\i AUGrUKIA ET REVERENTIAE AMORISQUE TESTIMONIA QUAEDAM ILLUSTRISSIMO AC REVERENDISSIMO DOMINO JOANNI NEP. GLAVINA NUPER EPISCOPO PARENTINO-POLENSI NUNC EPISCOPO TERGESTINO-JUSTINOPOLITANO ENHIBITA DIE VI. AUGUSTT MDCCCLXXXII QUO CATHEDRAM EPISCOPALEM TERGESTI ADSCENDIT. A. Tempesta, Edit. Ql Trieste, Tip. Pisani. Auspicatissima clie, qua ovantibus universo Clero et populo Christiano Cathedram Episcopalem Tergestinam aclscendis, nonnulli filiorum Tuorum, praeclaras, quibus praeditns es, animi dotes urnimi pendentes ac specimen Tibi aliquod obsequii amorisque oblaturi, versus aliquos contexerunt variis, quibus in hac Dioecesi utimnr linguis, expressos, sensuumque nostrae erga Te pietatis, quantum quidem fieri potuit. fideles interpretes. Cum omniura eadem sit mens, idemqne con- silium, non absonum visimi est, ut, quae singuli scripserunt, uno etiam consociata libellulo typis mandarentur. Perexiguum sane est munusculum, quod Tu taraen, Illustrissime Praesul, non invitus accipies; optime enim nosti, nos venerationis atque amoris sensus erga Te praestantius fuisse ostensuros, nisi angustia temporis vetuisset. Deus Optimus Mazimus det Tibi in regenda utraque Dioecesi multos atque felices annos. Nobis, concedat, ut perenniter fructibus divinae Benedictionis fruamur, quam hodie super totarn Ecclesiam Tergestinam effudisti. TERGESTI VITI Idus Augusti MDCCCLXXXII. Humillimus et devotissimus Editor. ILLUSTRISSIMO AC REVERENDISSIMO DOMINO JOANNI NEPOMUCENO (SLAVINA NUPER EPISCOPO PA R E ITI N 0 - P 0 LE N 81 10 N C TEBGESTINO-J USTI N 0 PO LITA N 0 E C OLE SIAM SUAM CATHEDRALEM S A NOTI JUSTI M. DIE 6 AUGUSTI 1882 INGRESSURO Julce mihi quondam deducere carmina plectro.... ' Diffugere dies conticuitque lyra: Scilicet infirmor, non est mihi copia faudi. At nune rumpe moraš, barbite čara, veni: Urbs te festa vocat, per compita lata feruntur Et gaudent cives, nola dat alma sonos, Et loquitur campana gravis: Venerabilis ecce Pastor adest vobis, jamque salutat oves, Munera sacra feret, quae sit jucunda docebit Semita coelorum. crux medicina malis.... Salve, pastor amans, quem Caesare vota ferente Roma tulit, nobis, Ime ades hicque mane. Tu dudum noster, Te dudum novimus omnes. Trade crucem populo, da. pater alme, crucem, In cruce parta salus, hac tu virtute triumphos Victor ages.... fugiet turba profana procul. Infula continuis exercet tempora spinis, Et raras carpit dextera fessa rosas.... Turbatur pelagus. glomerantur in aethere nubes, Praecipitantur aquae, tela trisulca ruunt. Mugitu coeli reboant, Aquilone proeella Infremit. et spumas imperiosa ciet, Autennae trepidant, agitantur ubique rudentes, Truditur huc illuc fluctibus icta ratis, Subsidunt barathri, montes volvuntur aquarum. Incubat oceano nox metuenda truci, Damna parat cautes, laterum compage soluta Rima patet, celeres ingrediuntur aquae, Irrita vis homimim, navisque gravantibus undis Mergitur ecce mari.... non superabit homo Naviculam Petri, non vafri daemonis ira, Classica rauca sonant, miles ad arma rolet, Te duce congredimur! sacris operamur in aris, Conviras Agni coena parata vocat, Qua nulla est potior, rabidos virtute leones Vincimus hac esca sangnineoqne scrpho, Vincimus orantes et sacro foedere vineti.... Bella sacerdotes dant metuenda bonos : En quod torpet iners, squalet rubigine ferrum, Vomeribus tribuit gleba subacta decus. Doneč vita manet, caput insuperabile bello! Est liaec vita brevis, non revocanda fugit, Onrnia labuntur, nihil est sub sole perenne, Et tempus freno non remorante fugit, Praecipitique volat rapido violentior Euro Pulmineoque gradu, vita laborque brevis! Aera sulcabimt, qui findunt aequora pinnis, Oceani fluctus ala secabit avis, Non dabit ardentes vastatrix flarnma calores, Alpibus horrendis aspera bruma nives, Et primum repetent redeuntia flumina fontem: Nostra Dei semper corda movebit amor, Astra poli mirare, Pater, taciturna renident, Aeternae patriae quaere viator opes. Capitulum Ecclesiae Cathedralis S. Justi M. Sohneider, Sincich, Sohvrab, Battalia, Dukioh, Sust, Sterk, ,,Dank Dir, o Gott, ftir dieses Tages Gabe, F ur Deines heiFgen Weinbergs treuen Ulit er. Fiir deiner frommen Herde sicli’re Wehre. Den Mann, der uns am Quell der Himmelsgtiter Deu nnstillbaren Durst nach Hoher’m labe, Dass nnser Herz nacb Deiner heiFgen Lehre Am sehnlichsten begehre!. 11 So denkt und fulilt die glaubenstreue Menge, Die den erselmten Bischof froh begriissend, Des Lebens Wermuthbecher sich versiissend Den Dom erfiillt in freudigem Gedrange, Und Gottes Hilf erfleht dem Auserkornen Z um hohen Amt voli Weih’ und Glanz — und Dornen. Denn wahrend gern die Zeit mit machfgem Walten Die Hoh’n und Tiefen der Natur erspahet, Und hochgetragen, wie auf Zauberschwingen, Stets neue Begionen stolz begehet, Des Seharfsinns Macht erfolgreich zu entfalten, Und lioch und hoher im beherzten Bingen Begriff’ und Kunst zu bringen, GedeilFn nicht gleich des Lebens bess’re Bliiten, Erheben sich nicht aufwarts die Gedanken Jenseit der trostlos engen Sinneuschranken, Die viel und nichts der heissen Sehnsucht bieten: Yiel, was dem fliichtigen Genuss behage; Nichts, was im Herzen bleibend Wurzel schlage. Vergessen bleibt bei die'ser Arbeit Drange Des Herrn und Meisters Wort, das inhaltschwere, Dass ja der Mensch nicht bloss vom Brote lebe, Und Eines noth! — Allwo die heil’ge Lehre Verfallt, ist’s um den Zweck des Lebens bange, Ob der Terstand denn noch so hoch entschwe.be Und Wissens Schatze hebe. Was Menschenwitz auch Seltenes beginne, Nicht schatFfs den heissersehnten Seelenfrieden, Nicht lost’s des Lebens Bathsel uns hienieden, Weil es, gebannt im engen Beich der Sinne, Was nicht dem engen Beich der Sinne eignet, Mit raschem Mund hinweg entschieden leugnet. Das, edler Kirchenfiirst, die Dornenbahnen, Auf die mit lieb’- und wehmutvollen Worten Der Meister seine Jiinger ausgesendet, Eiiilmlt zu thun der Holle machfgen Pforten. Die Zagenden an’s grosse Wort zu mahnen: „Ich bin’s, der nimmermehr von euch sicli wendet „Als bis der Kampf beendet.,, Da schaaret um den Hirteu sich die Herde, Da wird vereint mit Zuversicht gerungen, Dass aus Debet und Lieb’ und That geschlungen Den Ivampfenden der Kranz des Sieges werde; Da offnen sich in oder Wildniss Grauen Der heil’gen Kirche holde Rosenauen, So mogen auf der schweren Arbeit Pfaden Zu Trost und Muth Dir edle Rosen blulien, Im Haus der Trauer Friedensklange wehen, Die nach des beissen Tages schweren Miihen Schon hier das Herz im Himmelithaue baden Und mit veijiingter Hofihung es versehen, Im Kampfe zu bestehen. Melit ohne Wolken prangt der Regenbogen, Es reinigt sich die Luft nicht ohne Wetter, Der Siegsposaune jubelndes Geschmetter Ertont nur wenn des Kampfes Mtih’n vollzogen; Es muss der Himmel vollig sich verdunkeln, Damit in ihrer Pracht die Sterne funkeln. Doch Dir erglanzte ja bei jedem Werke Ein liebliches Gestirn auf allen Wegen, Der Deinen edlen Sinu gar hoch erfreuet. Der Guten Liebe kam Dir stets entgegen Und huldigte dem Mann der Lieb’ und Starke, Der dem, was einigt, ali sein Streben weihet Und bannet, was entzweiet. So mog’ der Liebe Štern Dir weiter strahlen In seiner ungetrubten schonsten Helle, Ein Hochgefuhl ergreifen jede Seele, Aus jeder Brust der frohe Gruss Dir schallen: „Begiuckt, begliickt, wen sanfte Liebe leitet. Die mit der Kraft im Bund zum Ziele sčhreitet“ ! Dr. Joh, Lossr. NEL • 010ENO • VI • AGOSTO • MDCCCLXXXII AVSPICATO • FAVSTO • FELICE AL ■ VESCOVO • NOVELLO AL • REVEBENDISSIMO • PADRE • IN • CRISTO GIOVANNI NEPOMUCENO GLAVINA IL • CLERO • IL • POPOLO BELLA • CITTA • Dl • SAN • GIVSTO OGNI • BENE • OGNI • PROSPERITA AVGVRANO SALVE PASTORE ■ DESIDEEATO DIO • OTTIMO • MA S SIMO PER • LVNGA • SER1E • Dl ■ ANNI REGGERE • TI • CONCEDA LA ■ CHIESA • VENERANDA • ILLVSTRE D El • PICC0L0M1NI ■ DEI BONOMO • DEI • RAPICIO IL • SVPREMO • DATOR • D’ OGNI . BENE OGNOR ■ TI • CONSOLI • LIEVE • TI • RENDA IL • PENSIERO ■ LA • CVRA • IL • PESO DELL ■ EPISCOPALE • GOVERNO ESEMPIO • PRECLARO • A • MOLTI SEVERO • A • SE • VTILE • AL • GREGGE ACCETTO • A • TVTTI ANTISTITE • NOSTRO • DILETTO SCRIVA ■ NEI • CODICI . IMMORTALI ■ LA • STORIA TE • BENEFICO • TE • GIVSTO • TE • CLEMENTE TE • VERO • APOSTOLO ■ SVLLA • CATTEDRA Don Pietro Dr. Tomasin. PRESVITLEMU MILOSTIVEMU GOSPODU GOSPODU ITANU AEP031UCENU GLAVOA O SLOVESNEM VMESTENJI NA ŠKOFOVEJ STOLICI V TRSTU DNE VI. AVGUSTA MDCCCLXXXII f ES EM „Suscitans a terra inopem...., ut collocet eum cum principibus populi sui.“ Ps. na. Zapel je slavni pesnik v Palestini, Da nizkega je cesto Bog izbral, In njega, ki je bival v nočnej tmini Razsvetlil, dvignol na goro, da stal Visoko bi, ko luč v svetišču žaril, Nam modro, milo. krepko gospodaril. So mnogim mlade leta v sred viharja V grenkobnih bojih rastla na visost; Pa bolj ko v steblo nežno veter vdarja, Vtrdi koren si drev košat i gost, Da čvrsto veje krepke razprostira, Sovražnim sapam hud naval zapira. Tak drev si Ti! preblagi naš vladika! Neznaten bil Ti, vboren rojstva dom, Presajen v vert kot zdrava korenika Pognal si čvrsto, klubovaje zlom, Ki mnogobrojne ljubi Bog pošilja Tem, koje vzame sebi pod okrilja. Tam v Bregu Tebi zibelka je tekla, Kder sladki sok rodi Noetov sad; Roditeljem je blaga duša rekla: Naj kedaj mož postane Ivan mlad. Posvečen v službo večnemu Gospodu, Kine, slava, dika domovini, rodu! Zgodi se. — Dom pustivši se napoti Mladenič v mesto, kjer mu raznih ved Vir čisti se odpre. Nič ga ne moti Nečimemost, — sveta strupeni med. Marljiv dijak, duhoven glave bistre Postane kmalo že vladika Istre. Nekdaj je Servol skrival se v votlini Veliko dni, pa božji čuje glas: „Domu se vrni v Trst, naj v domovini Ime se tvoje sveti večni eas!“ I Ti povrneš k nam se iz Poreča Po božji volji: bodi naša sreča! Saj Te je v praznik svetega Josipa Za škofa nam izbral presvitli Car, Naj Josip Tebe z milostmi obsipa, Da bodeš naši Cerkvi vrl glavar. Marjia Rožna Tebi naj pomaga, Tržaških svetcev družba vseh predraga. Potrdil radostno je sveti Oče Leon cesarja svetlega odlok, Tačas ko solnčni žar naj bolj pekoče Nad nami čutit da nebes obok: Ljubavi srčne ogenj tak v družini Sinove z otcem vedno nas jedmi. Z radostjo danes venčaj se Tergeste! Vladika tvoj ima slovesen vhod; Pastirju vikšemu ovčice zveste V škofiji glasno kličejo povsod: Bog živi Te! veliko let ostani Premili Oče nam, nas vodi, brani! Tržaške škofije vdani sinovi. SONETTO (dVO, Salve, o Pastor. ch’aila Tua patria riedi Tolto alPamor del gregge Parentino. Colui che segna ogni mortal destino, A’ nostri Antisti vuol che Tu succedi, Presul esperto; or esultar Tu vedi 11 fido ovil, e Te, ossequente e chino Laudar, che ricco il sen d 1 amor divino D’infula adorno in trono augusto siedi. Qual vanto sii del Vescovil onore, Parlar Tue gesta entro piu anglista sfera: Or qui piu si parra lo Tuo valore. Tu Duce, Tu Maestro, Tu di vera Concordia e pietate Apportatore, Benedici, santifica ed impera. PRESVJETLOMU I PREČASTNOMU GOSPODINU GOSPODINU IVANU N E P. GLAVI NI DOSAD P O R E Č K O - P U L S K O M U A SAD BISKUPU TRŠČANSKO - Ko PARSKO Ml' PRIGODOM NJEGOVA UMJEŠČENJA DNE VI. AVGUSTA MDCCCLXXXII Ljetina je krasno uredila, Ali nema tko da žnje pšenic-u, Ali nema tko da bere grozdje; Pros’te dakle žetve Gospodara, Nek u svoje pošlje vinograde Rami četu poslenili težakah. Tako reče Odkupitelj svieta, Pak iz množtva, što za njim idjaše, Izabere do dvanaest muževah: Neka idil širom svieta biela, Nek ga uče poznavati Boga; Neka tješe razcviljena srca; Neka sire ljubav i bratimstvo; Nek nebeško kraljestvo na zemlji Od svili svieta osnuju narodah. — Doizreče i položi na nje Svoje svete božanstvene ruke! Od tog dana Biskupi gospodnji, Nastupnici Apostolah svetili, Idu učeč od mjesta do rnjesta Put nebeški vječuoga spasenja: Padne jedan, drugi ga zamieni, Ivano vojnik u ratu vojnika. Rode mili! otari si suze — Tvoj se Junij umaknu na nebo, Gdje sad vječne slast uživa slave; A več evo Providnost ti božja Mjesto njega drugog šalje otca, Nepomuka, iste zemlje sina! I njega je našim mliekom majka U priprostoj zadojila zibki; I njegvo če za te kucat srce, I on hoče tvoje liečit rane. Nepomuče, božji Svečenice, Glas nam stiže iz susjednog stada, Da Te nikad zaboravit neče Radi Tvoje pastirske za-nj brige. — I kod nas se razriedila četa, Koja nosi od Zavjeta Skrinj u Po pustinji ovog biednog svieta: 1 kod nas če do skora oltari Ostat pusti, a stolice gluhe Evangjelske istine i pravde. Što si tamo skušao praznoruk, Svrši ovdje kvasom Predšaštnika: U zahladju Jerihonskili palmah Od goji nam čutare Sionske! Oj Ivane! naš duhovni otče, I ovdje Te težko čeka breme, Jer su čudna nastala vremena, Gdje sviet voli tmini nego svjetlu; Al nezdvoji — uzdaj se u Boga, U brižljivost brače Svečenikah I u ljub.av pravoviernog puka: Pak si lahko svladao Asirce, Što jih sada Baal na Crkvu šalje, Ter doveo i stado i sebe Prek Jordana u’ Zemlju obečanu — Što Ti danas od Previšnjeg žele S vi po vjeri novi sinci Tvoji! O SLOVESNEM VMEŠGANJI PRESVETLEGA IN PREČASTNEGA GOSPODA DR. JANEZA NEP. GLAVINA TRŽAŠKEGA IN KOPERSKEGA ŠKOFA DNE VI. AVGUSTA MDCCCLXXX1I ogočno se glasi zvon cerkve stolne, Za njim zvonovi vseh cerkvA poj<5, Vse ulice so nenavadno polne Ljudi, ki proti enej strani vro, In to veselo gibanje naznanja, Da ne vrši dogodba se vsakdanja. Udove krilo slekla je škofija, Slovesno vhaja novi gospodar; Nevestin venec cerkev si ovija, Ker stopi novi ženin pred altar, In množica pastirju zvesto vdana Krog Njega radostno sedaj je zbrana. Pastir ni nov: ime Glavina Janez Slovi še v mestu, kder je župnik bil; Duhovnov, ki se klanjajo mu danes, Je mnogo v svetih vednostih učil; Škofije sin, kot oče v njo se vrača, Tako Previdnost modro vse obrača. Ta dan pastirju toraj dan je slave, A vernikom veselja dan je ta; Iz tisoč src se danes želje prave Povzdigajo za Njega do neba: Ohrani Bog Ga dolgo v našej sredi V čast sebi, cerkvi v prid in vernej cedi! GOSPODA J. K. N. B. P. NJEGOVA MILOST PREVZVIŠENI GOSPOD JANEZ NEP. GLAVINA TERŽASKO-KOPARSKI ŠKOF PRI SLOVESNIJ INSTALACJ-I NA ŠKOFOVSKI STOL V TERSTU VI. AVGUSTA MDCCCLXXXII Tu honorificentia populi nostri. Jud. XV. 10. eselo danes se glase zvonovi, fc -1 epo se don odmeva harmonije, ngeljski blišč po naših krajih sije, a rani svit slovesni dan ponovi. i>h zbran okras v Gospoda je hramovi, o nikdar prej serce živeje bije, M ž njega nam hvaležno čutje klije, 55 anljivo k časti vabi Stvarnikovi. jubljeno BOG uslišal je voščilo ldovano za TABO v daljne strane; domovje „ verni, verni se“,') premilo! 1—i n srečen bivaj zopet v SVOJEM rodi, a mnoga leta “Dika naše grane,“ hh zborno vspevaj vladaj V) BOG TE vodi! 1) Revfcrtere revertere. Cantic. cantic. 17. 13. 2) Prospere procede et regna. Psalm. 44. 4. SONET ,a mrtvim sinom joče Najmska vdova Zgubila je podporo, nado sreče, Zgubljeni up gorje jej dela veče, Potrta sred nečutnega je ljudstva. Presrčno hvalo Bogu mati dava Srce jej od veselja kar trepeče, Ko Jezus čudežni: „ Vstani!“ zreče In sina lastnega jej vrne zdrava. Tud Ti Tržaško-Koprska škofija Odloži znamnja žalosti boleče, Okinčaj z žarno krono se veselja: Ti Tvojga lastna Sina dam za vodja“ „Vdova nisi več!“ Ti Jezus kliče, „Glavino časti vrhnega Pastirja!“ F. K. CapVCInI * tergestInI • eXoptant aDVenIentI • epTsCopo • saLVtem DIoeCesIs* et • Vrbs * tergestIna Laetae * VoCant ‘ VTVas • pIe . antIstes Ioannes ' nepoMVCene eCCe • saCerDos * MagnVs paXqYe • saLVsqVe • IoannI Al giubilo, che da ogni parte della Dioeesi unanime risuona per la Vostra esaltazione alla Cattedra Vescovile delle unite Dioeesi di Trieste e Capodistria, s’associa esultante l’umilissima sottoseritta, ch’ebbe da Voi, gia piissimo Pastore d’altra Dioeesi, non meno Mustre,- appoggio e conforto iielle sne umili pubblicazioni cattoliclie. Sapendo qnindi. quanto a Voi stia a cuOre la bnona stanipa, mezzo oggidl in- dispensabile per rintuzzare F empieta di pervieaci serittori, ebe si danno gran rovello nel combattere la fede ed i buoni eostumi, essa gioisce d’avere acquistato iti Voi pel gregge Triestino un Presule saggio e forte, che riempira una laeuna, che dai buoni con tutta ragione si lamenta. Sanno gli umili sottoseritti, che le loro mensili pubblicazioni. a eni attendono gia il terzo anuo. sono un' arma hen mesebina di fronte alFapparato di tante forze, obe spiegano gli avversari della Chiesa; per il ebe ora non indarno si lusingano, di vedere sostituite alle proprie altre di maggior lena, affldate a persone di loro piri valenti e meglio esjierte nel giornalistico aringo. Il suprenio Pastore, che affido al Vostro senno ed alla Vostra esperienza qnesta porzione del suo gregge, Vi sia largo della forza neeessaria a sopportare le spine che incontrerete, e di quelle consola- zioni che Vi addolciscano le amarezze, e rendano meno ardue le faticbe del tremendo Vostro ministero. Mentre ci raccomandiamo colla massima sommessione alla pa- terna Vostra benevolenza, invocando la Vescovile benedizione, ci se- gniarno nel baciarvi il sacro anello
  • i uyud6v, top dovn &sdj %aQig sgtco' El ds xaxov, Qaov Gvvys ®ec5 to q>SQ£iv. 'Slg %ulsn6v d', inixivdvvov dsivov te to ap/ELv Mri f let a/ivvTrjpog nuvdvvcqioio ®sov. "Hv ds Gvval(jy]TUL (S ®Eog, tots dvGnogov ovdsv, Ovdsv dvGKQttXTov, dvgffoov ovdsv olcog. 0o;qqsl xav xaxoiGiv o gvv ®sa f^siiovaiv (poig, Kal to in svTvxicug x £( Ql la nksov, xaftu()6v. 'Slg ctQ ovrjfisvog sl, rspapoirarf a v ftsoGinTag, Kal yvovg KcolGtov GV(i/iaxov ovtu ®sov. Ovdslg y i£ avrov dvvaTog yiyov ovd' avTaQxr]g. Ildg ds 6 iGyvGag l&xvv 'sx £v ®£odsv. 'TipcoGai cptlsst. ®svg tov g da^oiivrag in' Avra, Tovg d' icp' savToiGLv vtjjtnsTsig d-ipevaL. 'Ev navTSGGi ®sog npcSrog, (isGog, vGTarog, olog AsGnogav navrcov, xvpiog div Gvvolav. ! n' i b>bn ’H’1 ,-6pm ^mn r»*n '3, »njrfetr ntr^r rr xmb} pni' «"5 'BDKntD -Q1J> lJJJjnNB n>jn DlBlpD’BJ? nteni ,nx?n n^mn -rpa aiBipa^Bj? rrw6' :naiNi nNiajn mn ,BirB Tli’ anrNnn rxn Nin nnN ! , D*1N 'bip DN '3;X pv' , bmn “ar bsb povit : *na 3 ’;n nar »n 1 ? ^aai , a*ar v: Dian bz nar* ! nnn run , 3 n : upa nax5 : 3ipn d>t dn »s naa» ba r*N i ^aa -jniN ba p*! pnv ♦ vbz zb nnara rn pa? nnNBnn bz a: -nar bj p , uej? maai mi p5 s nvb?n 'JSXD'“l£3 a 'j r»r> , irax mi by ffi’ a»’n : ua^a nr>iw, izb nar* neN nex nax W)p na-n n^sn r»N,n mn 'puirorp iar im nN’mu arin