"pROLETAREC" je delavski list ZI aisleče è i tili I je. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drugi najstarejši jugoslovanski soeialistiiai list. NO.—ST. 1176. M umi «l.ll Mltf Pill.!« f. It.T. U. i-O.t offw-, »I Chico. III., u.d.r th. Axt ot Cou«.... ut ll.rct »ril, m». CHICAGO, ILL.,27. MARCA (MARCH 27th,) 1930 Puua.j WMkly m» im» w. astii st. LETO—VOL. XXV. RUDARJI HOČEJO VODSTVO KA11REMU BODO LAHKO ZAUPALI Socialisti podpirajo gibanje, ki mu je dala zamah springfieldska konvencija U. M. W. of A. Lewis nadaljuje z "izključevanji". — Birokracija A. F. of L. podpira Lewisa. — Štiri premogarske unije "Stara U. M. W. of A., ki jo je vodil Lewis, je umrla okužena s korupcijo, z nesposobnim vodstvom, zastrupljena z moralo, ki ni vsebovala ne bojevitosti, ne volje za življenje, umrla je, ker so ji krvoseci, ki so kontrolirali njen glavni stan v In-dianapolisu, izsrkali ne samo kri, nego tudi mozek iz njenih kosti," piše "Illinois Miner". Isti list proglaša, da se je v Springfieldu pojavila prerojena U. M. V., ki ima v sebi vse pogoje za razvijanje ter bojevitost, ki hoče zmago. U. M. W., ki jo je vzela v zaščito springfieldska konvencija, bo naletela na cvire, kakršnih ni imela še nobena velika ameriška unija. Proti sebi ima korumpirano, toda za intrigant-ski boj trenirano Lewisovo kasto. Slabih karakterjev je dosti, in Lewis za nje ne bo v stiski. Z Lewisom je birokracija A. F. of L. Njen predsednik Wm. Green, sam bivši premogar, je( izigral najlepšo priliko, ki se mu je ponudila v službi pred-j sednika delavske federacije. Imel je priložnost navjdati pre-mogarje z upanjem na obnovo organizacije brez razkolov, toda namesto, da bi sprejel predloge sklicateljev springfield*ke konvencije, je šel v Indianapolis na Lewisovo konvencijo in ji izjavil svojo naklonjenost. Prava konvencija radarjev 60,000 organiziranih premogarjev je bilo zastopanih na konvenciji v Springfieldu. in tisoče tistih, ki so že bili člani U. M. W., pa so vsled pogubne Lewisove taktike prišli ob uni-| jo, so zrli z novimi upi v Springfield, pričakujoč ,da akcija, za-početa v Illinoisu, ne bo nadaljevanje stare, ohromele politike Lewisovega režima pod novo firmo. "DOHBINY »POZNAN M^KRIVIM" "Zmagali imo,'' je zaklical v sodni dvorani zagovornik multimilijonarja Edward L. Doheny-ja, ko j« dne 22. marca porota v Washington*!, D. C., kjer se je vršila obravnava, po eni uri in šestih minutah posvetovanja zaključila, da je Doheny nekriv podkupovanja. Doheny je oljni magnat, posestnik m logih milijonov dolarjev. Ko je bil v Har-dmgovemu kabinetu notranji tajnik Albert B. Fall, mu je Doheny "posodil' sto tisoč do-I ar je v, Fall pa je izposloval, da je Doheny dobil pravico izrabljati velika vladna oljna polja Elk Hills v Californiji. Ce bi se transakcija Dohenyju docela posrečila, bi profitiral več sto milijonov dolarjev, toda škandal je p ttel na dan, ko se je na enak način izročilo v izrabljanje privatnikom tudi znani Tea-pot dome. Po dolgih preiskavah in obravnavah so bile koncesije oljnima kraljema Dohe îyju in Sinclairju odvzete, obravnave radi podkupovanja pa so se potem vlekle iz leta v leto, kajti milijonarjem v tej deželi, kjer imamo vsi enake pravice, ni lahko priti do živega. Doheny je radi podkupovanja prišel pred poroto več let po storjenem prestopku. V obrambi se je zaklmjal, da je Fallu sto tisoč posodil, ker je njegov stari prijatelj. Res, da ni zahteval potrdila, ne uknjižbe, ne za-P rise z ene izjave. Čemu tudi, ko pa je njegov prijatelj! Seveda, Fall je potem iz prijateljstva posredoval v vladi, da je Doheny dobil v izrabljanj« vladna prirodna bogastva, ampak o tem se je na tej obravnavi jako malo govorilo. Sedem moških in tri ženske so bile v poroti, ki je spoznala Dobenyja »okrivim. Možno je, da bo enkrat pozneje Doheny tudi njim dal "posojila" ne da bi zahteval kako uknjižbo ali vsaj notarsko izjavo. Dokazali so mu, da so njegovi prijatelji, pa ji-n bo lahko prijateljsko pomagal s "posojili". Zadev« Dohenyja je nov dokaz, kako težko je priti velikim kršilcem zakonov do živega, in kako lahko je poslati v zapor za več mesecev in let človeka, ki ukrade vrečo krompirja, kračo ali hleb kruha. EKONOMSKA KRIZA V AVSTRIJI Na Lewisovi konvenciji v Incfianapolisu je bilo zastopanih okrog 26,00*) premogarjev. Navduševali so .se na komando proti "razkolniškemu gibanju" v Illinoisu in grozpi izobčiti vsakega, ki ne obudi kesanja. Konvenciji v Indianapolisu je nekaj delegatov predložilo resolucijo, s katero naj bi izrekla Lewisu nezaupnico in zahtevala, da odstopi. Bila je glasom poročil soglasno odklonjena. Niti predlagatelji se pod pritiskom Lewisovih odbranih delegatov niso upali glasovati proti diktatorju. Predložene so bile resolucije, da se mu zniža plačo z dvanajst tisoč dolarjev na devet ali sedem, in proporčno tudi drugim odbornikom, toda 1 Lewisova delegacija je Vsoglasno" zavrgla take "krivične" predloge in Lewis bo še imel $12,000 na leto plače, če bodo rudarji še pošiljali asesment njegovemu uradu. Senca springffeldske konvencije Tudi na konvenciji v Springfieldu ni bilo vse svetlo. Bile so med delegati gosenice, kakršne Vzgaja v Ameriki reakcionarni, politično in moralno korumpiran unionizem. Toda velika večina delegatov je bila prepojena z odločnostjo, da*morajo iz-vojevati preporod unije za vsako ceno/ Kako je mogoče, da je taka konvencija priznala delegatske pravice Farringtonu, vprašujejo rudarji, ki smatrajo to njeno dejanje za neizbrisljiv madež. Drugi pojasnujejo, da so odločevali sentimenti, staro prijateljstvo, in pa, da je bil Farrington pred vstopom v službo kompanije dober bojevnik unije. A tudi o tem se mnenja križajo. Odločevalo je tudi zagotovilo, da se Farrington umakne takoj ko mu konvencija s tem, da ga sprejme medse; da zadoščenje njegovemu oblatenemu imenu. V boju, ki ga imajo rudarji na pragu, se je treba odločiti: S kom. Z Lewisom ne, je soglasen klic vseh zavednih premogarjev, sploh vseh, ki hočejo čistočo v uniji in dobro rudarjem. Ako 1 ne z Lewisom, morda z National Miners unijo? Tudi za to se1 ogreva le malo rudarjev. Komunistični eksperimenti z unijami ' v tej deželi so diskreditirani. Tudi I.- W. W. se hoče utrditi med premogarji. Ali se naj pridružijo nji? Dasi ima povsod kaj pristašev, je ogromna večina proti nji. Ostane še reogani-zirana U. M. W., in rudarji zro vprašujoče v njeno glasilo "Illinois Miner" in študirajo njen odbor. Naklonjenost progresivcev Alex Howat ima zaupanje tisočev ameriških premogarjev. Pred seboj ima nalogo voditi zaeno z drugimi člani odbora ameriške premogarje iz močvirja odprte delavnice v boljše razmere, ki jih more izvojevati le prerojena unija. Podpredsednik je Adolf Germer. Rojen med premogarji, delal je v rovih, se boril proti Lewisu, se izučil v organizacijskih poslih v uniji in kot tajnik socialistične stranke med vojno, ima tudi on zaupanje vseh, kateri so poučeni o njegovem delu. John H. Walker je tajnik-blagajnik reorganizirane U. M. W. Svoječasno je bil socialist, aktiven progresivec, potem se je bodisi pod pritiskom razmer ali po lastnem nagrtjenju spremenil4 v konservativca. On je že dolgo predsednik Illinoiske delavske federacije s plačo $9,000 na leto. Sprejel je tajništvo v novi U. M. W. in s tem plačo ,ki je štiri tisočake nižja kakor sedanja. To ga je dvignilo v očeh delegatov. Izvoljen je bil brez opozicije. Progresivci temu odboru zaupajo in če se bo naloge zavedal, bo dobil vso njihovo pomoč. Reorganizirana U. M. W. ima priliko, da uvede nov duh — duh idealizma v unijo, in ima priložnost, da zanese gibanje za prerojenje v naprednem duhu v vse večje unije, ki so pridružene A. F. of L. Izmed vseh držav ima po vojni avstrijska republika največje gospodarske težkoče. Ostale so ji velike tovarne in velemesto Dunaj, zaledje z rudniki, premogovniki, gozdovi in pota do morja pa so ji bila odvzeta. Zagazila je v velike dolgove, pred bankrotom pa jo je rešila liga narodov z mednarodnim posojilom. Dunaj, ki je izmed vseh mest po vojni najbolj trpel, je rešila propada socialistična administracija ,ki upravlja mesto tako vzorno, da prihajajo tja depu-tacije iz raznih mest po svetu in študirajo njeno delo. Brezposelnost v Avstriji je velika. Ena četrtina delavcev | je brez zaslužka. Samomorov! vsled bede je mnogo. Meseca, februarja je dobivalo 283,000 delavcev državno podporo za brezposelne. . Na sliki je hiša, ki jo ima Keigh Count na LeonaYar mi blizu Cary.ja v Illinoisu. Cary je nedaleč od Chicaga. Pravzaprav to, kar vidite na sliki, ni hiša, nego hlev, in Keigh Count je konj, ki ima v svoj kredit že mnogo zmag v konjskih dirkah. Hlev je najmodernejše opremljen in vanj prihaja solnčna luč ve, dan. Del strehe je v ta namen i« stekla. Ta hlev, narejen specialno za omenjenega konja, stane več kakor pa povprečen dom, kakršne la-stujejo delavci. Tragične slike brezposelnosti se množe Ne mine dan, da ne bi dnevniki poročali o tragičnih činih — samomorih in umorih iz obupa — oboje posledica brezposelnosti in bede. O izrednem slučaju so poročali iz North Chicaga. 65-letni Wm.Luedke si je izkopal plitek grob, se vlegel vanj, se pokril l listjem in navlako ter si nato prerezal vrat. Dva dečka, ki sta s^ igrala in brskala tam okrog, sta našla ta grob, ga odgrinjala in našla v njem človeka. Dasi 27 ur po storjenem Činu je bil Luedke še živ. V bolnišnici je povedal, da si je hotel vzeti življenje vsled be de. ENGLISH SECTION in this issue is on pago 7 SENAT ZA CENZURIRANJE KNJIG Carinska oblast bo odločevala, katere knjige so po-hujšljive in katere propagirajo nasilne metode za strmoglavi jen je vlade Zanimiva debata senatorjev o literaturi V tednu z dne 17. marca se je vršila v zveznem senatu zanimiva razprava o literaturi.Slo se je radi postave, ki določa, da imajo carinski uradniki pravico zapleniti vsako importirano knjigo, ako jo smatrajo za nesramno, umazano ali kakor bi že definirali besedo "obscene". Nastalo pa je vprašanje, kje je meja med dostojno in nedostojno literaturo. Mormonski pobožnjak senator Smoot iz dr žave Utah, republikanec po prepričanju (ako imajo politiki njegovega kova sploh pre pričanje, razen svetohlinstvo), je prinesel v senat večjo skupino knjig, o kateri]} je dejal, da mora človek rdeti sramu, ako jih čita, pa so segli po teh knjigah in zbornica se je spremenila v čitalnico v veliko veselje galerije. Proti tem cenzorskim določbam je vodil opozicijo senator Cutting, ki je argumentiral, da so med "umazanimi" knjigami, katere hoče zapleniti Smoot, tudi take, ki so priznane za klasična dela. Celo v bibliji so "umazana" poglavja, je dokazoval senator Cutting, in tudi v svetih knjigah mormonske cerkve so stvari, radi katerih bi morali rdeti sramu vsi dostojni in pobožni ljudje, se je norčeval. Argumentiral je, da ima vsaka država Unije določbe, ki dajejo oblastim pravico preprečiti prodajo nedostojne literature, slik itd. Čemu raz* širiti to moč še na carinske u-radnike? . Pa je bila vseeno razširjena. Založnik, čigar knjiga se zapleni, se sme obrniti na sodišče in dokazovati, da so mu cari-narji obsodili knjigo med umazane po krivem. Ta sprememba je bila sprejeta tekom debate. Brez večje diskuzije pa so bile sprejete določbe, oziroma znova potrjene, da smejo carinske oblasti zapleniti vsak spis, ki ga smatrajo, da je hujskajoč proti ameriški vladi in propagira nasilne metode za njeno str-moglavljenje. Tudi tukaj je težko določiti mejo, kdaj je spis sedicijski in kdaj ni, glavno pa seveda je, kdo ga tolmači. V isti postavi so določbe, ki prepovedujejo importiranje kakršnih koli spisov, v katerih so navodila za porodno kontrolo. Kar se tiče cenzure nad knjigami, imajo Zedinjene države strožje določbe kot katerakoli VAŽEN SPORED PRIHODNJEGA ZBORA J. S. Z. Razprave bodo o vseh problemih, ki se tičejo našega ljudstva Enaindvajset točk vsebuje spored osmega zbora JSZ., ki se snide 30. maja v Detroitu. Pečal se bo z zadevami, ki se tičejo Slovencev, odnosno Jugoslovanov, več točk zbora je posvečenih izključno vprašanju prosvetnega dela v naselbinah, kompetenten poročevalec bo podal referat o slovenskih domovih, njihovi važnosti, gmotnih obligacijah, in v koliko so ter v koliko niso upotreb-ljeni za pospeševanje kulturnega dela. Na dnevnem redu bo referat o situaciji med premogarji in o njihovih unijah ter kakšno naj bo stališče JSZ. Provizoričen spored zbora je objavjjen na 3. strani v tej številki. UUDSKOJTETJE Vprašanja števcev, ki zahtevajo pravilnih odgo- ! vorov Čemu se farmarjem kupi-čijo pridelki Farmarjem se kupiči žito, in Hooverjeva komisija, katera ima nalogo pokazati jim pota v blagostanje, je dognala, da preveč pridelajo. "Pridelajte manj, pa boste lažje in dražje prodali," se je glasil njen nasvet. • Neka organizacija, katera vodi brigo o konjih, pa je ugotovila, da je slabemu stanju a-meriških farmarjev krivo iztrebljenje konj.. V prošlih desetih letih se je število konj zmanjšalo za 6,900,000, ki so jih nadomestila motorna vozi: la. V istem času se je število mul zmanjšalo za 110,000. Ako bi vso to živino še imeli, bi bilo treba 13,000,000 akrov zemlje, na katerih bi pridelovali živila zanjo. Akre imamo, toda ne konjskih želodcev, avtomobili pa ne jedo ovsa in drugih reči, ki so jih ljudje polagali konjem.. Zato se sedaj farmarjem razmeroma slabo godi. Organizacija,-ki vodi brigo o konjih, je v tem analiziranju čisto pozabila, da je v pomanjkanju več milijonov brezposelnih, ki skupaj z družinami tvorijo do. 15,000,000 prebivalcev. Živila, ki jih imajo farmarji odveč, bi njim zelo prav prišla, če bi imeli zaslužek, da bi jih lahko pokupili. Ampak to je problem, „s kakršnim se razne konjske komisije ne ukvarjajo. 263 JUGOSLOVANOV V MIN. NESOTI DOBILO DRŽAV LJANSTVO. V železnem okrožju Minne-sobe je leta 1929 dobilo 263 Jugoslovanov državljanske pravice, med temi večinoma Slovenci. Na prvem mestu so Finci, izmed katerih jih je dobilo državljanstvo 292, na drugem Jugoslovani, na tretjem Švedi in na četrtem Italijani. Aprila se prične ljudsko štetje. Zadnje je bilo pred desetimi leti. Pri tem bo stavljenih mnogo več vprašanj kot kjdajkoli poprej pri ljudskem štetju v tej deželi. Statistike, ki jih sestavljajo cenzus in drugi biroji sedaj, so bolj ugibanja kakor pa resnični podatki. V kolikor bo sedanje štetje popolnejše, od v is« od vestnosti in sposobnosti uradnikov cenzus biroja, in pa od ljudi, kako bodo odgovarjali na vprašanja. Glede vprašanj o narodnosti je za tujerodce važno,da pravilno navedejo deželo rojstva in narodnost. Ako so ljudje pri odgovarjanju nepoučeni, ali površni, se števci ravnajo po svoji uvidevnosti in zapišejo podatke po domnevanju namesto po točnih odgovorih. Prvič v ljudskem štetju te dežele se bo beležilo tudi brezposelne. Delavec, ki nima dela, naj to števcem na vprašanja točno pove. Ljudsko Štetje nima namena dajati oblastim kake informacije o posameznikih, nego le statistične podatke splošnega značaja. Strah pred izpraševalci je neumesten. Štetje bo trajalo skozi ves mesec april, sestavljanje podatkov pa vzame potem mesece in v nekaterih rubrikah tudi leto in dalj. Tisoče aplikacij za osemdeset pozicij Mednarodni bankirji so po parletnih pogajanjih in posredovanjih za odplačevanje nemške vojne odškodnine zaveznikom ustanovili tudi internacio-nalno banko—prvo te vrste na svetu. V nji je osemdeset služb, in ko so bile razpisane, se je zanje priglasilo z aplikacijami o sposobnostih trideset tisoč prosilcev.__ Dr. Hans Luther novi načelnik Reichsbanke ¿kb* - ¡ht,. - druga kulturna dežela. Mnogo klasičnih del je, ki jih je tukaj nemogoče razpečavati potom pošte, ker zakon ne dovoljuje, medtem ko se razširja z "butlegarskimi" metodami ise polno res "umazanih" knjig, brošur in slik, ker donašajo razpečevalcem velik profit. Na sliki je dr. Hans Luther, bivši kancelar, ki je bil imenovan za načelnika nemške državne banke (reichsbank). | Pred njim je imel to službo dr. Hjalmar Schacht, ki je rad nastopal diktatorsko in delal vladi precejšnje neprilike. Nasprotoval je tudi Youngovemu načrtu za odplačevanje reparacij. Zelo neljubi so mu bili socialisti. a £ ii-lb ci laji <2 S konvencije socialistične stranke v Ohio Clovoland, O. — Konvencij« socialistične stranke države Ohio je bila otvorjena 15. marca zjutraj v Clevelandu. Prisotnih je bilo 26 de. legatov is rasnih krajev driave ter večje število strankinih agitatorjev, članov in gostov. Mnogo pozdravov je dobila ta konvencija. Razprave so se tikale ustave dr-ftavne organizacije in našega dela v splošnem. Spremenjene točke v pravilih so med drugimi: "Vsak član, ki pristopi v socialistično stranko, se zavete, da postane član unije svoje stroke v teku treh mesecev" se spremeni v toliko, da se od članov socialistične stranke pričakuje, . Tauchar, Chi ago, 111. .. ...... • 1 1 Albin Karničnik, Hendersonvllle, Pa. ■M OH 0* Fr. Bozich, Chicago, 111.................... . 2 2 Fr. Skufca, Indianapolis, Ind........ . 8 «MM 3 Fr. Novak Ironton, Minn. ............ 1* Vi Frank Ilerslch Virden, 111. v............ . 8 3 Fr. Avguštin, Imperial, Pa_____________ . 4* 4* Fr. Žerovec, Kenosha, Wis........... 2 - 2 Skupaj ....................... 83 645 730 Skupaj celoletnih _________________ 366 Se manjka do kvote __________ 2,635 A:., IIL.^ _ , . nit OiHll «k _ ..' V OSMI redni zbor J. S. Z. se vrši v petek 30. maja, I soboto 31. maja in v nedeljo 1. junija 1930 v Detroitu, Michigan. Prične se ob 9. zjutraj. Pravico do sedeža na zboru imajo delegatje krajevnih klubov, in sicer kJubi do 50 članov enega delegata in potem na vsakih nadaljnih 60 članov enega delegata več. Nadalje člani sekcijskih odborov, ki tvorijo eksekutivo JSZ. Tajnik JSZ. in njen nadzorni odbor. Urednik in upravnik glasila. Zastopnik Prosvetnega odseka. Nadzorni odbori sekcij. Delegatje konferenc JSZ. Poročevalci (referantje), katerim da eksekutiva nalogo izdelati poročila pred zborom, da jih podajo delegaciji v informacijo in razpravo. Vsem tem plača JSZ. vožnje stroške in poročevalcem ter članom odborov tudi dnevnice, običajno $5 dnevno. Ti stroški se krijejo iz konvenčnega sklada JSZ., v katerega plačujejo člani lOc mesečno. Vsaka organizacija, ki pripada Izobraževalni akciji, ima pravico do delegata na zboru. Njihove pravice so označene v pravilih in definirane v 11. točki poslovnega reda v tej koloni. Vožnje stroške in dnevnice jim plačajo organizacije, katere jih pošljejo. Volitve delegatov so sedaj v teku in se vrše do 1. maja. Sledeči spored, dnevni in poslovni red je izdelala «ksekutiva in ga predloži delegaciji, bodisi da ga sprejme kakor predložen, ali da ga sprejme z dodatki in spremembami -- t KONSTITUIRABANJE ZBORA. 1.) Otvoritev VIII. rodnega «bora (glavni tajnik JSZ.). 2.) Volitv« verif ikacijskaga odbora u pregled pooblastil (tri član« in glavni tajnik). 3.) Prodloiitav poslovnika, dnevnega reda in sporeda. Volitve predsednika in podpredsednika. Volitve lumvenčnega tajnika. Volitve dvek sapisnikarjev. Volitve resolucijskega odbora (pet članov). 4.) 5) 6.) 7) POROČILA IN REFERATI. S.) Poročilo tajnika o delu in stanju JSZ., volilni kampanji in o oktivnostik svese od VIL rednega s bora. Poroča tajnik Ckas. Pogorelec. 9) Poročila sekcijskih odborov: a) sa slov .sekcijo poroča tajnik Frank Zaits. b) o delu članov srbske sekcije poroča George Maslach. 10.) Zvesno glasilo in literatura. Poročata sa uredništvo Frank Zaits, sa upravništvo Chas. Pogorelec. 11.) Agitacija sa naš tisk, predvsem sa Proletarca, v naselbinah. Po-roča Joseph Snoy. 12.) Akcija sa dom J. S. Z. in Proletarca. Poroča tajnik stavbinske-ga odseka Fr. Zaits. 13.) Isokraševalna akcija JSZ. in njeno delo. Poroča tajnik proavet. nega odseka Chas. Pogorelec. 14.) Delo čitalnic in knjižnic ter njihov pomen. Poroča Anna Mahnich. 15.) Kulturno delo pevskih in dramskih sborov. 16.) Vloga slovenskih domov v kulturnem in družabnem življenju. 17.) Socialistična agitacija med mladino. Poročajo Herman Rugel, Andrew Grum ml. in Johnnie Rak ml. 18.) Naše šenstvo in socialistično gibanje. Poroča Angeline Tich. 19.) Agitacija med hrvatsko srbskim delavstvom. Poroča Peter Ko-kotovich. 20.) Čemu opešan je socialistične agitacije med Hrvati * Ameriki, in česa potrebujemo, da se temu odpomore? 21.) Jugoslovansko delavstvo v Minnesoti in naše gibanje. John Kobi. 22.) Kakšna naj bo forma socialistične stranke, da postane delavska stranka, kateri bo delavstvo tudi pripadalo. Referira Anton Garden. 23.) Poročila o delu Konferenc JSZ. Poročajo delegatje istih. 24.) Unije premogarjev in naše stališče. ' 25.) Odbor sa resolucije predloži med drugim sledeče resolucije: Jugoslovanske podporne organisacije in naše gibanje. — Zadružništvo. — J. S. Z. in unijski pokret. Nadalje bo poročal o vseh resolucijah ki mu jih predlože delegatje, klubi, konference in društva ter posamesni poročevalci. 26.) Pravila in načelna isjava J. S. Z. Poroča odbor sa pravila: Chas. Pogorelec, Frank Alesh in Blaž Novak. 27.) Rasno (nasveti, rasprava in drugo o predlogih, ki niso sapopadeni v prejšnjih točkah). 28.) Raspust sbora. Poroča POSLOVNI RED. 1.) Po sboru isvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga pod. predsednik. Ako želi predsednik poseči v raspravo k predlogom, se mora obrniti do podpredsednika sa besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih govornikov. Predsednik ali podpredsednik se volita dnevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsednik poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa nft vsoti besedo. Ako prisadeti ni sadovoljen s odlokom predsednika, se sme obrniti na sbor sa odločitev. 2.) Za besedo se je priglasiti s dviganjem roke. Govorniki dobe besedo po vrsti kakor se prijavijo. 3.) Predlogi se stahrijo ustmeno ali pismeno. 4.) Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do besede vsi govorniki, prijavljeni do sprejema predloga sa saključek debate. 5.) Pri enakosti glasov se odpre ponovna debata in se glasuje, dokler se ne pride do resultata. 6.) Za sprejem predloga sadostuje navadna večina glasov. 7.) Glasovanje o predlogih je ja^no s dviganjem roke, rasen v slučajih kjer sbor sklene drugače. S.) Volitve odborov se vrše tajno. 9.) »Poimensko glasovanje (RoH Call) se vrši, če ga sahteva najmanj ona četrtina članov sbora. 10.) Čas sborovanja določa sbor. * /11.) Bratski delegatje društev, klubo^ in organisacij, ki prispevajo v fond Isobraževalne akcije JSZ., imajo na sbora vso delegatske pravice v razpravah in sklepanju glede prosvetnega dela, organisacij, ustanov in sadov splošnega značaja. V političnih sadevah ki se tičejo političnega dela stran, ke, pa imajo posvetovalen glas. DNEVNI RED ZA SEJE. 1. Otvoritev seje. 2. Volitev predsednika in podpredsednika. .* 3. Čitanje sapisnika prejšnje seje. 4. Čitanje dopisov in brsojavov. 5. Nujne sadove. €. Posebna poročila. 7. Nadaljevanje sporeda. S. Zaključek seje. Nasvete glede sprememb v pravilih JSZ., resolucije in drugo, tikajoče se zbora, pošljite tajništvu JSZ., kar pa je za objavo, uredništvu "Proletarca". Poverilnice delegatov pošljite tajništvu JSZ. takoj po izvolitvi, da se imena uvrsti v seznam. Pogreb ubitega stavkarja v Philadelphia i Zgoraj jo slika po groba Carl Macloya, stavkarja v tovarni sa pletenine r Phila-delphiji, ki jo bil ubit v spopadih mod dolavci, policijo in oborošonimi kooipanijakimi slugerji. Pogreba so jo udeležilo 60,000 delavcev. Naznanje sodrugom v Strabane Strabane, Pa. — Seja kluba it 118 JSZ. se vrži vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v spodnji dvorani. To vam daje boljžo priložnost udeleževati se sej kluba nego dozdaj. Zavzemimo se VSI, da bomo prihajali na VSAKO sejo. Lotimo aa dela za napredek kluba in strank«. Pri-dobivajmo mu nove člane. Začnimo razmotrivati, kje in kako lahko le bolj povečamo svoje aktivnosti. Razpravljajmo o prihodnjem ^boru JSZ., ki se začne 30. maja to leto v Detroitu. Kakšna navodila bomo dali delegatom? Kaj naj priporočamo zboru? Za tukajšnje okrožje je velevažna organizacija Konferenca JSZ. Pripadajo ji klubi in vsa napredna dru. štva jednot in zvez, ki so v Izobraževalni akciji, ravno tako samostojna kulturna društva — če že ne toliko pri na« pa v tistih okrožjih, kjer je takih organizacij mnogo. Poiljimo delegate na zbor JSZ. s poročili, da NAPREDUJEMO. Udeležimo se prihodnje konference JSZ., ki se vrli v nedeljo 20. aprila v domu društva SNPJ. na Lawrence, Pa. To bo zadnja konferenca pred osmim zborom JSZ. Ne cagajmo in ne jantrajmo radi To in .ono pri nas in drugje Milw«tkkee, Wis. — Tukajšnji slov. župnik jy naznanil, da ne bo pristo. pil k društvu Sloga it. 1 JPZS., v katerega je bil predlagan. Izjavil je, da se ni zavedal, da bi njegov vstop povzročil odpor pri članstvu ali da bi s tem zanetil v druitvu ie večja nasprotstva. Župniku dam priznanje, da je pametno preudaril vso stvar. e e • Odpor, ki se je pojavil* pri številnih članih, ni bil naperjen proti župniku kot osebi. Tudi tisti, ki so bili proti njegovemu vstopu, ga spoštujejo kot človeka in nimajo osebno ničesar proti njemu, toda so pa proti idejam, ki jih zastopa kot duhovnik. e e a Vsi smo spoštovali pokojnega rev. Pakiža kot človeka in duhovnika, daai smo nasprotovali njegovim idejam, katere je kot duhovnik moral zastopati. * • • ku. — Ko sem videl dva izmed nale svete trojice, ki sta lomila kopje za župnikov sprejem v JPZS., se mi je zagnusilo, kakor se mi zagnusi vselej, kadar vidim farizeja in hipokri-ta. asa Vera je sicer tudi njima .samo sredstvo, toda zavedata se, da bo steklo čimveč vodte na njun mlin kolikor jačja bo "uboga gmajna" — ker se zavedata pomena one krščanske resnice, ki glasi: Blagor ubogim na duhu — kraljestvo pa bo najino . . . ona Kdor je moder, kriči s ljudstvom, pa če se to ljubo ljudstvo navdušuje, magari za lastno vrv. Šleva hiti za drugimi in kima. e e a Konferenca J. S. Z. na Piney Forku, Ohio Konferenra J. S. Z. za vzhodni Ohio in W. Va. se vrii v nedeljo 27. aprila v naselbini Piney Fork, O. pri s. Zaveršniku. Prične se ob 10. dopoldne. Sodrugi, važno in potrebno* je, da ste zastopani na tem zborovanju. Na razpravi bo poročilo delegata ohijske soc. konvencije, razprava o dnevnem redu osmega rednega zbora JSZ., volitve konferenčnega delegata o za zbor v Detroitu, o agitaciji za "Pro. etarca", o kampanji za pojačanje stranke itd. Izvolite zastopnike čimprej. Ns konferenco so dobrodošli vsi sodrugi in somiiljeniki. Pridite vsi! Joseph Snojr, tajnik. NAJBOLJŠA POZORNOST JE POTREBNA Slavnoznani zdravnik piše: "Prebavni organi morajo biti zavarovani, e. nako kot mati neguje otroka. Najboljša pozornost je potrebna." Ali koliko ljudi upošteva ta nasvet? Ni čuda, ako slišite toliko pritožb glede želodttne nerednosti.* TRINERJEVO GRENKO VINO vredi napake dijete. Očisti želode« in čreva. jih drži čista, odpravi slab apetit, zabasanost in glavobol, ojača oslabeli život in pomaga izločiti vzroke nereda. Vzemite ga redno v malih količinah, kot je predpisano po zdravnikih. V vjeh lekarnah. Vzo. rec dobite od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. kupon za brezplačni vzorec Dept. 27 Ime............................................... Ulica .............................. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Stoxe 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveže cvetlice sa plese, svadbe, pogrebe itd. Dr. Andrew Furlan i: ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) J[ Uradne ure: Od 9. do 12. dop., ¡[ o od 1. do 5. popoldne in od 6. do * ¡I 9. zvečer. Ob sredah od 9. do | <► 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. ; Tel. Crawford 2893. ^ Tel. na domu Rockwell 2816. Za Proletarca se torej ne spodobi, Mesto, država da priobčuje "vščipce", ker imajo '.................... lastnost, da ičipljejo tam kjer boli. Uredniku priporočam da prične namesto "Vščipcev" s novo kolono, ki bo posvečena "poznatim", "dobro po-znatim", "znatim", "znanim", "nekim" in "našim". Če se doda včasih ksko zahvalo, naprimer sveti Urški ali pa Evlalija za ljubo zdravje, bo Ako bi cerkev ne bila korumpira na ,ako ne bi služila interesom vlada jočega razreda kot najmogočnejše po-' ¡¿t "¿e popolnejši, neumnjevalno sredstvo, ako oi se J e e e cerkev ravnala po naukih kot jih je učil tesarjev sin, bi ji nihče ne na- _..Jaz * rad "ve*em, da bom po- sprotoval Toda cerkve so zgrešile svoj cilj in so postale coklje napredka. Fariseji in pismouki so križali vse lepe ideale ver s katerimi so jih á^iim&M VAPPFja4jmi0sjim' |°premili njih ""tanovitelji, P* bili to da MI HOČEMO NAPREJ, dokažimo Mojzes, Kristus, Budha ali Luther. jim da mi RES DELAMO, pa bomo a e e tako tudi tiste, ki so mlačni, pridobili AWa . . , _ , v nUo organizacijo za ikupn. Helo. prečil preganjanje "vere" v Rusiji, ni mislil na Boga, temveč na imperialistične kanone in strojne puške, s katerimi naj bi se učilo boljševike "katoliške manir«". Louis Bartol, tajnik kluba. V soboto gremo na zabavi "Zarje" Claveland, O. — V soboto 29. marca ima koncertno veselico v spodnji dvorani Slov. nar. doma pevski zbor "Zarja". — Kaj in kdo je "Zarja" to sedaj ni treba več pojasnjevati. S svojimi opernimi predstavami je dokazala Slovencem in drugorodcem, kaj zmore dobra volja in sposobnost. V soboto pa se bomo zabavali in peli z "Zarjo". Plesalcem bo igral Barbičev orkester. fta svidbnje!_ Prijatelj "Zarje". Papei se ne boji za boga o kate. rem mora vedeti, da ima dovolj lastne moči za rešitev svojih hramov ako jih hoče imeti ter ikonov, (svetnikov), ako ga veaele. Papež je v teh molitvah mislil le na svojo moč, ka-teao mu ti grešniki izpodkopavajo, nadalje na že ostale kronane glava, ki tvorijo temelj njegovi moči in končno, na velike denarne vreče svojih najboljših prijateljev. • t • * r i' Da pridem nazaj k našemu župni. žiljal razne vesti iz krogov nažih po-znatih, dobro poznatih itd., dasiravno sem izključen iz častitljive družbe vsled mojega strupenega peresa in drugih lepih čednosti. o a a Sedaj je Novak v čistilnici. Ko bodo nakidali nanj dovolj gnoja, pridejo drugi na vrsto. Sicer pa pri nas poznamo zaslužne može in jim zažigamo kadilo, kakor se spodobi. Medtem se vari posebna gnojnica. Kadar bo zadišalo, bom poročal, če se ne zadušim. Spartak. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina s meša nun blagom Peči in pralni stroji naia posebnost. Tel. Herminie 2221. Sodrugom v Clevelandu. Seje kluba št. 27 JSZ. se vrše vsak prvi petek ob 7:30 svečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodnei domu. Sodnici, prihajajte redno na soje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več a polju socialistične vsgoje in v borbi sa naša prava. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa celo leto $6.00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) je treba za novo društvo. Naslov za list in sa tajništvo |e: 2857 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. KONCERTNO VESELICO — priredi — PEVSKI ZBOR "ZARJA" V SOBOTO 29. MARCA v spodnji dvorani Slov. nar. doma CLEVELAND, OHIO PRIČETEK OB 7:30 ZVEČER VSTOPNINA 50c ZA OSEBO Ob tej priliki nastopi "Zarja" z mešanim in moškim zborom nadalje z dvospevi in solespevi. Igral bo Barbičev orkester. "Zarja" vabi vse prijatelje, stare in mlade, da jo posetijo na tej priredbi. Zabava in postrežba bo prvovrstna. ODBOR. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tel. Crawford 1382. Pristna in okusna domača jedila. Cene smerne. Postrežba točna. 'Tbe Milwaukee Leader' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneaa Ave. MILWAUKEE, WIS. Frank MivSek t Coal, Coke and Wood.—GraveL WAUKEGAN, ILL. Phone 2728. #»»»♦»»»» a a »«»»»»♦ xsKssssi MIII»Mii>MMSI»éMIM| \ Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street ! ¡ Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. IIMIMMM............. NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškam, Slovaškem, Češkem, Poljskam, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jesiku. Naša posebnost so tiskovine sa društva in trgovce. ■ ■ « ■ I'vaie siigiaswii iarsia ■ a i igiK'!!.'!! i m I Zadružna banka * Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt 1.) sprejema denar sa hranilne vloge ali sa tekoči račun proti najboljšemu obrestovani«. 2.) posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk is Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih sadevah hitro in po cent. Denar, lri se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-1« Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Nai upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih sa stari kraj na Zadružno banko v Ljubljani. Dr. Otis N. Walter zdravnik in kirurg 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. v frances willard ♦ bolnišnici od 9. do 10. dopoldan ob torkih, _Četrtkih in sobotah. I Victor Navinshek 331 Greeve Street, -CONEMAUGF, PA. Društvene potrebščine: rega-lije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih instrumentov in finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih plošč. Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam širom Amerike. Se prl:K>ročam. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGa G PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. Tal. Landale 2012 A. H. Skubte, p reds. — J. F. Korecky taj. V naši tiskarni se tiska "Proletarec". POŠLJITE DENAR POTOM BRZOJAVA! MILLARD STATE BANK 3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicago, III. pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroškov sa brsojav, bodisi ▼ dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo isplačana na poštnem uradu v 8. do 5. dneh, In to bres odbitka. Ml smo potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vašo korist. Poslužite sa ga In nikoli več ne boste na drugi način pošiljali svojega denarja v stari kraj. Naie brzojavna cena to običajno nižja od pofttnih cen bodisi katerekoli druge baake. Za poiiljanja večjih vsot vprašajte sa nale posebne cena. V pon del jok in četrtek od 9. sjutraj do S. URADNE URE: svečeri od a. V torek, sjatraj do S. in petek popal rin*. od S. sjatraj do S. popoldne j * PROLETAREC List i« interoso delavskega ljudstva. Izhaja vsak četrtek, ladaja Jviodovtsika Delavska TUkovaa Druiba, Chicago, m.__ Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zv«»e_ NAROČNINA sa Zedinjene driave in Kanado xa celo leto $8.00; sa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $8.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ___v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.___ Editor ________________________ Frsnk Zaits Business Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.__ _ Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Telophono: Rockwoll 2864. ¿46 OSMI REDNI ZBOR J* S. Z. Na 3. strani v tej številki je objavljen spored osmega rednega zbora JSZ. Iz njega je razvidno, o čem bo delegacija razpravljala in sklepala. Klubom priporočamo, da ga prečitajo na svojih sejah in o njem razpravljajo, da bodo delegatje poučeni o mnenju in stališču članstva, katerega bodo zastopali na zboru. J. S. Ž. slavi letos dvajsetletnico obstanka, njeno glasilo pa petindvajsetletnico. Pred ustanovitvijo JSZ. so obstojale posamezne sekcije samostojno. Najjačja med njimi je bila slovenska, potem jo je prekosila hrvatska, in danes je slovenska zopet prva in tako-rekoč edina, ki funkcionira kot jaka sekcija. Precej hrvatskih sodrugov je v klubih te sekcije. Kako obnoviti hrvatsko sekcijo JSZ. bo eno vprašanje, o katerem bo razpravljal prihodnji zbor. Velik .del sporeda tvorijo točke, ki bodo zanimale enako delegate organizacij Izobraževalne akcije kakor delegate klubov JSZ. Vsakdo, ki se za ta zbor zanima, vsakdo, ki mu želi uspeh, naj sodeluje, da bo udeležba na njemu čimvečja, in ob enem naj pove avoje nasvete in mnenja v Proletarcu. Komur to ali ono ne ugaja, naj kritizira v tem liatu. Naš namen je ojačanje JSZ. in povečanje njenega dela. Vsaka pomoč, ki služi temu cilju nam je dobrodošla. KREMATORUI V JUGOSLAVIJI O ^mmt^mm^mm^m V Jugoslaviji poznajo krematorij samo iz opisov. Ljudstvo ga po večini smatra za nekaj grešnega, ker je cerkev tega mnenja. Pa ao končno le prebili led predsodkov in Beograd bo prvo mesto v Jugoslaviji, ki dobi krematorij. Kar pa ima Beograd, hoče tudi Zagreb, in tako ga nekoliko pozneje dobi tudi finančna prestolnica Jugoslavije. V Ljubljani pa ga najbrž še dolgo n>e bo, ker v Ljubljani se ljudje vselej spomnijo na peklenski ogenj in na škripanje z zobmi, kadar kaj ču-jejo o krematoriju. Prvi krematorij na Slovenskem, ali kakor pravijo sedaj, v Dravski banovini, dobi Maribor, pa tudi to se še ne zgodi prihodnje leto. KAKŠNA HRANA JE NAJBOLJŠA Zadnjič je Henry Ford filozofiral o hrani. Z dobro izbrano dijeto si lahko utrdite zdravje in podaljšate življenje, je pojasnjeval. Po svojih dognanjih priporoča za zaj-terk največ sadje, za kosilo proteinova in za večerjo škrobova jedila. "In ne jejte preveč", je poudaril Ford. "Nezmernost v jedi ugonobi več ljudi kot karkoli drugega." V Detroitu, kjer je zraslo največ Fordovih milijonov, je mnogo tisoč ljudi, ki ne jedo preveč, ki celo stradajo in čakajo, kdaj dobe priliko zopet kaj zaslužiti, da si kupijo vsaj hrano — kakršno že — samo da bo hrana! Nasveti so poceni, ali hrana — ta stane! Henry je liberalen s priporočili a brezposelnim še ni svetoval,' kje se dobi delo in kako naj prebijejo krizo. Problem aezaposljeaosti na] rešijo zaposljeni delavci Vprašanje brezposelnosti naj rešijo delavci tedaj, ko so zaposljeni. Takrat naj mislijo s svojo glavo. Brezposelne množice v svojem obupu lahko le opozarjajo svet na svoje mizerno stanje, toda one ne odločujejo. Odločajo tisti, ki delajo. Če hočejo delavci kaj šteti kot razred in kaj doseči v korist svojega razreda, morajo misliti kot delavci, glasovati kot delavci in se organizirati kot delavci. Svojaga znanja ne more človek pomnožiti a ugibanjem, ampak le a učenjem. Vzlic dolgoveznim razpravam na konferenci v Londonu za omejitev oboroževanja na morju grade skoro vse pomorske sile nove ladje. Na sliki je nova ameriška kri-žarka Northampton, ki bo kmalu dograjena v ladjedelnici v Quincyju, Mass. Vtisi s socialistične konvencije v Clevelandu Bridgeport, O. — Konvencija socialistične stranke diiave Ohio, ki, je pričela 15. marca in končala dan pozneje Je napravila na vse prisotne najboljše vtise. Ker bo bi ikone kdo drugih slovenskih delegatov poročal o nji, ne bom šel v podrobnosti. Otvoril jo je s. Kullman, za predsednika pa je bil izvoljen s. Mandelkorn. Izmed narodnostnih skupin so bili zastopani Slovenci, Finci, Nemci, Židje in Cehi ,ter seveda Amerikanci. Prvi dan zborovanja so bili prisotni štirje slovenski delegatje, drugi dan pa sem med udeleženci opszil tudi s. Jsucha in Krebjja. Zastopnik unije krojačev je dejal: "Pripovedujejo, da je soc. stranka mrtva. Ta konvencija potr. juje nasprotno, in jaz vam zagotavljam našo pomoč in sodelovanje." Razprave so bile stvarne, človeku prijetno dč ko vidi tolikšno skupino razumnih delavcev, ki res pokažejo, da so si pridobili bogato znanje o socialnih vprašanjih in splošno izobrazbo. Za govemerskega kandidata je bil nominiran znani socialistični odvetnik iz Daytona, Jos. Sharts, ki je v socialističnem gibanju 30 let Je govornik, debator, žurnalist in pi satelj. Je član vainih strankinih od. Chicego, UL — Ns prihodnji seji borov. Shsrts je mož, ki je vreden kluba St x bo(Jo volitve dveh delega Za skupno delo društev v Johnstownu Bon Air, Pa. — Že nad dve leti se društva in klubi v Johnstownu ter okolici združujejo za skupno delo, a še vedno brez uspeha. Pred dvemi liti se je za idejo, zavzel klub JSZ. na Franklinu, sklical konferenco ,ki je imela potem še par zborovanj, toda ni šlo. Ne vem, če. mu ne. Akcija za organiziranje zveze društev in klubov se je sedaj obnovila v Conemaugh kakor je bilo v listih že poročano. Dne 16. marca se je zbralo nekaj zastopnikov, ki so sklenili sporočiti v slovenske liste, da se vrii glavna ustanovna seja v nedeljo 27. aprila na Maxhomu v Slovenskem delavskem domu. Prične se ob 10. dopoldne. Društva in klubi so vablje. ni, da izvolijo zastopnike ter jih pošljejo na to sejo. Ignac Groznik, zastopnik dr. št. 254 SNPJ.; M. Rovanšek ,dr. št 36 JSKJ.; John Jančar, št. 59 SSPZ. Volitve delegata na prihodnji seji khiba št. 1 Zabava kluba JSZ. bo v Yale Yalo, Kans. — V soboto 12. aprila priredi tu veselico klub št. 21 JSZ. Rojaki v premogovniških naselbinah tc-^a okraja, pridimo ob tej priliki skupaj v čimvečjem številu, da se zabavamo in da se tudi pomenimo o naših stvareh, npr. o uniji, o agitaciji za naš klub itd. Pripravljalni odbor zagotavlja, da bo to res veselica, na kateri se bomo neprisiljeno zabavali. In kar bo prebitka, gre za delavsko stvar. Začni, mo tudi v Kansasu z večjo vnemo delati za gibanje, v katerem smo bili nekoč med najaktivnejšimi.—A. C. nosilec strankine liste v tej državi. Na takih zborih se delavci lahko veliko nauče in se tudi seznanijo z notranjim delom organizacije. Rad bi, da se bi jih udeležili v čimvečjem številu in se usposobili v agitaciji in za razprave z nasprotniki ter med seboj. Na tej konvenciji ni bilo mašine in ne osebnosti v debatah. Vse zbo-rovalce je vodila misel, kako najboljše koristiti socialistični stvari. Konvencijo je zaključil s. Rogers iz Cincinatija, potem smo bili povabljeni na banket, ki ga je priredila delegatom židovska podporna organizacija Workmen's Circle. Culi smo res vzpodbujajoče govore, nabrala se je precejšnja vsota v kampanjski fond, in razšli smo se v zavesti da smo zaključili konvencijo, o kateri so rekli, da je bila ena naj-živahnejših po vojni. Moral sem radi svojih poslov oditi, in tako mi ni taflo mogoče obiskati v Clevelandu raznih naših sodrugov, s katerimi se bi prav rad sestal. Joaeph Snoy. Konferenca J. S. Z. na Lawrence, Pa. V nedeljo 20. aprila se vrši v dvorani društva SNPJ. v naselbini La. wrence, Pa., konferenca klubov ter društev Izobraževalne akcije JSZ. Spored bo vključeval med drugim razpravo o dnevnem redu VIII. zbora JSZ., ki se prične 30. maja v Detroitu, volitve delegata, do katerega je u-pravičena konferenčna organizacija, o volilni kampanji, agitaciji "Prole-tarca", a kampanji za pojačanje naših klubov, o nasvetih delegatu itd. Klubi in društva, pošljite zastopnike na to važno zborovanje. Prične se ob 10. dopoldne. V nedeljo 20. aprila vsi na lawrence. Tajnik tov, do katerih je upravičen po številu svojega članstva na prihodnjem zboru. Pravico ima tudi do enega delegata Izobraževalne akcije, v ka. tero pripada. Udeležite se te seje polnoŠtevilno. P. O. 0 socialističnih shodih v Chicagu V sredo 19. marca je govoril na dobro obiskanem shodu s. Morris Hill quit o izgledih za socialistično giba nje v Zed. državah. Hillquit je moj ster v analiziranjih, je eden najboljših poznavalcev delavskega gibanja tukaj in po svetu in eden glavnih voditeljev ameriške soc. stranke. Dne 21. marca je govorila v Chicagu pod avspicijo stranke angleška delavska agitatorica Jessie Stephens. Predmet njenega govora se je glasil "Sporočilo ameriški mladini". Slika la je aktivnosti delavske mladine v Angliji j- pozivala ameriško, naj se otrese brezbrižnosti za politična-so cialna vprašanja ter se pridruži socialistični mladinski ligi. Udeležb^ posebno od strani mladine je bila obilna, kar je za socialistične shod« v Chicagu nekaj izrednega. Poroctvaltc. Razstava Peruškovih slik v Waukeganu Dne 11. aprila se otvori v Slov. nar. domu y Waukeganu razstava slik H. G. Peruška, med njimi mnoga nova dela, ki so dobila veliko priznanje, na razstavi v Chicagu meseca februarja. Mnoge kompozicije imajo starokraj-ske motive. Vstopnina na razstavo je 25c za osebo, da se pokrijejo vsaj najnujnejši stroški. Več o razstavi priobčimo prihodnjič. Upar^o, da jo obišče mnogo rojakov Iz Chicaga, Milwaukeeja in drugih naselbin. R. S. Aktivnosti v Clevelandu - Razstava slik Božidara Jakca je bila zaključena v Četrtek 20. marca. Uspela je povoljno a lahko bi še veliko boljše, če bi vsi naši "narodnjaki' res bili tako narodni kakor se delajo Trdili smo in še trdimo, da je mnogim izmed njih edino za Čast, radi se namreč "svetijo", torej Je njihova velika napaka časti lakomnost. Tudi na svoje osebne koristi nikoli ne poza. bijo. O razstavnem odboru rečem, da se je pokazal nekam ošabnega in tud pristranskega. Ker stranke nimajo ne morem reči, da so bili strankarski Ampak ribarenje v kalnem tudi ni lepo. Urednik "A. D." se je pokazal neznansko majhnega. Od začetka do konca razstave ji nI napisal niti ene črke v prilog. Ako bi bila razstava fiasko, kdo bi trpel posledice? Odbor gobovo ne, pač pa umetnik. Če. mu torej bojkot? Bolj pametno bi bilo, ako bi ti ljudje vodili politiko le ob volitvah, namesto do jo zansšsjo celo v taka kulturna podvzrtjs in da hočejo tudi kulturna stremljenja naselbine izrab-ljsti .v reklamo privstnikov. Nsš narod tvori 99% delavcev, zato bi bilo logično, da se oprimejo delavske politike in *e bore za delavski program. Neumno pa Je slediti taki politiki, ki ima edini namen koristiti politiksšc-m in privatnim interesom. Delsvstvu bo v prid, ako to čimprej spozna. e V soboto 29. marca priredi pevski zbor "Zsrja" zabavo s petjem v spodnji dvorani Slov. nar. doma. "Zarja" je dobila že nmogo priznanja med Slovenci in drugimi narodi vsled njs. nih uspehov ns polju petjs. Gotovo gs dobi tudi lis njeni zabavi v soboto s veliko udeležbo. o Dne 1. maja zvečer priredi lokalna so* stranka prvomajsko slavnost v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Glavni govornik bo Nor. man Thomas, bivši predsedniški kandidat socialistične stranke. Na sporedu bo tudi igra, ki jo vprizore čla. ni Soc. mladinske lige. t. * V nedeljo 4. maja se vrši konferenca klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ. v Slov delavski dvorani na Prince Ave. v Newburgu (Clevelandu). Newburg je prijazna slovenska naselbina, kateri pravijo tudi "Na Jutrovem". Gotov sem da bodo udeleženci te konference odnesli najboljše vtise ki jih dobe med prijaznimi rojaki. Po zborovanju se vrši veselica v prid konferenčni blagajni. Ohijska Konferenčna organizacija JSZ. št. 2 ima svoj delokrog v Clevelandu, Barbertonu, Girardu, War-rtnu in drugih krajih tega dela države Ohio. Klubom in društvom pri. poročam, da naj izvolijo zastopnike na aprilskih sejah in razen zastopnl kov so na zborovanje vabljeni tudi drugi člani. Louis Zorko. Polemika" o Slovenskem . domu Milwaukoo, W»s. — V Proletarcu z dne 13. marca je priobčen dopis Frank Novaka. Ne vem, ali se je prostovoljno podpisal ali so ga pri Proletarcu šiloma porinili na svetlo. Naj bo temu že kakor hoče, "člankar" J. M., katere mu "odgovarja" na članek, "Življen-ski boj in naše hibe", ki je bil priobčen v 8. številki Milwauškega Obzora, je tega zelo vesel. Ima namreč to napako, da ljubi govoriti z ljudmi odkrito iz obraza v obraz. Kakšen pa je ta "odgovor"? Kdor ga ni čital, si kar lahko misli, saj je bila naša naselbina deležna več let krme iz Novakovega pašnika. Smola, da je Proletarec tako malo razširjen v naši naselbini (kar gre veliko na račun avtorja "odgovor*"), da bi saj vsi lahko videli da res ni druzega kot prežvekovanje zarjavelih njegovih fraz. Saj veste tisto, p majanju teme Ijev svetovnega kapitalizma, pretre. savanju temeljev obstoječega družabnega reda, lakajstvu, frakih, zavajal stvu, naših banderih, hlapcih, sužnih, patrih, maziljeni svečanosti itd. Za enkrat se omejim samo na par odstavkov, ki jih napisal v Proletarcu, pomešamo med svojo staro zbirko besedila. Pomniti je treba, da vse cika na delovanje za tukajšnji Slov. dom. On piše: "Kot delavcem nam naš toliko opevani narodni ponos ali narodni ugled ne pomaga niti najmanj. Kot delav. ci potrebujemo spoznanja, da le če se%organiziramo kot delavci, se bomo naučili voditi boj, za izboljšanje razmer, v katerih živimo." • Kot delavci, delavci, povdarja, da se organizirajmo. Koliko izmed nas Slovencev pa tlači oziroma jih že tlači ameriška zemlja, -da niso sem prišli s trebuhom za kruhom? Kaj je treba potem tako naglašati delavci? Najbrže ste hoteli povedati, kot socialisti, a Vas je menda le malo sram, ker ste socializem še pred nekaj leti tako grdo "trančirali" potom svojega tedanjega "žurnala". Dalje piše: Kot narod smo Slovenci v Ameriki kot kaplja v oceanu. — Da, to vem, in Vi, in ljudje Vašega kova, delujejo na vse kriplje, da naj se ta kaplja porazdeli še na mnogo manjših kapljic, da bi ja nikjer nič skupnega ne reprezentirali, in si zagotovili pravico do besede v važnih in odločilnih trenutkih. Sedla j pa pride najbolj "regiment-no", le poslušajte*: "Nisem proti Slovenskemu Domu. Človek, ki je žrtvoval 22 let svojega življenja v naselbini y izobraževalnem delu za kulturno dviganje naše. ga naroda, za kulturno dviganje ne na podlagi narodnjaških fraz. temveč na podlagi proletarske kulture, torej resnične kulture, tak človek ni, In ne more biti nasproten nobeni dobri ideji." Tu ga imate. Ali se ne sliii ta samohvala Jako mikavna in obenem usmiljenja vfredna. 22 let je delal na polju PROLETARSKE KULTURE v naselbini, pa so kakor sam pravi, zapite vse velike prilike in zdaj pretakamo krokodilove solze. Ampak pisec tega, in najbrž ie mnogo drusih je približno toliko 1st, kot st« Vi polagali žrtve na altar Vaše proletarske kulture, Vas opazoval, ker se ne izplača kar tako v en dan pridružite vsaki piikavi kulturi, in vas sedaj, ko ste dali priložnost za to vpraša, če je delo za proletarsko kulturo, ko ste ob vsaki priliki brezobzir. no obmetavali vse tiste, ki se niso do pičice strjnjali z Vsmi, z bedaki, osli, norci, nazadnjaki. Ko ste zapustili in napadali sedanji Vaš tabor. Ko ste hoteli pribiti na križ Victor Ber-gerja, Milwauški Leader in vse socialiste. Ko ste preko ušes zaljubljen v svojo "vedb" in "naprednost" man-drali in hodili preko "nesavedne ma-St■", kakor jo nazivat* Vi. Ko ste svojo česmejno naprednostjo uničevali list za listom, s katerimi ste ved no povzdigovali le ožji krožek ljudi, vse druge pa mesto da bi jih bili le po polagoma učili ker ste že sami se postavili v to pozo, ste jih pa prezirali, smešili, in obmetavali z nazad-njaštvom in ozkosrčnostjo. In ko ste . . . ah, kaj bi še našteval. Na selbina bridko Čuti sadove Vaše "proletarske izobrazbe", s katero ste jo dušili. In ko ste se potem "upehani in izčrpani" odstranili od "polne sklede", katero ste prodali človeku, ki se še od dak< ni zavedal kaj je kupil, in kakšno škodo ste^ povzročili med narodom potom Vašega 22-letnega "delovanja" Vaše "proletarske kulture" In namesto da bi po "trudapolnem' delu počivali In bili zadovoljni da se Vas pusti pri miru, pa ste se z nova pričeli zaganjati nad tiste, ki so pripravljeni in hočejo vsaj deloma popraviti škodo, ki ste jo baž vi povzro čili. Pravite, da ste proti izkoriščanju in izrabljanju ljudske nevednosti. Kaj mislite, da so ljudje res tolikanj zabiti in tako kratkega spomina? Oni samo spregledujejo in se obračajo tja »» kjer se bo delalo v resnici za celokupne koristi. Saj veste, kaj je rekel mož, Jtaterega proslavlja cel svet, Lincoln: "You can fool some people some time but you. can't fool all the people all the time.*" Če hočete sebi in ljudstvu dobro, molčite in pustite pri miru sedanje stvari kot se razvijajo med nami, če se hočete pa še bolj razločno pogledati v ogledalo, se pa še oglasite. Na Vas drugače prav nič jezen, Joo Matok, čitatelj. Opomba uredništva. — Frank Novaka ni pri Proletarcu nihče silil, ne prisilil da se podpiše pod dopis, v katerem razlaga svoje mnenje o akciji za Slovenski dom. Poslal ga je dva tedna prej predno je bil priobčen, podpisan z njegovim imenom, toda je bil odložen, kakor moramo dostikrat odložiti več dopisov za teden ali dva, ker nam nedostaja prostora na straneh, katere so odmerjene za dopise. VSČIPCI Fordovi traktorji, izdelani na Irskem, uvažani carine prosto Henry Ford ima v Corku na Irskem veliko tovarno za traktorje. Plača na Irskem je mnogo manjša kakor npr. v Detroitu ali v Windsorju na kanadski strani. Poljedelski stroji, ki se uvažajo v U. S. A., so carine prosti. In Henry Ford jih uvaža s svoje tovarne na Irskem. Januarja to leto je bilo poslanih iz Irske v Ameriko do poldrug tisoč traktorjev, februarja pa nad 2,500. Na Irskem ne rabijo dosti teh strojev, zato je prosperiteta njegove tovarne v Corku odvisna skoro samo od izvoza. Nad polovico izdelkov pošilja v Ameriko, ostale pa v druge evropske dežele, med njimi tudi v Rusijo. Lewisov brat dobil "dobro" službo A. D. Lewis, brat proslulega diktatorja indianapolske U. M. W., je dobil po milosti Hoover-jeve administracije politično službo. To je nagrada, ker je John L. Lewis tako vneto agi-tiral za republikansko stranko. A. D. Lewis bo v federalni službi prejemal $4,600 na leto. Preje je bil istotako vsled "političnih zaslug" načelnik illinoiske-ga departmenta za rudnike in rude. V novi službi bo delal deloma v Washingtonu, deloma pa bo na potovanju. Njegova glavna zadača je nabirati podatke o brezposelnih in nadzorovanje federalnih posredovalnic za službe. Hoover obišče Mehiko Predsednik Hoover je sprejel vabilo mehiškega predsednika in mu obljubil, da ob priliki vrne obisk. Mehiški predsednik je posetil Zed. države lansko jesen. ČEMU SKRIVATI NOVICO? "Am. Slovenec" je prinesel vest o pogrebu gang-sterjs Oberte. Imel je rakev za $15,000, vencev cele gore in pa gangster je biL Čemu ni tudi poročal, da je imel Oberta slovesen cerkven pogreb, da so ga blagoslavljali kar trije katoliški duhovniki, in da Je izdal mnogo od svojegs nsropanega denarja za cerkev? Ali je vas sram katoliških gsngsterjev, ki se pobijajo med seboj v Chicagu ?—Radovedo. CAR NIKOLAJ NAJ POSTANE SVETNIK. V svetovnem časopisju je bila pred dnevi priobče. , na vest, da se je skupščina pravoslavne cerkve v Leskovcu, Jugoslavija, izrekla za apel na sveto sinodo, da proglasi bivšega ruskega carja Nikolaja za svetni, ka. Storil je baje mnogo za Jugoslavijo in zasluži, da se ga pomakne za nekaj sto prestolov bližje k Bogu očetu. Zabitost nima meja. Zabitost je največji sovražnik človeka. Tudi zadnji ruski car, sedaj najbrž še v vicah, je bil zabit človek, vendar pa ni nikoli niti sanjal, da bo kdaj predlagan za svetnika. To mesto je privoščil Rasputinu ako se ga še spominjate. Pa se dobe bedaki v Jugoslaviji in oglašajo svojo zabitost na najbolj bedast način v ponižanje svoje dežele. KOMUNISTIČNA IN RUSKA NEVARNOST. Kapitalistični kričači ne odpravijo brezposelnosti s kričanjem o komunističnih prekucijah. Brezposelni ne vprašajo za komunizem, nego za delo. Gredo pa kamorkoli in s komurkoli, da opozore tiste, ki posedujejo delovna sredstva, na svojo mizerijo. To je ' razumljivo, in tudi to je razumljivo, da se brezposelni v obupu in bedi puste izrabiti komurkoli, samo da dajo duška svojemu mišljenju o krivici, ki se jim godi. KAJ JE S PROHIBIC1JO. V VVashingtonu je kongres vsled dolgočasja zaslišal celo vrsto ljudi o prohibiciji—za in proti, dasi prohi. bicija ni v primeri s problemom brezposelnosti prav nič važna. Ljudje, ki kaj imajo, pijejo. Kdor je gla-den, pije da pozabi na gorje če dobi piti. Bluff s prohibicijo postaja neznosen in čas je, da se ljudstvo zdrami ter pomete z republikanskimi-demokratskimi hipokriti. DVA BRUCEJA. Tudi v Johnstownu imajo rojaka, ki lahko tekmuje čikaškemu Bruceju, toda£ kadar piše v "Prosveto", je silno hinavski, priliznjen da Čisto pokrije svoj pravi obraz. Brucetu—dasi vsi vidimo, da je pri njemu nekaj narobe v gornjem nadstropju—je treba dati priznanje, da je hud kot hudir, zabavlja ko vrag, in grozi kakor da je šampjon. Njegovi dopisi izgube vrednost vsled tega, ker jih ljudje berejo z zgraža, njem, ali pa se smejejo.—Globelčan. ČEMU TOLIKO PREPIRA. čitamo v listih, da traja že cele mesece vojna radi vprašanja kakšen naj bo Cankarjev spomenik na Vrhniki. čemu je bilo vse tako mimo glede Napoleonovega spomenika, čemu je sedaj vse tako složno za spomenik kralju Petru? Rojaki, ne pustite, da bi se puhloglava buržvazija norčevala iz človeka, ki je bil vaš, dasi ga niste marali. Čitajte njegove knjige sedaj, in kadar boste zreli da mu postavite spomenik, naj bo tak, da bo predstavljal Cankarja kakor je bil, ne kakor ga nam sedaj predstavlja meščanska gospoda, ki se bi rada šopirila z njegovim slovesom.—Vrhničan is Waukegana. ŠIRJENJE PROSVETE. Rojaki v Chicagu, če nimate kam, in če se bi radi seznanili nestrankarsko z nestrankarji pridite na pivske zabave strankarske prosvetne zadruge—Anoncer. MOLITVE ZA RUSIJO, ZA SUŠO IN ZDRAVO PAMET. "Krščanski" ljudje molijo, da .bi Vsemogočni udaril s svojo pravično šibo božjo brezverske boljševike v Rusiji. Pa jih ne bo. če zopet udari, kakor je pred več leti s silno sušo, bodo pomrli večinoma verni ljudje. Če pošlje lakoto, kugo vojno, povodenj ali potres — vedno pobije le verne ljudi. Torej kristjani, ne molite, da bi Bog pobijal kristjane. ALI VESTE — (Ha socijalizem služi nekaterim ljudem za kupčijo? — da tisti, ki najbolj vpijejo o socializmu med Slovenci, delajo s tem lep business zase? — da imajo med temi kričači tudi take, ki med Slovenci ob času volitev nosijo Maurerjeve znake, ko pri. dejo v ameriško javnost, pa Hooverjeve? — da se taki hinavci dobijo tudi v visokih odbor-niških mestih naših slovenskih organizacij? — dta imamo na odgovornih mestih pri slovenskih organizacijah ljudi, ki med Slovenci udarjajo po komunistih, ko so med komunisti, kjer imajo svoje posle, pa so rdeči komunisti? To jo propisano is oditoriala v Koba-lovem-Bergerjevem listu. Boljšo so ni. so mogli karakterizirati. Is citiranih Vprašanj vidito, da sami sobo prav dobro poznajo. Da bi jik le io tisti, katori jim io verujejo, tako posnali, pa bi bilo kmalu konot njihovega sgagarstva in me-ittartnja s prepričanji. ŽELJA PO TALANJU. J. P. (pravilno P. B.) piše o talanju, in kar nič mu ni všeč, ker nima jednote v rokah blok, kateri je imel med konvencijo dom v njegovem lokalu. Kar se tajanja tiče, se mu bo lahko osvežilo spomin. Bo precejšnja storija, pa tudi brez pravih podpisov ne bo. ovaka sila do vremena. — Tone Pc. LE VKUP, LE VKUP___ Polagoma se zbirajo in oglašajo: Leon Bruce z geslom liber pese", Louis Skerbinek, ki se norčuje iz premogarjev, "J. P." (pravilni črki P. B ), Mrs F. Uvrič, njim na čelu z bakljo brez goriva pa najboljši i AndreJ K°baK h°. 1® POg»m, pri d e ^ aČe ^—Pika.^* ^ * "" KAJ JE MATOH? ta?" °fnanJrvan na radio "A. S.", da naročnike ^^^ dn^nik, oziroma mu pošilja n»£♦ ImU -81 ne VIame n'ihov " «voje glasilo namesto da pisari v "Prosveto"?—Radovedo. KJE SE KVANTA ? AnTlrola A b0*0<*° pri "Svobodi", opozorite tareu" n?J b° °Prr*en V obdolžitvah. V "Prole- ' naveden?w ■ Ak° ie,ite' bo™ P>*«H o tem, k M ,UtUmi in ki «o bile navzoče, in pošuJ«ir,L rnTr*a" Ak° -tp m pošun polemičen boj - dobro, če niste, bog L po SLAB JAGER. Kobalov Andreje je slab jager. V svojem listu te. den za tednom dbkazuje, da zna veliko boljše streljati kozle kakor zajce. O tem Je nas kmalu prepričal. 4 Cicerčan. ...... *................11 il......... PAVEL DOROHOV: Prevedel Ivan Vuk. SIBIRSKI PUNT _». Ruski roman iz dni državljanske vojne /II ff^^vmmfffvm^ffvmfT^^ff^Tfm^ /*J*j» DBAMA IN GLASBA (Nadaljevanje.) Z divjim glasom, kot zblaznel, zakriči: "Obrni glavo stran!" Vsi ga gledajo. V duši se nekaj vrši, kaj, se ne ve. Z obupno prošnjo, s solzami v tresočem glasu ponovi Kovalčuk: "Obrni se !M »- Zamiži, tesno objame puško in sune v mrak. , * Nekega večera prideta dve postavi k pa-robku. Moški in majhna stara ženica, vsa v črnem. Pri visoki brezi se ustavita. "Tukaj," re6e moški in odide. Starka ostane sama. Poklekne na prekopano zemljo. Tiho ječi. "Vera . . . Vera * . . hčerkica . . ." Dolgo, dokler jutranja zarja ne oblije grobov, pritiska svoj obraz na zemljo in tiho zveni materina bolest. "Vera . . . hčerkica moja . • Dvigne se, nasiplje polno pest zemlje v robec, ga zveže, shrani skrbno na prsih poleg osamljenega srca in odhaja počasi, objeta z nepopisno bolečino, proti mestu. 4. Zmagovalci. Sijajno je razsvetljeno veliko poslopje ho-te4a "Europa". Pred vhodom avtomobili, kočije, droške, konji. V veliki dvorani, na odru, okrašenem s tro-pičnim rastlinjem, igra orkester. Snopovi luči trepetajo in iskre na kristalnih lestericih, vazah in kandelabrih. Bliščeče beli so namizni prti in cvetlic vse polno, mnogo cvetlic. Dame v težkih židanih balskih toaletah so kakor mogočne žive cvetlice. In dekoltira-ne, globoko dekoltirane. Gole rame, pleča, hrbet, prsi. Vojaštvo v elegantnih uniformah. Na ramah tenhnozelene z zlatimi zvezdami obšite epolete. Srebro in zlato blišči na uniformah inozemskih vojnih atašev. Črne iulonske o-bleke in fraki obkrožujejo pisano sliko. Napitnice, zveneči bokali z iskrečim vinom. Napitnice brez konca. "Gospoda častniki! Dvignimo čaše na zdravje prvega vojnega ministra, na zdravje Rusije, osvobojene od boljševikov!" "Ur*A!" Godba zaigra. "Gospodje častniki. Gotovo se strinjate z mano, da ne more biti strmoglavljenje sramotnega boljševiškega jarma zasluga posa* meznika. Čast in slava ruskim častnikom, ki nosijo vso težo borbe z boljševiki." "Ur ¿6 P "Ne nevarnost ne pomanjkanje nas ne zadrži na našem potu. Principov svobode, enakosti in bratstva prepojeni, so planili ruski častniki v boj in nam podarili današnji dan, da lahko tukaj praznujemo slavje svobode. Boljševizem j«e strmoglavljen! Gospodje častniki, velika je vaša zasluga pred mučeni-ško očetnjavo. Ali še večja slava gre našim plemenitim in velikodušnim zaveznikom, ki so morali na svojih plečih nositi vso težo prvega dne punta. Čast in slava našim junaškim zaveznikom — Cehom. Pozdravljam naše plemenite brate v osebi njihovega, tu navzočega vodje!" "Ur*4 r Godba mogočno zaigra. Vsi vstanejo in, iztegujejo polne bokale nasproti češkemu generalu. General se smehljaje pokloni. Zdravica sledi za zdravico. Nazdravi se inozemskim zastopnikom. Oni odzdravljajo. Godba brez konca, bokali žvenketajo, vino se peni. e Nek častnik stopi na oder. "Gospodje častniki. V prid rodbinam častnikov, padlih v boju z boljševizmom se licitira petrubeljski cekin. Določa se mu cena petdeset rubljev. Kdo da več?" "Sto rubljev!" "Sto rubljev! Kdo da več? K prvemu ... k drugemu . . ." "Stodvajset!" "Stodvajset, kdo da več? K prvemu . . -P "Stopetdeset!" "Stosedemdeset!" "Dvesto r "Dvesto! Kdo da več? K prvemu . . . K prvemu, k drugemu . . ., kdo da več?" Častnik visoko dvigne cekin, njegov pogled preleti dvorano. "Gospodje časthiki, ne pozabite, da je na cekinu glava Njegovega Caiskega Veličanstva Nikolaja Nikolajeviča!" Dvorana se strese. "Ur**!" "Himno! Carsko himno!" "Bože, carja hrani . . ." Godba grmi, bokali zvene, vino se peni. Pijan dih plava po razsvetljeni dvorani. Zrak je pijan, ljudje so pijani, električne žarnice so pijane, pijano venejo šopki v kristalnih vazah . . . "Gospodje častniki, licitirata se bo sedaj epoleta generala Denikina." "Kapa angleškega generala Knoksa!" "Steklenica češkega generala Syrovyja!" "Ostroga francoskega generala Jeanina !" "Ur*a, ura a!" Pred nogami mlade plavolaske kleči pijani častnik. "Marija Aleksandrova, naj bom vaš vitez. Tu pred vašimi nogami naj umrjem." "Gospod poročnik, vzemite prstan v prid ostalim pajdlih. Licitirajte ga!" "Gospodje častniki — prstan Marije Ale-ksandrovne!" * "Uraa!" Pijane dame tekmujejo. Glavnike in lasne igle jemljejo iz svojih kompliciranih frizur. 'Gospodje častniki — glavnik Nadežde Iva-novne!" "Lasna igla Zinaide Lvovne!" Ali Marija Aleksandrovna se ne pusti zapostavljati. "Moj vitez, moj vitez . . . pijana sem, brezmejno pijana! Žrtvujem . . . Kaj ponujajo? Ah, da, lasno iglo? Žrtvujem svojo nogavico. Da, da, svojo nogavico1" Dvigne krilo visoko in stegne nogo. "Moja carica! Carsko darilo!" Sname ji nogavico. Pritisne svojo ustnico na golo, rožnato, toplo nogo. "Gospoda častniki — nogavica Marije Aleksandrovne v prid rodbinam junakov, pa-dlih v borbi z boljševiki!" "Uraa!" V težkem, pijanem zraku se duše^voki orkestra. Zunaj je gosta megla. 5. Zapihljal j« veter. V železniški delavnici so prenehali z delom. "Tovariši — vsi v delavnico vagonov!" Črni, kipeči val se je vlil skozi ogromna, široko odprta vrata delavnice vagonov. Na hodniku stoji skladiščni delavec s priimkom "2vižg" — usnjata čepica je potisnjena daleč na zatilnik. Na velikem, oglatem čelu sedi uporno čop črnih, gostih las. Iz črnega, zakajenega obraza bliskajo beli, močni zobje. Kakor žareče ognjišče žarijo oči. Energičen zamah roke: "Sodrugi!" Zveneče, jeklene besede plavajo v množico. "Sodrugi, kako dolgo naj še čakamo! Naše organizacije so uničene. Strokovne organizacije razpuščene, bolniške blagajne zadavljene. Naši sodrugi so zaprti. Mučijo jih, streljajo jih. Naše ekonomske zahteve se smatrajo kot vladi nevarne akcije, se razlagajo kot upor in se strogo kaznujejo. Naše delegacije, ki smo jih poslali, da zastopajo naše zahteve, so zaprte in najbrž že ustreljene. Sodrugi, poskusili smo vsa sredstva, da dosežemo zboljšanje našega položaja mirnim potom. Mezde ne zadostujejo niti za kruh. Na naš račun in za ceno našega gladovanja in našega obubožanja praznuje buržuazija svoje site dneve!" Besede se dotaknejo src. Oči srdito zapla-polajo. Trde, železne roke se stisnejo v pesti. "Dovolj smo trpeli!" "Sramota je, ako bomo še molčali!" "Padli tovariši kličejo po maščevanju. Zopet energičen, kratek zamah roke: "Sodrugi! Poslednje sredstvo še nam preostaja — stavka!" Takoj se osnuje stavkovni odbor. Brzojavke se razpošljejo na vse postaje. Zveza z delavci vseh obratov v mestu je postavljena. Združena akcija! Naše zahteve: Takojšnja osvoboditev zaprtih tovarišev, neodvisne bolniške blagajne, svobodne strokovne organizacije, zopetna vpeljava osemurnega delavnika, povišanje mezd. Sodrugi, ničesar ne moremo izgubiti, a pridobimo si lahko mnogo, ako ostanemo vztrajni — vsi, kakor en možI" Stavka se je določila na poldan drugega dne. Zlo oznanjujoč krikne parna piščal. Kakor črna lavina se razlijejo delavske množice iz delavnice. Vdova Rošlinka V nedeljo 80. marca bo v dvorani ČSPS. na 1126 W. 18th St vprisor-jena veseloigra *%dova Roilinka" v treh dejanjih. Spisal jo je Cvetko Golar. Vri! se na Gorenjskem v hiii premožne, ljubesni ieljne vdove, ki se saljubi v mladega fanta, a on ljubi njeno hči. Posreduje in moli romar Balantač, ki je čudodelnih stare sorte sanimiv možic, ki ga bo igral Frank Udovich. Vlogo vdove ima Anna Hribar, fanta Janeaa Louis Beniger, vdovine hčere Maaice Katie Bernik in rasen teh boste videli ie druge kmete, dekleta in ienine.vdov-ce in navihanega pastirja. Imena so 1 v oglasu na tej^strani. Vdova Roilinka je ljubosumna na hčer. Očita ji, da je nečimerna, da se ie liftpa, ko Ji je oče komaj pred pol letom umrl. Medtem pa se ona všečno, ogleduje v zrcalu, si popravlja to in ono, da bi bila moikim bolj po godu. V največjih zadregah je Janez, ker ga hoče romtu* Balantač panati in zagovoriti s kolomanovim iegnom, da bi bolj zagvi&no vzel Ro&linko, njeni hčeri pa se je namenil dobiti kakega bogatega vdovca. Vdovi je svetoval, da naj pridobi Janeza da bi ¿la z njim na božjo pot, kajti tam je prilike za ljubezen dosti pa tudi prp-greina ni na božjih potih. Kako se ta čudna stvar razplete, boste videli na predstavi. Videli boste tudi dvq ženina.kmeta, ki sta se hotela stepsti v boju kdo bo dobil vdovo, potem pa, ko sta oba hkrati izprwidela, da si je nobeden ne more privo&čiti in ne njenih kapric, ne ji dati prstana kakršnega je zahtevala, jo začneta drug drugemu ponujati in pri tem se prav zares skregata ter nato ie močno spopri-meta. Pa tudi drugi ženini prihaja jo. Koilinki pa roji po glavi samo njen Janez, —— saj mora biti njtn! Mar mu ni v&eč? Mar ni ie močna za dve? Kako jo boli ko ji kmetje dopovedujejo, da je stara, in kako se koncem konca ukani — ti preklicani Janez, kako se je motila! Vstopnina na predstavo je 75c. Prične se ob 3. popoldne, dvorana pa je odprta ob 2:80. Po predstavi bo prosu in plesna zabava. Med dejanji po programu bo igral Integrity Nace poje "Prošnjo", in ko čevljarski štab izve, da je Nace sin baronice, mu zapoje voščilo "Vesel dan". Tako se vrste pesmi is dejanja v dejanje. Komur je sa par ur sdravega razvedrila ga bo svrhano mero dobil na vprizoritvi te ipre. V. C. "Poročna noc" v Bridge- portu in orkester. Povabite s seboj znance in prijatelje ,kajti te domače veseloigre bodo gotovo veseli. — P. O. ' Poklukarjev Nace" v S. D. D. Collinwood, O. — Mnogo čudnega se govori v Collinwoodu. Senzacij ne manjka. Viiek razkritij pa bo čudno naključje is življenja Poklu-karjevega Načeta. Nameeto udobnosti in razkoija mu je življenje križev in težav naprtilo kneftro. Kdo neki je ta Nace? Nihče drugi, kakor junak is komične igre s petjem "Baron—čevljar", ki jo vprizori pevski zbor "M. Vilhar" v nedeljo večer 6. aprila v Slov. de4. domu. V igri boste čuli petnajst pesmi — solospev, duet, kvartet, moiki in mešan zbor, in vse te pevske točke bo spremljal orkester pod vodstvom Mr. John Ivanuia. Da je "Baron čevljar" ena najko-mičnejiih in ob enem izredno lepa igra, je znano vsem, ki so jo pred leti videli na odru SDD. Gotovo se spominjate Načeta, mojstra Podplata, čevljarskih pomočnikov, tete jezikave žajbenhnovke, baronice Ostrovike, Rafaela in baronske gospode. Ker pa bo to pot igra vprizorjena s petjem je bilo treba vsebino nekaterih vlog predelati. Da bo vprizoritev dobra, jamčijo igralci, in da bo petje ubrano in res nekaj lepega, so nam porok najboljše pevske moči naAe metropole. Upoitevajoč slabe čase, je vstopni, na samo 50 in 75c. Po predstavi bo ples v spodnji dvorani. V prvem dejanju pojejo vesele pesmi pomočniki. Kuharica Marička Poje o ljubesni, zaljubljeni pomočnik jihnhhhnhhhS^ "New Leader" \ •ngleski socialistični tednik. * izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec". Bridgeport, O. — Klub it 11 JSZ. vprizori v soboto 10. maja ob 7. zvečer v slovenski dvorani dramo "Poročna noč", katero je spisal Ivan Mo-lek. Bila je objavljena v Ameriikem družinskem koledarju letnik 1#28. Vprizoril jo je z velikim uspehom klub it. 1 JSZ. v Chicagu in igrana je bila že v mnogih drugih slovenskih naselbinah. "Poročna noč" bo največja igra, kar smo jih ie imeli na našem odru | v Bridgeportu. Zanimanje za to1 predstavo je veliko, in pričakuje se | velike udeležbe tudi iz drugih našel, bin. Dogodek drame se vrši v rudarski naselbini v Ameriki. Več podrobnosti objavimo pozneje. — Obvostitolj. —————— "Naprejev" dan Milwaukoo Wis. — V nedeljo 6. aprila je "Naprejev" dan. Vprizorjena bo burka s petjem "Moč uniforme". Štirinajst oseb nastopa v nji. Smeha bo mnogo, kajti "Naprej" se trudi, da bo vprizoritev čimboljia. Ne bo vam žal časa, ki ga prebijete na tej predstavi. Dobra komedija vpliva blažilno na človeka, da se smeje ie dolgo potem ko se skonČa zadnje dejanje. Taka burka je "Moč uniforme". Igrana bo v S. S. Turn Hall. Več podrobnosti prihodnjič. Aktivnosti kluba št. 1 J* Se Ze Chlcago, lil. — Na seji odbora klu ba it. 1 je bil izdelan program, ki bo izvajan dhe 1. maja na klubovi prvomajski slavnosti v dvorani SNPJ. Vsebuje orkestralne in pevske točke, igro, govore in deklamacijo. Po programu bo plesna zabava. Vstopnina na to priredbo je S5c. JI v petek 28. marca ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. Priglasite se organizatorju Fr. Zajcu, ali tajniku Petru Bemiku ali kateremukoli članu, ki ga poznate, da vas predlaga. Med nami boste dobro doili In videli boste, da je nai klub organizacija, ki dela po «vojih najboljiih močeh na političnem in prosvetnem polju, medtem ko jo nasprotniki v svoji bres-močnosti blatijo.—P. O. V petek 28. marca zvečer bo po izČrpanem dnevnem redu seje kluba it. 1 predaval s. Anton Gardeti o položaju med premogarji, o sporih v U. M. W. in o izgledih za prerojenje unije kakor so jo rudarji imeli nekoč. Vstop na predavanje vsakemu prost. a "Vdova Roilinka" se imenuje komedija, ki jo vprizori klub it. l v nedeljo 80. marca popoldne v dvorani SNPJ. Kdor ljubi dobre komedije, naj pride na to predstavo. Vstopnina je 75c. Več podatkov je v oglasu na 5. strani. • Nekaj posebnega bo operetna pred. stava "Kovačev študent", ki jo bo imel klubov pevaki zbor "Sava" v nedeljo 27 .aprila v dvorani ČSPS. Razen te bo na sporedu več drugih pevskih kompozicij z moškim, ženskim in mešanim zborom ter solisti. e Komur je za sodelovanje v delavski organizaciji kakor je klub it. 1, naj se nam pridruži na prihodnji se- DRAMSKI ODSEK KLUBA ŠT. 1 J. S. Z. Zora Ropasova bo pela v Chicagu Koncertna pevka Zora Ropasova bo imela v Chicagu pod pokrovitelj, stvom zbora "Preieren" koncert v nedeljo 13. aprila v dvorani SNPJ. I Prične se ob 3. popoldne. Vstopnina je 50c v predprodaji in 75c pri bla-1 gajni. Vstopnice se dobe pri članih "Preiema" in prijateljih. Več o tem zanimivem koncertu prihodnjič. Odbor. BANOVČEVI KONCERTI Koncerti Svetozarja Banovca so aranžirani v sledečih naselbinah: Warren, O., v soboto 5 aprila Hsrminio Pa., v soboto 12. aprila. Clovoland, (Collinwood), O., v nedeljo, 20. aprila. Braddock, Pa., v soboto 10. naja v Slovenxkem domu. Chicago, III., v nedeljo, 18. maja, Orchestra Hall. Milwaukoo Wis., v nedeljo 26. maja. Calumet, Mich., v pondeljek 2. junija. Traunik, Mich., v soboto 7. junija. Ely, Minn., v nedeljo 15. junija. Duluth, Minn., v nedeljo 22. junija. Girard, O. v soboto 30. avgusta v Slovenskem domu. Cleveland O., v nedeljo 21. septembra v Slov. nar. domu. Kdor želi glede koncertov z Banov-cem koreepondirati. naj piše na naslov 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. CHICAGO, ILL. Koncert in piknik "Bleda" Conomaugh, Pa. — Cenjena društva v Johnstownu in okolici obveiča-mo, da priredi pevsko druitvo "Bled" v nedeljo 1. junija svoj letni koncert združen s piknikom na moderno urejenem Faith Grove. Tu imate udob. nosti kot malokje. Objavljamo o tej "Bledovi" priredbi sedaj zato, da bodo druge organizacije o nji pravočasno obveičene in ne bi na ta dan prirejale svojih piknikov. "Bled" se vam priporoča v naklonjenost—P. (Dalje prihodnjič.) WM. B. PUTZ Cicero's {"SKXm 1 Florist I OLDEST J Cvetlice in venci za vse slučaje. 5134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. mmmmmmmmmmmmmrntmmmmammmmmmlm i Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 6524 Goepodinje, zahtevajte v trgovinah kruh k naie pekarne. ...........fffwwjujj j $ .00 MLADENIČI- MOŽJE! Obleka po vaii meri. MI vam isdolamo obleko ali suknjo, da vam bo prlsto-jala kakor rokavica na roki. CISTA VOLNA SAMO— Naročite si obloko ali suknjo pri nas. Delo j a m Č e n o • John Močnik 6517 Si. CUir Avenue, CLEVELAND, O. 25 ......................♦♦♦ ;. < ► John Metelko, 0. D. Preiičemo oči in določimo očala 6417 St. CUir Are., CLEVELAND, O. »♦♦mm........... SLOVENCEM PRIPOROČAMO kavarno MERKUR 3551 W. 26th St., chicago, ill. (V bllilnl urada SNPJ In Prolotarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. " Vdova Rošlinka" Komedija v treh dejanjih SPISAL CVETKO GOLAR V NEDELJO POPOLDNE, 30. MARCA 1930 V DVORANI Č. S. P. S„ 1126 W. 18th ST. osebe VDOVA ROŠLINKA, bogata kmetica .................... An. Hribar MANICA, njena hči ........................................ Katarina Bernik TONČKA, Maničina prijateljica ....................... Katarina Bouk ROŽMANOV JANEZ, 24-leten fant................... Lo„i. Bonigor BALANTAČ, "večni romar," .......................... Frank Udovich JERNEJEC, kmet ..............................—.............. Johnnie Rak GAŠPER, kmet .................................................... P#t#r h9rnik TOMAŽIN kmet..........................._.....................Jobn „ujail BLAŽON, kmet ....................................................... Jo# c#rb<|ji TINČE, pastir pri Roilinki .............................. Vladimir Alesh Kraj: Mala podeželska vas na Goronjskom. Čas: "... takrat v starih dobrih časih . . ." Igro vodja: Louis Beniger. po igri ples in prosta zabava. igra integrity red peppers orkester. Vstopnina: 75c Pričetek ob 3. uri. prihodnja prireditev kluba Stev. 1 jsz: Konoert in opereta "Kovačev student" pevskega zbora "Sava" v nedeljo 27. aprila 1930. Izlet v Jugoslavijo dne 9. maja tega leta z ekspresnim parnikom OLYMPIC veščim spremljevalcem. Originalne cene brez kakih doklad. Najboljii prostori v vseh razredih so že sedaj zagotovljeni za nas. Nepozabite na VELIKONOČNI IZLET Največji parobrod na svetu MAJESTIC odpluje iz New Yorka dne 4. aprila z več skuienimi spremljevalci za potnike. Na morju samo 5 dni in pol. Rezervacije za ta prvi izlet in za izlete v juniju in juliju sprejema KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ANGELO CERKVE NIK: DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH Socialna povMt (Ponatis it knjlft "Cankarjeve družbe".) (Dalje.) Mislim pa, da bi bilo potrebno in pametno zaatavkati v jeseni, ko bi bila sezona na višku, ko bi bilo največ naročb in bi se morala tovarna striktno držati pogodbenih rokov. Sadje je dozorelo, čaka v tovarnah na konzerviranje ... čas hiti! Paradižniki se kuhajo, morajo se konzervirati! Potrpimo tedaj vsaj do septembra, prihranimo si do tedaj, kolikor je vsakomur največ mogoče odtrgati si od ust, potem pa udarimo! . Do tedaj pa mir! Ustvarimo si najprej fond! To je naša mu-nicija! Ni vojske brez municije! Vsi so vedeli, da ima Marta prav, a nekateri niso hoteli odnehati. Hoteli so na vsak način že zdaj zastavkati. Starejši delavci, ki so bojevali in dobojeva-li že marsikateri vroč boj in so bili večkrat premagani, nego zmagovalci, so skušali dopovedati najradikalnejšim, da ni vselej pametno, hoteti na vsak način prebiti z glavo zid! Saj je semtertja mogoče stopiti na cesto tudi skozi vrata ali pa vsaj skozi okno. Ce ni nobenega drugega izhoda? Jasno! Tedaj tudi skozi zid! Dokler pa imamo vrata in okno, vedno skozi vrata in okno! Po daljši debati so sklenili sprejeti krute pogoje, pozneje v jeseni pa napovedati tovarni boj, če bi jim upravni svet ne hotel zopet povišati umin. Delavstvo je proti temu sklepu mrmralo, a samo in proti volji organizacije ter delavskih zaupnikov se ni upalo udariti. — Bog ve, koliko prejemajo za svoje izdajalsko početje! Marta po navadi ni reagirala na takšna podtikanja, a bilo ji je težko, da so delavci svojim sodrugom, ki so bili baš tolikšni trpini, kolikor oni sarji, sodrugom, ki so jim zaupali vodstvo svoje stvari, tako krivično očitali nepoštenost. Razžalostilo jo'je, da so se natolcevanja, ki jih delavstvo tako rado graja pri gospodi, udomačila tudi med delavstvom samim. Vodstvu tovarne so doušniki mogli sporočiti le, da delavstvo ne bo stavkalo. Drugega ravnateljstvo ni moglo zvedeti. • Preko poletja so delavci delali z nejevoljo in kolikor je bilo neobhodno potrebno. Produkcija se je silno zmanjšala. Občutila se je tiha, nedogovorjena, neorganizirana, a vendar od neke višje podzavestne sile skupnosti diktirana pasivna rezistenca in večkrat celo sabotaža. Zelo pogostoma so se pokvar-jali stroji. Čisti dobiček tovarne je padel. . Ravnatelj in predsednik upravnega odbora sta si skočila v lase. — Čudno, čudno! Ravnatelj ste, strokovnjak, pa ne morete napraviti reda! — Mar sem jaz kriv, da se je rodil Marks? — Pojdite k vragu s tem človekom! Odpustite ga! Kakšno delo opravlja . . . Ravnatelj se je hudomušno nasmehnil . . . — Pokličimo Sošičevo; ta vam bo povedala, kje je Marks in kaj dela. Marta je prišla in obstala pred vrati. — Gospodična, je dejal ravnatelj, povejte gospodu predsedniku upravnega sveta, kje živi Marx, ki je napisal ... kaj že? —"Komunistični manifest", gospod ravnatelj. — Kaj ... ko ... ko ... ko .. . munistič-ni . . . Takšne delavce imate . . . trpite v naši tovarni . . . Ven ž njimi . . . Tega Marxa mi takoj odpustite, takoj! -—•Povejte, gospodična, kje živi ta nesrečni Marx! — Kje živi? Povsod! V glavah sitih in presitih kot strašilo, proti kateremu se borijo kakor Don Kihot, v srcih lačnih pa kot glasnik nove dobe, socialne enakosti! — Dovolj! Ven! Na, dieses Weib! Hörens mal! So a Weib! Unglaublich! Zakaj te ženske ne odpustite? — Delavski zaupnik je! _Tem bolje! Čemu rabimo zaupnike? — Zakon jih ščiti! _Herr Gott! Kakšen zakon! Ja ... kaj pa so delali naši poslanci, da so takšni zakoni zagledali beli dan? Ali smo zato votirali za razne volilne fonde toliko tako težko pri-garanih tisočakov? Poslanci so naši! Zakaj .. . kako si predrznejo . . . e jej . . . jej... was für Gesetze ... Da war's schon im lieben guten alten Oesterreich ganz anders ... ich sag' ja . . . Takšne ženske vendar ne bomo trpeli v obratu! — Ta je še najzmernejša, so pa drugi, ki glasno vpijejo, da bi nas vse trebalo obesiti na kandelabre! Gospod upravni svetnik je udaril z nogo ob tla: — Sakra . . . Sakra . . . Mene obesiti, pravite ? Mene ... Also, so weit sind wir schon... Ravnatelj se je čudil, kakšna goveda so nekateri upravni svetniki. Nikakor ni mogel pozabiti tistega govora v uredništvu ... Dr. Oven, znan strokovnjak in upravni svetnik veleindustrijskega in bančnega podjetja, nacionalni ekonom etc., etc. Možakar je glavnemu uredniku razkladal pomembnost svojega veličanstva: _Gospod urednik, ne motim se, če si dovolim pomisliti, da ste se nekoliko spozabili... Spozabili, to je prava beseda ! * Moj članek je ležal v vašem predalu najprej štiri dni in potem ste ga natisnili na Četrti strani! Ali veste, kdo sem jaz? Jaz sem dr. Oven, podpredsednik upravnega sveta . . tajnik združenih gospodarskih korporacij . . ., imetnik reda . . jaz sem strokovnjak po vsej Evropi znan ... Vi me očitno nočete poznati, gospod uredniki Gospod urednik, ki je vsak hip vedel, kako grenak je novinarski kruh, se je diskretno smehljal, na vse kriplje opravičeval in zatrjeval, da se v bodoče kaj podobnega sploh ne bo več pripetilo, da je bila zgolj tehnična razpredelitev lista kriva . . . — Sicer pa, gospod doktor, bodite prepričani, da vas vsi visoko cenimo ... Po jutrišnjem priobčimo vašo sliko v jahalnem kostumu . . . — Gospod urednik, zelo ljubeznivi ste, zelo ljubeznivi! Oprostite, če sem se nekoliko razburjal. V jahalnem kostumu, ali ne? — Seveda, seveda! Opravičeno ste se razburjali . . . — Takšni so vsi ti naši upravni svetniki, si je mislil ravnatelj. Saj ni naš podpredsednik nič pametnejši. Vedno me sprašuje, ne bodo li prišli boljševiki tudi k nam in kaj bodo vse razlastili. Koliko bo smel vsakdo imeti? Ce mu bodo pustili vsaj mlin ob Savi in majhno vilo v hribih. — Gospod predsednik, je dejal ravnatelj, saj se samo šalim. Le prestrašiti sem vas hotel ... Predsednik se je zasmejal. — Jasno, gospod ravnatelj, vi se samo šalite, saj sem si takoj mislil. — Stavkati nameravajo, gospod predsednik. — Stavkati? Vidite, tudi to možnost bi morali naši poslanci odpraviti! — Nič se ne bojte, bomo tudi brez poslancev odpravili! Jim bomo tako korenito vrat zavili, da jih bo za vselej minila volja napovedovati nam boj. — Ali jih bomo . . . Gospod predsednik je kar mencal z rokami. Vsak dan so prihajali kupi novih naročb in podjetje je moralo sprejeti nekoliko novih delavcev. Pri sprejemu novih delavcev so zelo previdno ravnali. O vsakem delavcu so se skrbno informirali. Najraje so sprejemali mlade kmečke fante. Izbira ni bila težka, ker so se ponujali mnogoštevilni delavci za vsako ceno. Med drugimi je prišel petdesetleten mož, oče petero dece, ves izgaran in izmozgan. — Žagar se pišete ? — Kje ste bili do zdaj? — V tovarni "Titanic". — Zakaj ste odšli? — Pravijo, da nimajo zame dela, pa sem delal pri njih trideset let; ko so drugi stavkali, sem jim vselej delal. Žrtvoval sem jim vse, zdaj pa sem moral na cesto. — Javite se jutri. Ravnatelj je pozval tovarno "Titanic". — Halo, tukaj "Jugokons", kdo tam? . . . Klanjam se, gospod ravnatelj. Da .. . da ... samo kratko informacijo. Danes se je javil pri meni neki Žagar .. . Res je? Trideset let je delal? Pogostoma bolehal? Izostajal? Menite, da je simuliral ? Simuliral torej ? ! Majhna produktivna sila . . . seveda, seveda! Jasno! Najlepša hvala, gospod ravnatelj! — Gospod Janša, povejte jutri Žagarju, da za zdaj ne rabimo nobenega delavca več. Sredi septembra se je zglasila pri ravnatelju delavska deputacija in je zahtevala, naj se delavcem povišajo mezde, da bodo urnine dosegle višino umin, ki so jih prejemali delavci pred 1. majem. v . Ravnatelj je bil zelo ljubezniv in je velel delavcem, naj sedejo ter jim ponudil cigarete. — Vaše zahteve so razumljive, vendar pa nam bo spričo težkih gospodarskih razmer skoraj nemogoče ugoditi jim. V tej gospodarski krizi moramo vsi vsaj nekaj žrtvovati! Nekaj mi, nekaj vi! — Gospod ravnatelj, je spregovorila Marta, ne razumemo vas. Ali se ne zavedate, da so v tovarni delavke, ki prejemajo po 250 do 300 dinarjev na mesec? Ali veste, kaj to pomeni? Račun ni Bog ve, kako zamotan. Čisti dobiček, ki ga producirá vsak posamezen delavec na dan, znaša okrog 150 dinarjev... —Ne znate računati, kje ste pobrali te številke? -a- Kje? V vaši bilanci, ki se mi niti ne zdi dočista verodostojna, ker mora biti vaš zaslužek znatno večji. Računajte sami in prišli boste do istega rezultata. Da nadaljujem: Od tega, samo s plačo delavca obremenjenega, dobička plačate posameznemu delavcu po 10 do največ 30 dinarjev na dan, če dela deset ur. To pomeni, da mu vrnete eno pet-najstino ali v najboljšem primeru eno petino energij ali delovne sile, ki jo je vložil v delo. Ce bi ta zadeva imela nekoliko bolj vsakdanje obličje, bi se to imenovalo: tatvina! Kako imenujemo žentlmana, ki v gozdu napade človeka, iffiTstopi z nogo na vrat, mu naperi cev samokresa na čelo ter mu s smehljajočim o-brazom pravi: — Ne, nikakor! Ne silim te! Ce hočeš dati denar, daj, če nočeš, te bom ustrelil! Moj Bog ,ali ni vseeno, če umreš danes ali jutri? (Dalje prihodnjič.) RESNIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZABAVO J. JERIC DOBIL OD VEZO IN POKORO Vse je povzročila tista ura, tisti likof, ki ga je dal dnevnik Janeza Jeriča po radio. "Naša mila materina beseda se bu ču-la do Atlantika vsa slovenska'srca bodo jokala ginjenja" — je pisal gospod urednik Jerič in narod se je udobno usedel v naslonjač ter čakal likofa in se ob enem pripravljal, da bo plakal ginjenja, kajti naš je pač tak narod, da mora samo plakati, zato nam kapajo solze ginjenega navdušenja ko hitro začujemo "Tam za turškim gričem" in pa "Ali me boš kaj rada imela." Ljudje, ki so odločali kaj in kako naj bo z likofom na radio, so sklenili, da ga bodo točili na postaji WCFL, ki je posest Ci-kaške delavske federacije. U-stanovile so jo unije sebi v agitacijo in proti tistim, ki wo za odprto delavnico. V to zadnjo kategorijo spada tudi dnevnik očetov frančiškanov in drugih gospodov, ki so posestniki nje- V pondeljek, oziroma že v nedeljo po programu, se je usedel redaktor Jerič k mizi, in zamrmral: "Ali vas bom!" Napisal je tri dolge članke pod dolgim naslovom in podnaslovom. Odgovarjati in pojasniti bi moral, čemu je lagal u-pravi radio postaje WCFL, in kakšnih trikov se je poslužil, da jo je prevaral ter oglašal svoj neunijski list na unijski postaji. Ne, tega Janez Jerič ne bi zmogel — pač pa je naštel tisoč in en pregrešek, ki so ga zakrivili na 26. in Lawndale, ali ki ga morda šele bodo zakrivili. Hvali se, da ima "Am. SI." dva u-rednika, medtem ko je resnica ta, da nima niti enega. Piše že, piše, in napisal je tudi tole: "... Par let nazaj, ko je kriza z vso krutostjo pritiskala nad slovenske premogarje po Ameriki, ko so slovenske družine preživljale najhujše dneve preganjanja od strani kapitalističnega nasilja, ko so breiusmilje. ni kapitalisti izganjali premogarske družine iz lastnih domovanj po Pen v tem trpela. Bile so to prošnje iz- takega kar res ni, ampak je la- «ovih delnic. Vzlic temu, da1 Sí'""¡/¿j1\dru«°d k° ,vka vl- . * .. . |da,a toliko časa, ko je bila potreba niso nič navdušeni za unijo, m najhujša, ko so prihajale prošnje da da se je V svojem podvzetju bi ®e jih kamenje usmililo bile so to absolutno branijo, SO se name-1 prožnje nedolžne slovenske dece, ki je nili oddati svoj likof v reklamo svojemu listu s postaje čikaških delavskih unij. Okrog cerkvice sv. Štefana je nekaj ljudi, katerim se to nevredno početje z likofom ni do-padlo, pa so se pritožili kamor treba, četudi hodijo k maši skoro vsako nedeljo. In tako so na tisti postaji vpraševali what's what. Dobili so še informacije od ljudi, ki so za delavsko organizacijo že kaj storili, in "Amerikanski Slovenec" je dobil obvestilo, da z likofom ne bo nič, kajti unijski delavci v Chicagu so zgradili to postajo za unijsko agitacijo, ne pa za oglašanje listov, ki so glasniki odprte delavnice. Veliko je bila nereda in jeze ter celo pridušanja v uradu pobožnega lista. Se par dni do likofa, smola prekvata, program ves aranžiran, anoncer Rev. Ambrožič se je naučil svojih stavkov že skoro na pamet —pa taka blamaža. — Blama-že ne bo, so iztuhtali ter ustanovili "Slovensko radio družbo", ki je čisto nepolitična, čisto nepristranska in čisto nestrankarska^ kakor npr. inkor-porirana stranka v hotelu na Lawndale. Potem pa v tek k upravi postaje, da se ji pojasni: "Ker je osobje "Am. SI." vsled kampanje za pridobivanje novih naročnikov silno zaposljeno, je odstopilo od svojega programa na radio, ki ga je prevzela nova družba z imenom 'Slovenian Broadcasters'. Mi nismo z njo v nobeni zvezi." • Ali je vse to res, kar pravite? I Seveda, mar ne vidite, da smo katoličani, ki se bojimo laži kakor pekla? Verjamemo, že verjamemo, a še bolj bomo verjeli, če nam dokažete, da so tudi drugi slovenski listi v Chicagu z novo broadcasting družbo. Dobro. In poslan je bil naokrog neki zastopnik "Am. SI.", ki je pravil, da je družba nevtralna, nepolitična stvar vseh Slovencev v Chicagu. Ko je obiske izvršil, je sporočil: Yes, vsi so z nami. 1 Tako je bil rešen program, in v uri od ajan j a likofa se je anoncer Rev. Ambrožič debelo lagal, da ga je 'Am. SI.' opustil radi prezaposlenosti svojih ljudi, dasi je bil natančno tak kakor če bi ga oddali pod imenom svojega lista. Snedli so tudi obljubo ,da ne bodo oglašali svojega dnevnika. Drugo jutro pred mašo je šel Rev. Ambrožič k izpovedi in povedal, da se je lagal v interesu dobre katoliške stvari. Dobil je odvezo in nato je imel mašo. možganih slovenskih delavskih mater v tej deželi, ki to prosile, prosile in prosile. Kako je tedaj list Amer. Slovenec slepomišil? Ali ni prvi izmed vseh listov dvignil glas in apel na slovenska srca za pomoč?. In kaj so storili tisti ljudje na 26. cesti in na Lawnadle, ki že toliko let bobnajo v svet o svojem naprednjaitvu o svoji veliki naklonje. nosti do delavcev in da so oni edini Mojzesi, ki bodo privedHi delavsko rajo iz doline gorja in solza na goro odrešitve in boljšega življenja? Pravimo, kaj so storili?!! Ali si slovenski delavec že pozabil? Si ti slovenska mati, ki si bila tedaj v taki bedi in mizeriji, že pozabila, kaj so na 26. cesti in Lawndale rekli na vaše prošnje? Tedaj so molčali! Molčali so, kakor nezvesti mornar, ki se reši v čoln in skrije zaloge živeža, a okrog njega umirajo od lakote tovariši, a ta jim ne da niti drobtinice. Ali ni bilo res tako? Ali pretiravamo? In danes, hm, jih ne vidite kako zopet čvekajo, kaki delavski prijatelji so? Slovenski delavec ki si vse to-le p reč i tal! Ničesar se od tebe ne zahteva, ampak samo to: s svojim zdravim razumom premisli in preštudi. raj, če je to, kar zadnja leta uganjajo slovenski socialisti, pošteno? Ko boš prišel do zaključka, do poštenega zaključka, potem se pa vprašaj, kaj je slepomišenje in kdo med slovenskimi delavci v Ameriki res slepomiši." Tako je socialiste srečno razkrinkal, prošlo nedeljo pa je bil v spovednici in je pravil duhovnemu očetu, da je napisal tri članke, v katerih je veliko gal za dobro katoliško stvar. Za pokoro mu je naročil sv», ti spovednik, da naj še piše ta-ke članke za dobro katoliško stvar. Zvečer so se v družbi pogovarjali in eden gospodov je rekel Jeriču : "Tisto o pomoči stavkujočim premogarjem si pa vseeno malo preveč pretiraval. Saj veš, da smo mi dali prav malo v primeri, kolikor so delali za pomoč premogarjem socialisti." "Ah, kaj bi tisto! Ljudje so to že pozabili, pa bodo mnogi, posebno naši, res mislili, da smo jim mi pomagali," je odvrnil Jerič . "Dobro si se naučil tistih besed o 'brezusmiljenih kapitalistih', o nedolžni deci, slovenskih delavskih materah itd., ha- ha-ha-----", se je smejal drugi gospod. "Ah, ljudem se to dopade, bolj vleče, saj veste," se je o-pravičeval Jerič. Pomenek je tekel še dolgo in pozno zvečer so se gospodje vsi židane volje razšli, ker so tako sijajno ugnali in razkrinkali socialiste na 26. in Lawndale, ki so molčali ko grob, namesto da bi kaj storili v pomoč premogarjev, ki so prosili, da se bi jih kamen usmilil. K. T. V- NASA JUBILEJNA IN PRVOMAJSKA ŠTEVILKA "PROLETAREC" :zide ob praznovanju svoje petindvajsetletni«* v zelo povečanem obsegu na boljšem papirju z bogato vsebino in ilustracijami. To bo ob enem tudi prvomajska izdaja. Vsi sotrudniki so vabljeni na sodelovanje Svoje spise naj pošljejo uredništvu najpozneje do konca marca. Opisi iz zgodovine tega lista, sličice o agitaciji zanj in opisi o našem gibanju imajo prednost. J. S. Z. slavi letos dvajsetletnico, od kar je. bila ustanovljena v obliki federacije. To bo ob enem tudi njena slavnostna številka. J. S. Z. in "Proletarec" sta neločljiva. Angleški del slavnostne številke bo obsegal osem strani. Na sodelovanje so povabljeni župan Hoan, župan Stump v Readingu, tajnik soc. stranke Senior, James H. Maurer, Morris Hilkjuit in drugi. Naši sodrugi v starem kraju bodo v jubilejni številki "Proletarca" častno zastopani. Cene so sledeče: Pouneien izvod......$ .15 - 10 ¡svodov ........ 14() 25 izvodot ........ 3 50 50 ¡svodov ........ 6.90 100 ¡svodov ........ 12.80 250 ¡svodov ........ 32.OO 500 ¡svodov ........ 50.00 1000 ¡svodov ........ 95.00 ZA STARI KRAJ POSAMEZEN IZVOD 20c Potrudite se, da bo jubilejna-prvomajska številka "Proletarca" izšla v mnogo tisoč izvodih. Njen obseg odvisi od števila naročil ter oglasov. Apeliramo na vas, da nam naklonite čimveč sodelo-vanja, da bo uspeh toliko večji ¡«I A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of r Jugoslav Federation, S. P. flrsl rta rrr r,- OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1176 Publishad W—kly «t 363» W. 26th St. CHICAGO, ILL. MARCH 27th, 1930 TeUphonoi Rocitwll 2SS4. VOL. XXV. A NEW WORLD Harvard will have a new feather in its cap if the discovery of a new planet by astronomers at its Flagstaff, Arizona, observatory proves to be authentic. A new feather was needed by Harvard. Considering the race discrimination in dormitory and the record of its president in the Sacco-Vanzetti case, some of us were of the opinion that it had not caught up with this world of ours, to say nothing of new worlds. There is another new world now being discovered which Harvard has not yet seen, but which farther-sighted observers have. It is a new social world. It will be warless, and it will substitute co-operation for competition. It's much more important than the new trans-Neptunian planet, interesting as the latter is.—Milwaukee Leader. EXPLOITING THE MISERY OF UNEMPLOYED The demonstrations of unemployed which took place Thursday, March 6, in New York and in other cities, under the leadership of the Communist Party, have proved that anybody could exploit unemployment to advantage. The Communist Party has exploited unemployment for purpose of propaganda and publicity. The Progressive group of Senators have exploited the problem of unemployment for whatever is was worth to them politically. Even the apostles of prosperity who had been denying the existence of any unemployment worthy of attention as long as they though they could get away with it, have now found a way of making the most of unemployment. That inexhaustible humorist of the federal government who acts the role of Secretary of Labor has come forth with this: there . really are some three million unemployed workers or even more, but their number would have been double had it not been for the beneficent influence of the fact that Mr. Herbert Hoover is President of the United States. He does not say why this is so, but he presumably takes it for granted that everybody understands what he means. Unfortunately but few understand that the lambasting Secretary of Labor means nothing but cheap .politics at the expense of millions of starving men, women, and children.—Advance. CHARITY IS AN INCIDENT OF CAPITALISM As we have said' before, old age pensions are to be compared with the care of children, except that they are at the other end of the scale. Neither of them are charity. The child draws upon what he will eventually »earn. The aged person draws upon what he did earn during his prime. Charity is a feature of capitalism. There will not be any charity under Socialism, because there will be social justice and no one will need charity. But there will be old age .pensions, and they will be larger than they are now. The better conditions which will exist under Socialism, the avoidance of the nerve-racking sort of life that capitalism necessitates, and the universal preventive medical service, will undoubtedly lengthen life. Some say it is possible that men and women will be in their prime when they are a hundred years old. But, unless, science succeeds in abolishing death altogether, they will, some time or other, get to old to work much. They will therefore need old age pensions. These pensions will not be charity then— and they'are not charity now. To be sure, Socialism will make it possible for all to save enough for old age—but why should they bother about that? It will be better to have part of their earnings paid to them in the proper installments in their later years. At least, that's what an insurance salesman told us — or was it 18 insurance salesmen? Only they didn't want the public to do it.—The Milwaukee Leader. PIONEERS Why is it that most of the good work in literature springs from the ranks of Socialism ? Because Socialists are fired by a living and growing ideal, and because they are conscious of and responsive to the cosmic currents of progress flowing through them, making them the heralds of the next step in social development and active pioneers of a new and happier civilization.—The Labor World. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich Radio cry baby who music about life being a play a part. speaks piece to soft stage on which we all Westmoreland County News March 16th a general membership meeting of the Westmoreland County local was held at Greensburg. Many new comrades and old timers were present and we were very pleased Interesting speeches were given by H. K. Churns, councilman of Greensburg, Anton Zornik, of Herminie, Pa. Chas. Cunningham, H. Hufnagel, H. Echard, and S. H. Wilson. The time was well spent as it was pleasant to hear these comrades speak. For the general election, the Socialist Party have a full ticket of which A. W. Zornik Jr., a Slovene youth and student of Carnegie Tech was rxjminated for State Senator. He attends our meetings quite frequently. What is needed in our County is more of the younger element who will become active in the party and those who will to carry on the struggle of Socialism. I especially urge the youth of this vicinity to attend at least one of our meetings which are held on the third Sunday of each month at 2.30 in Columbia hall, on Otterman St. I've asked a certain young group to attend a Socialist meeting andl their reply was: "We have too many other places to go." As long as people have this attitude there will be masters and slaves. On April 2nd Miss Jessie Stephens, a representative of the British Labor Party will lecture at the Odd Fellows hall on Otterman St. All comrades and sympathizers of the Socialist Party in Westmoreland County are urged to bring their friends to hear Miss. Stephens on this occasion. A permit and protection has been secured from the Mayor of Greensburg for that evening. The admission is free. THE WIDOW ROSLINKA with news that something dreadful has happened to her. Upon his return he finds her in bed a very «ick woman and suggests the many remedies-for her ailments. Put it's useless and Roslinka says he alone can do her good. As the situation j becomes more difficult for Janes he makes a get-away and she is left alone. Blazon and Tomasin from a nearby village hear of this Roslinka and pay her a visit early one morning. Both want to marry her and commence to fight for this right. After Roslinka explains what she wants to wear and what kind of s ring she expects they both chance their mind. Balantach, who has promised Roslinka that she is the only woman who will marry Janez or "his name is not Balantach brings the news that Janez is on his way with Gaiper and Jemejc to ask for her hand. Here's where Gaftper and Jernejc get the thrill telling her that it's her daughter Manica, that he wants and not her. The play is very amusing. You will laugh from the begining the the end. Tickets can be secured from any member of the cast and branch at 75c. After the play. Integrity's Red Peppers will furnish music for dsnc. ing. — J. Rak. "Socialism makes war upon a system ,not upon a class". Keir Hardie. All the prayers of the Pope and his millions will not prevent Russia from closing its churches and spreading propaganda against religion. The world, tliat portion of it that is religious, is crying war on Russia, while the rest of them are admiring the steps undertaken by the Soviets The Russians, as well as the rest of the working class thruout tho world, needs schools rather than churches to teach them how to make a better living for the future rather than to revere idolotry of which they know nothing. And big business is right behind the Pope. But the world needs Russia's business. It is doubtful that they would attack her. • • • Friday night is meeting night for members of Club No. 1 J. S. F., at the SNPJ. Hall. Anton Garden will lecture on the Prospects of the reorganized United Mine Workers Union of America. Mr. Garden attended their convention in Spring, field so he should be well versed to express the sentiment of the insurgent coal diggers. • • • If the weather shall be right we expect a big attendance this coming Sunday March 30 for our play. We are told that it is full of fun and laughter by the cast, and should prove to be popular with the folks. To make the crowd complete our readers should be there. Admission is 75 cents. C. S. P. S. Hall at 1126 W .18th St. is the place. « • • A full attendance was on hand last Sunday afternoon at the Cook County Socialist membership meeting. The state ticket was prepared and ways and means were discussed to raise sufficient money to carry on the work of the county. — Morris Hillquit, the brainy chairman of the N. E. C. spoke before a fair audience Wednesday and the comrades lunched with him Tuesday. • • • Club No. 1 J. S. F. will hold its annual May First Festivities at the S. N. P. J. Hall. A full program has been arranged and the attendance of the past celebrations is askedl — On Sunday, April 27th Sava will fender its spring concert. An unusual array of music has been compiled for this occassion. At present indications point to the best concert Sava has ever held. • • • In New York City the Socialists united with the Union officials to aid unemployment They will seek to check the evil that has played havoc all over the U. S. with the workers. One of their main problems will be to demand public construction to begin at once. Another shall be to force the inactive public officials out in the open and eventually out altogether. The 585 representatives also ' urged more employment agencies and care stations. • • • t The Bureau of the Labor and Socialist International and the Executives of the International of Trade Unions urges the workers thruout the world to demand disarmament. If labor only would it could force the reduction. But labor isn't capable yet so the high hatted gentlemen have met for the past two months to try their hand at reAicing navies. All we have heard to date, has been a few quarrels, many socials and the like. • • • • The drys have so little argument and authentic facts for the Volstead law that they only cry that the law is not being enforced. They gladly take the credit for the prosperous America, but decline to know anything about the ten million out of work. They gladly take credit for the great abundance of income tax returns in spite of the cut in rates but fail to note the millions starving. The Literary Digest is canvassing the citizens on this question and to date the vote is about 3 to 1 against prohibition. It will be mighty hard to beat these fanatics, because they have their bird in their hand; they have helped to build great powerful, wealthy bootleggers, who pull strings to have their congressmen vote dry and drink wet • • • This country's biggest gangster was recently released from the Philadelphia prison where he had served a year for gun toting. He is a Chicagoan and naturally came back here after his release. For two days the police could not find his whereabouts. He was supposed to be everywhere but in Chicago. He finally responded by meeting the big police heads to tell them that he wanted to be left alone, that he has done nothing but sold beer and whisky to those who wanted it and who paid good money for it He specifically said that his dealings were with big men, so he was left free. His First Name •who ^limmy," teacher asked, discovered America?" "Ohio," Jimmy piped. "No, Jimmy," said the teacher; "Columbus discovered America." "Yes, ma'am" said Jimmy, "Columbus was his first name." i Byrd's Escape From the Ice Pack Has Nothing op Us! J Sunday March 30th at C. S. P. S. hall on 18th and May Sts. at 3 P. M. the dramatic Division of branch No. 1 JSF. will present "Vdova Roslinka" a comedy in 3 acts. In this play the audience will se a widow, Roslin. ka, very anxious to know who is Calling on her young daughter beneath her window at night. Balantach, an old wanderer and one who can pick suitors for rich batchlors and widows with young men and women informs her that she should marry again; that he has a sweetheart for her. Roslinka becomes interested and Balantfcch explains that it's Janez Rozman whom she should marry. Janez is invited into the house and is shown great hospitality. Roslinka at once falls in love with him. He however pays no attention to this as his one main thought is Manica, her daughter. Roslinka finally makes an appointment with him for the next day, but he does hot show up. Instead you will see him dancing, talking and laughing with Manica and Toncka at Roslinka's home. When the later returns and sees the situation, she becomes very jealous and angry. While Manica is ordered to do her daily chores, Janez leaves and Roslinka wonders how to get him to return. Quickly Balantach is sent after him THE SOCIALIST PARTY AT WORK Max Winter's Tour Word has just been received that Max Winter, former mayor of Vienna and now editor of the Arbeiter-Zeitung, will spend the first two weeks of August in his country. Winter has done magnificent work among the children in building up folk schjoh before there were any public schools. Sir.cc the Revolution he has built the children's organization, "Rote Fahlken". His visit will assist the drive the party is planning among recent German immigrants, many of whom were members of the German and Austrian socialist parties but have not become connected with the movement in this country. Branches wanting to hear a lecture by Comrade Winter, who speaks only in German should communicate with the national office. Illinois ' Tfhe Jessie Stephen tour of a week in the coal fields of southern Illinois was much more successful than the one she made four years ago. A much better attendance was noticeable and more literature was sold. Maryland State secretary Neistadt notifies the national office that Maryland is starting to do its share of the drive for 30,000 new members in 1930. Already the increi is shown in stamp sales. Michigan Norman Thomas spoke over WJR in Detroit in answer to a Catholic priest who has been making vile attacks on Socialism. Results are already reported by Axel Londal, new state secretary, who has received subs for party papers and requests for literature. Morris Hillquit spoke to a large crowd at the Hotel Wolverine Sunday the 16th, and to the student Round Table at the University of Michigan, Ann Arbor, the next day. New York The socialists hsve taken the lead in organizeing the Emergency committee on Unemployment which includes already the I. L. G. W. U., A. C. W. A., Paint. ere, Workmen's circle, Fur Worker's, Millinery Worker's, and the United Hebrew trades. More than 1,000 delegates attended the initial conference called by the committee, March 19. They represented almost all the unions in the city. The purpose of the committee is to gather and disseminate authentic data and organize public opinion to force adequate relief measures. Ohio The Cleveland Yipsels are gaining members and increasing their activities greatly. They have just organized a Young Socialists chorus, and an economics class will be started the 21st April will be devoted to a membership drive and special activities. Party Protests Alien Registration Bill Opposition to all three bills for the "voluntary" or compulsory registration of aliens now pending before congress is expressed by the Socialist Party in a statement issued by Clarence Senior executive secretary. THE THIRD DEGREE From a survey of cases taken on appeal to high courts in twenty-nine states, including Illinois, and in five federal districts, the Harvard Law Review concludes that the so-called third degree to force confessions from prisoners is used as a matter of course by police in most parts of the country. The journal points out that the practice, which some times takes the form of serious brutality contributes nothing toward repression of lawlessness. Indeed, it is worse than futile. In England, often cited as affording an example of remarkable success in the suppression of crime through effective police service, not a single instance of the use of third-degree methods was found in court records for twenty years. Evidence procured by threats and force, if not discarded by the prosecution or excluded by the trial court, commonly results on appeal in reversal of convictions. Prisoners so mishandled in practically all cases are only suspect ,not proved guilty of the offenses charged. Sometimes they not only are wrongfully accused but are persons of good character. "The use of the third degree in many of its forms is a crime at common law", says the Harvard Law Review. Since the practice does not serve the ends of justice, but is in itself a violation of law and of human rights, it should not be tolerated in any circumstances. An investigation of lawless methods of law enforcement has been undertaken by a subcommittee of the federal law enforcement commission. It is to be hoped that the findings when made public will bring about abolition of that brutal and stupid institution, the third degree.—The Chicago Daily News. POETIC JUSTICE Public schools, colleges and universities are becoming increasingly interested in municipal ownership of utilities and public ownership of water sites and electric power. This is shown by the inquiries they make, the debates they stage and the lecturers th^y welcome. This would have come to pass in the natural course of events but if it is partly repercussion from the infamous activities of the private power people in attempting to poison the school books and secretly hire profesors to become private-power propagandists, it is poetic justice. In other countries, the students snd the professors are often at the forefront of social progress. They have been backward in this country. We are pleased with such signs as we discover indicating that they are becoming more progressive and aggressive. Luč resnice na napačna in zaved- \ f # ljiva ugotovila v zadnjem ■r- ■<■ ( S oglaševanju cigaret KAR KAK DRUGI IZDELEVALEC izvoli reči o svojih cigaretah, ni naša stvar. Celo če se mu zdi potrebno napačno tolmačiti svoj izdelek ter pustiti napačne nazore glede njega, je še vedno njegova stvar, ne naša. če pa gre v svojem oglaševanju preko svojega produkta ter podaja napačna ugotovila ali » zapušča zavedljive vtise glede drugih cigaret— potem je čas, da se pove resnico. Pred kratkim se je neki izdelovalec cigaret poslužil sledečih ugotovil v svojih oglasih: 'Poseben tajen grelni proces odstranja iz (• škodljive draži ji vce in gnitje, ki je navzoče v cigaretah, delanih po starem načinu, kar povzroča zapeko in kašljanje. m "Ne vpraša se, kako dosti ali kako malo plačate za cigarete, vi zamorete izbirati samo med dvema glavnima razredoma in ne več kot dvema. V enem razredu je na bilijone cigaret izdelanih po starem načinu, v drugem razredu imate pa (-) praženo cigareto, produkt moderne znanosti, iz katere so bili odstranjeni vsi škodljivci potom posebnega tajnega procesa, ki je opisan v geslu it's Toasted'." IT O SO SE TA UGOTOVILA prvič pojavila, smo domnevali, da so slučajen dogodek v izdelovalčevem oglaševanju ter da nimajo nameravane in premišljene politike. Po par takih ugotovilih je opustil to obliko oglaševanja. Nadaljna ugotovila, ki se jih je poslužil v oglaševanju so pa vzbudila pozornost zvezne trgovske komisije glede njihove resničnosti. Posledica tega je bila, da mu je zvezna trgovska komisija naročila, naj preneha uporabljati v svojem oglaševanju napačna pričevanja nekadilcev, češ, da ostanejo vitki, ako kade njegovo vrsto cigaret. Nadalje mu je bilo naročeno, naj se preneha posluževati napačnih ugotovil, posebno pa dokazov, da lahko ostanejo vitki vsi, ki kade to vrsto cigaret. Nato se je zopet začel . j posluževati zgoraj navedenih oziroma podobnih ugotovil. SE LJUBI KAKEMU IZDELOVALCU ^^ izjaviti, da vsebuje tobak, ki se ga poslužuje, "škodljive dražljivce in gnile snovi, ki so škodljive grlu" ter potem pravi, da so te stvari odstranjene potom procesa gretja, je to njegova stvar, če pa skuša ustvariti dojem, da se pri izdelovanju cigaret v splošnem poslužujejo takega tobaka kot ga opisuje, nasprotujemo temu poskušenemu napadu na industrijo. Mi se nismo pri naših cigaretah nikdar posluževali takega tobaka, ki bi ga lahko opisali, da vsebuje "škodljive dražljivce in gnitje" in se nam zdi, da se ga tudi drugi izdelovalci ne poslužujejo. % Če hoče izdelovalec oglaševati proces gretja, ki ga imenuje praženje, ali karkoli že, ima vso pravico za to. Toda če dela kaj takega, skuša ustvariti dojem, da je on edini izdelovalec cigaret, ki preparira tobak z vročino, je zopet treba povedati resnico. /^VBJAVLJANJE napačnih ugotovil ni večje Potvarjanje resnice kot ustvarili nazi-ranje, da je segrevanje tobaka izključen prc??s kakega posameznega izdelovalca. Dejstvo je, da je segrevanje v izdelovanju tobaka najbolj običajno in da je to spJošnD uveljavljena metoda v industriji. To je že djlgo temeljni običaj. Segrevanja se poslužujemo v njega najbolj modernih in znanstvenih načinih, tako v popravljanju in izdelovanju milega, izr žitega, zrelega tobaka, ki donaša naravgo dotroto v CAMELS. Prva CAMEL cigareta, ki je bila kdaj napravljena, je bila napravljena potom procesa segrevanja. Vsaka izmed bilijonov CAMELS je bila napravljena potom segrevanja. Mi se zanesemo na vročino do meja njenih možnosti, da napravimo naš dober tobak boljši. Ta pa r.e more poboljšati slabega tobaka. TJA NAJ IZDELOVALEC, ki hoče kaj govo-A riti v javnosti, dodene pripravo k svojim strojem za segrevanje, s pomočjo katere bo vlo-vil, kondenziral in spravil v steklenice pare, ki se pri tem nabirajo, ima to na izboljšanje tobaka baš tak vpliv, kot če bi ujeli in spravili v steklenice pare, prihajajoče iz vašega lonca za čaj ter hoteli s tem izboljšati čaj v loncu. , » Naša vrsta, CAMEL, neprestano raste, navzlic temu se nam pa zdi vredno popraviti ta dale-kosežna napačna ugotovila ali dojme glede ciga-retne industrije. _ . • * R. J. Reynolds Tobacco Company Izdelovalci CAMEL cigaret 9 m • • ' ' »» * i ______________4, • ■ ■ r ■ -■-.......T-------- » ' -----ta— . ...