Poštnina plačam ▼ Omm» 25,— lir m - (it DEMOKRACIJA Leto X. - Štev. 3 Trst - Gorica 20. januarja 1956 ln—ti M Ml*. po«t l gr. .Uredništvo: T|pt. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-V5 'Uprava: Trm, 'ulica S. Anaatasio 1-c - tel. 2-30-11 Goriško uredništvo: Gorica, Rlva Piazzutta it. IB. CENA: paiemgzna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekov* račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Protest treh političnih strank ' 111 .....■—m i|i| ■ ■■■..m Novi osnutek zakona o slovenskih šolah je protiustaven in pravi atentat na življenje in obstoj slovenskih šol Odkar smo Slovenci na Tržaškem in Goriškem spet dobili šole v svojem materinem jeziku, katere nam je bil fašizem uničil, smo se neprenehoma borili za to, da bi se položaj naših šol in šolnikov pravno uredil z državnim zakonom. Za uzakonitev slovenskih šol so se borili vsi Slo* venci ne glede na prepričanje in pripadnost k tej ali oni stranki. Vsi Slovenci se pri tej točki zavedamo, da gre za nič manj kot za življenje ali smrt slovenske etnične skupine v Italiji. Danes je osnutek zakona za slovenske šole na Goriškem in Tržaškem pripravljen. Tega dejstva bi se iz srca razveselili, če bi bil tale osnutek v vseh svojih členih v skladu z določili italijanske ustave, demokrat tičen in pravičen. Toda posebno dve izmed sicer maloštevilnih določb tega zakonskega načrta prav gotovo nista takšni, ker sta v kričečem nasprotju z ustavno zajamčenimi pravicami in osnovnimi človečanskimi svoboščinami. Določbi, ki predstavljata pravi atentat na življenje in obstoj slovenskih šol, sta dve: a) Kdor hoče vpisati otroka v slovensko šolo, mora napraviti posebno prošnjo. To ne velja samo za srednje šole, kjer vstop ni obvezen in mora že zdaj napraviti vsak dijak prošnjo za sprejem. To velja tudi za osnovne šole, pri katerih je obisk obvezen. Obisk osnovnih šol je v Italiji ubve? zen že od zakona Coppino z dne 15. julija 1877 št. 3961, torej že skoraj 80 let, in šolsko obveznost je potrdita tudi sedanja ustava italijanske republike v svojem 34. členu, kjer pravi: Pouk v osnovni šoli, ki traja najmanj osem let, je obvezen in brezplačen. (L’ istruzione inf e? rioi e, impartita per almeno otto anni, e obbligatoria e gratuita.) Starši torej morajo vpisati otroke v osnov? no šolo, sicer se po kazenskem zakonu kaznujejo. Za vpis slovenskega učenca v slovensko šolo pa naj bi bila predpisana posebna prošnja! Ta pravni absurd so v o* snutek za slovenski šolski zakon vrinili razni prenape? teži in upravičeno se nam vsiljuje misel, da sd to storili z namenom, da bi ustrahovalno vplivali na starše zlasti v mestih Trst in Gorica. b) Težka je tudi druga določba, ki pravi: »Prošnje za vpis na slovensko šolo bo predlagala posebna komisija. Njena naloga bo ugotoviti, ali gre za otroke s slovenskim materinim jezikom. Komisijo pa bodo sestavljali: šolski nadzornik, didaktični ravnatelji, dva italijanska in dva slovenska učitelja.« To se pravi, da bodo o rekvizitu slovenskega ma? terinega jezika v glavnem odločali funkcionarji, ki slo? venščine niti ne poznajo. V Gorici je šolski nadzornik za slovenske šole Italijan, ki ne pozna niti ene sloven? ske besede. En didaktični ravnatelj za slovenske šole zna slabo slovenski, po čustvovanju pa ni Slovenec. Prištejte še dva italijanska učitelja, pa dobimo komi? sijo sedmih članov, v kateri bosta dva slovenska učitelja in slovenski didaktični ravnatelj sedeli nasproti šti? rim članom italijanske narodnosti. Ker bi se utegnila miselnost, iz katere se je porodila ta krivična določba, verjetno tudi prenesti na člane te komisije, si lahko predstavljamo usodo prošenj za vpis v slovensko šolo Pri vsem tem pa nismo niti računali z možnostjo, da bi v teh komisijah sedeli tudi didaktični ravnatelji za italijanske šole, česar načrt ne izključuje in kar bi raz? rnerje glasov v škodo Slovencev občutno premaknilo. Ugotavljamo, da noben zakon za manjšinske šole v Italiji ne vsebuje take določbe. Sklicujemo se n. pr, na zakon za nemške osnovne šole od 16. maja 1947 št. 555, ki pravi v svojem 2. členu: Pripadnost učencev k eni ali drugi jezikovni skupini izhaja iz izjave očeta ali njegovega namestnika. (L’ appartenenza degli alun? ni alluno o all’altro gruppo linguisdeo e quale risulta dalla dichiarazione del padre o di chi ne fa le veci.) — Ne samo slovenski očetje naj ne bi smeli kljub določ? bam ustave o enakopravnosti vseh državljanov svo? bodno in za šolsko upravo obvezno izjavljati, da so njihovi otroci Slovenci in da želijo obiskovati sloven? sko šolo! Katera komisija pa pregleduje in dovoljuje vpis slovenskih otrok v italijansko šolo? Isti člen omenjenega zakona za nemške šole na Tirolskem res govori o neki mešani komisiji, toda ta komisija se bavi s primeri prestopa iz nemške šole v italijansko ali iz italijanske v nemško. S to stfogo reci? prociteto so zaščiteni Nemci in Italijani. Ni pa govora o kontroli vpisa v nemške ali italijanske šole, kajti o tem določajo očetje otrok. Zakaj bi moralo veljati sa? mo za Slovence drugačno merilo? c) Tretjo določbo, ki je v nasprotju z london« skim memorandumom, pa vsebuje prvi člen zakonske? ga osnutka. V njem ie rečeno, da so »slovenske šole ustanovljene za italijanske državljane slovenskega ie? zika«. Pripominjamo, da je v členu 8. londonskega me? moranduma rečeno, da se smejo v roku enega leta po podpisu memoranduma vrniti na tržaško področje vu osebe, ki so bile prej na njem pristojne, in tem osebam, kakor tudi tistim, ki so se že vrnile, so zajamčene ena? ke pravice kot vsem ostalim prebivalcem. Če bi obveljalo določilo, da smejo takšni povrat? niki nedržavljani pošiljati svoje otroke samo v italijan? ske šole, potem! bi bilo to načelo očitno in grobo kršeno. Podpisane slovenske politične organizacije zaradi tega najostreje protestirajo proti nameravani uzakonitvi teh kričečih in neustavnih določb, s katerimi se hoče u ničiti slovenske šole, ter pozivajo vso slovensko javnost, da nastopi proti tem pogubnim nakanam. Kot državljani, ki bi radi mirno živeli na svojih rodnih tleh, in ki želimo, da narodnostni prepiri prene? hajo in se strasti pomirijo, pozivamo vlado, naj iz gor? njega zakonskega osnutka, dokler je še čas in da ugled italijanske demokracije ne trpi, odstrani te krivične do? ločbe. Vemo, da so se te usodne določbe za zakonski na? črt rodile v glavah nekaterih tržaških nacionalističnih prenapetežev in zato prosimo gospoda ministra prosvc? te, naj postavi na taka odgovorna mesta šolske uprave ljudi, ki s svojim delom in predlogi ne bodo netili mrž? nje in sovraštva ob meji. Trst? Gorica, 17. januarja 1956. Slovenska demokratska zveza — Trst Slovenska katoliška skupnost — Trst Slovenska demokratska zveza — Gorica Benjamin Franklin V torek 17. januarja so se v svobodnem svatu spomnili 250-letnice rojstva velikega ameriškega domoljub:. in državnika Benjamina Franklina. Vsak nared slavi svoje sinove, ki so njegovi zgodovini pritisnili svoj lastni pečat. Za ameriški narod, ki je tako ponosen na svojo mlado zgodovino, pa pomeni Benjamin Franklin nekaj več kakor e-den izmed sestavljavcev amerišue izjave o neodvisnosti. Benjamin Franklin je eden izmed tistih mož, ki so svet odrešili absolutizma, ki niso samo staro po rušili, pač pa zgradili nov ustroj človeškega družabnega sožitja na temeljih človeškega dostojanstva in človeških pravic. Danes je ta borba na žalost še vedno tako nujna :n pereča, kakršna je bila za časa a-me-riške osvobodilne vojne. Benjamin Franklin je bil duhovni oče ameriške osvoboditve; veliko revolucijo novega sveta je pripravljal duhovno na isti način, kakor sta francoski vihar pripravljala Mi-rabea-u in Voltaire. V Parizu, kjer je Benjamin Franklin zastopal mlado Ameriko kot poslanik na dvoru kralja Ludovika XVI., je veljal kot simbol novega sveta, kot mož, ki je prinesel s seboj v stari svet svežino svobode, napredka in poštenosti. Ko sta se nekoč Franklin in Voltaire na nekem shodu objela in poljubila, so množice naravnost e-ksplodirale od navdušenja. Benjamin Franklin je razumel vrednotiti veljavo takih popularn »-sti v službi svoje misije, saj je bil prvi in največji ameriški časnikar. Nennijev obisk v Trstu Preteklo nedeljo .je bil v Trstu generalni tajnik Italijanske socialistične stranke, Pietro Nenni. Gc-voril je v polnem Rossettijevem gledališču in ne more se pritožiti, da ne bi imel pozornih poslušalce k * »sAtjega režima. Razen na enem samem mestu, ko je omalovažujoče omenil bivšega ministrskega predsednika Scelbo, ni bilo slišati nasprotujočih medklicev. Govoriti v tako razgretem ozračju, kot je tržaško, in to še o samem tržaškem vprašanju in ugoditi sko-ro vsem, katerim je bil govor namenjen, ni malenkost. Nenni pa je pokazal, da je temu ’:os. Ni nastopal demagoško. Prej bi rekli, da jc govoril mirno in hladno, pri čemer je seveda spretno brenkal na svoje strune in je tako speljal misli zborovalcev na svoj mlin. Vsekakor je bil to eden najzanimivejših političnih obiskov, kar smo jih v zadnjem času doživeli v našem mestu. Ze od prej je bilo znano, da je Nenni eden izmed tistih redkih italijanskih politikov, ki so se vse. c.d podpisa mirovne pogodbe zavzemali za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. Prav tako je bilo znano, da je Nenni glasnik sporazuma z Jugoslavijo. Zato so nekateri napovedovali, da prihaja Nenni v Trst nič manj kot z namenom, da vrže zadnji most, ki naj omogoči zopetno titovsko - kemtinj or mistično zlitje. Toda Nenni ni bil ob svojem prihodu v naše mesto zaman tako rezerviran. Preroki so ostali razočarani: na nedeljskem zborovanju je sicer govoril kot socialist, toda predvsem kot italijanski socialist. Sedanjo jugoslovansko - italijansko mejo je proglasil za krivično, krivična je bila po njegovem tudi u-stanoviten Svobodnega tržaškega c-zemlja, toda zagovarjal ga je kot manjše zlo in sedanji razvoj mu potrjuje, da bi za Italijo to tudi bi- lo manjše zlo. Krivdo za vse, za deset tisoče beguncev iz zahodne Istre, za trmoglavo onemogočanje pravičnejšega sporazuma, je vrgel v prvi vrsti na Jugoslavijo. Pohvalil je sicer njeno' sedanjo zunanjo politiko, ki pomaga, podobno k~>t Nennijeva, metati ljudem pesek v oči, da ne bi videli nevarnosti komunističnega imperializma in diktatur, toda po njegovem je to vendarle država, v kateri tuje narodne manjšine ne morejo živeti, ker ne uživajo svojih naravnih pravic. Kako so s tamkajšnjim stanjem zadovoljni pripadniki samih jugoslovanskih narodov in zakaj tudi ti dnevno bežč iz domovine, se tovariš Nenni seveda ni vprašal. To je izven okvira italijanskih interesov in bi zato predstavljalo izrazito dejanje socialistične nekorektnosti v odnosih do drugega, nazovi social-- Zadevna Nennijeva izvajanja so dosegla svoj višek v trenutku, ko je obsodil vse kričače, ki mislijo, da se vprašanja meji drže odprti bučnimi govori in demonstracijami, medtem ko velja za takšne probleme, po njegovem, izrek francoskega politika Gambette, ki je dejal, da so to zadeve, »na katere je treba vedno misliti, a se o njih ne sme nikoli govoriti«. Kako naj takšne besede predstavljajo tvoren prispevek k naj bo tudi samo navideznemu pomirjen ju med obema sosednima državama, je seveda Nennijeva stvar. Nečesa se mu pa ne more odrekati: bil je. jasen. Naši modri tržaški titovci so tako zopet enkrat imeli priliko videti, kakšen veter vleče v t istih socialističnih vodah, v katere bi tako radi zapluli in v njih pristali. Težko si je predstavljati, da bi o-blivek, ki so ga dobili na glavo, lahko bil še hladnejši. Glede slovenske rnanjšine v Italiji je Nenni izjavil, da mora ta manjšina uživati vse ustavno zajamčene pravice, da mora kulturni italijanski narod pokazati, da je sožitje na narodnostno mešanih področjih ob meji možno. Na to izjavo je vsa dvorana ploskala in ni bilo nobenih žvižgov. Ni pa Nenni z ničemer p kazal, da misli ali ve, da so mnoge teh pravic samo nu papirju in da cela vrsta obvez še ni izpolnjena, ker mnogi, in to tudi odgovorni krogi, še vedno smatrajo Slovence za nekakšne talce, s katerimi morajo izsiliti ene ali druge izpremembe v nekdanji coni B in sploh v postopanju z italijansko manjšino v Jugoslaviji. Radovedni smo, kaj bi Nenni dejal, ko bi ga vprašali, ali so po njegovem demokratična tudi tista zakonska določila osnutka zakona za slovenske šole, proti katerim naše organizacije danes dvigajo svoj glas. Takšen je bil Nenni na nedeljskem zborovanju kot nacionalist. Verjetno je svoj govor preračunal nalašč za tržaške razmere. Hotel je preprečiti, da bi še tako prizadeti istrski begunci pri bližnjih volitvah smatrali za greh, če bi oddali svoj glas italijanski socialistični ali, k iv je vseeno, komunistični stranki. Enkrat za vselej je hotel onemogočiti, da bi ga o tem koščku domo vine kdo smatral za jpremalo gore- čega ali pa celo izdajalskega zastopnika njenih interesov. Kot socialist pa se je Nenni zavzel za mednarodno politiko, kakršno zagovarja in uveljavlja Sovjetska zveza, v notranji politiki pa za sodelovanje vseh »resnično in iskreno« demokratičnih sil, torej za tako imenovano »odprtje na levo«, povezavo vseh sredinskih in socialističnih struj. Pri tem pa je pozabil povedati, da je prav njegova za-sužnjenost »iskreno demokratičnimi komunistom ena glavnih ovir, da se kaj takega ne zgodi. O tem, kako je s svojim podložništvom komunistom povzročil razbitje in še vedno nerešeno krizo italijanskega demokratičnega socializma, je previdno molčal. Ni se dotaknil jedra problema, brez katerega rešitve so vse ponudbe na levo in desno, vsi smehljaji, vsi pozivi na »koeksistenco« tako v notranji, kot zunanji politiki, skrajno nevarne utvare. « * * Kot petnajsti od sedemnajstih o-trok je v svojih mladih letih posta! tiskarski stavec. Kasneje pa urednik »Poor Richard's Almanacha«. Se danes nosi »Saturday Eveming Post« sliko Benjamina Franklina v glavi lista. Jurija Washingtona so množice častile, Benjamina Franklina so ljubile. Na tem se tudi danes ni nič spremenilo. Njegove velika strast je bilo pisateljevanje. Sovražnik se je njegove besede bolj bal ko,t o-rožja. Ko so britanske čete 1. 1777 zasedle Philadelphijo, so razde-ja'e njegovo hišo in sežgale njegove papirje-. Kljub temu je ostalo- še mnogo stvari, ki jih je prav za njegovo 250-letnico rojstva zbralo in izdalo vseučilišče Yale. Med drugim so o-hranjene besede iz leta 1784, ki so danes prav tako aktualne kakor so bile takrat: »Čuvati se moramo pred zatiranjem v nevarno varnost; razkošje nas ne sme omehkužiti in obubožati; ne smemo postati samozadovoljni in ne smemo slabiti svojih moči z notranjimi spori; ne smemo se zadolževati zaradi neumnih muhavosti, medtem pa odrekati plačilo častnih javnih obveznosti; ne smemo zanemarjati vojaškega urjenja in discipline ter nabav orožja; o-boroženi moramo biti za vsak slučaj — ker bomo drugače sovražnika spodbujali, prijateljem pa povzročali skrbi. Bremena, ki so potrebna, da preprečimo vojno, so neprimerno lažja, kakor tista, ki so potrebna za vojno in katere nismo mogli odv-miti.« O tem motžu bi lahko napisali debele knjige, omejili pa se -bomo no eno samo zgodovinsko resnico: Ce bi Franklini nikoli ne živeli, M Združene države ne živele v največji blaginji svetovne zgodovin-? in Evropa bi postala- lahek plen tiranov. Druge svetovne vojne ne bi preživeli mnogi narodi, katerim gospodarijo poklicni sovražniki Združenih držav. T-udb to je velika čednost. Britanski protest o Beogradu Kakor poroča Reuter je britanski veleposlanik v Beogradu, sir Frank Roberts, prejšnji petek obiskal zunanje ministrstvo in v imenu svoje vlade protestiral zaradi ponovnih napadov Tita proti bagdadskemu sporazumu med njego-vim bivanjem v Egiptu. Agencij« naglasa. da gre za resno opozorilo, čeprav uradno tega niso sporočili niti v Beogradu, niti v Londonu. Iz navadno dobro obveščenih krogov prihaja tudi vest, da bo britanski demerši sledil tudi turški protest. Zb zdHftM evropske države V tem tednu se je v Parizu sestal odbor za Z4rpiene evropske države, ki skuša- zdaj doseči predvsem tesnejše gospodarsko sodelovanje evropskih držav. Poživljeno gibanje, ki ga vodi ta odbor, bo slonelo zdaj na delu za evropsko atomsko -skupnost. Splošno mnenje pristašev Združene Evrope pa je, da se evropska misel ne sme ustaviti pri a-tomski skupnosti, ampak se mor s čimprej lotiti dela za ustanovitev skupnega evropskega trga. Voishfl Vzhodni Nemčije Kakor navadno, so -tudi sedaj vzhodnonemški samozvani poslanski kimavci soglasno pokimali, da se ustanovi tudi v Vzhodni Nemč';i vojska. Verjetno se bo tudi v novi obleki proslavila kot vojska, de-r-i-terjev. Opozarjamo javnost na V. TRADICIONALNI PLES SDD, ki bo 8. februarja v HOTELU EXCELSJOR PALAČE flmirihB preizkuša obrambi proti atomskemu orožju Združene države bodo ob koncu april« ali v začetku maja na Eni-vve-toku v Južnem morju razstrelile več atomskih in vodikovih bomb kot kdaj koli poprej. Po uradnih poročilih -bodo poizkusne razstrelitve šibkejše kot je -bila eksplozija leta 1954, ki je razvijala moč 15 do 20 miličonov -ton trinitrotoluoJa. Glavni cilj novih preizkusov je preizkušnja obramb« proti napadom z atomskim orožjem. Nove preizkuse je ,že pred dnevi napovedala komisija za atomsko e-nergijo. Politični opazovalci v Wa-•shingtonu pa so pripomnili, d«- je predsednik Eisenhower 1. 1954 izjavil, da je uporaba vodikovih bomb vojaško nesmiseln«. Pri napovedanih poizkusih- boio prvič preizkušali vodikove -bombe, ki jih prenašajo letala. Razstrelili jih bodo v zraku in ne n« zemlji. Tudi sovjetsko atomsko -bombo, ki so jo razstrelili 22. nov. 1955, »o odvrgli z letale. V objavi ameriškega obrambnega ministrstva je rečeno: »Ob pomanjkanju učinkovitega mednarodnega sporazuma, ki bi zadostnim nadzorstvom oboroževanje omejeval n nadziTal, se vlada Združenih držav stalno trudi, da vzdržuje najmodernejšo in učinkovito vojaško silo v korist svetovnega miru.« Obrambni minister Wilson je v narodnem predstavništvu sporočil, da se bodo vojaške sile v 1. 1956-5i8 povečale od sedanjih 2,814.000 na 2,840.000 mož. -Predsednik je dovolil povišanje na 2,906.000 mož, vendar se bo te pravice posluži-1 le v slučaju potrebe. Letalske sile se bodo v istem času povečale od 127 letalskih skupin na 137. Nadalje j*? minister izjavil, da so kopne sile modernizirali in jih opremili z novim orožjem, kakor n. pr. z -raketnimi izstrelki (»Honest John«). Tudi vojna mornarica- bo v novem letu povečala število ladij od 984 e-not (med njimi so 403 vojne ladje) na 1005 ladij (med njimi bo 411 vojnih ladij). Zgradili bodo nadaljnjih šest podmornic na atomski pogon in prvo nadvodno enoto ne atomsko silo. Osemnajst vojnih ladij bo opremljenih s pripravami za raketne izstrelke. S svoje strani pa je admiral G. H. Rickover, »oče atomske podmornice«, izjavil, da Sovjeti ostro’ tekmujejo z oboroževanjem in da so pri tem dosegli znetne uspehe. VESTI z GORIŠKEGA DRŽAVA V BORBI S SINDIKATI Kar se je v minulem letu zgodilo v Italiji, daje resno misliti na obstoj resničnega boja za oblast :n premoč med državo in sindikat.. Stavka za stavko državnih uslužbencev vseh vrst, z viškom stavne profesorjev, -ki eni za drugimi odločno zahtevajo povišanje plač in mezd. Te naj odobr.i in plačuje država, to je vlada za državo, ki se bori z mnogoštevilnimi neodložljivimi postavkami zelo pestre, pa .vendar v dohodkih nezadostne bilance. Vse te stvari silijo k razmišljanju o veljavnosti in vrednosti državne oblasti in nehote šine v glavo dvom o obstoju te oblasti in strogo prepričanje, do to oblast sindikati razjedajo ter so jo že močno omejili! Kaj je na primer država mogla proti vsem svojim uslužbencem, ki se niso predstavili na delo, ko so ob sprejemu v službo vendar slovesno obljubili spoštovati vse pogoje delovne pogodbe? Nič drugega jim ni mogla, kot samo to, da jih je poklicala na razgovor in dokazovala, da jim pri nezadostnih dohodki državnega proračuna ne more ustreči njihovi zahtevi po avi-šanj-u plače, vsaj v taki meri ne. kot oni zahtevajo. Stavke so prinesle državi ogromno izgubo na denarju, ker je sta v-kujoče kljub temu plačevala, še večjo izgubo pa na ugledu in sploh v moralnem oziru. S-totisoči državnih uslužbencev so se kot pogodbena stranka uprli pr-,-ti državi, drugi pogodbenici. Izostali so od dela, stali križem rok, -bili kljub temu plačani in celo zahteva- li povišek plače! Po civilnem zakoniku so stavkajoči kršili pogodbo, in država, kot pogodbenica, bi se, po pravilih zakona, lahko uprla An pogodbo odpovedala po znanem reku, da »ina-dimplenti non est a-dimplendum«, to je, da ona ni dolžna izpolnjevati pogodbo s tistim, -ki jo je prvi kršil! Toda vladi, ki državo predstavlja, ni nSti na misel prišlo, da bi se sza kaj takega odločila! Zakaj pa ne? Ali iz -bojazni pred večjo moralno škodo, ali pa iz strahu pred močjo sindikalnih organizacij? Prav v odgovoru na to vprašanje tiči -jedro stvari kot -take, ker je od • govoir pač kočljiva zadeva, saj je -rešitev vprašanja precej zavozlana. Država nima nadomestnih sil. Na drugi strani pa so sindikalne organizacije že dosegle, rekli bi, da »so si ie vzele pravico« same- odločati o stvari zahtevk in jih postavljati na najskrajnejši način! Država pa ki naj bi bila mati vseh svojih podložnikov, priznavajoč kritičnost njihovega gmotnega položaja, se je sama stavila na stran šibkejšega in s tem povečala odločnost naspr t- IZ SLOVENIJE UVOZ SLADKORJA Domača jugoslovanska proizvod -nja sladkorja ne more kriti vseh potreb, zato bodo morali tudi letos uvoziti okrog 9 tisoč vagonov sladkorja. PROMET V REŠKI LUKI Po dosedanjih izgledih bo skupni promet reške luke v tem letu presegel 3 milijone ton -blaga. Do avgusta letos je namreč ta promet že dosegel 2 milijona 100 tisoč ton. INVESTICIJE V; KMETIJSTVU Narodna banka Jugoslavije je •> dobrila iz splošnega investicijskega sklada 8 milijard 860 milijonov din za investicije v kmetijstvu. Kredi' je prosilo 951 prosilcev, dobilo ga je pa le 538 prosilcev, ostali ali niso imeli določenih pogojev ali po so ponudili premajhne obrestne mere. Obresti znašajo od 3 do 3.5 od sto, posojilo bo treba- vrniti do leta 1960. Največje kredite je dobila Makedonija - 4 milijarde 349 milijonov din, Slovenija je dobila komaj 216 milijonov. SADJARSTVO V desetih letih po vojni se sadjarstvo še ni opomoglo, kljub raznim modernim iznajdbam, ki omogočajo večjo in boljšo proizvodnje. V Sloveniji ni doseglo niti predvojne stopnje. Pred vojno so n. pr. s postaje Lešče odpeljali po 60 vagonov sadja, letos pa komaj 4. ■T»ri tem moramo upoštevati, da je h1'c letošnje leto za sadje Izjemno! AVTOCESTA BLED - BOHIUJ Ker se je zadnje čase povečalo število tujih turistov, ki prihajajo v Bohinjsko dolino z avtomobili, so sklenili zgraditi cesto, ki bo vezala Bled z Bohinjem preko Pokljuke. Tako bo mnogo pridobil Bohinjski kot, saj bodo z moderno avtomobilsko cesto povezana kopališča in zdravilišča ob bohinjskem in blejskem jezeru in še krasen turističen svet na Pokljuki! ne stranke-pogodbenice, -ki pos-taja do skrajnosti drznejše. Zaključek je neizogiben: zmaga sindikatov proti državi in s tem premoč sindikatov nad državo! Ce- pogledamo stvari bolj globoko, pridemo do prepričanja, da je za-klj-uček »zmaga sindikatov proti državi«, odnosno »premoč sindikatov nad državo« resnična stvar že zaradi tega, -ker država, ki je vendar dokazala, da ne more takoj priznati zahtevanih poviškov, ni dosegla in ni ničesar storila, da bi stavkujoče prepričala, naj se vrnejo na delo! Zato je država izgubila na -ugledu ne le pred široko javnostjo svojih državljanov, ampak tudi pred stavkujočimi samimi, ki se bodo -ib drugi priložnosti, -kadar jih bo volja, prav tako in še bolj odločno stavili proti njej! Ko pa so stavkujoči svoj namen in cilj dosegli, ali bodo povrni : škodo, ki so jo z izostankom od dela državi, to je skupnosti, prizadeli? In kako? T-udi to je vprašanje-, na- katerega zaman državljani čakajo odgovora, ker prevladuje napačno mnenje, da so stavkujoči bili na izostanku od dela upravičeni, recimo »prisiljeni« zato da niso dolžni povrniti škode! V boju med državo in sindikati pa plačajo račun le davkoplačevalci, ki zopet nimajo moči, da bi se državi in sindikatom v tem oziru uprli, ker je za neplačevanje davkov določena stroga- kazen, za stavkajoče pa ne!... Vsem tem nedostatkom, vsej tej-veliki gmotni in moralni škodi je krivo pomanjkanje pravičnega, toda resnega in strogega zakona, o pravici stavkanja. In seveda tudi postavnega razsodišča- v zadevi, katero ^naj sodi o upravičenosti stavkanja, ne le kar se tiče zahteve stavkujočih, ampak tudi o umestnosti izbranega časa-, v katerem na.) se stavka vrši, njene trajnosti im pa povračila s stavko nastale škode. In končno se vsi državljani morajo vzgojiti v resni državljanski disciplini. Zavedati se morajo, da so vsi odvisni eni od drugih, in da je država skupni dom vseh, v katerem je -treba živeti složno in resno, da država-dom ne propade, ali da ne pade v roke tistim, ki bodo takoj prepovedali vsako možnost stavkanja in nalagali samo dolžno sti garanja in trpljenja- ter umiranja za ... ljudstvo, to je za komunistično partijo! Rod polovici državnih izdatkov samo za plaže uradnikov Birokratizem, to je ustroj in sistem državne uprave, pa postaja že tako čudna in zamotana stvar, da bi se lahko -trdilo, da obstoj države ima danes pravzaprav samo eno glavno funkcijo: najemati uslužbence in jih plačevati. Saj predvideva državni proračun za tekoče -leto kar 1.400 milijard lir, to je za 100 milijard nad polovico vsega proračuna samo za plače -uredništvu vseh vrst in činov. Reci -in piši torej tisoč štiri sto milijard lir! Z drugimi besedami povedano pomeni, da je ves ta birokratični ustroj neploden, pravi zajedavec na škodo države im davkoplačevalcev. Ali je birokracija zdrava in pravična, uslužbenci pa delavni in produktivni, ali pa -nastane v drža- vi tak nered, -da ona ne služi več namenu skupnosti, kajti, če mora država potrošiti nad polovico svojih dohodkov, to je vsega plačanega davka, samo za plače uslužbencev, ji za vse druge velikanske p.j-trebe os-tane -manj kot polovica dohodkov, to je ostalih 1.200 (tisoč dve sito) milijard lir, kajti letošnji' proračun predvideva vsega skupaj le 2,600 (dva tisoč šest sto) lir dohodkov. Od tod itlpl sto milijard Ur primanjkljaja Zaradi drugih potreb nujnega in neodložljivega značaja mora država zaiti v dolgove. Tako -znaša proračun izdatkov za- tekoče leto n-ič manj kot 3.000 (tri tisoč) milijard lir, naipram samo 2.600 (dva tis ič šest sto) milijard lir dohodkov. Od tod visok primanjkljaj v znesku 400 (štiri sto) milijard lir samo v tekočem letu! Za kritje tega primanjkljaje ima država samo dve možnosti: ali pritisniti davčni vijak ali pa najeti posojilo, ki ga bodo koncem vseh koncev morali poravnati le davkoplačevalci! Tako je vlada te dni že določila letno -takso na vžigalnike in ps takso na vermut, ki ga trgovci ne bodo več smeli prodajati drugače kot samo v steklenicah, Ker se primanjkljaji ponavlja jo od leta do leta, je -tako nujno, da se tudi krijejo, seveda vedno s pritiskom na davkoplačevalce, no katere bo država tako močno prežala in zasledovala, da bi iztisnila iz njih ostale milijarde za kritje primanjkljaja. Ni moči reči, da se ne boda pri tem godile t-udi hude krivice! S poviševanjem plač prihaja na trg ogromnega denarja in tako nastaja prava inflacija. Veliko denarja na -trgu pomeni njegovo razvrednotenje. Od tod -dviganje cen blagu na -trgu in nered v družabnem gospodarskem življenju! Kako pa preprečiti inflacijo in stalno naraščanje cen, to je stroškov za življenje? Nekateri so mne nja, da bi se državljani mo-rali tudi v tem oziru disciplinirati tako e: denarja ne sproti porabljati, ampak ga nekaj spraviti v hranilnico! Splošni dohodki pridelkom niso slabi Toda pri današnjem vrvežu stro-jav in hre-penenj-u mladih in starih po uživanju, po življenju, dvomimo, da do take discipline državljanov pride, vsaj tako hitro ne, da bi se katastrofa lahko preprečila. Morda bi bolj kazalo znižati postavke državne bilance v pogle lu investicij za javna dela. Rekli smo znižati, ne vse skupaj brisati. In kar se davka tiče, oprezno, toda resno zasledovati utaje visokih dohodkov. Nasproti gori navedenemu neredu in posameznim nedostatkom, ki motijo red družabnega življenja v gospodarskem ozir-u in zmanjšujejo ugled države, s-toji razvesesljivo dejstvo, da se celotni narodni dohodek stalno viša in da v samem minulem letu 1955 znaša ta povišes polnih 7 odstotkov, skupna v industriji in v kmetijstvu, kar -pomeni in dokazuje, da je produktivni u-stroj dober. ‘Samo pšenice je Italija lansko leto pridelala rekordno število 95 milijonov kvintalov. In medtem ko je denarja, naloženega v hranilnice in sploh v denarne zavode v državi, kakih 5.000 (pet tisoč) milijard lir, je -tudi število brezposelnih padlo v letu 1955 za kakih 150.000 enot. To pomeni, da je italijanski produktivni gospodarski ustroj zmožen življenja in poln lepih izgledov za bodočnost, kljub temu, da so stroški za življenje porasli v letu 1955 za 2,5 odstotka in kljub temu tudi, da v istem letu izkazuje trgovinska bilanca kakih 500 milijard lir uvoza več kot izvoza. Pri dobri volji, ki je v Italiji ne manjka, se bo položaj v vsakem o-ziru izboljšal. Gre samo za dosego stanovitnosti močne vlade, -uravnovešanje državne in -trgovinske bilance in pa- za načrtno produktivnost -ter za ureditev stalnega po-o-žaja državnih uslužbencev. Vse to je v načrtu in tudi že v teku izvajanja in upati je na dober uspeh! j GORIŠKI PREPIHI Povratek v preteklost Ko smo pretekli teden prebirali komunistične liste iz Titovine (saj drugih tam ne smejo tiskati in prodajati!), smo zares mislili, da so se povrnili Mussolinijevi časi. Tako hudo se nam je storilo pri srcu, -ko smo brali iste kričeče besede, iste hvalisanja polne izraze, isto »klicanje« ljudstva na trg, da pozdravi in ploska edinemu modrijanu na sve-tu, maršalu komunistov, heroju Titu. V »Slovenskem poročevalcu« smo brali, da se je v Puli »zbralo« (reci in piši, da jih je partija na trg prignala'I) 60.000 ljudi, da sliši besedo veleuma, ki pa je izustil nekaj vsakdanjih stavkov, ki bi jih znal -zg-overiti vsak -navaden zemljani -Nato pa še poziv Ljubljančanom, maj se zberejo na kolodvoru, da nazdravijo maršala komunistov, ki da je zbudil orjaški plamen v srcih narodov, željnih svobode! Kot da bi se narodi šele ob rojstvu njegovega veličanstva komunističnega cesarja Tita I. spomnili na svobodo in po -njej zahrepeneli!!! Potem pa še- »reke« ljudstva, ki so se zgrnile po beograjskih ulicah, da slišijo oznanilo komunističnega boga Tii-ta! Ali nismo Primorci vse to že doživljali pod fašizmom?! Pa še s kakšnim gnusom smo se morali Novo zor išče diktature V švicarskem tedniku »Schwei-zer Wochen Zeitung« je Etienne Schnoeller priobčil zanimiva razmišljanja o sadovih zadnjih francoskih volitev. Razmišljanja so v mnogem poučna tudi za naše razmere, kjer dvigajo skrajneži prav tako svoje glave kot na Francoskem. Posebno važen je ta prispevek sjpričo vesti, da prihaja Peter Poujade na obisk v Italijo. Svobodni zahodni svet je 2. januarja izgubil v Franciji veliko bitko. Se več, načelo parlamentarne volilne demokracije je doživelo težak poraz. Ze Montesquieu je sjaoznal, da so vse družbene in državne oblike mogoče le, če narodi razpolagajo z določenimi krepostmi. Ce te čednosti izginejo, potem se nekega dne te oblike zrušijo, pa četudi bi bile še tako dragocene. Krepost, ki je osne-va demokratične državne oblike, :-menuje Montesquieu »vertu politi-que« (politična čednost). O njej pravi, da je to čednost samozataje-vanja, in to samopremagovanje o-staja vedno težavna zadeva. Z drugimi besedami: če narod izgubi sposobnost, da bi se svojih pravde, zahtev in svoboščin posluževal modro in- zmerno; če te pravice celo izrablja, da bi ustvarjal razpoloženja, a--li zato, da enostranska- poželenja in zahteve uveljavlja ,z izogibanjem zakonitosti, potem se svobodnjaška demokracija -nujno izpridi in skriva v sebi kali propadanja-. Prav * »vertu politique«, ki jo je prav Francoz -tako jasno spoznal, manjka današnjim Farncozom. Demokratične ustanove ljudje naravnost sramotno izrabljajo, pravo in zakon os-kr-unjajo in posiljujejo, svobodo pa ponižujejo na stopnjo samovoljnosti. Nekoč tako solidno .n zvesto francosko meščanstvo, med seboj razkrojeno in zasovraženo, se trže in mesa-ri pred iavnostjo tako, kakor so to morali nekoč počenjati smrti zapisani gladiatorji pred senzacij željnimi Rimljani. Uničujoče posledice kaosa in poraza so i*d 2. januarja dalje očitne: oba skrajneža, komunisti in nasilniško krdelo privržencev Petra Poujada, sta odnesla zmago. Kaj pomenijo komunisti, to bi moral danes že vsakdo vede-ti. Kaj pa bi se zgodilo, če bi prišli do o-■blasti, to smo lahko opazili s strahotno grozo v Pragi, Varšavi, v Budimpešti in Bukarešti, v Jugoslaviji in v Bolgariji. Kdo pa so ljudje okrog Poujada? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Sociološko izhajajo v glavnem iz obrtniškega An trgovskega srednjega- sloja. V bistvu so pužadovci nepolitični Ij-udje. Sicer nastopajo kot prekucuhi in hujskači, vendar njihove prekucuške zamisli niso naperjene proti nekemu sistemu, ki bi ga balo treba odpraviti, pač pa proti davkom, proti birokratični o-brtniški in trgovski zakonodaji. V kratkem, proti spremljevalnim nedostatkom nekega reda, ki ne deluje več. To so zgolj Don Kihoti med revolucionarji. Kljub temu lahko tvorijo veliko nevarnost v bodočnosti. Večina voditeljev ruske -revolucije ni izhajala iz delavskega sloja, pač pa iz nezadovoljnega malomeščanstva ali — kot n. pr. Lenin — iz propadlega ruskega malega plemstva. Tudi ita- lijanski fašizem se ni spočel med stradajočimi kmečkimi delavci in niti med berači po mestih, pač pa je izšel iz razjarjenega in razočaranega- srednjega sloja. In končno se je -tudi Hitler s svojo malomeščansko prepotenco dvignil iz katakomb monakovske meščanske pivnice. Iz gostilniških smradov in omizja je-zovitih politikantov je splezal na oblast in tiranijo. Ko je pred tridesetimi -leti stopil pred javnost s prgiščem razdivjanih malomeščanov, se mu je ves svet smejal in zlasti so se smejali vodilni nemški sloji nad vitezom žalostne postave. Komaj deset let zatem se je ves narod pesnikov in mislecev valjal v prahu pred tiranom. Mnoge so podobnosti med Petrom Poujadom, trgovcem s papirjem iz St.-Cčre-ja in njegovimi siapimi in gluhimi pripadniki in med razvojem nacizma v Nemčiji. Nam, ki se z -grozo spominjamo dogodkov pred začetkom tretjega rajha, ne gre sedaj na smeh, ko se v Franciji nakazujejo podobne stvari. Dne 16. julija 1926, sedem let preden je Hit’-'r prišel -na oblast, je Goebbels o njem napisal v svojem dnevniku: »Rojen prevratnik! S tem človekom lahko zavzamemo svet. Spustite ga in ko-r-uptna republika se bo zamajala!« Ali ne bi -morda tudi o Pouja tu nekdo kaj podobnega lahko zapisal? S seje števBPjanshega obč. sneti V nedeljo 15. -t. m. se je v Stever-janu vršila seja občinskega sveta na kateri so razpravljali n-ajprvo o bolniških stroških za reveže. Stroški so namreč precej visoki in občina jih bo peč skušala poravnati. Nato je svet razpravljal o prošnji Slov. kat. prosv. društva, da bi dvoranico v občinskem domu stavili na razpolago domačim kulturnim organizacijam, ki naj -bi jo pora-biic za večerne tečaje, predavanja :n podobno. Sve-t je prošnjo odbil iz varnostnih razlogov, ker so v občinskem domu nastanjeni občinski uradi in tudi poštni urad. Prosilni niso s to zavrnitvijo nič kaj zadovoljni in- tožijo-, da navedeni razlog ni tako važen, da bi bil prepričljiv. T-udi se čudijo, da niso vsi svetovalci prošnje podprli, ko dobro vedo, da v Steverjanu manjka primeren prostor za kulturne namene. -Končno je svet razpravljal še o podpori, ki naj bi jo občina naklonila šolskemu odboru za šolo na Valerišču. Razprave v tem oziru pa niso še zaključili in jo bodo nadaljevali prihodnjič. Vojaški nabori V kratkem se -bodo zopet vršili -nabori vojaških novicev. Stevcr-ja-n-ci pridejo na- vrsto 2. februarja, Doberdobci 11. februarja, Sovodenj-ci pa 20. februarja. Prvi pojdejo na nabor v Gorico, drugi v Tržič, tretji pa v Gradiško. Fantje naj se nič ne bojijo nastopiti s slovensko pesmijo in -napisi, ker imajo vso pravico posluževati se svoje materine besede- tako doma, kakor na cesti! Poklicani so, da- izvršijo svojo državljansko dolžnost, zato naj se pri morebitnem napadu ali tudi samemu osporava-nju njihovih jezikovnih pravic sklicujejo tudi na to dejstvo: Ustava priznava tudi Slovencem v Italiji vso dostojanstvenost in uživanje jezikovnih pravic! »prostovoljno« zbirati na trgih iri ploskati besedam prenapetega norca! V »Novem listu« pa čitamo, da je-Tito šel v Afriko za,to, da bo nekoč Titovina tja prodajala umetna gn<-jila, katerih seveda še sama nima zadosti!! Ravnateljstvo slov. učiteljišča v Gorici napoveduje svoj običajni roditeljski sestanek, ki bo v nede Jo 22. t. m. ob 10. uri v šolskih prostorih v -ulici Croce in na kate-rega vljudno vabi vse starše dijakov. Uredba ]e objavljena Dne 12. t. m. je bila objavljena uredba -za namestitve za šolsko leto 1956-57. -Uredba je interesentom na vpogled pri šolskem skrbništvu Corso Verdi 37, pri šolskem nad-zorni-štvu in pri vseh didaktičnih ravnateljstvih. Rok za vlaganje prošenj poteče 15. februarja -t. 1. POJASNILO V zvezi s člankom »Begunci in njihove podpore«, ki ga. je pretekli -teden priobčila »Demokracija«, smo od č. g. Komjanca prejeli posredn-' pojasnilo, da je -račun, kar se 1.000 dolarjev tiče, položil v roke tistega, od katerega jih je prejel; tiskarskega stroja in kinoaparata pa da ni prejel za begunce. To -pojasnilo objavljamo, ker nismo imeli in nimamo namena delati krivice nikomur. V korist stvari pa bi bilo, če bi č. g. Komjanc dal beguncem o predmetu dolarjev in prejemu -strojev tista podrobnejša pojasnila, ki jih želijo, in za katera je tudi »Demokracija« prosila. GOSPOD AR S TVOJ ZATIRANJE POLJSKIH MISI Eden največjih poljskih škodljivcev je jpoljska miš, ki se je v zadnjem času na krmi-nskem področju •zelo razmnožila in nevarno ognaža kmetijske nasade in seveda -pridelke. Zaradi njene velike plodovitne zmožnosti se ta- miš utegne naglo razširiti An zajeti široka kmetijska področja ter na ta način- kmetom ogromno škodovati. Poljska miš žre koreninice in stebla vseh vrst nasadov, od dete-ljišča do pšenice in koruze, od mladih drevesnih sadik do visokih, že razvitih dreves. Gloda lubje koreninic in stebelc itd. Oblast je objavila priporočilo za takojšnji nastop vse,h kmetov prizadetih -zemljišč proti poljski miši, da jo neusmiljeno uničijo. Poljske miši pa uničujemo s polaganjem primerne zastrupljene hrane, ki jim škoduje in jih pomori. -Na primer natrijev arzenat (a-rse-niato di sodio), cinkov fosfur (fo--sfuro di zinco), ki ju pomešamo zdrobljeno koruzo in položimo na napadena mesta. Ker ta strup škoduje vsem živalim in tudi človeku, moramo strogo paziti, da ne zastrupimo domačih živali in ljudi s prenosom v -hrani. Lahko naletimo na kokoš, ki ne vemo, da je požrla ta -str-up, jo skuhamo in pojemo ter se zastrupimo! Na vsak način mora- mo na zastrupljenih krajih postaviti deščice z napisom, da je področje zastrupljeno. Pomagamo si tudi na ta način, da zastrupljeno koruzo položimo na polje pod strešni korec. V pričakovanju pa je prihod posebnega uničevalnega prahu, ki se imenuje CASTRIX, ki drugim živalim ne škoduje. Zato svetujemo vsakomur, naj zastrupljene koruze ne polega, da se izogne nevarnosti, in naj -raje počaka na prihod tega prahu. Prah pa bodo prodajali po ugodni ceni, ker bo prispevala vlada. NA NJIVI. Očistimo jarke, da nam voda v njih ne ostaja, ker bi posevkom lahko zelo škodovala z nastajanjem gnilobe na koreninicah. Jarki naj imajo padec proti glavnemu odtoku! Kdor ni po pšenici še potrosi: apnenega nitrata, naj to stori takoj ko so stebelca suha, da jih apneni nitrat ne ožge. ŠPORTNI DROBIŽ Z novim letom v novo življenje, pravijo celo madžarski nogometni krogi. Odpustili so svojemu vratarju Grosicu tihotapstvo. Iz parazita in družbenega -škodljivca- je- Grosic 10 januarja postal -zopet vreden borec na .nogometni izgradnji. Hon-ved in z njim Grosic so odpotovali pred kratkim na dolgo turnejo po Južni Ameriki. Domači cariniki pa se že pripravljajo za -bogato žetev ob povratku enajsterice! * * • 'Redkokdo ve, da bi na dan sv. Stefana lahko izgubilo svetovno kolesarstvo dva izmed svojih najboljših predstavnikov. Louison Bobet se je po prestani operaciji posvetil letalstvu. Dan po Božiču je prvič vzletel s svojim dvosedežnim špo-t-nim vozilom. Za družbo si je vzel Belgijca Charlyja Gaula, ki je v lanskem letu največ jaokazal od mladih tekmovalcev. V zraku je bi- lo vse v redu. Ob pristanku pa je Bobet slabo zračunal prostor, ki ga je rabil za podvig. Zavozil je sicer še na beton, takoj nato pa je v polni brzini zašel na ohrovtovo poli?. K sreči sta oba dirkača ostala živa in zdrava, letalo pa se je rešilo z manjšimi poškodbami Kot nekateri -ljudje niso za -barko, tako naj tudi kolesarji v bodoče opustijo letenje. Niso pač narejeni za to. Priprave za olimpijske igre so v polnem teku in vsak dan- je več poročil o njih. Skoraj vsa državna moštva so že v- Italiji ali v Avstriji na zadnjem treningu. Se nikoli se v svetu ni toliko smučalo kot v teb dneh. Vzemimo samo primer finskih skakalcev, ki resno računajo na prvo mesto v -tej disciplini. Leta 1950 so n. pr. Finci pred svetovnim prvenstvom opravili vsak po 50 skokov. Za prvenstvo, ki je bilo štiri leta kasneje v Falunu, se je to število letos povečalo že na 250. Letos pa bo moral vsak finski o-limpijski kandidat dokazati najmanj štiri sto skokov, če hoče dobiti potni list -za- Cortino d’Ampez-zo. Približno enako je povsod drugod. -Slovenec Janez Pavčič je povedal, da. je vsak iz četvorice slovenskih tekačev na posebnem treningu na Laponskem pretekel 700 kilometrov. Kje so časi, ko je Smoleju zadostovalo za uvrstitev med prvo petnajsterico na olimpijskih i-grah, da je tekel samo od doma v službo in nazaj! Kam pelje vse to gnanje za rekordi? Kaj je tu še zdravega? Vse preveč se pozablja, da ie šport plemenito tekmovanje -in zdravo urjenje, ne pa blazno norenje in pehanje za točkami. DOBRO BLAGO NAJNIŽJE CENE DROGERIJA AKTOM PODGORNIK GORICA - Trg. De Amlcis 12, na Kornu - Tel. 3009 IMG. BOHIS SAICI1 I 12 LET POZNEJE in o ljudeh, za katere je bil tujec tudi med vojno predvsem človek m. Skoro vsak bi lahko napisal celo knjigo o tem, kar je doživel v koncentracijskih taboriščih. Vendar so to večinoma spomini, ki zanimajo samo njega in take, ki so z njim delili njegovo usodo. Moram pa reči, ad se je razmerje med italijanskimi častniki in jugoslovanskimi vojnimi ujetniki, interniranimi v hotelu »Maramonti« v Garessiu, odlikovalo po obojestranski korektnosti. Ženevska konvencija, ki urejuje položaj vojnih ujetnikov, je bila v polni meri izvajana in spoštovana. Seveda so bili tu in tam neizogibni incidenti, trenutki napetosti, ko poveljstvo taborišča eni ali drugi stvari ni hotelo ugoditi ali pa je zahtevalo kaj takega, kar nam ni bilo prav. Toda šlo je za majhne stvari, ki niso motile dobrega o-z-račja. V takem .razmerju smo dočakali 8. september. Zanj smo seveda zvedeli takoj, saj smo slišali radijske zvočnike iz sosednjih hiš in iz stavbe, v kateri je bila nastanjena naša straža in uprava taborišča. Kakor smo kasneje zvedeli, so prebivalci Garessia izvršili svoj dei revolucije na kaj idiličen način, nekako podobno temu, kar se je po Slovenskem dogodilo leta 1948. Med drugim so na kolodvorski čakalnici pograbili za Mussolinijevo sliko, in jo, ko je vlak potegnil, vrgli pod lokomotivo. S tem je bilo opravljeno. Ljudje so bili vse prej kot fašistično razpoloženi, kot takšni niso imeli kaj objokovati, niti jih ni -bilo, nad katerimi bi se hoteli na hitro maščevati. Poveljnik našega taborišča ni vedel, .kaj naj napravi. Prve dni, ko se je še pričakovalo morebitni pii-hod Anglo-Američanov, je vedel, da odgovarja, da nas v redu in zdrave preda našim zaveznikom. Nehalo je seveda vsako preštevanje, zaživeli smo samostojno življenje. Toda1, ko se je videlo, da iz tega ne bo nič, so začeli rasti dvomu Mrzlično smo se posvetovali. Naš načrt je bil gotov: če bi se nas skušalo predati Nemcem, se bomo pred tem prebili iz -taborišča s silo. Pa ni blo treba. Poveljnik je držal svojo besedo, da nas bo v primeru nemške nevarnosti pravočasno izpustil. Bilo je 11. septembra popoldne. Po kosilu smo, kot po navadi, nekoliko legli, toda kar na lepem nas zbudi streljanje. Pogledam skozi okno in vidim, kako je ob glavnem vhodu zbrana množica italijanskih vojakov, ki streljajo v zrak, v zrak streljajo tudi vse straže, med njimi pa se z italijanskim •duhovnikom in nekaterimi italijanskimi častniki vali iz taborišča reka z vsem mogočim otovorjenih jugoslovanskih častnikov, ki mrzlično hitč v hrib, v gozdove. V trenutku smo tudi mi, kar nas je bilo v naši sobi pograbili za že pripravljene več ali manj improvizirane nahrbtnike in smo jo ubrali za njimi. Kaj je bilo? Iz Ceve, kraja, ki leži ob glavni železniški progi in cesti iz Turina proti Savoni, je prišlo sporočilo, da je od tam krenila nemška kolona, ki se je usmerila' po dolini Tanara proti Garessiu in Ormeji. V tem trenutku je stopil v veljavo dogovor, po katerem bodo italijanske straže začele streljati v zrak, da bi se v primeru sile lahko izgovorili Nemcem, da so ujetniki ■ušli proti njihovi volji. Ujetniki pa smo seveda dobili pravico, da n3-svojo odgovornost uidemo. Za nekakšno moralno jamstvo, da bo dogovor spoštovan, se je na čelo naše kolone postavil vojaški kaplan Don Divina, ki je bil tudi sicer človek v pravem pomenu besede. * * * Ko smo se sopihajoč v hrib, skozi vinograde, vrtove in gozdove, tu pa tam ozrli v dolino, smo že videli, kako se okrog kolodvora gibljejo nemški vojaki, po cesti iz Ceve pa so vozili tanki. Toda po nepisanem zakonu moderne vojne, vsaj takšnem, kakršnega smo v praksi spoznali, so vse te oborožene sile v prvem času ostale neposredno ob prometnih žilah, gozdovi pa so bili naši. Razdelili smo se v manjše skupine, da bi se nas manj opazilo in da bi laže dobili prenočišče in. hrano Kakor sem že omenil, obdajajo Ga-ressio veliki kostanjevi gozdovi. To je cepljen kostanj In jeseni, ko dozori, se kmetje z družino vred preselijo vsak v svoj kostanjev nasad, kakor pri nas ob košnji v senožeti. Tam nabirajo kostanj, ga v za to posebej pripravljenih kočah luščijo in suše. Takšna koča ima samo dva prostora: pritličje, v katerem je ognjišče in ležišče ter nekakšno podstrešje; drugo je od prvega ločeno z iz palic zgrajenim stropom. Po tem stropu natresajo kostanj, da ga spodaj goreči ogenj suši. Te koče so postale naša domovanja. Z veliko večjo opreznostjo, kot se je kasneje izkazalo za potrebno, smo se razkropili nekateri proč od Garessia, medtem ko so drugi osta- li kar pri mestecu, tako da so se kasneje vrnili celo v hotel »Mi-ra-monti« po razne stvari, ki so tam še ostale. Gozdovi so oživeli kot še zlepa nikdar. V vsaki kočici je bilo nekaj človeških bitij, ponekod jugoslovanski častniki, drugje italijanski vojaki. Iz Francije -so po gorskih hrbtih in gozdnih poteh vsak dan prihajali vojaki, ki so ušli nemškemu zajetju in so se vračali v domovino. -Sploh je to bil zanimiv svet. E den drugemu smo šli na roko, kolikor se je pač dalo. Toda nadvse- se je izkazalo prebivalstvo. * * * Prijatelji, ki smo se odločili, da skupno delimo dobro in zlo, smo se ustavili na drugi strani prelaza, k: deli Garessio od podobne kotline, v kateri leži Calizza.no. Prvi kraj na tisti strani je med gozdovi izgubljena, na koncu ozke -doline ležeče Vetria. V njej konča cesta. Z Ga-ressiom jo vežejo samo gozdne )-vorne poti in steze. Daleč od vsake količkaj važne prometne poti je bil to dovolj zapuščen in za -nas kaj primeren kotiček. Pozno popoldne smo dospeli dc zapuščene koče, skrite v grmičevju, kakšnih deset minut hoda narl vasjo. Ustavili smo se. S parobka smo opazovali, kaj se dogaja v vasici, ki je ležala pod nami. Videli smo nekaj italijanskih uniform in nobene nemške. Naj- tvegamo stik s prebivalstvom? Prvi se je odločil Branko. Z njim je prišel k nam iz vasi prvi obisk. Stik je bil vzpostavljen. Zvedeli smo, da sta v vasi samo dva italijanska- častnika, en polkovnik in njegov adjutant, ki sta- tudi tam i-skala zavetje. Prebivalci, v kolikor je vedel povedati Branko in kot nam ie zatrjeval naš gost, so -zanesljivi in se nimamo kaj -bati. Vaški pek je obljubil, da bo kruh tudi za nas, čeprav -nimamo kart. Edina šivilja v vasi je začela barvati in pre-krojevati obleke, da bi iz vojaških uniform napravila tiste čudne civilne obleke, kakršnih se morda še kdo spominja iz časov vojne in ki na kilometre daleč zaudarja px> vojaščini. Ker sva z Brankom edina obvladala italijanščino, sva sklenila, da opraviva oficialne obiske. Iz naše »vile«, prve koče, v katero smo se vselili, sva se spustila v dolino. O- menjenega polkovnika sva dobila pred cerkvijo, se mu predstavila 'n ga vprašala za položaj. Ni vedel nič, tako -kot midva. Vsekakor svojevrstna situacija: v vseh večjih središčih Nemci, v manjših po nekaj italijanskih uniformirancev, vse naokrog po gozdovih pa par sto Jugoslovanov. In najlepše je -bilo, da je med vsemi temi skupinami vladalo nekakšno tiho premirje. Nemci so si najb.-ž mislili: bolje, da teh Ba-lkancev ne dražimo, tako imamo vsaj mir; Italijani so bili v podobnem položaju kot mi, -ki nismo imeli nobenih zvez in ve-sti, brez katerih ni bilo vide- ti, da bi kakršna koli akcija imela -koristen učinek, pa naj bo to za nas a-li prebivalstvo. Posebno slednjemu nismo hoteli škodovati ali mu povzročati preglavic. Bili smo vendar v tuji hiši. Drugi oficialni obisk je velja! župniku, staremu častitljivemu go-sjpodu, ki naju je sprejel ob sveči, v nekakšnem starem, častitljivem »salonu«. Posadil naju je na preperelo' zofo, počastil pa naju je s kislico, kakršne dotlej, ne kasneje nisem nikdar več pil. Dal nam je pač kar je kot hribovski duhoven, pastir skromno in trdo živeče črede, imel. (Nadaljevanje prihodnjič.! p • VETRIA, KOT SE NAM JE PRVIČ POKAZALA Stvaritelj Malaje Malo je na svetu ljudi, ki bi bili na svoje življenjsko delo lahko bolj ponosni kot je Henry Nicholas Ri-dley. Ta -mož je pred kratkim obhajal stoletnico svojega rojstva. To je -tudi mož, ki je na Malaji prvi pričel s sajenjem gumijevca in s -tem postavil temelje gospodarskega razvoja v deželi. Z njegovim delom in napori se je Malaja v zadnjih 50 letih iz fevdalne zaos-talosti preobrazila v bogato in napredno deže- lo pod zaščito Velike Britanije. Rid-ley je iznašel umetnost, kako je mogoče paragumijevcu — hevea brasiliensis — iztisniti dragocena sok, in da pri tem drevo uspeva in vse svoje življenje izceva gumi Danes je na Malaji zasajene z gumijevcem nad 1 in pol milijona hektarja zemeljske jovršine. Pred dobnimi 70 leti sta celotno svetovno potrebo po gumiju krili Brazii.-ja in Belgijski Kongo. To je bil divji gumi, ki so ga domačini s suženjskim delom odvzemali drevju in ga s -tem uničevali. Leta 1875 je Harry Wickham, ne ustrašeni mladenič, odpotoval v deželo Tapajos ob reki Amaconi v Braziliji. Tu se mu je posrečilo nabrati 70.000 storžev gumijevca, ki jih je prinesel v Anglijo. V znamenitem botaničnem vrtu »Kew Gar-dens« v Londonu so seme vsejah in iz njega z velikim trudom vzgojili 2800 sadik. Sineapur je prejel prva drevesa leta 1876. Leto kasneje so drevesca posadili tudi na celini. Gumijevci so cveli in tudi zoreli. Vsi poskusi pa, da- bi iz gumijevca pridobili g .1-mij ,se niso obnesli. Leta- 1888 so postavili za ravnatelja gozdov in vrtov mladega Henry-ia Ridley-ja. Po svojem prihodu v Singapur je našel v botaničnem vr-tu -to. kar je ostalo od uvoženih gumijevcev. 'Drevesa so bila sta-ra od 5 do 12 le+ Ridley je izbral na-jstarejša za Svoje poskuse, da jim brez škode d-vzema sok. Njegov uspeh je bil popoln. Prihodnjost gumijevcev pa je bila še vedno negotova. Lastniki nasadov kavovca so dobro služili in en sam mcž je poslušal nasvet Ri-dleya, naj zasadi gumijevce. To je bil kitajski naseljenec Tan Caj Jan, ki je 40 akrov zemlje posadi-l z gumijevcem. Nasadi kavovca so propadali zaradi bolezni in drugih nezgod. Zalo so se številni farmarji navdušili nad sajenjem gumijevci. Britanski in drugi kapiteli so prilivali v deželo in blagoslovili deželo z blaginjo. Ridley pa je ostal skromen mož vse do svoje stoletnice. Dobrota ni izumrla Domenico Bertelloni je 15-leitni deček, ki ga je vojna strahotno pohabila- Pri nekem bombnem napadu so mu ostali od obeh rok in nog zgolj neuporabni štrclji. Prav ta nesrečni otrok pa je ob zaključku lanskega' leta iztisnil mnogim tisočem lastnih rojakov solze iz oči. Ne kot žrtev tako tragične preteklosti, pač pa z nesebičnim dobrim delom, ki ga je storil. Kakor znano, v Italiji ob vsakem zaključku leta sestavljajo poleg številnih trgovskih, političnih, socialnih in drugih -bilanc tudi svojevrstno bilanco srca. Po plemeniti zamisli, ki so jo vpeljali v Milanu tik pred zadnjo vojno, v Rimu pa se je udomačila pred nekaj leti, zborujeta v obeh mestih ob tem času vse- SKRITT »GRAD« državna odbora, ki ju sestavljajo pesniki in pisatelji, umetniki in pripadniki javnega življenja. Razpravljajo o navidezno ne posebno važnih vprašanjih, ali in kje so v preteklem letu izvršili dobra' dela. Dobrota? Ce bi šlo za sebična dejanja, bi jih gotovo ne bilo malo. Dobrota pa, ta je sirota! In vendar, če pregledujemo poročila, ki so kljub vsemu števi-lna in jih preuču-e-jo odborniki, potem nas preseneča dejstvo, da je na> svetu še vedno toliko dobrote in srčne plemenitosti. Iz številnih epizod požrtvovalnosti so raziskovalci izluščili poldrugi ducat najizrazitejših dokaz v plemenitosti. Prav posebno ganljivo pa je naslednje junaštvo. Letalska bomba, ki je iz takrat triletnega Dominika napravila pohabljenca, ga je istočasno oropala tudi roditeljske hiše. Z zdroblj ni-mi udi — obe -roki in nogi so mu morali odrezati — je izgledalo, da' je malček izgubljen za življenje, ki ga je komaj pričel. K sreči so ga sprejeli v otroško vasico, kjer je z nego in skrbjo zrastel v -uporabnega člana človeške družbe. Nekaj tednov je Domenico pretekle počitnice preživel s sošolci v morski koloniji. Nekoč je proti večeru ostal sam na obrežju. Nenadoma se mu je zdelo, da sliši z morske strani glasove- na- pomoč. Morje je bilo razgibano in pogled so ovirali visoki valovi. Zamen je Domenico napenjal oči, da bi se prepričal, od kod prihajajo klici na pomoč, ki so postajali vedno šibkejši. Domenico je skočil v morje. Tovariši so mu bolj zaradi igre kakor pa za resno priučenje pokazali gi- be plavalne umetnosti. Po gos tok ra* je -z njihovo pomočjo poskušal s svojimi štrclji premagovati vodo. Hudo se je trudil in končno tudi us-pel, vsaj za silo. Sedaj je bilo prvič, da je -bil -sam na odprtem morju brez vsakega spremstva in ob razburkanem morju. Z divjimi negibljivimi udarci se je dokopal do potapljajoče se deklice. Njeni klici na pomoč so že u-tihnili; potapljala se je. Brez rok kakršen je pač -bil, jo je zagrabil z zobmi za obleko in jo s svojimi zadnjimi silami spravil na kopno. Tam jo je nezavestno položil na pesek. Bila je nekaj mlajša od njega. Ko se je dekle zavedlo, se ji je nudil pretresljiv prizor. Nedaleč od nje je čepel na tleh njen -rešitelj r. zakopanimi udi v pesku. Sramoval se je svoje pohabljenosti pred zdravim dekletom. Sele ko ji je povedal vso svojo žalostno zgodbo, je na prošnjo dekleta izvlekel avoie štrclje. Dobil je seveda prvo nagrado ze plemenitost. Plastično srce Francoski listi poročajo, da se je nekaterim zdravnikom in tehnikom posrečilo izdelati umetno srce, ki so ga vdelali v nekega psa. Srce poganja- pnevmatični motor. Ta tehta vsega 300 gramov. Ce se bo vest znanstveno -tudi potrdila, bo svet obogatel za zelo pomembno pridobitev. Ze dolgo se namerč znanstveniki trudijo, da bi iznašli strojček, ki bi nadomestil u-trujeno ali obolelo srce. Do seadj je pač bilo mogoče, da so s primernimi a pa-ra ti nadome ščali delovanje srca le za nekaj ur, kolikor jih je bilo namreč kirurgu potrebnih, da je izvršil operacijo na srcu. Po risbah, ki so jih francoski listi objavili, bi plastično srce sestavljala plastična škatlica, ki je razdeljena v štiri predele, ki pa niso istovetni štirim delom človeškega srca. Dva predela na desni strani, ki ju imenujejo »ohišje- z membrano« sta. neposredno joovezana s pnevmatičnim motorjem, ki povzroča določene vibracije na membranah, ki ločijo ta dva predela od dveh predelov -na levi strani. Oba predela na levi strani pa sta neposredno povezana z arterijami in venami: v spodnji predal, prihaja nečista kri, ki jo dovajajo vene in katero pljučna arterija poganja v pljuča. Kri, ki se v pljučih očisti s pomočjo kisika, se vrača v plastično srce po pljučnih venah. Te dovajajo čisto kri v zgornji levi predal, od koder ponovno odhaja v splošni krvni obtok. Naravno čLoveško srce deluje - -kakor znano — drugače. Čeprav bi se umetno srce, o katerem pišejo listi, izkazalo -za pomanjkljivo, bi vendar nov eksperiment pomenil velik korak naprej. Vzorna oarčljlvost V ponedeljek 9. t. m. je gospodična Ana Kristine Jensen na majhnem danskem otoku Mo en predložila banki Noerrebp vložno knjižico iz leta1 1856. V njej je bil vkn'i-< žen nagradni znesek 52 »rigsdaler-jev« (tako se je imenoval takratni danski denar). Z obrestmi in obrestnimi obresti je znesek narastel na 5252 danskih kron. Navdušen nad tako vzorno štedljivostjo je banin‘ ravnatelj postregel gospodični z božičnim pecivom in punčem. Kova slovenska knjigarna V -ulici sv. Frančiška 20 so pred kratkim odprli novo knjigarno. Prostore je opremil nadvse moderno in okusno arhitekt Mihevc, nekaj pa tudi slikar Spacal. Knjigarna ima na izbiro mnogo slovenskih knjig, izdanih bodisi v domovini, bodisi v zamejstvu. Poleg tega je tu še dobiti -mnogo lesenih predmetov, pisano okrašenih krožnikov, umetno izdelanih skrinjic, pepelnikov. Iz krope je tudi mnogo izdelkov iz kovanega železa: svetilke, namizni predme,ti in veze. Na izbiro je mnogo čipkastih prtov iz Idrije, vezenin iz Dalmacije, Bosne, Crne gore. Lepo im, potrebno je, da so odprti tako slovensko knjigarno prav v središču mesta. Ze mnogo časa je bilo čutiti potrebo po taki knjigarni, kjer bi si Slovenci mogli izbrati in kupiti katerokoli knjigo in tudi; slikovit predmet bodisi z Gorenjske ali pa Bosne. Gotovo bo nova knjigarna imela mnogo uspeha in privabila mnogo kujpovalcev. IlD!llllillll1l]l!]l]lil!lllillilll!1lllll!!lllli!ll!ll1!llll!]lt[ltilllllllljllllllll!l!l POD ČRTO aHiinitiiiiiuHitHi»iiiniiuiHiiiimii[iiiiiiiiinnmniiHiinwiimiiniiiiiiiiiii!iiiiniiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHi!Hiii)iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiimiiiHiiiiu)iiiiiiiiiii'.!iiiinii;iin«iiwiMiiiiiitiiii)iiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiuHiBni MAMINO DARILO Branko je imel štirina-jst let, jaz sem pa stopala v deseto. Premišljevala sva, kaj bi darovala mamici za materinski dan. Izbiranje primernega- da-rila je bila priložnost za velikansko navdušenje in, vznemirjenje. -Bilo je to namreč prvo darilo, ki sva ji ga name-ravala podariti. Bili smo revni in vsako darilo je- -bilo nekaj nenavadnega, izrednega. Toda med letom sva si prihranila nekaj drobiža1 z opravljanjem drobnih del. Pričakovanje in veselje nad presenečenjem pa je v naju vedno bolj naraščalo. Postala sva naravnost vznesena. Ko sva končno izpovedala očetu, naju je ponosno pobožal po glavi. »Čudovita misel,« je rekel, »mamica bo zelo srečna.« Iz njegovega ginjenega glasu sva spoznala, kaj je mislil. Oče je dal naši mamici bore malo v njunem skupnem življenju. Ona je tako težko delala ves dan, kuhala, nam stregla, prala- perilo. In vse to je opravljala molče, brez pritožbe. N' se mnogo smejala, toda ko se je včasih nasmehnila, je bil njen smehljaj čudovita- stvar, vredna, da jo je človek mnogo časa čakal. »In kaj ji nameravata darovati?« je vprašal oče. »Misliva ji dati dvoje različnih, ločenih daril,« sem rekla. »Povej že vnaprej mamici,« je rekel Branko in me odobravajoče pogledal, »tako -bo mogla uživati že vnaprej ob sami misli na -najini darili.« Očka je rekel: »To je velika misel, če se pomisli, ‘da je prišla iz tako majhne glavice. In pametna misel.« Branko je ves zardel od pohvale. Nato me je potrepljal po ramenih in rekel: »Oh, saj Majda tudi misli tako.« »Ne,« sem rekla, »ne mislim tako. Toda. moje darilo bo najlepše presenečenje.« . Naslednjih nekaj dni smo uživali ob igri- skrivnostnosti in skrivanja z mamo. Pri vsakdanjem delu ji je včasih šinil preko obraza sve-tel soj. Pretvarjala se je, kot da ničesar ne ve in često se je smejala. Ves dom je bil svetel in poln ljubezni. Z Brankom sva se razgovarjala-, kaj naj ji kupiva. »Ne smeva si i-zdati drug drugemu, kaj ji nameravava kupiti,« je rekel Branko in bil ves nesrečen in obupan, kajti moje odločitve niso bile -tako neomajne in trdne kot njegove in razne ideje so švigale po moji glavi kot metuljčki poleti. No, ko sem dobro pretuhtala yso stvar, sem kupila naglavni glavnik, okrašen z malimi, svetlikajočimi se kamenčki, ki bi jih prav lahko zamenjali za diamante. Branku je bi- lo moje darilo zelo všeč, vendar pa ni ho-tel črhniti niti besedice o svojem lastnem. »Dala ji ga bova v določenem -trenutku, ki sem ga izbral,« je rekel. »Kakšen trenutek?« sem vprašala in nisem prav nič razumela. »Ne morem ti tega- povedat;, ker je v zvezi z darilom. In ne vprašuj me spet, kakšno je moje darilo.« Naslednje jutro, ko je bila mamica ravno pripravljena pomivati tla, mi je Branko pomignil in oba sva stekla po najini darili. Ko sem se vrnila, je mamica klečala, krepko ribala pod in pobirala s starimi krpami umazano vodo. To je bilo delo, ki ga je najbolj sovražila. Nato se je vrnil Branko s svojim darilom. Mamin obraz je pre- bledel in posta-l mrk, ko je pogledala na — novo vedro za pomiva- nje z avtomatičnim ožemalcem in novim omelom! »Vedro za pomivanje,« je rekla z zlomljenim glasom. »Darilo za materinski dan, vedro za pomivanje!« Brankove oči so postale čudno svetle, zdaj zdaj bo zajokal, sem mislila. Brez besed je pograbil nesrečno vedro in -trudoma stopil navzdol po stopnicah. Spravila sem svoj glavnik nazaj v žep in stekla za njim. Ubogi Branko je tiho jokal in jaz z njim. Sko-ro zaletela sva se v očka. Branko sploh govoriti ni mogel, pa- sem jaz vse -razložila. »Nazaj v trgovino bom nesel to vedro,« je zaihtel. »Ne,« je dejal očka in vzel vedro. »To je čudovito larilo. Sam bi bil moral pomisliti že prej nanj.« Vsi trije smo šli spet nazaj gor po stopnicah. V kuhinji je mamica še vedno ribala. Brez kakršnekoli besede je očka pobrisal lužo umazane vode z brisalom, potem pa ga bliskoma ožel z avtomatičnim ožemalcem, pritrjenim na vedru. »Saj vendar še pustila- nisi Branku, da bi skončal,« ji je rekel. »De; darila je bil v tem, da bo Branko od zdaj naprej sam pomival tla. Ali ni tako, Branko?« Branko ’e nenadoma zardel. Ra- HUimnuiuuumuHituiminunniiiiiiimuniiiuimimiMmimitmimmiiiiinuuiiiituHiutiitiiiaH zumel je lekcijo. »Da, oh da, seveda,« je rekel s tihim, hlepečim glasom. Nekako skesano je mamica rekla: »To je vendar pretežko delo za štirinajstletnega dečka....« Bilo je -to v tistem trenutku, ko sem razumela, kako bister je naš očka. »Ah,« je dejal prekanjeno, »toda ne s tem čudovitim ožemai-cem in novim vedrom. Tako je neprimerno laže. Roke ti ostanejo čiste in kolena -te ne- bodo bolela.« In je znova sam j?okazal, kako vse to opravlja novi aparat. Mamica je otožno pogledala Bran • ka in dejala: »Oh, kako bedasta je lahko včasih ženska!« Poljubila ga je in Branko se je počutil mnogo bolje. Nato so se vsi trije obrnili k meni. »Kakšno je pa tvoje darilo?« me je vprašal očka, Branko me je pogledal in počasi bledel. Čutila sem glavnik v svojem žepu. Pred mojim glavnikom bi postalo vedro spet čisto preprosto, navadno vedro. In vendar je bil to glavnik s sijočimi kamenčki, ki so .blesteli kot diamanti. »Polovični dar — pol vedra,« sem žalostno pripomnila. Branko pa me je pogledal z neizmerno ljubeznijo v očeh. Stran 4. «**- DEMOKB ACIJ A j^eto X. - Štev. 3 V E ST Is TRŽAŠKEGA flemška oborožitev in Trst Uradni in zasebni italijanski kro-gi se že nekaj časa trudijo, da bi italijanski industriji zagotovili čim večji delež pri opremi nove nemške armade. Pred kratkim je posebna misija visokih uradnikov pod vodstvom generalnega ravnatelja v industrijskem ministrstvu odšla v Bonn na pogajanja z nemškim o-brambnim ministrstvom. Poleg te misije pa so Nemčijo obiskali tudi zastopniki raznih italijanskih tvrdk, ki prihajajo v poštev za oborožitev. Tudi nemškemu ministru za gospo^ darstvo, Erhardu, so ob njegovem zadnjem obisku v Rimu razkazov i- li zmogljivosti vseh tistih obratov, ki bi lahko sodelovali pri dobavah orožja in opreme. Nameravani državni obisk predsednika vlade in zunanjega ministra Nemčije bo gotovo tudi gospodarskega značaja. Vsi ti napori niso ostali neuspešni. Tako se je — po nekih poročilih — obrambni minister Blank odločil nakupiti v letalski tovarni Piaggio določeno število šolskih letal »P-149« za urjenje novih pilotov. Prav ti stroji so — po mnenju strokovnjakov — posebno pripravni za šolanje. (Govorijo tudi, da bodo licenco tega- modela kupili Nemci in nadaljnja letala gradili doma. Za specializacijo pilotov so se Nemci obrnili na francoske in ameriške tovarne. Tudi Fiat poskuša Nemcem postreči s lovskimi letali na reakcijski pogon. To bi bilo zlasti letalo »G-82«. Za Trst pa so važne ponudbe ladjedelnic. Nemška mornarica je zainteresirana na dobavah pomožnih ladij, korvet in prevoznih ladij. Nekatere italijanske ladjedelnice so že predložile svoje ponudbe. Dos’ei ni nič znanega, ali so med ponudnicami tudi tržaške ladjedelnice. Prav tako veliko zanimanje a nemška naročila vlada tudi med tekstilnimi tovarnarji. Gre v prvi vrsti za blago za razne dele uniform, kakor tudi za šotorsko blago. V tej stroki so pa posebno marljive francoske in britanske tvrdke. Za tržaško trgovsko, industrijsko in poljedelsko zbornico je nekaj torišč zanimanja odprtih! Trlrihi demokristjani in socialni demobratisozborouall Pretekla nedelja je bila sploh v Trstu močno razgibana. Niso zborovali samo Nennijevi italijanski socialisti, ki so organizirali velik shod v gledališču Rossetti, temveč so na isti dan zaključili svoja kongresa tudi tržaški demokristjani in socialni demokrati. Prvi so imeli svoj XIV. pokrajinski kongres, na katerem so razpravljali o dosedanjem delu, določili smernice za novo leto in izvolili nov odbor. Glav- no politično poročilo je podal tajnik profesor Romano, katerega sredinska struja je na volitvah tudi dobila največ glasov in z njimi J od 15 člasnov novega odbora. Ostalih šest je dobila bolj levo, recimo socialno usmerjena struja demokratične pobude, ki jo v Trstu vodi dr. Franzil. Socialni demokratje pa so na svojem kongresu volili delegate, ki se bodo udeležili vsedržavnega kongresa Saragatove socialne stranke v Milanu. Odposlanstvo bo vodil tajnik tržaške federacije prof. Lomza. njem. Njegov obisk je torej zelo važen in bo verjetno odločilno vplival na takšno ali drugačno rešitev tega vprašanja. Podtajnik Russo pride v Trst V Trstu že delj časa pričakujejo obisk poslanca Russa, podtajnika pri predsedstvu vlade. Russo je predsednik medministrske komisije za Trst, ki mora med drugim zdaj sklepati tudi o usodi tržaške proste cone. Posebna komisija strokovnjakov je že izdelala svoje poročilo, ki je pa dvignilo zaradi odklonilnega stališča, ki so ga v m jem zavzeli veliko prahu in nezadovoljstva, 'a-ko naj bi Russo zdaj 24. t. m. prišel v naše mesto, da se v osebnvi razgovorih z raznimi tržaškimi političnimi in gospodarskimi osebnostmi prepriča, kako je s tem vpraiša- Uzahonitev slovenskih šol Z ozirom na načrt zakona o slovenskih šolah, ki vsebuje nekatere določbe, ki so v masprotstvu z italijansko ustavo, s človečanskimi pravicami in končno tudi z londonskim dogovorom od 5. oktobra 1954. so se slovenske politične organizacije: Slovenska demokratska zveza v Trstu, Slovenska katoliška skupnost v Trstu in Slovenska demokratska zveza v Gorici obrnile ne predsednika Republike, ministrskega predsednika in na naučnega ministra za odpomoč, obenem pa objavile protest, ki ga priobčujemo na prvi strani. Še vedno v Avstralijo Preteklo sredo .zjutraj se je pripeljalo ma tržaško glavno postajo okrog 400 avstrijskih emigrantov, ki so se- nato vkrcali na motorno ladjo »Arosa Kulm«. S to ladjo je odpotovalo v Avstralijo skupno 83S izseljencev, skupina delavcev iz I-talije ter 106 Tržačanov. Po kompromisni rešitvi vprašanja državnih nameščencev V središču notranje politike je bilo v preteklem tednu vprašanje ureditve položaja državnih nameščencev. Vladi je uspelo doseči kompromis o večini vprašanj, ki so v zvezi z zakonom o pooblastilih. Parlament bo moral ie še urediti pravni in gospodarski položaj nekaterih strok, to je profesorjev, poštarjev in železničarjev. S povišanjem plač državnih nameščencev bo seveda precej prizadeta državna blagajna. Finančni strokovnjaki trdijo ,aa so zdaj dosegli točko, preko katere se ne sme iti, ker bi sicer ne bilo drugega izhoda, kot da Italijanska narodni banka tiska nove bankovce. Kaj bi pa pomenila inflacija za vse gospodarstvo, predvsem pa za stalne nameščence same, vsakdo dobro ve. Potrebno je uravnovešen je državnih izdatkov z dohodki, to lahko doseže vlada s strožjim izterjava-njem davkov ali z novimi posoj;li. Vlado v tej zvezi gotovo ne čakajo lahki časi! Jugoslovanski begunec Tržaški policiji se je pretekli torek javil jugoslovanski begunec, ki je tajno prekoračil mejo. Izjavil e, da je pobegnil iz političnih razlogov ter je zaprosil za zatočišče. Besede in delanja v Križu Ko je pred časom v Križu »Demokracija« postavila zgodovinske odgovornosti protestantskih in pravoslavnih komunističnih veličin na tehtnico resnice in pravice, se je z običajnim zmerjanjem in plehko a-bccedarsko dialektiko, ki nikdar ne odgovarja na stavljeno vprašanje, oglasile prizadeta potovka. Ko je prejela zasluženi odgovor, je u-molknila. Pravoslavno komunistično »Delo«, ki ima s polemiko slaoe izkušnje, je iz previdnosti zadržalo jezik za zobmi. S tem pa zadeva ni bila pokopana. Marsikje je prišlo do prerekanj im pričkanj. Protestanti in pravoslavci so vrteli jezike z zagovarjanjem svojih gospodarjev in so nekje svoja obrambna besedičenja poskušali celo podkrepiti z udarci po mizi. Posebno Avstralci so jim segreli živčnost. P,ri nas se poželenje po Avstraliji namreč še ni prav nič shladilo. Zajelo je celo partijce finega in drugega izpovedanja. Partijska strast je pri mnogih močno povodenela; morda je temu kriva tudi megla, ampak Avstralija daje kruh, ki ga partija za komunistično rajo ne zmore. Star možakar, ki je že marsikaj doživel, je pri enem takem pričkanju dvem mladeničem povedel tudi tole: »V Delu prebiram v zadnjem mesecu, da se v Rusiji in po drugih komun'stičnih državah preliva med in mleko. V teh deželah ne poznajo nezaposlenosti, in prav zadnje Delo je z velikimi črkami napisalo: AVTOMATIZACIJA NI POVZROČILA BREZPOSELNOSTI, TEMVEČ POVIŠANJE PLAČ. To da je v Rusiji. Fantka, tako so pred 50 leti pisali o Ameriki, in čeprav pri nas pod Nabrgojem ni bilo slabo, so jo nekateri pobrali v Ameriko. Iz drugih slovenskih krajev pa jit; je odšlo na tisoče. Podobni naslovi so bili natiskani v Edinosti in v Slovenskem narodu. Ljudje so verjeli in so šli. Zakaj vidva ne verujeta Delu in se ne odpravita v Rusijo, kjer ni brezposelnosti in s.> visoke plače?« Oba fanta nista vedela kaj odgovoriti. Končno je eden pripomn i, da mu ne dajo potnega lista in da v Trstu ni sovjetskega konzulata. Drugi pa je dejal, da je v Rusiji prevelik mraz, ki ga on ni vajen. »Morda pa bi šla na Ogrsko ali na Češko, tam ni takega mraza. Za potne liste pa tudi ne bo težav, saj so nekateri hodili na mladinske kongrese v Prago in v Berlin!« Tu je bilo njihove modrosti konec, zato je neprijeten razgovor zaključil ker stari mož sam: »Bom pa. jaz povedal, vidva, ki sta na> TRŽAŠKI PREPIHI BASEN 0 LEVU V starodavnih časih, ko so bili četveronožci še prav tako revna bitja kot so današnja, ljudje, je tudi pri živalih vladala moda eksperimentiranja. Navodila — danes bi dejali direktive — je dajal edino lev. Ker je bil opremljen z lepim, dolgim repom z roženim cofom -ia konou, so bili v veliki modi cofasti repi. Samo nosilci takih repov lafc-ko rešijo živalsko družbo pred iz-koriščevanjem živali po živali, j* zatrjeval lev. Tako se je zgodilo, da so bili na levjem dvoru v ntjvišjih iarteh vo- li in osli, ker so njihovi repi še najbolj ustrezali zahtevam levje naprednosti. Da bi nekatere živali ne zaosti-jale, so si lisjaki in konji svoje po naravi košate repe pristrigli in skrbno sfrizirali. Opice so si na korase svojih golih -repov prive^iv vaie šope dlak. Vse živali so poskušale, da »e iim bolj prikupijo levjemu dvoru. Ostale živali, ki jim je narava podelila le krotke repne štrclje, kakor jeleni in zajci, medvedi in jazbeci, so veljali kot nazadnjaške, nezgrajene zvrsti, ki jih je reposta družba prezirala. Tedaj je neka strupena '-ača yx> -čila N j. Vel. leva naravnost v rep. Dolg in lep rep je odpadel in ostVi je le kratek repni spaček. S tem pa je bilo tudi konec dolgorepnlh naukov o družbenih pridobitvah dol-gorepnikov. >Nj. Vel. lev je izjavil, da so dolgi repi reakcionarna navlaka in da živalsko družbo lahko rešijo samo kratki repki. Nekdaj zaničevani jeleni in zajci in medvedi in jazbeci so nenadoma postali najelegantnejša gospoda levjega dvora. Prejšnjim ljubljencem pa ni preostajalo drugega, kakor da so si odgrizli svoje nazadnjaške repe. I. j« sicer močno bolelo, vendar tako je zahtevala modrost Nj. Vel. leva in nihče se ni upiral novi direktivi. Pa je zopet prišlo do nesreče: Nj. Vel. lev se je težko ranil na sprednji desni nogi in je bil prisiljen u-porabijati pri hoji samo tri noge. Takoj j« obveljala nova direktiva: Vse podložne živali, ki ne šepajo, so skupnosti škodljive, so v službi dnevnih in nočnih ujed, izdajalki’ delavnih Hvala. Vse zgrajene živali so odslej dalje pokorno šepale. To je bila najhujše eksperimentalen novotarija, ki jo je zapovedal lev. Sapamje podložnim živalim onemogočalo, da bi se z begom izogibale sovražnikov. Mnogi šepavci so postali žrtve lovcev in ujed. Končno pa je ista usoda zadela tudi N1. Vel. leva. Prešerni lovci so mu odsekali glavo in jo odnesli s seboj kot največjo lovsko trofejo. Ko so naslednje jutro preživele živali prišepale na dvor, so našle levje truplo brez glave. Strahovito so se zgrozile: »Oh, ta grozni eksperiment...!« — pa so si porezale glave in cepetale brez glav okrog kralja eksperimentov.... Pa ni res! Glav si niso porezale, pač pa so za vse večine čase odpravile eksperimentiranje in diktatura Odkar vsaka žival nosi tak rep, kakršen ji je zrastel, in nobeni ni treba več šepati, se živali počutijo prav dobro. KjP, drugič je črke kar pomnožil v SIAU, pa zopet v OF in končno v USI. To zato, ker se je tu pa tam le kaka muha pravočasno izmotala iz mreže in pobegnila. Nekoč je zopet brenčala muha — bil« je srednje vrste po pameti — okrog mreže, usedla pa se ni. Pa se ji je približal pajek in jo vabil: »Le usedi se in odpočij, reva trudna!« Muha pa je bila prebrisana in je odgovorila: »Nikoli se ne usedam tja, kjer ne vidim drugih muh!« Odletela je in odjadrala proti mestu, kjer je opazila, več muh. V trenutku, ko se je pripravljala, da pristane, ji je nasproti pr ib renčal a čebela in ji zakričala: »Bodi previdna, norica! To je medene muholovka, tvoje tovarišice so že vse prilepljene na novem Ji ■sto. Ne nasedaj besednjakarjem!« — »Kaj čvekač?« je odgovorila muha, »rooje tovarišice opravljajo le svoje krščanske dolžnosti,.« Muha se je usedla in ostala prilepljena na smrtonosnem novem listu. MUHOLOVKE V neki stari hiši je živel orjaški pajek. Nekega dne je spredel novo, čudovito mrežo, da bi z njo lovil muhe. Vselej, ko se je radovedna muha zaplela v. mrežo, je hitro priskočil in jo prav tako hitro tudi pogoltnil. To zato, da bi druge muhe verjele, da je mreža mirno in tiho zavetišče, kjer se utrujena muha lahko odpočije. Pajek je obliko svoje mreže pogosto menjal kar po abecedi. Enkrat je uporabil črki Seme večne in triletne detelj« Z namenom, da se čim bolj poveča površina, posejana z večno !n triletno deteljo .ter širi raba dobrega semena, je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo smatralo tudi letos ,za potrebno nuditi prispevek za nakup semena večne im triletne detelje odbranih vrst. Kmetovalci, ki nameravajo obnoviti ali povečati 'površino umetnih travnikov-deteljišč in izboljšati kol-ture, lahko naročijo seme večne- in triletne detelje po znižani ceni od 16. t. m. dalje pa do 15. februarja pri Pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu, ulica Ghega štev. 6-1 (soba štev. 4 - tel. 23927) med dopoldanskimi urami. brž celo v partiji, verujeta Delu prav toliko kakor jaz, kajne?! Do-sedaj še niti ena sama osa ni zletela na ruski med, in niti en sam kužek se še ni polakomnil sovjetskega mleka ne iz Križa in ne od drugod. Tako vero uživajo izgovorjene in natiskane besede Vidalija in Dela. Eno so besede, fantke, drugo so dejanja! Pa brez zamere!« Samo »zdravo« sta rekla in odšla. Gospod Nenni, ki je prišel tudi v Križ na obisk, je v Trstu dejal da so množice beguncev najbolj prepričljiv dokaz ze socialno in gospodarsko stanje v coni B. To trditev je poskušal Primorski dnevnik sicer ovreči, pa se mu ni posrečilo. Cudino je le, da se gospod Nenni pri tem ni spomnil milijonov beguncev iz Vzhodne komunistične Nemčije, ki se neprestano zlivajo na Zahod. Kar velja za Titovo vladavino, velja prav tako za Nenni-jeve prijatelje v Vzhodni Nemčiji. Pravijo, da so Nennijevi govori lo- Med p o koten ie V sredo 8. febr. ob 21. uri priredi Slovensko dobrodelno društvo I. velihi dobrodelni ples v Hotelu Eaccelsior Palače. Vstop izključno z vabilom, ki ge lahko dobite na sedežu