu svetega Justa. Meje jazza so se tako razširile tudi na rock govorico, vendar v duhu ustvarjalnih kontaminacij, ki od nekdaj spremljajo ameriškega kitarista, enega od ustanoviteljev legendarne skupine Toto, o kateri so v sedemdesetih letih pisali, da združuje nekatere od najboljših glasbenikov na svetu. Nekdanji člani skupine so pričeli lani izjemno »reunion« turnejo, vsak pa ima samostojno kariero s svojim bendom in Lukather je v nedeljo zaključil prvi del evropske turneje (ki se bo nadaljevala novembra v Nemčiji) s predstavitvijo novega cd-ja All's well that ends well. Tržaška etapa se je pričela s švicarsko točnostjo in je iz glasbenega vidika takoj prešla k bistvu z energijo pesmi Darkness in my world iz omenjenega cd-ja. Že z drugim komadom, Always be therefor me, pa je bend pogledal nekoliko nazaj in v nadaljevanju večera so prišli na svoj račun tudi nostalgiki, ki so upali v oživitev nekaterih uspešnic skupine Toto, čeprav se Lukather izogiba častitve zlate preteklosti v spoštljivem prepričanju, da je prepoznaven zvok tistega benda neposnemljiv. Zlati pa vsekakor ostajajo njegova energija, izkušnja ameriškega rockerja, način igranja na vse kitare, ki jih je med koncertom vzel v roke, nenazadnje pa še odlična trojica sodelujočih glasbenikov benda. Od klasičnega rocka z melodično žilico do jaz-zovske instrumentalne improvizacije - ameriški glasbeniki so ponudili občinstvu visoko kakovostni nastop, ga zaobjeli z mehkim zvokom in začinili z rock utripom. Živa in prisrčna komunikacija z občinstvom je imela tudi igrive trenutke kot v prizorčku o Mr. Chocolate, sladkem psevdonimu eksplozivnega bobnarja skupine Erica Valentina. V najbolj doživetih trenutkih je Lukatherjeva kitara zapela tudi »za dva brata«, prerano umrlega Jeffa in bolnega Mikea, kar je Meje jazza so se na nedeljskem koncertu razširile še na rock govorico kroma vodilo v neizbežni poklon skupini Toto, najprej z njeno cover-izvedbo Beatlesove balade While my guitar gently weeps Georgea Harrisona (s katerim je Lukat-her sodeloval, kot tudi z Michaelom Jacksonom, Eri-com Claptonom, Paulom Mc Cartneyem, Eltonom Johnom ali Santano). Kitarist je spodbujal občinstvo k sodelovanju in odziv je bil zelo živ od prvih do zadnjih not koncerta, ko se je množica približala odru in se še aktivneje udeležila izvedbe pesmi Can't look back iz novega albuma. Višek navdušenja pa je predstavljal drugi dodatek, ko je Lukather stopil na oder z akustično kitaro in je občinstvo ob njegovi spremljavi lahko zapelo eno od največjih uspešnic skupine Toto I'll be over you. Tako se je zaključil festival, ki ga Dom Glasbe prireja s podporo tržaške občine in je v šestnajstih dneh ponudil 32 brezplačnih koncertov tako na Trgu Hortis kot na gradu sv. Justa. Koordinator Gabriele Centis je zadovoljen z letošnjim uspehom in z razvojem festivala, ki v duhu promocijske, produkcijske in študijske usmeritve Doma Glasbe zajema iz širšega, ne samo jazzovskega glasbenega sveta z gostovanji izjemnih umetnikov kot sta med drugimi skupina New York Voices in Abercrombie-Berlin-Erskine-Sheppard quartet. »Obračun je pozitiven, tudi ko ne bi izključno upoštevali visokega števila glasbenikov in zvestih obiskovalcev festivala, saj je okrog pobude nastalo pravo gibanje - občinstvo se po koncertih pogovarja z umetniki in se pozanima za njihovo delo. Medse smo povabili mednarodno priznane glasbenike, upoštevali smo evropske in lokalne projekte, skupine iz naše dežele, Slovenije in Veneta, za katere je festival lahko pomembna izložba,« je povedal Centis, ki se je veselil vse mlajše publike. »Vesel sem, da smo s pobudami kot sta nagrada Luttazzi in nagrada Russo ter s prisotnostjo jazzovskega oddelka konservato-rija Tartinipritegnili zanimanje mladih, tako na odru kot tudi med občinstvom. Nastala je tudi sekcija Black V K í/ tr'" ^H mv'm t™ j jf' t^H -jlž _J /vrv im M m1 HVv /rlfl Attitude, namenjena govoricam, ki izhajajo iz jazza. Na področju programskih izbir je jazz postal okvir, ki zaobjema t.i. main stream, a tudi transverzalne usmeritve kvalitetne glasbe. Gostili smo veliko glasbenikov z izjemno izkušnjo, za katere je definicija jazza pretesna. Mesto Trst pa je ponovno dokazalo, da ljubi jazz, a tudi vse sorodne zvrsti.« Rossana Paliaga Projekt Mozaik Včeraj se je petnajst mladih iz tržaške in goriške pokrajine odpravilo v Tuzlo v Bosno in Hercegovino, kjer bodo do 18. avgusta sodelovali v projektu Tuzlansko Mosaiko Camp 2011. V poletnem središču sirotišnice Papiga v Tuzli bodo opravljali delo animatorjev in ustvarili mozaik pred internetno točko. Mozaik so poleg strokovnjaka načrtovali tudi dijaki liceja Nordio iz Trsta. V desetih dneh bodo udeleženci obiskali združenje Matere Srebrenice, spomenik v Potočarih in spoznali prebivalke. Prostovoljski kamp so organizirali v sodelovanju z združenjem Tuzlanska amica, ki deluje v Tuzli. V tem mestu je veliko beguncev iz Srebrenice, Bratu-naca in ostalih mest, ki jih je v 90. letih zajela vojna. Združenje je ustanovila skupina žensk, ki nudijo psihološko in zdravniško pomoč ženskam in otrokom, da bi preboleli vojne travme. Srečajmo se v knjižnici V okviru pobude Srečajmo se v knjižnici - Ci vediamo in biblioteca se bodo ta teden v knjižnicah Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu in Stelio Mattioni v Naselju sv. Sergija zvrstili številni dogodki. Danes bo v knjižnici Quarantotti-Gambini za otroke od osmih let dalje delavnica astronavtike s Tržača-nom Giovannijem Chellerijem. Jutri v knjižnici Mattioni pa se bodo starši in otroci od šestih let dalje srečali z operaterji WWF miramar-skega rezervata. V knjižnici Gambini bo v četrtek na vrsti glasbena delavnica z »govorečimi bobni« za otroke od 4. do 5. leta starosti, v petek pa se bodo v knjižnici Mattioni 6-letni otroci spremenili v vile in čarovnike. Vsi dogodki se bodo pričeli ob 17.30. združenje udi - Za žensko samoodločanje Letno poročilo o izvajanju zakona 194 Članice združenja UDI Caffe' delle donne iz Trsta so se srečale s krajevnimi zdravstvenimi operaterkami in vzgojiteljicami, da bi skupaj analizirale letno poročilo o izvajanju zakona 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti iz leta 1978, ki ga je ministrstvo za zdravje pred dnevi predstavilo v parlamentu. Poročilo potrjuje, da je zakon prispeval k znižanju števila splavov oz. da je prekinitev nosečnosti iz leta v leto manj, kar uvršča Italijo med evropske države, ki se ga najmanj poslužujejo. Iz poročila izhaja, da je znižanje šte- vila splavov posledica preventivnih faktorjev, kot so šolska spolna vzgoja, širjenje kontracepcijskih metod in vse lažji dostop do kontracepcijskih sredstev, hkrati pa tudi raznih kulturnih faktorjev (za splav se odloča še vedno veliko priseljenk). Na srečanju so se udeleženke dogovorile, da bodo od inštitucij, predvsem od šole in zdravstvenih struktur zahtevale več preventivnih ukrepov in širjenja informacij, ter hkrati znižanje previsokega števila oporečnikov, v imenu samoodločanja in svobode žensk. grljan - Dobro obiskane pobude Znanstvenega imaginarija Vabilo radovednežem vseh starosti Vsako nedeljo so v Grljanu protagonisti otroci, ki skozi igro spoznavajo zanimivi svet znanosti - Vodeni ogledi muzeja in več didaktičnih delavnic Vodeni ogledi muzeja in planetarija, zabavne didaktične delavnice arheologije, astronomije, biologije, kemije, ekologije, fizike, matematike, paleontologije ... Multimedialna in interaktivna ponudba Znanstvenega imaginarija, ki širi znanost med radovedneži vseh starosti in raznoraznih okusov, je iz leta v leto kakovostnejša, tako da je obiskovalcev, predvsem v nedeljah, vedno več. kroma / SVET Torek, 9. avgusta 2011 9 1 Včeraj danes Danes, TOREK, 9. avgusta 2011 JANEZ Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.23 -Dolžina dneva 14.26 - Luna vzide ob 17.25 in zatone ob 1.19 Jutri, SREDA, 10. avgusta 2011 LOVRENC VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,4 stopinje C, zračni tlak 1008,2 mb raste, vlaga 71-odstotna, veter 6 km na jug, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C. [13 Lekarne U Kino cPocjteßno podjetje H UMMWIll^UI AMBARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 V Gročani praznuje danes okroglo obletnico draga teta Marija Obilo zdravja in veselja ji želijo Rok, Rebeka, Ivan in Katja Do sobote, 13. avgusta 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300305). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 21.10 »Prvi maščevalec 3D«; 16.10,18.20, 20.30 »Kako se znebiti šefa?«; 16.20, 18.40, 21.00 »Super 8«; 16.40, 19.00, 21.20 »Vzpon planeta opic«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15 »Cars 2«; 20.15, 22.15 »Machete«; Dvorana 2: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Tekken«; Dvorana 3: 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Diario di una schiappa«; Dvorana 4: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta za poletni dopust. □ Čestitke AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »L'illu-sionista«. CINECITY - 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Tekken«; 16.40, 19.15, 21.50 »Captain America - 2D«; 16.40, 19.20, 22.00 »Captain America 3D«; 16.30, 18.30, 19.15, 21.10, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 16.15, 19.00, 21.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 3D«; 16.10 »Cars 2 2D«; 18.30, 21.35 »Transformers 3«; 16.30 »Per sfortuna che ci sei«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »The Housemaid«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Captain America - Il primo vendicatore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40 »Hitri in drzni 5«; 16.00, 18.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 20.10, 22.00 »Oddelek groze«; 16.10, 18.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 21.30 »Prekrokana noč 2«; 21.00 »Prvi maščevalec: Stotnik Amerika - 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.30, 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 20.20 »Pingvini gospoda Popperja«; 18.35, 21.25 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 18.30, M Izleti SPDT v sodelovanju z pobratenim PD Integral organizira od 19. do 21. avgusta tridnevni izlet na Triglav. Predvidenih je več variant: od Aljaževega doma čez Pleme-nice na vrh Triglava...; s Pokljuke preko Vodnikove koče in Planike na Triglav ter mimo Doliča, čez Hribarice naprej preko Doline Sedmerih jezer... ; z Rudnega polja na Vodnikov dom, na Dolič, Ka-njavec...; iz Krme do Planike, čez Triglavsko Škrbino na vrh, pa od Planike pod Šmarjetino glavo do Doliča... Vsi pohodi se zaključijo v nedeljo, 21. avgusta, na Planini pri Jezeru. Mesta za posamezne izlete so omejena, pohitite z vpisom na tel. št. 040-413025 (Marinka). ZVEZA ANPI - Dolina-Mačkolje-Prebeneg pripravlja izlet v Bolnico Franja v nedeljo, 28. avgusta. Zainteresirane prosimo, da se javijo na tel. št. 040228896 (Nerina) do 20. avgusta. □ Obvestila Najina prijatelja ENZO in ADA sta 50-letnico poroke praznovala. Še mnogo skupnih let v zdravju, ljubezni in spoštovanju vama želi klapa '36 vsa. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da bodo uradi zaprti v petek, 12. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti 13. in 16. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu osebju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it/istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v 2. ali 3. pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita lastnike zemljišč trase elektrovo-da na informativne sestanke glede predvidene ojačitve elektrovoda v torek, 9. avgusta, ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Trebčah, v sredo, 10. avgusta, ob 20.30 v prostorih vaške skupnosti Praprot in v četrtek, 11. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih Grad v Banih. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, prireja v sredo, 10. avgusta, ob 20. uri prijeten večer Pod zvezdami s štruklji sv. Lovrenca. Informacije in prijave od 14. do 15. ure na tel. št.: 040-384226 (Marjuča). KRUT obvešča, da ostajajo društveni prostori zaprti do petka, 12. avgusta. Od 16. avgusta do 3. septembra pa bodo spet delovali s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. OBČIN E Repentabor, Zgonik in Devin Na-brežina, prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Bibione (VE) od 10. do 24. septembra namenjeno starejšim občanom s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Vpisovanje do 12. avgusta v tajništvih občine Repentabor, občine Zgonik ter na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, Naselje sv. Mavra št. 124 (Se-sljan). Info na tel. št.: 040-327335 (tajništvo občine Repentabor). SLORI obvešča, da bo zaprt za dopust do 12. avgusta. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v cerkvico na Pečah v dolini Glinščice k sveti maši, ki bo v soboto, 13. avgusta, ob 17. uri. Maševal bo trebenski župnik gospod Ivo Miklavc. NA PROSEKU organizira šagro Godbe-no društvo Prosek 13., 14. in 15. avgusta. Igrajo: ansambel Souvenir in ansambel Mi. V nedeljo, 14. avgusta, koncert godbe Salež. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Ul. Fosc-hiatti 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 15. do 19. ure. Za dopust bo zaprta do 17. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 19. avgusta. Do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ODSEK ZA ZGODOVINO - NŠK bo zaradi dopusta zaprt do 20. avgusta. V JASLIH SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovel je na razpolago še nekaj prostih mest za š.l. 2011/12. Za informacije pokličite na tel. št. 040-573141. OBČINA REPENTABOR objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za zadolžitve 15. popisa prebivalstva in stanovanj za l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 12. ure 22. avgusta. Informacije na tel. 040-327122, faks 040-327511, anagrafe@com-mon-rupino.regione.fvg.it (občinski urad za popisovanje), občina Repentabor (Col, 37). Več na www.comune.monrupino.ts.it. OBČINA DOLINA objavlja javni razpis za izbor popisovalcev za 15. Splošni popis prebivalstva in stanovanj - l. 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 26. avgusta. Informacije: tel. 040-8329220, fax 040228874, anagrafe@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it (občinski popisni urad - občina Dolina št. 270). Več na www.sandorligo-dolina.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu do 26. avgusta imel sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bo zaprt. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v ponedeljek, 29. in sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. SKLAD MITJA ČUK - razgibane poletne dejavnosti v novem večnamenskem središču na Opčinah trajajo vse do 9. septembra, od 8. do 17. ure za otroke in mladostnike od 3. do 14. leta starosti. Zadnja dva tedna po potrebi priprava na šolo: ponavljanje matematike in drugih predmetov. Tedenski vpisi: Sklad Mitja Čuk v dopoldanskem času, Proseška ulica 131, tel. 040-212289; e-mail: pole-tje@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. H Prireditve 1100 LETNICA TABRA - te obletnice se bomo v sodelovanju z repentabrsko občino s posebnim programom spomnili v soboto, 13. avgusta, ob 20. uri. Osrednja točka bo nastop Komornega moškega zbora Val - Vokalna akademija Ljubljana, ki ga vodi Stojan Kuret. Solista: so-pranistka K. Bitenc in baritonist M. Fink; klavirska spremljava: M. Prus. SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 19451955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Katalonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta, s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.00-12.00 ter 17.0020.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni. ŽUPNIJA SV. JERNEJA in Društvo slovenskih izobražencev vabita v soboto, 20. avgusta, ob 20. uri v Zinkov dom na otvoritev razstave ilustratorskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Helena Janežič, bo ob priliki Jernejevega tedna in študijskih dnevov Draga v Zinkovem domu odprta do nedelje, 4. septembra. S Mali oglasi 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 348-5534270. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in v negi starejših ljudi išče delo kot varuška. Tel. št.: 335-6445419. KUPIM 2-3 sobno stanovanje ali manjšo hišo na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. 335-6123970. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040-415785 (ob uri obedov). NA PROSEKU oddajamo stanovanje v pritličju (55 kv. m.) z avtonomno kurjavo in s parkiriščem. Tel. št. 333-1129574. NUJNO IŠČEM DELO kot pomočnica starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. št.: 340-2149729. PRODAM KNJIGE za 5. letnik DIZ J. Štefan. Tel. št. 348-5738696. PRODAM knjige za vse razrede DTZ Žige Zois (oddelek za trgovce). Tel. št.: 3384174647. SMO V MESECU KRAŠKE OHCETI - na razpolago imam ročno vezene rute za nošo. Klicati na tel. št. 040-299820. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA (diplomantka) pomaga pri študiju slovenščine, zgodovine, angleščine, ekonomije, prava ter latinščine in grščine (1. in 2. letnik). Tel. št. 333-1814173. Un Osmice DEJAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON - Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št. 040-299450. LADI REBULA - Repnič št. 2 ima odprto osmico. Tel. št. 040-229174. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmico v Samatorci št. 22. Tel. 040-229180. MARKO REBULA vas pričakuje v svoji osmici v Slivnem št. 6! Tel. št. 3475686191. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104 OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. Tel. št.: 040-211454. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. Vabljeni! Prispevki V spomin na Lauro Gombač daruje Irma Škabar vd. Kraus 25,00 evrov za MoPZ Tabor z Opčin ter 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor z Op- čin. V spomin na Ines in Valterja Valiča darujeta hčerka Ana in sin Iztok z družinama 25,00 evrov za zbor Vesela Pomlad z Opčin, 25,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah, 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 25,00 evrov za Skupnost Družina. V spomin na dragega brata Zdravko-ta Caharijo daruje sestra Vera 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Na-brežine. V spomin na Ladija Petelina darujejo Darja, Lida, Marta, Albina in Renato 80,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Alojzija Žagarja daruje Pino Natural 25,00 evrov za združeni MePZ Skala - Slovan. Ob prvi obletnici smrti Emilja Zobca daruje družina 100,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI v Boljuncu. Zapustil nas je naš dragi Carlo Papucci Žalostno vest sporočajo Andrej, Marko, Carla, Gilberto in Marvida ter ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal v mrtvašnici v ulici Costalunga v četrtek, 11. avgusta, od 10.00 do 13.30, sledil bo pogreb v Buji (Videm). Trst, Buia, 9. avgusta 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujeta družini Gruden in Sfarcich Ob izgubi dragega Carlota izrekamo iskreno sožalje Andreju, Markotu in Marvidi tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove Ob izgubi Carla Papuccija, dolgoletnega upravitelja društvene gostilne, izreka družini iskreno sožalje odbor Gospodarskega društva Kontovel Mirno si odšel na zadnjo pot, dragi prijatelj CIRIL ČEHOVIN. Nevenki in ostalim svojcem najino občuteno sožalje. Andreina in Adriano Ob prerani izgubi dragega ERVINOTA STERNIJA izrekajo iskreno sožalje ženi, sinovoma, bratu in vsem ostalim svojcem pevci MoPZ Vesna iz Križa Ivan Pahor in Silvano Peric z družinama izrekata iskreno sožalje inž. Petru Sterniju ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi očeta izrekamo Petru in svojcem občuteno sožalje. David Elena Erik Helena 10 Torek, 9 avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI naš intervju - Igralka, pesnica, pisateljica, prevajalka Maja Gal Štromar »Sem najsrečnejši človek, ker delam to, kar me osrečuje« V kratkem bo izšla njena dvojezična zbirka Boginja z zamudo - Veliko snema z Martinom Turkom Lea Pisani, izvedenka v kulturi oblačenja, trdi, da se ljudje delijo v dve kategoriji: v tiste, ki se oblačijo zato, da bi se ubranili pred meteorološkimi pojavi, in tiste, ki želijo s svojim zunanjim videzom posredovati tudi delček svoje osebnosti. Med slednje najbrž sodi Maja Gal Štromar, saj se njena umetniška duša zrcali tudi v njeni zunanji podobi. V skrbno izbranih in koordiniranih barvah oblačil in modnih dodatkov, v klobuku, cvetlicah, ki krasijo njena oblačila ... Maja Gal Štro-mar je večplastna umetnica, ki se izraža v različnih umetniških govoricah: kot sama pravi, v svojih projektih vse pogosteje združuje različne medije. Najpogosteje se pojavlja kot gledališka in filmska igralka (nastopila je na primer v številnih filmih Martina Turka), redno piše dramska besedila za gledališče in radio (na primer za Radio Trst A), je avtorica treh romanov in štirih pesniških zbirk, obenem pa tudi prevajalka, v prvi vrsti iz italijanščine in francoščine; prevedla je Bariccov Ocean morje in Poslušaj moj glas tržaške pisateljice Susanne Tamaro. Njen življenjepis je res bogat in raznolik, »meni pa se zdi, da delam samo eno: da ustvarjam in se raziskujem skozi to ustvarjanje,« je pojasnila med poletnim pogovorom, ki sva ga začeli pri pesniški zbirki Boginja z zamudo/Dea in ritardo. Dvojezična antologija bo namreč v kratkem izšla pri Založništvu tržaškega tiska, spremljal jo bo tudi izid zgoščenke Tinkare Kovač. »Kot igralka sem vedno mislila, da poezija zares zaživi takrat, ko jo ozvočiš, izgovoriš. Glasba mi je zelo blizu, po formaciji sem glasbenica, v mlajših letih sem mislila, da bom pianistka ... S Tinkaro se že dolgo poznava in predlagala mi je, da bi moje pesmi ne samo uglasbila, ampak zanje pripravila pravo zvočno pokrajino: uglasbila je sedemnajst pesmi, njena glasba se prepleta z mojo recitacijo ... « Pesmi je v italijanščino prevedla Liliana Visintin, Maja pa je pred meseci v slovenščino prevedla Lilianine verze (Ko luna izpuhti, ZTT). Na vprašanje, ali je pesnik boljši prevajalec, Maja odgovori, da se ji poezija zdi skoraj neprevedljiva: gre za poseben izziv, saj moraš določene stvari prepesniti na novo. »Ne bi pa rekla, da moraš bit pesnik, dovolj je, da si senzibilen človek, da se znaš poglobiti v psiho, podobo, masko avtorja. Tudi ko prevajam prozo se mi zdi, da moram osvojiti svet avtorja in začeti razmišljati kot on. Vsaka beseda lahko namreč pomeni milijon in eno stvar, zato imamo toliko ne- sporazumov ...in od tega živijo advokati.« (smeh) Pri Mladinski knjigi je letos izšel kratek roman Misli name, ko ti je lepo, v katerega je, kot pravi, skušala ujeti »zelo neulovljive teme: nastal je ob očetovi smrti, v času žalovanja in med pisanjem sem ugotovila, da je to, kar bi želela povedati, težko postaviti v strukturo. Kot bi se poglabljala v neko magmo o rojevanju in smrti, ki nima ne začetka ne konca: ne gre le za pripoved o smrti mojega očeta, za reminiscence iz otroštva, ampak govori o nastajanju mene kot ženske.« Povsem drugače izzveni njen Dnevnik štiridesetletnice, sedem nadaljevanj, ki jih je bilo poleti mogoče poslušati na valovih Radia Trst A. »To pisanje je na nek način klišejsko komično obarvano, ampak rada imam humor, od najbolj banalnega do črnega humorja. Tudi žanrsko mi je bil vedno blizu, sem pač tak človek, ki rad raziskuje v več smeri. Zdi se mi, da sem zaradi tega lahko živa.« Za tržaško radijsko postajo je napisala in režirala tudi igro Vademecum sr€čnosti, igro o življenju igralke, »neke vrste igra v igri, v kateri snemamo, da snemamo«. V glavni vlogi nastopa Nikla Pe-truška Panizon, ob njej pa tudi drugi člani Slovenskega stalnega gledališča. A tudi Gregor Geč, s katerim Maja pogosto sodeluje; nazadnje v avtorskem projektu, otroški predstavi Cifromanija, ki najmlajše gledalce popelje v svet matematike, a tudi drugačnosti. Maja Gal Štromar pravi, da ve, kaj jo žene k pisanju, nikoli pa nima vnaprej določene zgodbe, jasnega cilja. »Moji junaki me večkrat presenetijo in potem oni vodijo mene in ne jaz njih. To se mi zdi zabavno.« Maja Gal Štromar na tržaškem Trgu Oberdan kroma Na nedavnem sarajevskem filmskem festivalu je bil v tekmovalni program uvrščen tudi kratek film Martina Turka Stvari, ki jih nisva nikoli naredila. V njem nastopa tudi Maja Gal Štromar. »Zdi se mi, da je Martin postal moj režiser, z njim sem delala največ in z njim je res lepo sodelovati. Je režiser, ki ve, kaj hoče, z druge strani pa je zelo odprt za sodelovanje. Tudi pri tem zadnjem filmu smo skupaj razvijali njegov scenarij: film je tako tudi stvar predhodnih srečevanj, razgovorov, diskusij. Všeč mi je, ko lahko scenaristu predlagam spremembe, kajti dialog moram ponotranji-ti, verjeti vanj. Če ne verjamem v to, kar moram povedati, potem tudi drugi ne bodo. Veliko moramo še narediti v slovenskem filmu. Če bo šlo s takim ritmom naprej, si obetam le še eno vlogo: vlogo babice. Ali pa se mi obeta ful botoxa!« (smeh) Kot alternativo lepotnim posegom bi lahko sama napisala filmski scenarij, pripomnim. Polivalentna Maja Gal Štro-mar je seveda o njem že razmišljala, a pravi, da ji primanjkuje časa in izkušenj. A ker jo je vedno zanimala transformacija, bomo najbrž prej ali slej gledali tudi njen film. In čeprav mora seveda v življenju sklepati tudi kompromise, in čeprav se tudi slovenski kulturi in umetnikom ne pišejo najboljši časi, pravi, da živi dobro. »Sem najsrečnejši človek, ker lahko delam to, kar me res osrečuje.« Poljanka Dolhar Eva Petrič • • • h in njeni angeli Slovenska umetnica Eva Petrič se trenutno predstavlja v argentinski prestolnici Buenos Aires, kjer je na ogled njena razstava fotografskih inštalacij črno-belih analognih fotografij z naslovom »Angel dissected«. Ta bo v kulturnem centru Borges v središču mesta odprta do 4. septembra. Po besedah Petri-čeve je to potujoča razstava, katere prva postaja je center Borges, naslednja bo Ljubljana v prehodu med Cankarjevim domom in Maxi Marketom, jeseni leta 2012 pa bo razstava postavljena na sedežu ZN v Ženevi. Petričeva se sicer dogovarja tudi za razstavo v New Yorku. Umetnica se z razstavo dotika vprašanja angelov, njihovega obstoja, bistva in podobe. Po njenih besedah angel 21. stoletja nima kril, ampak je metafora za empatijo, sposobnosti za potovanje skozi tok sodobnega prostora. »Angeli so odsev naših emocij, izraženih v obliki senc, ki nas omadežujejo. Mi smo madeži, omadeževani s čustvi,« je v spremnem besedilu razstave zapisala Petričeva, ki pravi, da so njeni angeli odsev težnje ljudi po empatiji. (STA) Festival Ljubljana ta teden Festival Ljubljana bosta drugi avgustovski teden zaznamovala črnogorski KotorArt Trio in Trio Elegiaque, ki ga sestavljajo francoski glasbeniki. Črnogorski zasedbi je bilo mogoče v Viteški dvorani Križank prisluhniti včeraj; danes, jutri in v četrtek pa bo Trio Elegiaque v treh večerih izvedel vse Beethovnove klavirske trie. obletnice - Književnost Ob 70-letnici smrti Rabindranatha Tagoreja spilimbergo - 33. Folkest Nadvse uspešen festival Oranizatorji so z letošnjo izvedbo zelo zadovoljni - Konec meseca že priprave na prihodnjo V Spilimbergu se je prvega avgusta uspešno zaključil glasbeni festival Folkest, ki je trajal kar mesec dni. »Letošnja triintrideseta izvedba festivala je bila verjetno najuspešnejša«, pravi umetniški vodja festivala Andrea Del Favero. Na prizoriščih Folkesta se je zgodilo kar šestdeset koncertov, na katerih je nastopilo skoraj štiristo priznanih glasbenikov, čeprav nekateri niso še zelo poznani v Italiji. Prešteli so večje število obiskovalcev, uspešni pa so bili predvsem zaključni večeri »Folkest in festa«. Na festivalu so sodelovale številne karnijske občine, nekatere so prisotne že več let, nekatere pa so letos pristopile prvič. »Publika, ki jo sestavlja dvesto ljudi v krajih, kot so Artegna, Rigolato ali Špe-ter, velja kot poln stadion Friuli na koncertu Vasca Rossija,« meni Gianni Martin, predsednik Pro Loco iz Tol-meča, ki so ga letos imenovali za odbornika upravnega odbora festivala. Uspešni so bili tudi spremljevalni dogodki; fotografsko razstavo »Le sonrisa del ninho« si je ogledalo na tisoče ljudi. Kateri koncert pa je privabil najštevilnejšo množico ljudi? Del Favero pravi, da je največ ljudi prisluhnilo skupini Dohl Fondation in Steveju Hackettu na Trgu Duomo v Spilimbergu ter Davidu Van De Sfroo-su na videmskem gradu. Že konec meseca bodo organizatorji začeli razmišljati o prihodnji, štiriintrideseti izvedbi, da bo polna novih presenečenj. Bengalski literarni velikan Rabindranath Tagore je bil pesnik, romanopisec, filozof, glasbenik, skladatelj in slikar. Kritiziral je nacionalizem in kolonializem ter zagovarjal svet na temeljih večkulturnosti in strpnosti. Leta 1913 je kot prvi azijski literat prejel Nobelovo nagrado. V nedeljo, 7. avgusta, je minilo 70 let od njegove smrti. Rabindranath Tagore se je rodil v Kalkuti leta 1861 kot potomec znane rodbine politikov, filozofov in umetnikov. Med letoma 1878 in 1880 je v Veliki Britaniji študiral pravo, hkrati pa se posvečal britanski književnosti. Kot je marca na simpoziju o pomenu njegove misli za današnji svet dejal indijski veleposlanik v Ljubljani Villur Sundararajan Seshadri, je bil Tagore velik mislec in svetovljan. S prevodi pesmi je požel slavo na Zahodu. Kot piše na spletnih straneh Nobelove fundacije, je Tagore postal predstavnik indijske duhovne dediščine za zahodni svet. Pesmi je pisal pretežno v bengalskem jeziku ter jih sam prevajal v angleščino. V slovenščino je prevedenih kar 30 njegovih knjig, nedavno so pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki izdali še njegove Izbrane zgodbe. Med več kot 50 njegovimi pesniškimi zbirkami je v slovenščini dostopna tudi Gitandžali, njegova najbolj znana zbirka iz leta 1912. Kot piše v utemeljitvi, dostopni na spletnih straneh Nobelove fundacije, je najprestižnejšo literarno nagrado prejel zaradi globoko občutljivih, svežih in lepih verzov, s katerimi je svojo poetično misel v mojstrski veščini umestil tudi v zahodni kanon. Od leta 1883 je živel v Indiji. Na prelomu stoletja je v bengalskem Šan-tiniketanu ustanovil eksperimentalno šolo, ki je kasneje postala državna univerza. V njej je povezoval vzhodno in zahodno duhovno in filozofsko tradicijo, piše v Svetovnem biografskem leksikonu. Poleg lirike in romanov je pisal muzikale, eseje in popotne dnevnike. Podpisuje se tudi pod dve avtobiogra-fiji, zapustil je tudi številne skice in slike ter glasbene kompozicije. Znamenito je Tagorejevo srečanje z Albertom Einsteinom leta 1930. Einstein je Tagoreju dejal, da se oblaki od daleč zdijo eno, od blizu pa so sestavljeni iz kaotičnih kapelj vode. Tagore mu je odvrnil s primerjavo človekove psihe. Zanjo se sprva zdi, da je sestavljena iz vrste strasti in želja, ki pa jih človekov značaj tvori v harmonično celoto. STA) / SVET Torek, 9. avgusta 2011 1 1 gospodarstvo - Potem ko je Standard & Poor's v petek znižal kreditno oceno ZDA Borze po svetu globoko v rdečem Širi se bojazen pred novo recesijo Vlagateljev niso pomirile niti napovedi ukrepov s strani G7, G20 in Evropske centralne banke NEW YORK, FRANKFURT - Potem ko je bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) v petek prvič v zgodovini znižala kreditno oceno ZDA, so borze po svetu zabeležile občutne padce. Vlagateljev niso pomirile niti napovedi ukrepov s strani G7, G20 in Evropske centralne banke (ECB). S&P je v petek zvečer po zaprtju ameriških borz znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+ z možnostjo dodatnega znižanja. To je prvo znižanje ocene ameriškega suverenega dolga s strani ene od treh največjih bonitetnih hiš, kar ima lahko slabe posledice za celotno svetovno gospodarstvo. Poteza bonitetne hiše ni bila nepričakovana, za posledico pa ima stopnjevanje pesimizma, ki se zadnje čase zgrinja nad vlagatelje. Ti so namreč že tako ali tako zaskrbljeni zaradi šibkega ameriškega gospodarstva, dolžniških težav območja evra in japonskega okrevanja po marčnem potresu in cunamiju. Kot pojasnjujejo analitiki, se vlagatelji vse bolj bojijo, da bi se lahko ponovilo leto 2008, zato na borzah niso pripravljeni sklepati rizičnih poslov. Za danes je sicer napovedano redno srečanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC), stroka pa je polna ugibanj o morebitni napovedi novega kroga odkupovanja ameriških državnih obveznic. Večina jih meni, da tovrstne napovedi še ni pričakovati, saj da težava tokrat ni v denarju, kot je bila v času krize leta 2008, in bi nov krog tiskanja denarja povzročil večjo nevarnost izbruha inflacije v času, ko gospodarske rasti skorajda ni. Države G7 že obljubljajo potrebne ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, podporo finančni stabilnosti in spodbujanju gospodarske rasti pa napoveduje tudi skupina najpomembnejših razvitih gospodarstev ter hitro rastočih ekonomij G20. ECB medtem načrtuje "aktivno uresničevanje" programa odkupovanja obveznic. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je zatrdil, da bo banka v luči "disfunkcio-nalnega delovanja" na delih finančnega trga zagotovila boljši prenos odločitev denarne politike in tako zagotovila cenovno stabilnost v evrskem območju. Ko gre za Evropo, se na trgih sicer kaže največja zaskrbljenost v zvezi z Italijo in Španijo. Nekateri namreč menijo, da bi bili lahko ti dve državi naslednji v vrsti, ki ne bosta mogli odplačati svojih dolgov. ECB naj bi za obveznice teh dveh držav namenila dve milijardi evrov, tako da se je zahtevana donosnost na italijanske desetletne dolžniške vrednostne papirje vendarle znižala za 0,75 odstotne točke na 5,25 od- Potrtost agenta na milanski borzi stotka, na španske pa za 0,91 odstotne točke na 5,14 odstotka. Usklajeno delovanje Evrope in preostalega sveta pri pomirjanju finančnih trgov je včeraj pohvalila tudi Nemčija. "Gre za pomemben dokaz, da igralci v Evropi in delno v preostalem svetu govorijo z jasnim in enotnim glasom," je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Christoph Steeg-mans. Včeraj se je sicer v Berlin vrnila nemška kanclerka Angela Merkel, čeprav v vladi zanikajo, da je predčasno prekinila počitnice. Te dni je kanclerka že pred izbruhom krize na finančnih trgih nameravala prebiti v nemški prestolnici, uradnih zadolžitev pa še nima, so pojasnili. Napovedi ukrepov pa niso pomirile trgov. V rdečem so sklenile azijske in evropske borze, prav tako globoko v negativnem območju je obtičal ameriški Wall Street. Tokijski indeks Nikkei je trgovanje končal 2,18 pod vrednostjo z začetka trgovanja. Frankfurtski indeks DAX je medtem v primerjavi s petkom izgubil 4,67 odstotka, pariški CAC 40 se je znižal za 4,68 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 2,62 odstotka. Indeks ATX na borzi na Dunaju je trgovanje sklenil s 4,01-odstotnim padcem oz. pri 2176 točkah, indeks SMI je šel na borzi v Zürichu navzdol za šest odstotkov na 4967,99 točke, v rdečem pa sta končala še indeks FTSE Italia-All-Share na borzi v Milanu in indeks BUX na borzi v Budimpešti; prvi je izgubil 2,43 odstotka in se oblikoval pri 16.312,54 točke, drugi pa je zdrsnil za 3,15 odstotka na 19.112,42 toč- ansa ke. Tudi Ljubljanska borza je sledila ostalim kapitalskim trgom in današnje trgova- nje sklenila s padcem: indeks blue chipov SBI TOP se je v primerjavi s petkom znižal za 2,84 odstotka. Globoke padce tečajev delnic je zabeležil tudi ameriški Wall Street. Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.812,27 točke, kar je 632,34 točke oziroma 5,53 odstotka manj kot v petek. Padec indeksa Nasdaq je bil še hujši, saj je konec trgoval-nega dne pričakal 6,90 odstotka oziroma 174,72 točke nižje kot v petek, pri 2.357,69 točke. Izgubila sta tako evro kot dolar, navzdol pa je šla tudi nafta. Zahodnotek-saška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi do 17. ure po srednjeevropskem času pocenila za 3,25 dolarja na 83,63 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za severno-morsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 3,55 dolarja na 105,82 dolarja za sod. Na drugi strani pa je včeraj poskočila cena zlata, kar glede na to, da ta kovina velja za varno investicijo, ne čudi. Unča zlata je na trgu prvič doslej presegla 1700 dolarjev. gospodarstvo - Odziv predsednika Za Obamo ZDA ohranjajo najvišjo kreditno oceno WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se je včeraj odzval na petkovo znižanje kreditne ocene ZDA s strani bonitetne hiše Standard & Poor's. Obama je zagotovil, da so ZDA bile in ostajajo država z najvišjo kreditno oceno in da ni nobenega dvoma, da ne bi bile sposobne poravnavati svojih obveznosti. Obama je ocenil, da se s tem strinjajo tudi finančni trgi, vendar pa da ima težave z delovanjem politični sistem. Po njegovem mnenju ne potrebujejo bonitetne hiše, da jim to pove. Izrazil je upanje, da bo nižja ocena spodbudila Washington k rešitvi problema dolga in proračunskega primanjkljaja. V naslednjih tednih bo Obama dal "na mizo" svoj predlog za zmanjšanje primanjkljaja, kongres pa je medtem pozval, da po vrnitvi s počitnic septembra potrdi ukrepe za pospešitev gospodarske rasti in za- poslovanja, kot je podaljšanje davčnih olajšav na plače. Krivdo za težave je posredno pripisal republikancem, ko je dejal, da so bili spori in dolgotrajna pogajanja o povišanju meje javnega dolga nepotrebni. Obama je izkoristil tudi priložnost za nov poziv za odpravo davčnih olajšav premožnim Američanom, ko je dejal, da so se dogovorili o nižji porabi, sedaj pa je potrebno sodelovanje tistih, ki si to lahko najbolj privoščijo. (STA) S&P znižal oceno tudi za hipotekarne banke NEW YORK - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je včeraj znižala kreditno oceno tudi za dve največji ameriški hipotekami podjetji Fannie Mae in Freddie Mac ter za 10 od 12 največjih proračunsko podprtih hipo-tekarnih bank v ZDA. Znižanje je podobno, kot je bilo v petek za dolg ameriške vlade, in sicer z AAA na AA+. Po pojasnilih S&P je nižja ocena hi-potekarnih bank odsev njihove neposredne odvisnosti od ameriške vlade. Fannie Mae in Freddie Mac je vlada prevzela v polno skrbništvo septembra 2008, ker sta se zaradi krize z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili znašli pred propadom. Vlada je Fannie Mae in Freddie Mac doslej pomagala s 170 milijardami dolarjev, kar je nujno, saj oba jamčita za polovico vseh ameriških stanovanjskih hipotek. Kosovski Srbi s Tadicem za izvajanje dogovora BEOGRAD - Predstavniki Srbov na Kosovu so se v nedeljo s srbskim predsednikom Borisom Tadicem dogovorili za izvajanje dogovora o rešitvi krize na severu Kosova. Tega so v petek dosegli predstavniki Srbije in sil Nata na Kosovu (Kfor), podprla pa ga je tudi Priština. Občine z večinsko srbskim prebivalstvom na severu Kosova naj bi o njem odločale v torek. Iz urada srbskega predsednika so po srečanju sporočili, da so na sestanku ugotovili, da sta na severu Kosova najbolj potrebna "mir in enotnost", pa tudi da morata mednarodni instituciji na Kosovu Kfor in Eulex (misija EU) "ostati statusno nevtralni". Dogovor predvideva odprtje spornih mejnih prehodov Jarinje in Brnjak za potniški promet in hkratno prepoved prevoza blaga. Na mejnih prehodih naj bi izvajanje nadzora začasno prevzeli pripadniki Kforja. Predvideva tudi odstranitev blokad cest na severu Kosova, ki vodijo do mejnih prehodov. Lobsang Sangay novi predsednik tibetanske vlade NEW DELHI - Pravni strokovnjak Lobsang Sangay je včeraj na slovesnosti v indijskem mestu Dharamsala prisegel kot novi predsednik tibetanske vlade v izgnanstvu. Na ta položaj so 43-letnika, ki bo prevzel tudi del nalog tibetanskega duhovnega voditelja dalajlame, aprila izvolili Tibetanci v izgnanstvu. Sangay je na položaj prisegel ob prisotnosti številnih dostojanstvenikov iz Indije in drugih držav. Tibetanska vlada v izgnanstvu, ki je ne priznava nobena država, ima svoj sedež v Dharamsali, kjer vse od pobega iz Tibeta leta 1959 živi dalaj-lama. (STA) sirija - Al Asadov režim vse bolj izoliran Tri zalivske države umaknile veleposlanike DAMASK - Savdska Arabija in Kuvajt sta odpoklicala svoja veleposlanika iz Sirije zaradi stopnjevanja nasilja v tej bližnjevzhodni državi. S tem se še stopnjujeta mednarodni pritisk in izolacija sirskega predsednika Bašarja al Asada. Savdski kralj Abdulah je ob objavi presenetljive odločitve pozval režim v Damasku, naj "ustavi ubijalski stroj in prelivanje krvi, preden bo prepozno". Kot so ob odločitvi za odpoklic veleposlanika sporočili v Kuvajtu, nihče ne more sprejeti prelivanja krvi v Siriji. "Vojaško opcijo je treba ustaviti," je izjavil kuvajtski zunanji minister Šejk Mohamed al Sabah. Napovedal je še, da bodo v kratkem o razvoju dogodkov v Siriji razpravljali zunanji ministri Zalivskega sveta za sodelovanje (GCC). GCC je sicer že v soboto pozval k takojšnji prekinitvi nasilja in prelivanja krvi v Siriji. Za odpoklic veleposlanika se je nato odločil tudi Bahrajn. Zunanji minister Halid bin Ahmed al Halifa je novico sporočil preko družabnega omrežja Twitter. Iz Sirije so sicer tudi včeraj poročali o nasilju. Potem ko naj bi bilo v nedeljo v vojaški ofenzivi na mesto Deir Ezor ubitih 42 ljudi, naj bi včeraj tam pod streli pripadnikov varnostnih sil padli mati in njena dva otroka. Sirski predsednik al Asad pa je včeraj imenoval novega obrambnega ministra. General Daud Radžha, ki je bil doslej načelnik ge-neralštaba sirske vojske, je na položaju zamenjal generala Alija Habiba Evropska unija medtem razmišlja o novih sankcijah proti posameznikom in podjetjem, povezanim z zatiranjem protivladnih protestov v Siriji. Viri v Bruslju so povedali, da EU razmišlja, da bi razširila seznam 38 posameznikov in podjetij, proti katerim so že bile uvedene sankcije. Ukrepi EU vključujejo prepoved potovanja visokih predstavnikov sirskega režima, zamrznitev sredstev ter embargo na izvoz orožja in opreme, ki bi jo lahko uporabili proti protestnikom. (STA) ukrajina Timošenko ostaja v priporu KIJEV - V Kijevu se je včeraj nadaljevalo sojenje nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, potem ko so jo v petek zaradi kršitev sodnega postopka aretirali. Sodnik je že na začetku zavrnil prošnjo obrambe, naj prekliče petkov nalog o aretaciji, ki je sprožil zaskrbljenost Zahoda nad stanjem pravne države v Ukrajini. Kot je pojasnil sodnik Rodion Kirejev, obramba ni predstavila dovolj prepričljivih argumentov za spremembo njegove odločitve. Timošenkovo, ki je zadnje tri dni preživela v priporu, pa je celo ponovno opomnil zaradi njenih komentarjev na sodišču. Timošenkovi sicer sodijo zaradi pogodbe o dobavi ruskega zemeljskega plina, ki jo je kot tedanja ukrajinska premierka leta 2009 podpisala s svojim ruskim kolegom Vladimir jem Putinom. Pogodba naj bi bila po mnenju tožilstva za Ukrajino izredno neugodna. (STA) v. britanija - Na moškega streljala policija V Londonu hudi izgredi po smrti mladega črnca LONDON - Po sobotnih izgredih, ki jih je sprožila smrt 29-letnika v streljanju s policijo, so se nemiri na londonskih ulicah nadaljevali tudi v nedeljo in včeraj. Izgredi so se s severa mesta celo razširili v nekatere druge predele. Po navedbah Scotland Yarda so se izgredi iz četrti Tottenham na severu britanske prestolnice, ki je bila središče nasilja v noči na nedeljo, razširili tako na bližnja območja kot tudi na vzhod in jug mesta. Skupina okoli 50 mladih je celo poškodovala stavbo v okrožju Oxford Circus, v središču najbolj turističnega predela mesta. Tisoči izgrednikov so v zgodnjih jutranjih urah napadli veliko trgovino z elektroniko v predelu Brixton na jugu Londona, posamezne skupine pa so z raznimi predmeti obmetavale policijo. V severnem predmestju Enfield so se medtem izgredniki spravili na policijski avtomobil in razbijali okna, čemur je sledilo nekaj aretacij. V predelih, kjer je divjalo nasilje, so za vzpostavitev re- du skrbele dodatne enote, da bi preprečile ponovitev dogodkov iz noči na nedeljo, vendar se je nasilje tudi včeraj nadaljevalo. V prvi noči nasilja so izgredniki v Tottenhamu zažgali dva policijska avtomobila in dvonadstropni mestni avtobus. V izgredih je bilo v obeh dneh skupno ranjenih okoli 35 policistov, vključno s tremi, ki jih je zbil avtomobil, medtem ko so poskušali izvesti aretacijo. Zdravniško pomoč so potrebovali tudi trije ljudje, ki so se znašli v kaosu na londonskih ulicah. Policija je v zvezi z nasiljem aretirala okoli 160 ljudi in že začela obširno preiskavo najhujših izgredov v Londonu v več letih. Nasilje je sprožila smrt 29-letne-ga temnopoltega taksista Marka Dug-gana, očeta štirih otrok, ki je v še ne povsem pojasnjenih okoliščinah umrl v streljanju s policijo v četrtek. Policija je že izrazila obžalovanje dogodka in pojasnila, da preiskava dogodka poteka. Do streljanja je prišlo, ko je policija skušala Duggana aretirati. 1 2 Torek, 9. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu gorica - V Ulici Brolo naj bi bila pritlična hala zaključena do septembra Slovenske šole poleti okupirali delavci in stroji Center v Ulici Puccini prilagajajo protipožarnim normam, dela do konca leta - Namestili nadzorne kamere Na slovenskih šolah v Ulici Brolo in v Ulici Puccini v Gorici mineva poletje v znamenju temeljitih obnovitvenih del. Na osnovni šoli Oton Župančič, kot smo že napovedali, poteka dolgo pričakovana ureditev pritlične hale, ki je bila kakih trideset let neizkoriščena, v višješolskem centru pa je pokrajina začela izvajati vrsto ukrepov za izboljšanje varnostnih razmer in prilagoditev novi zakonodaji, v katere je vložila približno pol milijona evrov. Podjetje Candosin je z obnovo poslopja osnovne šole Župančič startalo takoj po zaključku lanskega šolskega leta. Dela, ki so vredna okrog 600.000 evrov, po navajanju predstavnikov tehničnih uradov goriške občine potekajo s polno paro. »Pritlična hala, ki meri 310 kv. metrov in v kateri bodo večji laboratorij, prostorna učilnica in novo stranišče, bo verjetno dokončana že septembra. Podjetje je že prilagodilo poslopje protipotresnim in protipožarnim predpisom, ga izoliralo, postavilo notranje stene ter zamenjalo okna in vrata. Nekaj del so izvedli tudi v kletnih prostorih,« je povedal arhitekt goriške občine Massimiliano Vittori in nadaljeval: »Ko bo prva faza mimo, se bomo z ravnateljstvom domenili, kako naprej. V načrtu so namreč tudi nekatera manjša dela na drugem delu stavbe šole Župančič, npr. obnova stranišč in preureditev prostorov bivšega tajništva v prvem nadstropju. Dela bo treba uskladiti z didaktičnimi dejavnostmi, morda bi lahko izkoristili zimske počitnice.« Sredi julija so se delavci pojavili tudi v slovenskem višješolskem centru v Ulici Puccini, ki ga specializirano podjetje prilagaja protipožarnim predpisom. Pokrajinska uprava je že leta 2010 namenila temu projektu okrog 500 tisoč evrov. V vseh treh poslopjih nameščajo nove senzorje za dim, aparate za gašenje, dodatna protipožarna vrata in izolacijo, z deli pa naj bi zaključili v približno šestih mesecih. »Da bi čim manj motili potek pouka, smo podjetje zaprosili, naj najpomembnejše posege izvede najprej na poslopju licejskega pola, kjer so vsi prostori zasedeni, nato pa na drugem polu, kjer bi lahko ob potrebi začasno selili nekatere razrede v pritličje. Ob tem bomo zahtevali, naj izvajajo najbolj "hrupna" dela v popoldanskem času,« je povedala ravnateljica slovenskih višjih srednjih šol Mihaela Pi-rih. Nova pokrajinska odbornica za šolstvo Donatella Gironcoli je pojasnila, da je tre- nutno v Ulici Puccini v teku šele prvi sklop del, saj so obnovi varnostnih sistemov na slovenskih višjih srednjih šolah namenili dodatnih 500 tisoč evrov. »Tudi drugi sklop del nameravamo izvesti čim prej,« je povedala Gironcolijeva. Pokrajinska uprava je dalje sklenila, da k večji varnosti v šolskem centru v Ulici Puc- cini in v drugih zavodih na Goriškem prispeva z namestitvijo sistemov za video-nadzor. »Podjetje je že zaključilo z nameščanjem in povezovanjem kamer v slovenskem višješolskem centru. Delovale bodo v času, ko na šolah ni dijakov, posnetki pa bodo shranjeni za določen čas,« je povedala ravnateljica Mihaela Pirih. (Ale) Delavci na slovenskih višjih šolah (levo) in nove kamere za videonadzor na dvorišču šolskega centra v Ulici Puccini (desno); na šoli Župančič potekajo temeljita obnovitvena dela(spodaj) bumbaca gorica - Trgovine Travnik kakor Trg Signoria v Firencah? »Kako je mogoče primerjati prihodke trgovine, ki deluje v centru Gorice, z zaslužkom druge trgovine, ki deluje na primer v Ulici Montenapoleone v Milanu, v četrti Rial-to v Benetkah ali na Trgu Signoria v Firencah?« Vprašanje si postavlja goriški župan Et-tore Romoli, ki je včeraj naslovil pismo na finančnega ministra Giulia Tremontija, v katerem zahteva zamrznitev ali vsaj spremembo kriterijev področnih analiz (t.i. »studi di settore) za goriške trgovce. Parametri področnih analiz, ki jih davčna uprava uporablja za ugotavljanje višine prihodkov raznih vrst podjetij in njihovo obdavčitev, so po Romolijevem mnenju popolnoma »nepravični« do goriških trgovin, saj ne upoštevajo njihove posebne lege in okoliščin, v katerih delujejo. Župan spominja, da je gospodarsko krizo v Gorici še bolj poglobil padec meje, ki je predvsem z ukinitvijo proste cone vplival na trgovski sektor. Ob tem, da goriški avtomo-bilisti kupujejo gorivo čez mejo, so tik ob meji zrasli tudi nekateri trgovski centri, v katere zahajajo tudi številni Goričani. »Ni mogoče, da se v področnih analizah ne upošteva prisotnosti teh veleblagovnic samo zato, ker so v drugi državi, medtem ko v drugih italijanskih mestih plačujejo trgovine manj davkov, če se nahajajo blizu komercialnih centrov,« piše Romoli, ki omenja tudi težave, ki so jih mnogim trgovinam v Gorici povzročile zamude pri opravljanju obnovitvenih del. »Vsega tega pa davčna uprava pri opravljanju kontrol ne upošteva. Preverjanj je res veliko, področne analize pa se - vsaj navidez - uporablja nekritično,« pravi Romoli in nadaljuje: »Ko sem pregledoval primere iz prejšnjih let, sem bil res presenečen, saj je iz izračuna parametrov izhajalo, da bi moral bar ali trgovina na drobno v goriškem mestnem središču služiti enako, kot bi služila enako velika bar ali trgovina z istim številom uslužbencev v Ulici Montenapoleone v Milanu.« Romoli se je o teh problematikah prejšnji teden pogovoril tudi z goriškim direktorjem Agencije za prihodke, včeraj pa je svoje zahteve naslovil še na Tremontija. Na Travniku gorica - Občinski razpis v Sest milijonov za vzgojo in skrbstvo Občina išče tudi novega upravitelja doma Culot Občina Gorica išče novo podjetje, ki bo upravljalo storitve vzgojnih, socialno-vzgojnih in socialno-skrbstve-nih ustanov, ki so v njeni pristojnosti in so namenjene mladoletnim in družinam. »Med temi ustanovami so na primer večnamenski center Lenassi, občinska ludoteka in poletna središča: del storitev, ki jih nudijo, izvaja občina z zunanjim osebjem,« je povedala goriška občinska odborni-ca za šolstvo in socialo Silvana Romano in pristavila, da bo pogodba z zadrugo, ki trenutno upravlja te storitve, zapadla konec leta. Nova družba oz. zadruga, ki bo zmagala javni evropski razpis, vreden 6.646.860 evrov, bo odgovorna za omenjene storitve do konca leta 2016. Ponudbe bodo zbirali do 5. septembra. Občina je v prejšnjih dneh objavila še dva razpisa. 2.745.000 evrov bo dodelila podjetju, ki bo od prvega januarja 2012 do 31. decembra 2014 odgovoren za pripravo hrane za revnejše in nepokretne ter njeno dostavo na dom. Zmagovalec javne dražbe bo tudi poskrbel za dobavo hrane za šolske menze. Ta razpis bo zapadel 12. septembra, 19. september pa je termin za vložitev ponudb za dveletno upravljanje doma za starejše občane v Ločniku. Nov upravitelj bo center Angelo Culot začel upravljati prvega januarja prihodnjega leta, goriška občina pa bo odštela 2.020.000 evrov. Dodatne informacije in dokumentacija so na voljo na spletni strani www.comune.gorizia.it. romjan - Združenje staršev na srečanju z novima odbornikoma Gradnja šole prioriteta Eleni Cettul in Riccardu Avianiju so predstavili svoje delovanje - Letošnja prešola bo potekala od 22. avgusta do 2. septembra ■ E.M .IftVli ■inrnr Ronška odbornika Elena Cettul in Riccardo Aviani s predstavniki romjanskega združenja staršev »Pomembno je, da čim prej pride do izgradnje slovenskega šolskega centra v Romjanu. Večstopenjska šola Doberdob in družine otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo, so bile doslej potrpežljive, zdaj pa je skrajni čas, da se problem reši.« Tako pravi Damiana Kobal, predsednica Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana, ki se je predstavilo novima ronškima odbornikoma Eleni Cettul - ta je med drugim odgovorna za slovensko narodno skupnost, enake možnosti in mladino - in Riccardu Avianiju, ki vodi resor za kulturo in turizem. Predstavniki združenja staršev so upraviteljema predstavili svojo zgodovino in razne pobude, s katerimi se zavzemajo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Posebej so izpostavili problem prevoza otrok v slovensko šolo, ki so ga zaradi pomanjkanja denarja ukinili pred dvema letoma, med številnimi pobudami, pri katerih sodelujejo, pa so navedli tradicionalno prešolo, ki bo potekala med 22. avgustom in 2. septembrom v Ulici Capitello v Romjanu. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 9. avgusta 2011 13 sovodnje - Enajst mesecev po poplavi Vipave Odškodnine so na poti, a podjetje so rešili sami Pri Caudkovih na Malnišču bodo z deželnim denarjem krili eno osmino škode i — - ^ I Odškodnine so na poti. Dežela FJK bo v kratkem nakazala denar na bančni račun sovodenjske občine, nato pa ga bodo porazdelili med prebivalci Rupe, Gabrij in Mal-nišča, ki jim je Vipava 18. septembra lanskega leta poplavila domove in gospodarska poslopja. Med prejemniki pomoči bo tudi kovinsko-predelovalno podjetje Caudek na Malnišču, ki mu je Vipava poplavila proizvodno halo, zaradi česar so utrpeli zelo veliko gmotno škodo. Po poplavi so morali nekaj tednov proizvodnjo prekiniti, saj je blatna voda poškodovala stroje in pomazala surovine. »Nekateri poslovni partnerji so naše težave razumeli in nam ostali zvesti, drugi pa so nas zapustili. Zaradi tega smo si morali še dodatno zavihati rokave in se drug drugega bodriti, saj je bil položaj zelo resen,« pojasnjuje Nataša Caudek, ki podjetje vodi skupaj z bratoma Robertom in Borisom ter svakinjo Gabriello. Po njenih besedah se po takratni poplavi niso še povsem opomogli; čeprav je bilo podjetje na robu prepada, doslej niso še bili deležni pomoči. »Doslej nismo dobili niti centa, kljub prošnjam na deželo, pokrajino in Trgovinsko zbornico. Odposlali smo številna pisma, nihče pa nam ni pismeno odgovoril; trdili so, da nas razumejo, pomoči pa nam niso bili pripravljeni nakazati. Tako smo vso škodo morali odplačati sami; nekatere banke so nam prišle na roko, druge pa niso hotele upoštevati dejstva, da je bila za naše težave kriva izredna naravna ujma,« pravi Caudkova in pojasnjuje, da z odškodnino, ki jo bodo prejeli, ne bo nihče obogatel, saj bodo z njo krili le manjši del škode. »Dobili bomo 100.000 evrov, kar predstavlja najvišji možni znesek, ki je predviden v teh primerih. Po drugi strani je treba upoštevati, da je bilo škode za 800 tisoč evrov, to se pravi, da bomo dobili približno eno osmino od tega, kar smo porabili za ponoven zagon proizvodnje,« razlaga Caudkova in opozarja, da je gmotni škodi zaradi poplave treba prišteti še izgubljena naročila in znižano proizvodnjo. »Tega ne more nihče točno izračunati,« pravi Caudkova, ki verjame, da se takšna poplava ne bo ponovila, saj je šlo lani za nekaj res izjemnega. Po njenih besedah sta dežela in sovodenjska občina poskrbeli za utrditev nasipa na Malnišču, tako da reka na tem območju naj ne bi več poplavljala. Kljub zagotovilom, da je nasip varnejši, pa je Caud-kova zaskrbljena ob vsakem večjem deževju, saj je lanska poplava njo in druge domačine zelo prizadela. »Nikomur ne zaželim, da bi doživel kaj takega. V eni noči smo tvegali, da bi po 42 letih propadlo podjetje, ki so ga ustanovili in s trdim delom vodili naši starši, sramotno pa je to, da ti ni nihče sposoben pomagati, čeprav za težave ni nikakor kriva tvoja malomarnost,« pravi Caudkova. Glede odškodnin sovodenjska županja Alenka Florenin pojasnjuje, da bodo denar porazdelili med prosilci, ki so na svojih domovih že opravili sanacijska dela. Zato bodo morali prosilci predstaviti občini fakture, nato pa bodo prejeli izplačilo. Večina domačinov je že opravila sanacijska dela, nekateri pa so za njihov začetek počakali, da bo denar tudi dejansko na razpolago. Za sanacijo so seveda že poskrbeli pri podjetju Caudek, kjer so kljub težavam uspeli ohraniti zaposlitveno raven, kakršno so imeli pred poplavo; na Malnišču tako še vedno dela osemnajst ljudi. (dr) Vipava je lanskega septembra zalila halo podjetja Caudek na Malnišču (levo); proizvodnja je spet stekla nekaj tednov po poplavi (desno) aw, bumbaca tržič - Občina S klicem nad zanemarjenost Ljudem na voljo tri zelene številke Pokvarjeno svetilo, poškodovan zabojnik za odpadke, umazanija po cestah, popisan zid, pomazan pločnik, previsoka glasba v javnih lokalih, problematično sožitje med krajani itd. Za vse te in za druge težave, vezane na zanemarjenost ali neurejenost Tržiča in na morebitne znake nestrpnosti med njegovimi prebivalci, bo odslej mogoče klicati na tri zelene številke, ki jih je v ta namen dala na razpolago občinska uprava. Za odpadke, živali in zapuščena kolesa je na voljo zelena številka 800640467, za zanemarjenost urbane opreme, vsiljivo poulično beračenje, nasilje med mladostniki in prometne težave se občani lahko poslužujejo zelene številke 800-040467, za spore med sosedi, nezakonito vselje-vanje v stanovanja, težave z najemniki in s prodajo nepremičnin pa naj zavrtijo tel. 800140467. V primeru potrebe lahko občani kličejo tudi na poveljstvo mestnih redarjev (tel. 0481-411670), kjer so uradi odprti od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 16. in 19. uro. Za opozorila je nazadnje na razpolago še spletna stran www.comune.monfalcone.go.it, kjer so vse informacije na voljo na linku »Sportello antidegrado«. Na tržiškem županstvu opozarjajo, naj se ljudje pred klicem na občino vsekakor vprašajo, če gre za spor, rešljiv med posamezniki, ali pa za primer, ki zadeva širšo javnost. Pokrpane ceste gorica - Občinski tajnik DS Cingolani proti združevanju višjih srednjih šol Večjezičnost splošen kriterij »Tehnični zavod Cossar-DAnnunzio mora ostati samostojen kljub njegovim 470 dijakom, ker se nahaja na večjezičnem območju« »Goriški tehnični in poklicni zavod Cossar-DAnnunzio mora ostati samostojen kljub svojim 470 dijakom, ker se nahaja na večjezičnem območju.« Tako poudarja občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in opozarja, da zakon 98 z dne 6. julija 2011 predvideva avtonomijo za šole, ki imajo preko 500 dijakov, na večjezičnem območju pa dopušča prag 300 dijakov. »Zakon v teh primerih ne velja le za šole z učnim jezikom, ki je različen od italijanščine, pač pa za vse zavode, ki se nahajajo na večjezičnem območju,« poudarja Cingolani in pojasnjuje, da so številne občine na Goriškem vključene v območje izvajanja zaščitnih zakon 38/2001 in 482/1999, ki poleg slovenskega jezika ščiti tudi furlanščino. Zato je treba upoštevati večjezičnost tudi pri združevanju šol, saj bi drugače prezrli pomembno značilnost goriškega prostora. »Ravnateljica deželnega šolskega urada Daniela Beltrame bi rada tehnični zavod Cossar-Da Vinci, ki ima 470 dijakov, združila z zavodom D'Annunzio, katerega tehnične in licejske smeri obiskuje preko 900 dijakov. Novo šolo bi vodila ravnateljica Anna Condolf, ki bi morala skrbeti še za izobraževalni zavod za odrasle in za njegovih 600 tečajnikov. Tako bi nastal šolski pol, ki bi imel preko dva tisoč dijakov in ki bi ga s težavo vodili. Jasno je, da bi z združitvijo ne mogli več nadaljevati z delom, ki ga vodijo na zavodu Cossar-Da Vinci, kjer so posebno pozorni na težave številnih mladih iz socialno ogroženih družin,« pravi Cingolani in poudarja, da je bil zavod Cossar-Da Vinci v zadnjih letih zelo uspešen. »Število dijakov, ki niso izdelali razreda, se je znižalo za eno tretjino, več maturantov je zaključilo študij s stotico, število vpisanih se je povečalo. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so na zavodu Cossar-Da Vinci prag 500 vpisanih pogosto presegli decembra, ko so se v tehnične in poklicne smeri vpisali dijaki iz drugih šol,« pojasnjuje Cingolani in poudarja, da nasprotujejo združitvi omenjenih šol tako goriška občina kot pokrajina in dežela. »Zato bo Demokratska stranka na zadevo opozorila tudi v parlamentu, saj zahtevamo, da se prizna specifika goriškega prostora,« zaključuje Giuseppe Cingolani. gorica - Ekološki nakup podjetja APT S petkom po mestu prvi električni avtobus Od marca že vozi po Tržiču - Naložba se izplača v nekaj letih Po Tržiču bo tudi Gorica dobila svoj električni avtobus. Pokrajinsko prevozno podjetje APT ga je kupilo v tovarni Rampini v Perugii, od koder je marca privozil v Tržič prvi električni avtobus v deželi FJK. Da gre za ekološko, zmogljivo in predvsem zelo tiho vozilo, so se pokrajinski upravitelji in predstavniki podjetja APT prepričali junija lanskega leta. Takrat so zastopniki podjetja Rampini prišli v Gorico z avtobusom na električni pogon, ki se je brez večjih težav povzpel na goriški grad. Pokrajinsko prevozno podjetje se je nato odločilo za nakup dveh električnih avtobusov, prvi od marca uspe- šno vozi po Tržiču, drugi pa bo v kratkem na voljo Goričanom. Pri podjetju Rampini pojasnjujejo, da dizelski avtobus stane okrog 200.000 evrov, avtobus na električni pogon pa 400.000 evrov, vendar se zaradi nižje cene elektrike od dizelskega goriva naložba izplača v nekaj letih. Dizelski avtobus z enim litrom goriva opravi tri kilometre poti, avtobus na električni pogon z enim kilovatom prevozi en kilometer, vsak kilovat pa stane med 15 in 20 centov. Električni avtobus ima avtonomijo 150 kilometrov, njegove baterije pa se napolnijo v štirih do osmih urah. gorica - Obnova pokrajinskega sedeža Avgusta izvajalec, oktobra gradbišče Tekom avgusta se bo zaključila začasna selitev pisarn in služb v druga goriška poslopja v lasti pokrajine bumbaca Dvanajst podjetij se je udeležilo selekcije za izvajalca del, ki bo obnovil sedež pokrajinske uprave ne Korzu Italia. Včeraj dopoldne so odprli kuverte s ponudbami in se lotili pregledovanja dokumentacije. Preverjanje je trajalo do poznega; nekaj podjetij je bilo izključenih in ni prešlo v naslednjo fazo postopka za izbiro izvajalca. Večina ponudnikov prihaja iz dežele Furlanije-Julijske krajine, nekaj pa jih ima sedež na Siciliji in v Emilii-Romagni. Gradbeno podjetje bodo izbrali do konca meseca avgusta, nato bo minilo nekaj časa za morebitne prizive, z začetkom oktobra pa naj bi odprli gradbišče, napovedujejo na pokrajini. Komisija, ki je internega značaja ter presoja ponudbe in dokumentacijo, bo na delu ves mesec avgust. Tekom avgusta se bo zaključila tudi začasna selitev pisarn in služb v druga poslopja v pokrajinski lasti; nekatere pisarne bodo ostale na svojem mestu, saj se jih dela ne bodo dotikala. Naložba velja 5.400.000 evrov, od tega je 2.929.000 evrov deželnega prispevka. Dela bodo potekala v dveh fazah; prva faza naj bi trajala 300 dni, druga pa 240. Na podlagi opravljenega dela v prvi fazi bodo odločili, če bo isto podjetje poverjeno še za drugo fazo. Obnova naj bi se vsekakor zaključila v roku poldrugega leta. 1 4 Torek, 9. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR / gradež - Drevi Carole Andre, Sandokanova Lady Marianna Carole Andre ... v filmu Festival Lagunamovies, ki bo do 13. avgusta potekal v Gradežu, se bo drevi poklonil spominu Emilia Salgarija. O slavnem italijanskem romanopiscu, ki je s svojimi Malezijskimi tigri in drugimi zgodbami o gusarjih očaral generacije bralcev, bodo na nabrežju Nazario Sauro ob stoletnici njegove smrti spregovorili avtorica in televizijska voditeljica Gloria De Antoni, pisatelj Roberto Fioraso, novinar in kritik Piero Dorfles ter francoska igralka in podjetnica Carole Andre, ki je v mladih letih zaslovela s filmskima transpozicijama Salgarijevih knjig »San-dokan« in »Il corsaro nero«. Carole Andre je v filmu režiserja Sergia Sollime postala Lady Marianna, ljubezen gusarja Sandokana, ki ga je odigral mladi Kabir Bedi. Večer se bo začel ob 21. uri, v primeru slabega vremena bo potekal v avditoriju v Gradežu. Danes se bo v Gradežu začela tudi pobuda »Terra e acqua - Sapori e luoghi della laguna di Grado e Marano«, ki je posvečena promociji okoljskega in kulturnega bogastva gradeške lagune, Marana Lagunare in bližnjih krajev. Ekskurzije, ki jih bo vsak torek do 20. septembra prirejala občina Gra-dež v sodelovanju z drugimi občinami, se bodo začele ob 9.30, ko bo plovilo Nuova Cristina odplulo iz gradeškega pristanišča v smeri Lignana in Marana Lagunare. Jutri ob 21.15 pa bo v areni parka vrtnic v Gradežu na vrsti opereta. Mednarodno združenje Tržaške operete bo s spektaklom »Tu che m'hai preso il cuor« obeležilo 150-letnico zedinjenja Italije. Prvi del bo posvečen italijanskim operetam, drugi del pa tujim delom, katerih do-gajalni prostor je postavljen v Italijo. 66 let po tragediji v Hirošimi in Nagasakiju Dež pada tu in tam Med mirovniškim večerom zapeli pesem o Gorici in črtah, ki jo zaznamujejo Kot že vrsto let je Gorica tudi letos obeležila obletnico eksplozije prve atomske bombe nad Hirošimo, ki so jo 9. avgust 1945 na japonsko mesto spustili Američani in je hipu umorila 86.000 ljudi. Dva dneva kasneje je podobno usoda doletela še Nagasaki. Sobotno spominsko proslavo z mirovniškim sporočilom je priredila skupnost Arcobaleno, ki skrbi za nudenje pomoči ljudem v stiski. Na dobro obiskani prireditvi v spominskem parku v Gorici je nastopilo ducat članov in prijateljev omenjene skupnosti. V skoraj uro dolgem programu so izvajalci v pesmi, besedi in poeziji izne-sli misli, ki imajo svojo osnovo v mirov-niških in protivojnih vrednotah. Duša in vodja projekta je neumorni duhovnik Alberto De Nadai, ki je uspel zbrati okrog sebe skupino glasbenikov, pevcev in amaterskih gledaliških igralcev. V svojem nagovoru je De Nadai poudaril pomembnost tovrstnih srečanj, ki so usmerjana v razmislek o nesmiselnosti vojn in v opozorilo o strahotah, ki jih le-te povzročajo. Prireditev, ki je nosila naslov »Veter, ki ne pušča časa za počitek«, se je nadaljevala s sklopom pesmi s poudarjenim mirovniškim pečatom. Slišali smo pesmi Drugačen način rasti, Pesem svobodi, Misel, Kako lepa zgodba je življenje, Nevihta, na koncu pa še pesem Črte, ki velja za pravo himno skupnosti Arcobale-no. Pesem je posvečena Gorici in črtam, ki jo sekajo in zaznamujemo. Zaključuje pa jo verz, ki pravi: Dež pada tu in tam, cvetica raste tu in tam, smeh se sliši tu in tam, otrok raste tu in tam, tudi veter piha tu in tam in nam prinaša sanje o prijateljstvu. Za razliko od lanske izvedbe in tudi prejšnjih let med sobotno prireditvijo žal ni bilo slišati ne slovenščine in ne fur-lanščine. Škoda, kajti bi s prisotnostjo kulturnega izročila teh dveh jezikovnih skupnosti Gorice mirovniški večer za-dobil še dodaten naboj, ki tako ali drugače spodbuja kulturo prijateljstva, sožitja in medsebojnega spoštovanja. (vip) Publika in nastopajoči ob razvalinah v spominskem parku bumbaca Iz Furlanije v Kanado Na ronškem letališču so včeraj odprli razstavo, ki so jo posvetili furlanskim izseljencem v Kanado. Na odprtju je bil prisoten tudi kanadski minister za obrambo Julian Fantino, ki ima italijanske korenine. Na razstavi so na ogled fotografije, ki so jih posneli po drugi svetovni vojni v Torontu, kjer živi okrog 40.000 Furlanov, med katerimi so sicer tudi potomci prvih izseljencev. Tudi Goričani na rave zabavi Tudi Goričani so bili med udeleženci nedeljske rave zabave v kraju Santa Giustina pri Bellunu, ki so jim policisti pregledali dokumente in preverili stopnjo alkoholizira-nosti. Med mladimi iz Gorice ni bilo nikogar, ki bi sedel za volan s previsoko stopnjo alkohola v krvi. Policiste so na prizorišče rave zabave klicali domačini, ki jih je motila visoka glasba. Na kraj so prihiteli tudi karabinjerji in osebje gozdne straže, ki so skupaj s policisti obkolili prizorišče in s svojim prihodom poskrbeli za predčasen zaključek zabave. Pet ranjenih v čelnem trčenju V nedeljo je prišlo v Vipolžah do čelnega trčenja dveh avtomobilov, v katerem je bilo lažje ranjenih pet oseb. Nesreči je botrovala prevelika hitrost in neizkušenost 24-letnega voznika, ki je v nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom. Tega je zaneslo na drugi vozni pas, po katerem je pravilno pripeljala 56-letna voznica. Po trku je obe vozili odbilo izven vozišča. Poleg obeh voznikov so bili poškodovani tudi trije sopotniki povzročitelja nesreče, stari med 20 in 25 let. (nn) Saksofoni nocoj v Podgori Koncert kvarteta saksofonistov Sax4Et, ki so ga v četrtek odpovedali zaradi slabega vremena, bodo v okviru niza »Note v mestu« priredili nocoj ob 20.30 v parku Attems v Podgori. Srbska pianista v Šlovrencu V okviru niza Med zvoki krajev bosta danes ob 21. uri v cerkvi v Šlovrencu nastopila mlada srbska pianista Jelena Nedeljo-vic in Bojan Savic. Sledila bo degustacija vin posestva Lis Neris. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 17. avgusta. fl Razstave RAZSTAVA »SONCE MIRU 2011« je na ogled še danes, 9. avgusta v Kulturnem domu v Gorici od 9.30 do 12. ure. Razstavljajo mladi umetniki konzorcija za nego prizadetih otrok CISI iz Gorice in poletnega središča goriškega Dijaškega doma. RAZSTAVA BEPIJA LIUSSA »La pittura di un poeta a Grado«: odprtje bo danes, 9. avgusta, ob 18. uri v galeriji na glavni plaži GIT v Gradežu. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja odprtje razstave z naslovom »Razstava folklore - Mednarodna razstava fotografij in filatelije« zbiratelja Giovannija Punza v soboto, 13. avgusta, ob 19. uri na sedežu združenja v Raštelu 74 v Gorici. H Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glasbenamati-ca.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuo-le in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu in vodstvenemu osebju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481536455, 334-1243766, 328-3155040 ali na elektronski naslov mladinski-dom@libero.it. M Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet z avtobusom od 16. do 18. septembra v Slavonijo, Baranje in južno Madžarsko Podonavje; 1. dan: Štandrež, Požega, Kutjevo, Našice, Val-povo; 2. dan: Valpovo, Osijek, Siklos, Vil-lany, Mohacs, Pecs; 3. dan: Pecs, Štan-drež. Vpisovanja do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). IZLET V GARDALAND (2): v ponedeljek, 29. avgusta, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30 (s Selc 6.40), povratek po večernem zaprtju parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino. Otroci do 1 m višine plačajo 21 evrov. Prosimo zainteresirane, da se zaradi organizacije čimprej prijavijo, po možnosti najkasneje do 10. avgusta. Informacije in vpisovanje po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), lu-cia.fer72@libero.it. JAMARSKA KULTURNA SKUPINA ARU-PAKUPA iz Jamelj organizira v nedeljo, 14. avgusta. ogled jame Vodnice (Grot-ta di Boriano) pri Komnu. Zbirališče bo ob 9. uri na Trinkovi ulici v Jamljah. Izlet je primeren tudi za otroke od 3. leta starosti dalje. Sledila bo družabnost z jedmi na žaru; informacije po tel. 3408832498 (Martin Faidiga) ali na naslov arupakupa.speleo@gmail.com. Na Vrhu je mamico Medejo in očka Maurota osrečil mali Žan Staršema čestita, novorojenčku želi vse najlepše v življenju klub Osmica pri mačku preprosta voščila ti izrekamo in se s tabo veselimo vsi v Skupini KB1909 0 Čestitke Danes, pred 25-leti, sta se vzela ANASTAZJA in PIERO. Vse najboljše jima želimo vsi, ki ju imamo radi. Na univerzi Bocconi v Milanu je z odliko dokončal študij ekonomije in financ »domovec« TOMAŽ PAHOR. Iskreno mu čestitajo člani Športnega združenja Dom in Kulturni dom v Gorici. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi zaprti za dopust do 19. avgusta. KRUT obvešča, da bodo društveni pro- stori v Trstu zaprti do 12. avgusta. Od 16. avgusta do 3. septembra, pa bodo spet delovali s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da se bliža datum odhoda na skupinsko letovanje od 28. avgusta do 4. septembra na Malem Lo-šinju. Za poravnavo in morebitna pojasnila se člani z Goriškega lahko zgla-sijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 18. avgusta, med 9.30 in 12. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 21. avgusta. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 19. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo zaprta za dopust do 12. avgusta. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da bo tajništvo zaprto do 21. avgusta 2011. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta 2011 zaradi poletnih počitnic. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. 0 Prireditve ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU: danes, 9. avgusta, tombola; v sredo, 10. avgusta, ob 18.30 Claudio Fabbro o kavi, gubani in žganju, ob 20.30 ples s skupino Stefano e i Nevada; v četrtek, 11. avgusta, ob 20.30 skupina Evergreen, združenje krvodajalcev iz Gorice bo priredilo tombolo za otroke; v petek, 12. avgusta, ob 18.30 Claudio Fabbro o goriškem radiču in vinih z Oslavja, ob 20.30 skupina Happy Day, združenje krvodajalcev bo za otroke priredilo ekološko tekmovanje; v soboto, 13. avgusta, ob 18.30 bo g. Lui-gi Tavano predstavil nov vodnik o cerkvi iz Podturna, ob 20.30 ples s skupino Exes; v ponedeljek, 15. avgusta, ob 15.30 ples s skupino Dario and Friends; v torek, 16. avgusta, ob 10.30 maša, ob 20.30 ples s skupino Fanta-sym, ob 22.30 tombola. 0 Mali oglasi PRODAM HONDA HORNET 900 črne barve, v zelo dobrem stanju, vedno servisirana, 36.000 km turistično prevoženih, cena 4.000 evrov, možnost dogovora; tel.349-7066663. PRODAM po 1,50 evra liter, domače belo in rdeče vino v Štandrežu; tel. 3485856977. Pogrebi DANES V ŠLOVRENCU: 11.00, Ida Pe-ressil vd. Zaninello v cerkvi; sledila bo upepelitev. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 10.00, Elbano Russi v cerkvi; sledila bo upepelitev; 12.30, Graziella Braidot vd. Olivo v cerkvi; sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 11. avgusta 2011 15 ISTRSKI ZORNI KOT Spor med Istro in Vatikanom Miro Kocjan Na Hrvaškem so slovesno praznovali Dan zmage in hrvaških branilcev ter 16. obletnico operacije »Nevihta«, ko so poleti leta 1995 osvobodili kraje, ki so bili do tokrat v rokah srbskih upornikov. Slovesnost je bila v Kninu, prisoten pa je bil tudi predsednik države Ivo Josipovic, ki je imel glavni govor, v katerem je med drugim naglasil, da tedanja zmaga ni bila zato, da bi poudarili vojno, marveč da bi naglasili mir, do katerega so prišli zahvaljujoč zmagi. Te čudovite operacije, je nadaljeval predsednik, ne morejo zasenčiti ravnanja posameznikov, ki so zakrivili zločine nad sodržavljani srbske narodnosti. Govorila je tudi Jadranka Kosor, predsednica vlade, ki je dejala, da morajo storilci zločinov, kjerkoli so, odgovarjati pred sodiščem. Ostali govorniki pa so med drugim navajali, da nekateri žal nenehno trdijo, da živimo v težkih časih in da prihodnost ni rožnata, dejstvo pa je, da se je treba odmakniti od te smeri in obravnavati probleme s prepotrebno dozo optimizma. Dejstvo je, je bilo spet slišati, da je zgodovinski dogodek, ki ga praznujejo na Hrvaškem, povezan z bojem za narodno svobodo in politično neodvisnost. Spor med škofijo iz Poreča in Pulja ter Vatikanom v zvezi z lastništvom nekdanjega samostana v Dajli in 38 hektarji zemljišč, ki so tam, je še daleč od rešitve. To je sodba tudi številnih hrvaških medijev in istrskih časnikov prav tako. Znano je, da je stalni svet hrvaške škofijske konference podprl stališče papeža Benedikta XVI., med tem, ko se je po drugi strani 70 istrskih duhovnikov enotno opredelilo za stališče škofa Ivana Milovana, ki pa je za to, da se Daj-la in okolica vrneta državi. Kancler puljske in poreške škofije Ivan Jakovljevic, je ob vsem tem izrekel željo, da se ne bi zdaj zgodilo, da bi kaka nova kardinal-ska skupina vnovič sprejemala stališča, ki nasprotujejo Poreču in Pu-lju, ter s tem še bolj zaostrila to vprašanje. Kancler, ki kajpak podpira škofa Milovana, trdi, da ima država vsekakor prej pravico do Dajle, če pa je nima, bo imetje vsekakor prej državno kot od drugih. V medijih si kar sledijo komentarji, v katerih je večinoma stališče, da je stanje resnično napeto in da je zdaj vprašanje, kdo bo spet prvi spregovoril. Stališče Milovana in njegovih je očitno nepopustljivo, saj je na njegovi strani domala vse istrski kler, o papežu pa je prav tako tvegano trditi, da se bo umaknil. Med drugim, se sliši, utegne biti v nevarnosti kak duhovniški fotelj v Istri. Skratka, položaj je resen, spor že dobiva mednarodne razsežnosti. V bistvu so nadškofi na strani papeža, ves istrski kler pa podpira Milovana. Nekateri politični krogi v Istri pa so kar pogumni. Oglasili so se predstavniki stranke zelenih, ki so prepričani, da je škof Ivan Milovan nazoren primer patriotizma. Predstavnik zelenih Josip Anton Rup-nik poudarja, da se je škof Milovan odrezal kot vzoren predstavnik državnega patriotizma. Pokazal je, da je povsem iskren, kar je danes redka lastnost. Za enkrat drugih glasov ni, niso pa izključeni, kot prav tako ni izključeno, se sliši, da se bo Vatikan oglasil s kakim disciplinskim postopkom na račun istrskih upornikov. Pri medijih je opazno, da zvečine ne uporabljajo »mehkih« izrazov, marveč precej odkrito izrazoslovje. Gre pa za problem, ki navsezadnje vsebuje aspekte, ki zadevajo neposredno vero, kar je seveda škodljivo, zato pa smer pristopa terja kar resne priprave. Predsednik istrske regije Ivan Jakovčic in Ivan Milovan, škof Poreča in Pulja, sta te dni podpisala »pismo o nameri« za pripravo posebnega izdatnega kataloga, ki naj vsebuje vse dragocenosti istrske svete umetnosti. Namen izhaja iz spoznanja, da so številne umetnosti Istre v javnosti že precej dobro zastopane, sakralnih umetnosti pa je malo. Načrt, kakor vidimo, podpirata tako istrska regija kakor škofija. Neposredno bo za pripravo poskrbel Ivan Matejčic, ustreznih publikacij naj bi bilo kar nekaj, katalog pa naj bi predstavili v hrvaščini in italijanščini. To področje (sakralno) je bilo doslej v glavnem zanemarjeno zavoljo birokracije, ki ni pokazala pravega odnosa. V Istri med drugim izstopa veliko število paleokrščanskih cerkva iz IV., V., VI. in VII. stoletja, ki še delujejo, več kot deset svetih prostorov pa je zvečine ostalo takih, kakršni so bili v zadnjih 1500 letih. Namen, poročajo, vzbuja zanimanje tudi v tujini. Italijanska unija se je te dni slovesno spomnila slovitega Antonia Bormeja, ki je bil prvi predsednik Unije. V Rovinju so imeli spominsko slovesnost, na kateri o naglasili prispevek te dragocene osebnosti v korist italijanske narodne skupnosti. Slovesnost je bila tudi na pokopališču. Antonio Borme je bil, kakor smo napisali, prvi predsednik Unije, ki se je brž uveljavil tako na Hrvaškem kakor v Sloveniji. Rojen je bil 20. januarja 1921 v Trstu, na univerzi v Pa-dovi pa je diplomiral leta 1943. Kot zgleden aktivist je sodeloval v NOV, leta 1948 pa so ga imenovali za člana volilnega odbora Unije Italijanov, za predsednika prenovljene organizacije pa je bil z velikansko večino izvoljen leta 1963. Roko na srce ni imel lahkega političnega življenja. Leta 1974, ko je bila že znana kriza med tedanjo Jugoslavijo in Italijo, so ga preprosto odstranili z mesta predsednika Unije v dobršni meri zavoljo odkrite podpore in soglasja z jugoslovansko politiko. S Slovenci je vseskozi imel tesne stike. Objavil je nekaj knjig, med drugim pa je bil avtor znane »Gramatike italijanskega jezika«. Na slovesnosti so bili tudi številni predstavniki ro-vinjskega šolstva, saj ne gre pozabiti, da je bil več let tudi ravnatelj višje srednje šole v Rovinju. Vse kaže, da bo Pulj leta 2014 končno prišel do nove bolnišnice. Vest potrjuje skupna listina, ki sta jo podpisala Jadranka Kosor in predsednik regije Ivan Jakovčic. Glavno finančno breme bo nosila, kakor vse kaže, kar vlada. Bolnišnica bo po dosedanjih še na pol neuradnih računih stala okrog 600 milijonov kun, del sredstev pa bodo prispevale tudi občine. Ravnatelj bolnišnice Lems Jerin je spomnil, da so prvi koraki za gradnjo nove bolnišnice bili storjeni leta 1966. Za načrt nove gradnje se je izreklo nemalo zdravnikov in drugih vodilnih delavcev. V Pulju poudarjajo, da bo bolnišnica dejansko objekt, ki bo ključnega pomena za vse mesto in okolico. Bolnišnica bo svoje usluge posredovala na 50 tisoč kvadratnih metrih površine. Pa še senzacionalna novica iz Umaga, kjer so imeli tradicionalni praznik paradižnikov, ki je izredno lepo uspel. Ponavljajo se vsakoletni prizori, letos pa je bilo še bolj atraktivno. Zakaj pa ne? Za goste so pripravili 4 tisoč krožnikov pašte in mezge, oziroma salse. Največji paradižnik pa ni bil ravno majhen: tehtal je 1.360 gramov. JEZIK NA OBROBJU Namesto, da bi pisali preprosto in svoje misli prilagodili slovenskemu načinu izražanja, vedno bolj podlegamo tujemu načinu razmišljanja. Naši stavki so večkrat samo s slovenskimi besedami povedani italijanski. Nekdo je napisal, da je »uredništvo dalo predlogu svojo razpoložljivost«, namesto, da bi rekel, »da je sprejelo predlog«. Razpoložljivo je to, s čimer kdo razpolaga; uredništvo bi lahko dalo na razpolago svoj prostor. Bralec lahko prebere vse razpoložljive knjige, raziskovalec večino razpoložljivega gradiva. Govorimo torej lahko o razpoložljivosti časopisov, knjig, denarnih sredstev, torej vedno o nečem konkretnem, ne pa o razpoložljivosti ljudi. Človek ni razpoložljiv, ampak je pripravljen komu pomagati ali ustreči, mu biti, če je treba, na razpolago za kakšno delo ali uslugo. Naša večkrat zapisana razpoložljivost je kalk iz italijanščine. Poleg razpoložljivosti so naši mediji polni tudi zadolženosti, zadolžitev in za to ali ono zadolženih funkcionarjev. Zadolžen je v prvi vrsti, kdor ima dolgove. Funkcionarji ali odbori imajo dolžnost ali nalogo opravljati kako delo, so torej dolžni kaj storiti, lahko so tudi za kaj pooblaščeni ali odgovorni, pa tudi pristojni za reševanje kakega vprašanja. Zadolžitev je torej naloga ali dolžnost, ki jo človek sprejme skupaj z imenovanjem za odbornika, funkcionarja; medtem ko je zadolženost samo stanje zadolženega (t.j. dolžnega) človeka, lahko je večja ali manjša. Zelo malo je med nami piscev in poročevalcev, ki poznajo razliko med pridevnikoma viden in vidljiv. Vsak dan berem o želji po vidljivosti nekaterih funkcionarjev, o vidljivosti naše manjšine in naših predstavnikov. Ker je vidljivost česa samo možnost, da kaj vidimo, je največkrat odvisna od vremenskih razmer. V megli je vidljivost zmanjšana, prav tako tudi v mraku. Že to preprosto pojasnilo nam pove, da je vidljivost naših predstavnikov kar velika pomenska napaka. Želimo si namreč, da bi bili naši predstavniki vidni, torej taki, da jih hitro vidimo in opazimo, da so tudi pomembni in ugledni, da imajo v družbenem življenju vidno vlogo, da so torej vidni in prepoznavni. Zato si želimo tudi vidno (na vidnem mestu) postavljene dvojezične znake in napise. Morda nam pomen vidnega pojasni tudi zveza »pogosto videna reklama«, o kateri, vsaj mislim, da bi je nihče ne zamenjal z »vidljiva« reklama. Danes omenjenih pomensko napačno rabljenih izrazov (razpoložljivost, zadolžitev in zadolženost, vidnost in vidljivost) so vsak dan polni naši mediji. Še prav posebno pa prevečkrat jezikovno zavajajo bralce s svojimi pismi najrazličnejši politiki in na splošno javni delavci (tudi učitelji), ki bi morali stokrat premisliti, preden pošljejo svoj prispevek v objavo. Ker jih vsi poimensko poznamo, delajo sami sebi slabo reklamo. Pred leti so bila vedno vzorno napisana sporočila naših vidnejših organizacij. Danes nimajo vrednih naslednikov, o čemer nam pričajo tudi uradne izjave. Koristna bi bila javna razprava o jeziku, kakršno je 21. sept. 1986 sprožil danes pokojni Bojan Pavletič. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Dva kulturna domova V Cankarjevem domu v Ljubljani bo do konca avgusta na ogled retrospektivna razstava ob 100-letnici rojstva arhitekta Eda Mihevca, učenca velikega učitelja arhitekta Plečnika. Gre za človeka, ki je s svojimi deli zaznamoval povojno arhitekturo in urbanisti-ko v Sloveniji in bil prisoten tudi v zamejstvu. Mediji kot njegovo delo najčešče navajajo Kulturni dom v Trstu, pozabljajo pa na Kulturni dom v Gorici ali pa ga omenjajo na takšen način: «Ob tem ne pozabimo njegovih spomenikov NOB in Slovenski kulturni dom v Trstu in v Gorici.« Iz besedila je mogoče sklepati, da gre za en sam kulturni dom, ki je namenjen Trstu in Gorici. Sprva je bilo res tako. Toda ko je bil dograjen dom v Trstu, se je začel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za Kulturni dom v Gorici. Načrt je projektant, z dovoljenjem občinske uprave, utemeljeval celo pred občinsko gradbeno komisijo, kar je bil za tiste čase dokaj nenavaden postopek. Po odobritvi gradbenega dovoljenja se je začela gradnja in profesor Mihevc je leta 1981 osebno prisostvoval slavnostni otvoritvi. Torej dva Mihevčeva Slovenska kulturna domova, eden v Trstu in drugi v Gorici. Gorazd Vesel Obravnavanje zgodovine V zadnjih dvajsetih letih se je pojavil pri nas v našem občestvu zgodovinar, ki je začel tudi javno sporočati svoja mnenja. To je naš zgodovinar, kot ga potrebujemo, ne samo znanstveni, toda tudi svobodni mislec, ki si upa tolmačiti zadeve, ki si jih nihče ne upa, seveda če ni dovolj podkovan, da se lahko zažene na gotova in lastna kopita. Ta je ta. V zadnjih letih si je naš znanstvenik zgodovine upal na dan tudi z lastnimi mnenji, kar je sprožilo tudi plaz hudih reakcij. Reakcije so bile zaradi vsebin, ki jih naš zgodovinar pogumno raziskuje in objavlja. Te so: narodni obstoj, odpor zunanjim pritiskom, narodno osvobodilni boj in vse, kar je s tem povezano, od Tita kot osrednji lik pa do komunizma kot zgodovinski pojav. Pri tem ni edini, ki ugotavlja, ampak kot zgodovinar ne more mimo tega, da je zgodovinski potek ljudi, katerim naravno pripadamo, izrodil eno Mhfi združevalno državo, ki ni bila samo skupni dom, ampak tudi skupna delavnica za tako imenovani neuvrščeni svet. Jasno je, da uvrščeni na to reagirajo. Po teh hudih reakcijah, ki jih je doktor znanosti zgodovine Jože Pirjevec doživel osebno v javnosti v raznih člankih, ki smo jih lahko tudi mi vsi vsaj prebirali, je začel uvajati v svoja objavljanja bolj previdne izraze in postopoma svojim vsebinam, ki jih sicer zagovarja, začel dodajati še pridevnike z negativnimi odtenki. Na primer Tigrovci so tudi zanj postali teroristi, kot pragmatično takratno mednarodno pravo dovoljuje. (Ves evropski odporniški sistem je bil potem tokom druge svetovne vojne pravno v ilegali, kot so se tudi sami izjavljali in zavedali, dokler se niso tvorili tako imenovani zavezniki, ki so vsak odpor proti uradnemu nacifaši-stičnemu nasilju označili za pravne osebke). In tako je med drugimi zadevami tudi Tito postal junak z napako, ker je lomastil, v svojem pohlepu po vladanju in veliki nogi, tudi po truplih. Torej postane s temi pridevniki tudi zanj Tito ravno to, kar so naši nasprotniki zagovarjali, ki so prišli na našo zemljo pobijat naše ljudi kar od kraja, en krvnik. Tito Boja, torej tudi za našega znanstvenika zgodovine? Je to cena, ki jo moramo plačati, da bi živeli v miru z našimi uvrščenimi sosedi? Recimo za kako dvojezično tablo več ali podobno? Galilej je doživel nekaj podobnega. Moral je z retoriko prekriti svoje teze in uvesti en govor, ki je bil blizu njegovemu inkvizi-torju, tako da ga ni mogel obsoditi, kljub temu da ni zanikal bistva svojih tez, kot je zahteval in-kvizitor od Galileja in da ji ne objavlja več. Pred nedavnim smo prodali mater našega vina Prosekarja ravno v Veneto čez Pjave tja, namreč ime naše vasi Prosek. Torej, dragi naš dr. zn. zgd. J. Prjevec, naš Boris Pahor je premočrten in ga imamo še. Koliko časa? Koliko časa vas bova lahko, in še koga ali kaj, imeli še? David Zahar budimpešta Začenja se glasbeni festival Sziget Včeraj se je začelo romanje glasbe in zabave željnih na bu-dimpeštanski otok Obuda sredi Donave, kjer se bo jutri začel 19. glasbeni festival Sziget. Že danes bo na uvodnem Dnevu 0 nastopil ameriški glasbenik Prince, ki poleg zasedb, kot so Pulp, The National, Interpol, Gogol Bordello in Chemical Brothers velja za eno od zvezd letošnje izdaje. Obiskovalci Szigeta, med katerimi so številni tujci, so se lahko na otoku Obuda namestili že včeraj, po-kušino festivalskega dogajanja pa bo ponudil današnji Dan 0, ko bodo poleg Princa nekatere festivalske odre med drugimi zatresli Boban Mar-kovic in njegov orkester iz Srbije ter ruska skupina Leningrad. Zares se bo začelo jutri, ko bo mogoče vsak dan od 16. ure naprej na številnih odrih prisluhniti mnogoterim glasbenim zvrstem. Na glavnemu odru bodo nastopile zasedbe Pulp, Interpol, Kasabian, Chemical Brothers, Skunk Anansie, The Prodigy, Kaiser Chiefs, Thirty Seconds To Mars, The National, Gogol Bordello in Manic Street Preachers. Na velikem budimpeštanskem glasbenem praznovanju je bil napovedan tudi nastop nedavno preminule Amy Winehouse. Ljubitelji glasb sveta bodo lahko prisluhnili tudi velikanom elektro tanga Gotan Project ter Go-ranu Bregovicu in njegovemu Orkestru za poroke in pogrebe. Petkovo dogajanje na odru, ki bo namenjeno svetovnim godbam, bo uvedel eden uspešnejših slovenskih izvoznih glasbenih artiklov zadnjih let - Magnifico. Na odru A38-WAN2 bodo letos nastopili kultni bandi, kot so Marina and the Diamonds, Peter Bjorn & John in The Hurts, metalci pa bodo na svoj račun prišli s skupinami Judas Priest, Deftones, Motörhead in Sonata Arctica. Prikrajšani ne bodo niti ljubitelji elektronskih ritmov, ki jih bodo v Burn Party Areni med drugimi zabavali Richie Hawtin, Technasia in Steve Angello. Na Szigetu so letos postavili novo manjše prizorišče, na katerem bodo nastopile evropske zasedbe. Oder bodo med prvimi krstili belgijski Triggerfinger, italijanski Ver-dena in nemška zasedba Söhne Mannheims, za poskočne ska ritme pa bodo poskrbeli tudi slovenski Elvis Jackson. (STA) 1 6 Torek, 9. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu atletika - Odločitev Južnoafriške atletske zveze Pistorius vendarle na seznamu potnikov za SP Normo za nastop v teku na 400 m je izpolnil v Lignanu - Tekmoval bo tudi v štafeti Oscar Pistorius je na zadnjih paraolimpijskih igrah v Pekingu osvojil tri zlate kolajne v disciplinah 100, 200 in 400 m. V zadnji disciplini je dosegel tudi svetovni rekord (čas 47:49) ansa JOHANNESBURG - Tokrat mu je uspelo. Eden najboljših športnikov invalidov na svetu, južnoafriški tekač Oscar Pistorius, je na seznamu potnikov za nastop na atletskem svetovnem prvenstvu, ki bo od 27. avgusta do 4. septembra v Daeguju. Reprezentanca JAR ga je nominirala za nastop v njegovi paradni disciplini 400 metrov ter v štafeti 4 x 400 m, potem ko je julija izpolnil normo. Pistorius je postal znan po svojem boju s krovnimi športnimi organizacijami, da bi lahko na velikih tekmovanjih nastopil skupaj z neinvalidnimi športniki. Leta 2008 je po več mesecih boja z Mednarodno atletsko zvezo (IAAF), Mednarodnim olimpijskim komitejem (Mok) in po pritožbi na Mednarodno športno arbitražo (Cas) v Lozani vendarle dobil priložnost, vendar nato ni bil uspešen v kvalifikacijah za nastop na olimpijske igre v Pekingu, prav tako pa se je moral že po neuspešnih domačih kvalifikacijah odpovedati nastopu na SP v Berlinu leta 2009. Zdaj je 24-letnemu športniku, ki zaradi amputacije nog teče s posebnima protezama, uspelo izpolniti normo, ko je minuli mesec na mitingu v Li-gnanu (pred tem je treniral v Guminu) na 400 m tekel 45,07. S tem časom bi se v finalu na OI v Pekingu uvrstil na 5. mesto, na SP v Berlinu leto kasneje bi bil četrti. »Tako dolgo sem sanjal o tem, da bi lahko nastopil na katerem od največjih tekmovanj in to je zame eden od najboljših trenutkov v življenju. Zelo sem ponosen, da mi je uspelo,« je dejal Pistorius po uvrstitvi v ekipo JAR. V 26-članski južnoafriški ekipi za SP v Daeguju je tudi tekačica na 800 m Caster Semenya, ki je leta 2009 z ogromno prednostjo osvojila naslov svetovne prvakinje, nato pa enajst mesecev ni smela nastopati na mednarodnih tekmovanjih, ker so v tem času opravljali številne teste spola zaradi suma, da ni ženska. Julija lani je IAAF atletinji spet prižgala zeleno luč za nastopanje, pri tem pa ni razkrila izidov testov spola. Med enajstimi slovenskimi atleti, ki so že dosegli normo za nastop na SP, je tudi Marija Šestak, ki je v Kopru potrdila dobro formo. V troskoku je preskočila 14 metrov b. krizman Giordano Bruno, sicer italijanska rekorderka s 4,55 m. V Kopru je doživljala pravo dramo. Zaleti so bili počasni, izvajanje skokov nerodno. Rezultati atletinje iz pordenonske pokrajine so na pol slovenski, saj trenira v Novi Gorici pri Igorju Lapajnetu. Po tekmi ni bila dovzetna za daljši razgovor. Greste v Daegu? »Želim si samo domov, samo domov...« je skoraj v solzah povedala atletinja. V Kopru se je prikazala tudi Marelne Ottey. 51-letnica (!) je startala v predteku na 200 metrov. Priznati je morala premoč Šta-jerke Sabine Veit, za finalni tek pa je pustila peto stezo prosto. Bila je popolnoma zaprta vase, nedovzetna za razgovor. Še vedno pa računa na svetovno prvenstvo. Pred dnevi je slovenska štafeta normo zgrešila za 4 desetinke. Baje zaradi pretirano varnih predaj. V nekaj dneh bo četverka poskusila srečo v Mariboru. Potrebno bi bilo raziskati kako 51-letnica vpliva na druge šprin-terke, ki so v svojih dvajsetih. Norme za SP so doslej dosegli Marina Tomič (100 m ovire), Snežana Rodič in Marija Šestak (troskok), Tina Šutej (palica), Martina Ratej (kopje), Primož Kozmus (kladivo), Sebastjan Buč (3000 m zapreke), Ro-žle Prezelj (višina), Robert Kranjc (kopje) ter maratonca Kobe in Kosmač. Zaradi bolezni je udeležba Rodičeve negotova. Slovenska atletika bo tokrat igrala v obrambi. Bruno Križman atletika - Odprto državno prvenstvo Slovenije v Kopru Kozmus, Ratejeva in Šutejeva zadovoljni KOPER - Bonifika je z državnim prvenstvom doživela svoj pravi krst. Le soparno vreme je nekoliko omrtvilo vnemo in temu ustrezen je bil izkupiček rezultatov manjši od pričakovanega, ali bolje že-ljenega. Želje so predstavljale norme, ki so jih nekateri posamezniki lovili, da bi si zagotovili pot na SP v Koreji. Časa je sedaj le še do 15. avgusta in potrebnih bi bilo nekaj čudežev. Boleč je dvakratni čas 10''30 Osov-nikarja na 100 metrov. Zmanjkalo je pet stotink! In hitri Matic je priznal, da se je v predteku nekoliko »štedil« za finale. S polno paro bi morda dosegel tistih usodnih 10''25. Od blizu ga je v finalu ogrozil Ko-kalovič (10''32). V daljini je minimalni rezultat iskala bakrenolasa Nina Kolarič. Zmanjkalo je precej centimetrov. Nedeljski popoldan je ponujal tri vrhunske predstave atletinj in atletov, ki so si vizume priskrbeli že zdavnaj. Najprej seveda Primoža Kozmusa, ki je beležil vseskozi »crescendo« in pristal pri 76,38 m, kar je njegov letošnji drugi dosežek. Po tekmi je povedal, da odpravlja nekatere tehnične pomanjkljivosti in da je optimist. Kladivo je metal tudi Videmčan Povegliano, ki je enkrat dosegel nekaj več od 70 metrov, tretji pa je bil kar metalec iz Venezuele. Aldo Bello s 64,61 m ni bil zadovoljen. »Od maja do konca avgusta sem v Brežicah, kjer treniram skupno s Kozmusom. Pridobil sem precej, uživam pa štipendijo moje atletske zveze. Škoda, da v Sloveniji ne morem ostati dlje.« Bello je odlično poznal venezuelski del zgodbe dutovskega metalca Danila Žerjala. Zanj je bil seveda Cereali. Presenečenje bil, ko je zvedel, da je bil atlet iz Slovenije. Za metalko kopja Martino Ratej se je pred manjšim zdravniškim posegom zdelo, da ne bo utrpela posledic pri pripravi na SP. Met preko 62 metrov ni bil slab, vizitka njenih skoraj 66 metrov z začetka sezone pa bo po novem težko preplašila nasprotnice, ki so krepko potegnile. »Še vedno beležim tehnične pomanjkljivosti, v dneh do začetka prvenstva pa računam na popravke, kar bi mi že danes omogočalo nekaj metrov daljše mete«, je povedala. Dvoboj na nivoju kvalifikacij na SP se je obetal v skoku s palico za ženske. Izšlo se je s Tino Šutej, ki je po odličnih 4,50 m, ne brez možnosti za uspeh, naskakovala nov slovenski rekord 4,62 m. Njena nasprotnica bi morala biti naša »deželanka« Anna košarka NBA-legende v Ljubljani »podirajo meje« LJUBLJANA - V Tivoliju se je začel projekt Lige NBA »Basketball without borders« - Košarka brez meja, na katerem bo z nadarjenimi košarkarji iz vse Evrope vadilo 11 nekdanjih igralcev in šest trenerjev. Slovenske barve bosta zastopala Rašo Nesterovic in Boštjan Nachbar, sodelovali bodo tudi Vlade Di-vac, Dino Rada, Žarko Paspalj, Dragan Tarlač, Predrag Drobnjak, Žarko Ča-barkapa, Miloš Vujanic, Dalibor Baga-ric in Bruno Šundov ter šesterica trenerjev - Michael Curry, Jack Sikma, Jay Triano, Joe Wolf, Aaron Nelson in Marin Sedlaček. Projekt, ki poteka že deseto leto zapored, bo letos organiziran tudi v Riu de Janeiru in Johannesburgu. Pokal Adecco: BiH - Srbija 61:82, Slovenija - Hrvaška 60:65; Današnji spored: tekma za 5. mesto (ob 15.00): Makedonija - Črna Gora, tekma za 3. mesto (ob 18.00): BiH - Slovenija, finale (ob 21.00): Srbija - Hrvaška. košarka - Al-liga Domen Lorbek k Avellinu AVELLINO - Slovenski košarkar Domen Lorbek bo v naslednji sezoni igral pri Si-digas Avellinu. Prvič je v Italiji igral leta 2008 pri Benetton Trevisu, lani pa je igral pri španskem Lagun Aro Gipuzkoa v San Sebastianu. XAVI - Zvezdnik Barcelone Xavi bo izpustil jutrišnjo prijateljsko tekmo proti Italijanom zaradi poškodbe mečne mišice. Po vsej verjetnosti ne bo igral niti španskega pokala. Že prej pa je bilo jasno, da zaradi poškodbe hrbta evropskim in svetovnim prvakom v nogometu ne bo mogel igrati branilec Reala Sergio Ramos. PALOSCHI - Milanov napadalec Alberto Paloschi je šel na posodo k veronskemu Chievu. NESTEROVIČ PRI U. OLIMPIJI? - Vodstvo Uniona Olimpije že dalj časa ne skriva želje, da bi Rašo Nesterovic zaigral v njihovi ekipi. Nekdanji kapetan slovenske reprezentance pa se bo o nadaljevanju športne poti odločil po opravljeni rehabilitaciji poškodovane rame. Ljubljansko moštvo pa zapušča Vlado Ilievski, ki bo kariero nadaljeval pri Anadolu Efesu, ki ga je okrepil tudi Saša Vujačic. IŠČE TRENERJA - Najboljša italijanska plavalka Federica Pellegrini je dokončno naznanila, da v naslednji sezoni ne bo trenirala pod vodstvom francoskega trenerja Philippeja Lucasa. Kdo bo novi trener, pa še ni znano. PO BENELUXU - Američan Taylor Phinney (BTC) je dobil prolog na dirki po Be-neluksu. Edini slovenski predstavnik na dirki je Grega Bole (Lampre), 64. ODBOJKA - Italijanska odbojkarska reprezentanca je v prvem vikendu Grand Pri-xa zmagala tudi na zadnji tekmi (Poljsko je premagala s 3:0). Naslednji vikend bodo »azzur-re« v Kazahstanu igrale proti domačinkam, Braziliji in Tajski. GORSKO KOLESARSTVO - Slovenska gorska kolesarka Tanja Žakelj je na evropskem prvenstvu v olimpijskem krosu v slovaškem Dohnanyju osvojila bron, slovenski uspeh pa je s 5. mestom dopolnila Blaža IKe- Triestina v drugi krog TRST - Triestina je v prvem krogu državnega pokala z 2:0 premagala D-ligaša Voghero (igral je s temnimi dresi Triestine). Pred okrog tisoč gledalci so gostitelji obakrat zadeli v prvem polčasu. Prvič je bil v 24. minuti uspešen Princivalli, dve minuti kasneje pa je mrežo Voghere zatresel še Godeas. Furlanski D-ligaš Tamai je s 4:1 izgubil proti Sorrentu V prihodnjem krogu (v nedeljo, 14. avgusta) bo Triestina igrala v gosteh proti Ze-manovi Pescari. Triestina je nastopila z naslednjo postavo: Viotti, DAmbrosio, Pezzi, Izzo, DAiel-lo, Pani (Gissi), Bariti, Princivalli, Godeas (Villanovich), De Vena (Lionetti), Cisotti. Pallacanestro Trieste se je predstavil TRST - Priprave na novo sezono so danes začeli tudi košarkarji Pallacanetro Trieste, ki bodo nastopali v državni A-diviziji. Svojim najzvestejšim navijačem pa so se predstavili v nedeljo na gradu sv. Justa. Pod vodstvom trenerja Eugenia Dalmassona bodo trenirali potrjeni Moruzzi in igralci iz mladinskega sektorja (Teghini, Scutiero, Bonetta, De Petris, Sau-ro, Ruzzier, Coronica), 20-letni Marco Maganza, zunanji igralec Daniele Mastrangelo, Tržačan Giacomo Zecchin, igralec z Abrucov Innocenzo Ferraro, izkušeni organizator igre Marco Carra, Leonardo Zaccariello in Luca Gandini. / ŠPORT Četrtek, 11. avgusta 2011 17 jadranje - Od danes evropsko mladinsko prvenstvo v Belgiji Čupina jadralca na popravnem izpitu V Nieuwpoortu podobne okoliščine kot v Medembliku: poleg vetrovnih razmer tudi enaka konkurenca Potem ko se v Medembliku, na svetovnem mladinskem prvenstvu ni izšlo po načrtih, bosta Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti imela že ta teden možnost za višjo uvrstitev. Od danes do ponedeljka ju namreč čaka evropsko mladinsko prvenstvo v Nieuwpoortu v Belgiji. Da bo to pravi popravni izpit, napovedujejo tudi okoliščine, v katerih bosta jadrala. Vremenski pogoji v Belgiji so slični kot na Nizozemskem, skorajda enaka pa bo tudi konkurenca. Na prvenstvu bodo namreč nastopile skoraj vse posadke, s katerimi sta Simon in Jaš merila moči že na svetovnem mladinskem prvenstvu pred dvema tednoma. Med 55 posadkami bodo vse evropske posadke, ki so se v Medembliku uvrstile v regato za kolajno. Italijo bo predstavljalo šest posadk, torej dve več kot v Medembliku, za Slovenijo pa bosta tudi tokrat jadrala le Andraž Gulič in Jakob Božič. Kot v Medembliku je veter ob lepem vremenu srednje močan, ko pa se približuje poslabšanje, lahko doseže tudi jakost več kot 20 vozlov. Te dni je vreme spremenljivo in hladno (najvišje dnevne temperature 18 stopinj) z močnim vetrom. Vseskozi pa se bodo morali jadralci soočati z močnimi tokovi, ki so posledica velike plime in oseke. Želja Čupine ekipe - v Belgijo sta jadralca odpotovala s trenerjem Matjažem Antonazem, nastopala pa bosta kot člana reprezentance - je seveda ta, da bi popravila vtis s prejšnjega prvenstva. V Medembliku sta ju dva predčasna starta oddaljila od najboljših posadk, tako da so cilji o visoki uvrstitvi na koncu izpuhteli. Na koncu sta bila 12. »Zato bo to popravni izpit, na katerega pa gledam optimistično. Prepričan sem, da bosta pokazala, da sta sposobna doseči boljši rezultat. Seveda pa bo ta odvisen od trenutnega navdiha in tudi športne sreče,« je napovedal Anto-naz. Od danes do četrtka bodo kvalifikacijske regate, od 13. avgusta dalje pa finalni del tekmovanja z regato za kolajne, ki bo 15. avgusta. www.primorski.eu 1 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na evropskem mladinskem prvenstvu 2009 na Balatonu osvojila bronasto kolajno, kar je bil njun prvi pomembnejši mednarodni rezultat v olimpijskem razredu 470 kroma košarka Derbi Bor - Breg v 14. krogu Deželna košarkarska zveza je objavila koledar srečanj deželne C-lige, v kateri bosta tudi letos nastopala Bor Radenska in Breg. Prvi krog bo v soboto 1. oktobra: Breg bo v Dolini igral proti Tarcentu, Bor pa se bo v gosteh pomeril z miljsko Venezio Giulio. Derbi med ekipama bo v 14., predzadnjem krogu: letos se bodo košarkarji pomerili najprej na Stadionu 1. maja, in sicer v soboto, 17. decembra, v povratnem delu pa bo derbi v soboto, 21. aprila. Deželni C-ligaši bodo med tednom igrali dvakrat, obakrat pa v prvem delu prvenstva. Prvič, v sredo, 2. novembra, nato pa še mesec kasneje, v četrtek, 8. decembra. Najdlje bodo mirovali med božičnimi in novoletnimi prazniki, saj bodo prosti dvajset dni, od 18. decembra do 6. januarja. Prvi krog v letu 2012 bo v soboto, 7. januarja; drugi daljši »dopust« pa jih čaka aprila, saj bo 12. krog v soboto, 31. marca, 13. krog pa 14. aprila. Borovci, ki bodo v prvenstvu nastopali s podobno postavo kot lani, bodo priprave začeli v ponedeljek, 22. avgusta na Stadionu 1. maja. Pri Bregu pa se bodo po poletnih počitnicah prvič srečali teden kasneje, v ponedeljek, 29. avgusta: »Glede na to, da se že poznamo, moramo pred prvenstvom izpiliti le fizično pripravljenost,« je napovedal trener Tomo Krašovec, ki bo imel na razpolago vse igralce, ki so že lani nosili Bregov dres, po vsej verjetnosti se bo Bregu pridružil -kot smo že poročali - tudi Saša Ferfoglia, Elvis Klarica pa se še ni odločil, ali se bo vrnil v Dolino. Dokončna sestava igralskega kadra naj bi bila znana po 15. avgustu. Sprejem Ugrina in Juretiča pri TPK Sirena Na tradicionalni kalamaradi na sedežu TPK Sirena so v soboto sprejeli in izročili priznanje jadralcema Matii Ugrinu (Sirena) in Mirku Juretiču (Čupa) ter trenerju Matiji Spinazzoli. Mlada jadralca sta bila na članskem EP v razredu 420 sedma. Priznanja je podelil podpredsednik Sirene Livio Pertot, prisoten pa je bil tudi športni direktor Franko Rebula. Na fotografiji Slosport.org: zadaj levo podpredsednik Sirene Pertot, desno športni direktor Rebula, spredaj (z leve): Ugrin, Spinazzola in Juretič. atletika - Zmaga Fabio Ruzzier v spomin na prijatelja Gianija Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je na odprtem državnem prvenstvu za veterane v Budimpešti zmagal v absolutni konkurenci. Na 5 kilometrski preizkušnji je med desetimi nastopajočimi razdaljo prehodil v času 25,32, drugouvrščeni domačin Ferenz Major pa je bil minuto počasnejši. Slednji je bil na svetovnem prvenstvu v ZDA trikrat bronast, sodi pa še v mlajšo starostno kategorijo M50. »Če upoštevamo vremenske razmere, je to dober rezultat. Začeli smo opoldne, ko je bilo 35 stopinj,« je pojasnil Ruzzier, ki zmago posveča preminulemu prijatelju Giani-ju Furlaniču, s katerim je ob začetku kariere v 60. letih treniral in tekmoval. Z novo lovoriko je Ruzzier dopolnil zbirko državnih naslovov, ki jih je osvajil v različnih evropskih državah. Doslej je osvojil veteranski naslov v sedmih različnih državah, in sicer v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Švici, Belorusiji, na Hrvaškem in Madžarskem, članski prvak pa je bil prav tako v teh državah z izjemo Italije in Belorusije. Hitrohodec, ki na mednarodnih tekmah nastopa za Slovenijo, bo dva tedna prost. Po krajšem oddihu bo 3. septembra nastopil na balkanskih igrah v Domžalah, 12. in 14. septembra pa na evropskih veteranskih igrah v Lignanu. motociklizem - Mitja Emili letos slavil četrtič Naslov skoraj v rokah V Mugellu v petek padel in poškodoval motor, v nedeljo pa premagal vse tekmece Mitja Emili na najvišji stopnički zmagovalnega odra s hčerkico Veroniko Na predzadnji, peti preizkušnji Trofeje Kawasaki na dirkališču v Mugellu je proseški motociklist Mitja Emili še četrtič letos osvojil prvo mesto (enkrat je bil drugi) in tako dejansko pospravil naslov prvaka pod streho. »Za končno slavje bo treba še malo potrpeti. Na zadnji dirki 4. septembra na dirkališču Fran-ciacorta pri Brescii ne bom nič tvegal. Pomembno bo, da se pripeljem čez cilj,« je dejal Emili, ki pri Bresci še ni dirkal. »Proge ne poznam, tako da se bom pred dirko odpeljal na trening ali dva v Lombar-dijo,« je še dodal Mitja. Petkov trening se za Emilija ni končal najlepše. »Padel sem in precej poškodoval motor. Z mehanikom sva ga popravljala pozno v noč. Na sobotnih kvalifikacijah sem si izboril četrto mesto. V nedeljo pa sem pazil na svoja neposredna tekmeca, drugouvrščenega Francoza Galdesa in tretjeuvrščenega Morrealeja. Tik pred ciljem mi je uspelo prehiteti borbenega Mor-realeja. Zmagal sem s prednostjo 55 tiso-čink sekunde. Glede na to, kako se je začel tekmovalni vikend, sem bil po nedeljski zmagi več kot zadovoljen,« je nedeljski potek dirke orisal proseški motociklist. Na tretje mesto se je uvrstil Francoz Galdes. Zadnja preizkušnja Trofeje Kawasaki bo na sporedu v nedeljo, 4. septembra. Emili ima pred drugouvrščenim Galdesom 37 točk prednosti, pred Morrealejem pa 44. Zmagovalec dirke prejme 50 točk. Posnetki z nedeljske dirke v Mugellu bodo na ogled v petkovi oddaji FMI Magazine po Spor-titalia 2 (ob 23.00, ponovitev bo v soboto ob 12.00). skoki v vodo - S stopla Srebro Sofie Carciotti zagon za novo sezono Sofia Carciotti (prva z leve) uspešno zaključila sezono Slovenska skakalka v vodo Sofia Carciotti, ki je pred kratkim nastopila tudi na absolutnem državnem prvenstvu v Rimu, je uspešno zaključila letošnjo sezono. Na mednarodni trofeji Niccolo Campo-Roma per bimbin-gamba je med mladinkami osvojila srebrno kolajno s stolpa. V konkurenci tekmovalk iz Italije, Hrvaške, Brazilije in Kanade je nastopila sproščeno, a zelo prepričljivo in dosegla tudi osebni re- kord (355,50 točk). »S svojim rezultatom sem zelo zadovoljna, saj sem uspešno zaključila sezono, novo pa bom zato začela dobre volje,« je povedala Car-ciottijeva, članica kluba Trieste tuffi, ki bo dva tedna prosta, konec avgusta pa bo že začela priprave na novo sezono. Na trofeji v Rimu je prvo mesto osvojila Italijanka Francesca Ercoli (359 točk, na DP je osvojila 7. mesto), tretja pa je bila skakalka iz Brazilije. 18 Torek, 9 avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI Tisti dan smo obiskali tudi zaselek, kjer živi eno izmed hribovskih ljudstev. Ta obisk se mi je zdel bolj podoben ekskurziji v živalski vrt. Zato sem kmalu stopila v prazen minibus in skozi okno opazovala ljudi. Oči domačinov so bile mrtve, na njihovih obrazih ni bilo nasmeha, očitno so bili navajeni na taka srečanja. Pred fotoaparati so se najprej skrivali, nato pa so se za nekaj dolarjev nastavljali pred njimi. Preden se je minibus napolnil s turisti, so posedli okrog vozila in nemo buljili v nas. Koliko stvari je bilo povedanih prav v teh nikoli izrečenih besedah... Tam, kjer se zmaj spušča v morje V lak, ki je imel okna zavarovana z rešetkami, je vso noč vozil proti Hanoju. Na izredno neudobnih sedežih sem komajda zadremala, dokler me nista v zgodnjih jutranjih urah zdramila bolečina v hrbtu in mraz. Pogledala sem skozi umazano šipo. Pred menoj se je odpiral drugačen svet. Sonce, ki me je do takrat vsak dan spremljalo, je izginilo za sive oblake. Rosilo je. Gosta megla je ovijala zelene hribe. Ljudje, pokriti z najlonskimi ogrinjali, so bosi ali v škor-njih hodili po blatni cesti. Tu pa tam se je nekdo peljal s kolesom, drugi so delali na poplavljenih riževih poljih. Zazeblo me je. Na vozičku so pripeljali zajtrk in ga razdelili tujcem. Čez nekaj časa so prinesli hrano tudi vietnamskim potnikom. Pri sosedu sem opazila, da je bila veliko skromnejša od moje. Stisnilo me je pri srcu. Črnolasemu študentu, ki je vso noč prebiral matematično knjigo, sem ponudila polovico svojega zajtrka in potem sva skupaj zajtrkovala. Vlak se je bližal glavnemu mestu Vietnama. Hanoj je pravo nasprotje mesta Ho Chi Minh: na ulicah ni nobene glasbe, malo pro- / 9[ k s s? * ¡3 Bilo je, kot da bi mi nekdo ponujal zaklad, me zvabil v čudežno deželo, potem pa ni ga hotel dati. V sebi sem čutila, da ne more ostati pri tem. V meni je raslo upanje. In res se je zgodil čudež. Izza sivih oblakov se je sramežljivo prikazal najprej žarek in kmalu še sonce, ki je pregnalo meglo. Iz njenega naročja je padel zaklad, ki se je razkril pred menoj kot pravljična pokrajina mojih sanj. Ob povratku v mesto je naš minibus, v katerem sem se peljala s skupino starejših turistov, vozil po blatnem makadamu, ob katerem je stalo nekaj otrok in mladostnikov. Ko smo peljali mimo njih, so se nam pačili in proti vozilu je priletel tudi kravjek. Američan pred Pred mano je bilo še dolgo potovanje z avtobusi v hribovita področja severozahodnega Vietnama, ki so mi ga vsi odsvetovali zaradi slabih cest. Izlet je bilo mogoče organizirati tudi z džipom, a me taka varianta ni zanimala. Naključje je hotelo, da sem se nekega jutra v hanojski restavraciji znašla za mizo z nekim temnopoltim fantom, s kodrastimi v čop povezanimi lasmi. Bil je Izraelec, z imenom Raz, katerega predniki so prihajali iz Jemena. Za sabo je imel triletno služenje vojaškega roka, ki mu je sledilo še šest mesecev dolgo potovanje po Indiji, Burmi in Laosu, sedaj pa je iskal nekoga, da se z njim poda v kraje severozahod- Po deželi visečih mrežic nega Vietnama. Z Razom sva šla na dvodnevni „poskusni" izlet, najprej z avtobusom, ki je med potjo zapeljal v jarek. Dolgo smo čakali, da so ga izvleki. Pot sva nadaljevala s kolesom po razmočenih makadamih,mimo riževimi polji, iz katerih se dvigajo apnenčaste ozelenele gmote. S čolničem sva od-plula po rečici, ki se vije med skrivnostnimi skalami. „Raz, ali imaš prijatelje med Palestinci?" sem ga vprašala med enim in drugim zamahom vesla. „Ne!" je ostro odgovoril in dodal, da le nekaj med izraelskimi Arabci. Nato se je pogovor zaostril in pri visoki prepadni skali, ki jo je požrla tema ob skrivnostnem jamskem oboku, je vse kazalo, da je najinega skupnega potovanja konec. Razovo radikalno zavračanje palestinskega problema in moja propalestinska naravnanost nista našla skupnega jezika. Kljub temu pa je mladi Žid predlagal, da greva skupaj v najbolj skrivnostni in obenem tudi najtežavnejši predel Vietnama, le „da Palestincev tokrat ne vzameva s seboj". (se nadaljuje) meta, še to v glavnem kolesa, več pa je dreves in odprtega prostora. Ljudje so zadržani, vendar obenem bolj gostoljubni od svojih južnih bratov. V desetih dneh, ki sem jih preživela v mestu, ni bilo niti enega sončnega. Iz sivega neba je skoraj neprenehoma pršilo, ponoči in v zgodnjih jutranjih urah pa v glavnem deževalo. To je bilo res škoda, še posebno takrat, ko sem se odpravila na dvodnevni izlet v zaliv Ha Long, ki je ovekovečen tudi v filmu Indokina. Iz prozornih smaragdnih voda Tonkin-škega zaliva se dviga daleč naokrog nad tri tisoč otočkov, ki so s svojim zelenim pokrivalom morda najlepše naravno čudo Vietnama. Legenda pripoveduje, da je otočke ustvaril orjaški zmaj, ki je živel v gorah. Ko je tekel proti morju, je s svojim repom mlatil naokoli in izdolbil razpoke ter ustvaril doline, nato se je pogreznil v vodo in ta je zalila vso okoliško ozemlje. Na površju so ostali samo vrhovi, ki še danes štrlijo iz morske gladine. Ime Ha Long pomeni namreč: tam, kjer se zmaj spušča v morje. Na majhni ladjici sem žalostno opazovala obrise iz morja štrlečih grb, ki mi jih je megla, prav hudobno skrivala v svojem naročju. mano se je nad tem neprijaznim sprejemom zgražal. Sama pri sebi pa sem pomislila: „Nekdo meče bombe, nekdo pa kravjeke!" Najlepše, kar sem doživela v Hanoju, poleg prijaznega vabila na kosilo v nekem templju, je bila nedvomno gledališka predstava tako imenovanih "vodnih lutk", edinstvena znamenitost Vietnama. Ta umetnost izvira iz severnega dela dežele, kjer so jo uprizarjali že v 10. stoletju. Pisane, lesene lutke plešejo in se gibljejo na vodi. Previdno jih z nevidnimi palicami in vrvicami upravljajo ljudje, skriti za rdečo zaveso, kjer stojijo do pasu v vodi. Predstavo spremlja orkestrček tradicionalnih glasbil, pevci ter pripovedovalec. Petje in dekla-macije so v ljudskem jeziku, prepleteno z mnogimi reki in pregovori. Snov zajema iz kmečkega življenja. Predstava odseva vso pestrost, naivnost, humor in energijo vietnamskega ljudstva, pravzaprav tisto žarečo luč, ki je na mnogih obrazih domačinov nisem mogla zaznati. Prav zato mi je predstava ostala pri srcu in pregnala mi je jezo, ki sem jo vlačila že od samega začetka potovanja zaradi odnosa, ki ga ima velik del Vietnamcev do tujcev posebno na jugu dežele. Slika zgoraj: severno-vietnamska pokrajina; slika levo: grob; slika spodaj: Sapa - pred televizijskim ekranom / RADIO IN TV SPORED Torek, 9. avgusta 2011 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz - Rok Dolenc in Eva Škibin 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Variete: Indietro tutta 6.45 Nan.: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 23.25 Dnevnik 23.40 Nan.: Brothers & Sisters 1.10 Nan.: Una donna alla Casa Bianca ^ Rai Tre tualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.40 Film: Inga Lindstrom -Amore di mezza estate (rom., Nem., '05, r. O. Dommenget, i. C. Beyerhaus, F. Fitz) 16.45 Film: Un battito d'amore (dram., ZDA, '07, r. A. Wolk, i. S. Mathis, P. Dob-son) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.20 Variete: Paperissima Sprint 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dnevnik 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il maresciallo Rocca 417.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Nan.: Rex 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.15 Nočni dnevnik 0.40 Aktualno: Appunta-mento al cinema 21.20 Film: Spanglish (kom., ZDA, '04, r. J.L. Brooks, i. A. Sandler, T. Leoni) 0.00 Nan.: Parenthood O Italia 1 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 6.00 Dnevnik - Il caffe di Corradino Mineo 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: La ragazza piu bella del mondo (kom., ZDA, '62, r. C. Walter, i. D. Day, S. Boyd) 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Dok.: Che sara sara 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dok.: Figu 14.55 Dnevnik - L.I.S. 15.00 Nan.: The Lost World 15.40 Film: Cuori nella tormenta (kom., It., '84, r. E. Oldoini, i. C. Verdone, M. Suma) 17.20 Dok.: GeoMagazine 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Estate al circo 23.15 Nočni deželni dnevnik 23.20 Aktualno: Tg3 Linea notte estate, sledi vremenska napoved 23.55 Dok.: Correva l'anno 0.45 Aktualno: Appuntamento al cinema u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG9 - Squa-dra d'assalto 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Il coraggio di Lassie (pust., ZDA, '46, i. E. Taylor, F. Morgan) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: L'arte della guerra (akc., ZDA, '00, r. C. Duguay, i. W. Snipes, A. Archer) 23.40 Film: Delitto in formula uno (det., It., '83, r. B. Corbucci, i. T. Milian, D. Lassander) 1.35 Nočni dnevnik 1.55 Film: La pecora nera (kom., It., '68, r. L. Salce, i. V. Gassman, L. Gastoni) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: L'estate di George (kom., Dan., '03, r. G. Campeotto, i. A.G. Jespersen, i. K.R. Mikkelsen) 11.00 Ak- 20.20 Nan.: Standoff 21.10 Aktualno: Tabloid 0.15 Film: Air Rage - Missione ad alta quota (akc., ZDA, '01, r. F.O. Ray, i. C. O'Reilly) ^ Tele 4 La 7 0.35 Dnevnik 0.50 Nan.: N.Y.P.D. 2.55 Variete: La7 Colors (t Slovenija 1 6.50 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Otr. nan.: Telebajski 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Igr. nan.: Podstrešje 9.10 Glasb. pravljica: Pravljice iz mavrice 9.25 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 9.40 Ajkec pri restavratorjih (pon.) 10.00 Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 10.25 Dok. film: Ples ali nogomet 10.40 Waitapu, 1. del 11.05 Nad.: Modro poletje 11.35 Otr. nan.: Šola Einstein (pon.) 11.55 Družinske zgodbe: Družina Jogan (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Slavna peterica 16.05 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.00 Dok. serija: Po travnikih... 17.50 Ugriznimo znanost 18.10 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Čez planke: Bosna in Hercegovina 21.00 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.50 Poletna scena! 23.20 Prava ideja! (t* Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.30 Zabavni infokanal 15.40 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.25 Med valovi (pon.) 16.55 Dok. odd.: Zemlja v krčih 17.50 Košarka (M): Mednarodni turnir, tekma za 3. mesto - prenos iz Ljubljane 17.55 Dok. odd.: Zemlja v krčih (pon.) 20.00 Športni film 20.50 Košarka (M), mednarodni turnir, tekma za 1. mesto - prenos iz Ljubjane 22.45 Posebna ponudba (pon.) 23.10 Brane Rončel izza odra 0.40 Dok. feljton: Ustnik Jr Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 7.50 17.50, 21.45 Kronika 9.40 20.00 Aktualno 11.20 16.30, 20.40 Na Tretjem 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 15.44 Iz svetovnih agencij 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Film: Skrivališča 16.00 Sredozemlje 16.30 Dokumentarec 17.00 Artevi-sione magazin 17.30 Kuharski recepti 17.50 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... I magnifici 8 (pon.) 8.0016.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Leta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Variete: Sms Solo Musica e Spettacolo 11.35 Aktualno: Hard Trek 12.05 Dok.: Tet-hys 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.10 Dok.: Piccola grande Italia 15.35 Dok.: Italia Magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.05 Aktualno: Gioielli nascosti 20.15 Aktualno: L'aromi-sta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Lot-tava moglie di Barbablu' (kom./rom., ZDA, '38, r. E. Lubitsch, i. G. Cooper) 22.30 Aktualno: Uomini di successo 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Gli incontri al Caffe De la Versiliana 20.30 Biker Explorer 20.55 21.55 Košarka: YU turnir, neposredni prenos 21.45 Vse-danes - Tv dnevnik 22.50 Effe's Inferno 23.35 Istra in 0.05 Vsedanes - TV dnevnik pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 20.30 Aktualno: In Onda Estate 8.30 Nan.: Dio vede e provvede 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.:MacGyver 12.30 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Everest 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Kviz: Cuoc-hi e fiamme 20.00 Dnevnik 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Nan.: In Plain Sight 7.05 Radovedni George (ris.) 7.20 Poštar Peter (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.50 Nebru-šeni dragulj (dram. serija) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.45, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.45 17.50 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.05 15.45 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Najboljši domači vi-deoposnetki (hum. serija) 13.55 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.40 Preverjeno, družbene teme 21.30 Krim. serija: Castle 22.25 24UR zvečer, Novice 22.50 Razočarane gospodinje (dramska serija) 23.45 Monk (krim. serija) 0.40 Enajsta ura (dramska serija) A Kanal A 8.45 10.55 Obalna straža (akc. serija) 9.35 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 10.00 Racman Dodgers (ris.) 10.25 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.50 16.15 Nan.: Teksaški mož postave 12.40 15.15 Frasier (hum. serija) 13.05 Tv prodaja, Reklame 13.35 Film: Predsednica na muhi (akc., Fr./Kan., '08) 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, promet 20.00 Film: Ameriški ni-nja 3 (akc., '89) 21.40 Film: Udarna sila (akc., ZDA/Anglija/Rom., '06) 23.25 Jaz sem pa Earl (hum. serija) 23.55 Film: Gangsterji (akc., ZDA/Jamajka, '02) 1.45 Love tv (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (V studiu Marko Sancin in Romeo Grebenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Pogovori o glasbi; 12.15 Indija, dežela tisočerih presenečenj (pripr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov - 14. nad.; 18.00 Koncert Trio Julius; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde og-gi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ricordi golosi; 9.25 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.0018.00 E...state freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei ven-ti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremen- ska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje -komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 9 avgusta 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika " m Danes bodo po prehodu hladne fronte v prvih jutranjih urah v višinah pritekali dokaj hladni in zmerno nestanovitni severozahodni tokovi, pri tleh pa severovzhodni, zelo suhi tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 21.23 Dolžina dneva 14.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.25 in zatone ob 1.19 pomik: Nad severnim delom Evrope je ciklonsko območje in obširna višinska dolina s hladnim zrakom, nad jugozahodno Evropo pa je anticiklon. Vremenska fronta, ki je ponoči prešla naše kraje, se omika čez Balkan. Za njo priteka k nam hladnejši in postopno nekoliko bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo zjutraj prehodno oslabela, okrepljeni pa bodo nekateri bolezenski znaki. Splošna obremenitev se bo ponovno okrepila v drugi polovici dneva. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.57 najnižje -56 cm, ob 9.48 najvišje 26 cm, ob 14.47 najnižje -5 cm, ob 20.23 najvišje 44 cm. Jutri: ob 3.31 najnižje -65 cm, ob 10.22 najvišje 35 cm, ob 15.37 najnižje -10 cm, ob 21.08 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............6 1000 m ..........14 2500 m............3 1500 m............9 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7 in v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 11/18 TOLMEČ O 11/20 TRBIŽ O 10/19 ¿5L o 7/18 KRANJSKA G. VIDEM O ^ 16/28 O PORDENON 17/27 CELOVEC O 10/20 o TRŽIČ ST6 12/20 O KRANJ O 13/20 S. GRADEC CELJE 15/22 O MARIBOR o 13/21 PTUJ O M. SOBOTA O 14/22 19/28 15/24 ČEDAD O 17/27^ o LJUBLJANA r,ORirA rt O N. GORICA 13/22 N. MESTO 13/20 995'_CA O ■,.:,-■„ POSTOJNA o 011/20 " ,, , KOČEVJE i1R/S2T8^ ^^ ° 0 - PORTOROŽ O -^ ČRNOMELJ 16/26 , UMAr REKA 15/23 UMAG OPATIJA , ZAGREB 15/20 O PAZIN O ÍNAPOVED ZA DANES' Ponoči in zgodaj zjutraj so na vzhodu še možne plohe in nevihte. Čez dan bo zmerno oblačno, popoldan pa je verjetna oblačnost v hribovitem svetu z občasnimi plohami in nevihtami, ki bi se lahko spustile proti jugu. Ob morju bo zjutraj pihala močna, popoldan pa zmerna burja. Veliko bolj ^suho bo kot v prejšnjih dneh. Zjutraj bo dež večinoma ponehal. Čez dan bo spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer bodo spet nastale posamezne plohe ali nevihte. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem okoli 26 stopinj C. O GRADEC 10/20 M. SOBOTA 013/21 Na spodnji nižini in ob morju bo jasno ali zmerno oblačno. Zjutraj bo pihala zmerna burja. Drugod bo zjutraj povečini zmerno oblačno, popoldan pa se bo oblačnost povečala predvsem v predalpskem svetu z možnimi krajevnimi plohami proti večeru. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v severni in zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju zmeren jugo. dopis iz pariza - V kulturnem centru George Pompidou razstava Pariz-Delhi-Bombaj Pogled na Indijo, vzhajajočo velesilo V kulturnem centru Gerge Pompidou ali, kot mu pravijo Parižani, v Beaubourgu je ta čas na ogled razstava Pariz-Delhi-Bombaj. Postavitev je del projekta, ki se je začel pred štirimi leti z namenom, da bi predstavili to novo gospodarsko velesilo. Lahko bi rekli, da je Indija pri nas bolj slabo poznana. Večinoma vemo za turistične zanimivosti ali stereotipe -Buda, sanskrt, joga, mogočni imperiji ... Toda Indija je veliko več kot to. V zadnjih letih se je z neverjetno hitrim razvojem postavila med vodilne svetovne velesile in gospodarski vzpon je potisnil v ospredje tudi indijsko umetnost. Mimo je čas, ko sta prevladovali Evropa in ZDA, danes morajo stare kulturne prestolnice (Pariz, London in New York) konkurirati oz. sodelovati z novimi (Delhi, Bombaj, Peking itd.). Večina razstavljenih del so kreacije francoskih in indijskih umetnikov, ki jih je Beabourg naročil prav za to postavitev. Na eni strani si obiskovalec lahko ogleda raznorazne stvaritve, na drugi pa lahko spozna različne plati te oddaljene dežele, saj so ji ob osrednji razstavi posvečene še tri dvorane. V prvi lahko prek interneta vzpostavite direkten stik z indijsko realnostjo, v drugi si lahko ogledate indijske časopise v angleščini in nazadnje je še oddelek za filme, dokumentarce in predavanja. Slednja obravnavajo predvsem spremembe zadnjih let, saj je bil gospodarski vzpon bliskovit in večina prebivalstva je še izredno revna. Polovica prebivalstva Bombaja živi v bidonville, dve tretjini prebivalstva je še na podeželju in se v vsakdanu bori za preživetje. Postavlja se vprašanje, ali bo Indija lahko preživljala populacijo 1,2 milijarde ljudi, ki stalno narašča, in pri tem spoštovala okolje, saj industrija hudo onesnažuje zemljo, vodo (zlasti reke) in zrak. Dalje so dokumentarci in predavanja posvečeni plesu ter filmom, ki imajo v Indiji dolgo tradicijo. Leta 1896, komaj leto po uradnem rojstvu filma, so v Bombaju imeli prvo projekcijo in leta 1913 je Indija posnela svoj prvi film. Verjetno danes vsi poznamo Bollywood oziroma komercialne indijske filme, kjer vse pleše in poje (izraz je skoval kritik v sedemdesetih letih, ki je spojil besedi Hollywood in Bombay.) Za Bollywood so značilni bogati kostumi, razkošne scene, jokave zgodbe ipd., kar je nas vse pretirano, toda po drugi strani so za Indijce naši filmi plehki, zaradi česar so ustvarili svoje različice zahodnih uspešnic kot so ET, Pretty woman itd. Bollywood pa ni le opij, v katerega naj bi se zatekali revni, da bi pozabili na vsakdanjo bedo. Ti filmi tudi spreminjajo indijsko družbo, širijo idejo svobodne izbire zaročenca in s tem majejo sistem kast. Razstava Pariz-Delhi-Bombaj nudi nov pogled na Indijo, odpira pa tudi nove poti tako Beabourgu kot Parizu ter mladim umetnikom daje nove možnosti nastopa. Upajmo, da bo takšnih pobud še veliko. Jana Radovič Primorski na iPadu dnevnik □ Available on the App Store Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. ipad@primorski.eu Aplikacija bo nekaj časa brezplačna.