PoJftnuia /afaćcz/ia u pcćots/sir.
Glasilo Obi. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik Vili.	V Ljubljani, dne 21. januarja 1928.	3. številka.
4. Iz ekonomskih in praktičnih razlogov.
V ekonomskem pogledu prihajajo v poštev: energija in kapaciteta delovnih in vodilnih moči, materialna sredstva in čas. Štedljivost v teh pogledih je zlasti v naši organizaciji nad vse potrebna, ker je znano, da nam primanjkuje ddlavoljnih, veščih, sposobnih in požrtvovalnih delavcev in organizatorjev in ker morajo moči, ki so danes na razpolago organizaciji, potratiti velik del svojih energij in svojega časa samo za administrativne posle, ki jih zahteva današnje razkosano stanje naših organizacij, če hočejo uspevati. To je po našem mnenju nepotrebno, ker bi imela enotna in skupna organizacija za posledico tudi poenostavljenje notranje administracije. V zvezi s tem bi se zmanjšali tudi denarni izdatki. Neekonomičen je današnji sestav naše organizacije, ki zahteva v centrali, tu v Ljubljani, kar tri odbore, tri predsednike, tri tajnike, tri blagajnike, troje ostalih funkcijonarjev, trojno administracijo, troje pisarn, troje inventarnih garnitur ter s tem trojne izdatke. Dvakrat neekonomično je to, ko nam primanjkuje sposobnih in požrtvovalnih ljudi za toliko različnih funktij in ko tudi materialnih sredstev nimamo v izobilju. 'Neekonomično je, da se troje avtonomnih juridičnih oseb ukvarja z istimi stvarmi, da trije odbori tratijo umske in fizične sile in čas s sejami v treh instancah za eno in isto stvar, da se vodi trojno knjigovodstvo, trojni zapisniki in arhivi. In naposled tak organizačni sestav zbirokratizira tudi vso administracijo ter dlela poslovanje organizacije okorno, nesmotreno, neekonomično in neekspeditivno.
Ta nepraktični organizačni sistem ima za posledico tudi to, da ni mogoče pravilno razdeliti delokroga in kompetence vseh njenih mštanc. Dogaja se često, da se delovanje teh instanc med seboj križa in pobija, da v važnih vprašanjih ni pravega skupnega kontakta, ni skupne taktike, često niti skladnosti v naziranjih in principih, ker je današnji sestav organizacije v vsakem pogledu prerahel in ker delovanje njenih instanc zaradi neodrejenosti kompetence pogreša stvarne in formalne kontinuitete. Zlasti pogrešno in kvarno je, kar se neredkokrat dogaja, da katera izmed teh instanc započne kako važno in načelno akcijo, ne da bi vedela za to vrhovna instanca naše organizacije, OPO, kaj šele druge njene instance.
5. Zmešnjava ene organizacije in treh društev.
Današnji sestav naše organizacije je formalno pogrešen in nesmotren, hkrati pa nejasen in zapleten. Res je sicer, da je današnje stanje prehodnega značaja, da je ta oblika predzadnja etapa v razvoju naše organizacije. Res je tudi, da ta oblika ni bila v našem načrtu in dla smo bili po sili razmer v to primorani. Vendar pa mora biti vsakomur jasno, da to stanje ne sme in ne more trajati naprej.
Po našem lanskem zamisleku naj bi bi* la obstojala skupna organizacija, današnja naša OPO, kot integralni del vsesplošne or* ganizacijc ptt. uslužbencev v naši državi, našega Saveza, obstoječega iz dveh sicer avtonomnih ali vendarle podrejenih sestav*
nih delov, iz uradniške in neuradniške sekcije. Toda namesto tega nam je bila vsiljena današnja oblika, po kateri imamo ptt. na* meščenci v Sloveniji pravno*formalno tri avtonomne, popolnoma samostojne in med* sebojno neodvisne organizacije. Eno za uradnike, to je »Društvo ptt. uradnikov«, dru* go za zvaničnikc in služitelje, to je »Osrcd* nje društvo nižjih pb. uslužbencev« in tret* jo skupno organizacijo za uradnike in ne* uradnike, t. j. »Oblastno organizacijo ptt. uslužbencev«. Vsaka izmed teh treh ima po svojih pravilih lastno avtonomijo in direkt* no članstvo. Sklep zadnjega občnega zbora OPO je sicer vezal svoje članstvo na pogoj, da mora biti vsak član OPO še poprej član enega izmed teh dveh društev, vendar pa nastopa ptt. osebje v Sloveniji v treh orga* nizacijah, tako napram politični, kakor na-pram oblasti naše stroke, pa tudi napram drugim organizacijam. Ta čudni trojni ne^ stvor (Sveta Trojica pa en sam Bog. — Opomba urednika) sc zlasti neugodno obču* ti v občevanju z drugimi organizacijami, zlasti z Zvezo državnih nameščencev za Slovenijo. Vzbuja namreč dojem neorien* tiranosti in pa večkrat mnenje, da je ena iz* med teh organizacij odveč. V praksi se na* vadno izkaže kot odveč baš — OPO.
Stvarno nas v notranjem poslovanju danes to pravno formalno stanje ne moti dosti, ker se vrši to poslovanje preko mrt* vih pisanih določil v smislu našega zamisle* ka, ali točnejše rečeno, v duhu tradicij iz dobe nekdanje »Zveze poštnih organizacij za Slovenijo«. To znači, da z reorganizaci* jo nekdanje Zveze stvarno nismo napravili nikakega pravega koraka naprej, ker je da* našnja OPO dejansko nekdanja več ali manj razrahljana Zveza z novim imenom in samo z dvema včlanjenima društvoma. Mala razlika je samo v tem, da so bila po* prej v Zvezi društva njeni direktni člani in da je bilo članstvo teh društev posredno včlanjeno v Zvezo, med tem ko so sedaj člani obeh društev obenem tudi direktni člani OPO, a društvi kot taki pa po svojih pravilih in po pravilih OPO nimata nikake ingerence na Oblastno organizacijo. To pa za utrditev OPO ne znači nikakega dejan* skega izboljšanja in ni podana s tem nje* nemu obstoju nikaka garancija, ker lahko izstopi iz OPO članstvo enega ali drugega ali pa obeh društev kadar hoče. Po današ* njih razmerah in glede na precejšnjo imo* vino eno ali drugo društvo svoje člane k izstopu lahko naravnost prisili z enostav* nim sklepom svojega občnega zbora ali ce* lo odbora.
Iz tega sledi, da nas ravno to neizvestno stanje naravnost sili, da završimo poslednjo etapo naše reorganizacije. Likvidacija naše* ga društva in spojitev z enotno organizacijo je potemtakem samo logična posledica na* šega sklepa in dela na reorganizaciji, je sa* mo poslednji korak k cilju, ki smo si ga po* stavili. V našem lastnem interesu je, da reorganizacijo čim prej izvršimo, ker bi bilo v našo škodo, ako bi obstali na sredi pota. Ne preostaja torej drugega, nego da napravimo še en korak naprej, ali pa da se v nasprotnem slučaju povrnemo nazaj k nekdanjemu stanju. To pa nam zabranjuje
naš prestiž. Ta povratek bi bil tudi moral* na obsodba nas samih, naše ideologije, smernic in vsega dela, ki smo ga izvršili v zadnjih letih.
Likvidacija je končno potrebna tudi zato, ker moramo tudi slovenski ptt. na* meščenci obrazovati svojo organizacijo po načinu organizacij naše stroke v drugih po« krajinah naše države. Vsedržavna organi* zacija ptt. nameščencev mora imeti enotni sistem in enotno obliko. Na tej enotni or* ganizaciji ptt. osebja naše države smo dolž* ni delati in oblikovati v prvi vrsti ravno Slovenci, ki imamo največ čuta do urejeno* sti in sistematičnosti in ker smo smislu za organizacijo v naši državi v splošnem naj« več doprinesli. Kajti mi vsi čutimo jako do* bro, da trpi naš stan, naša borba in naša organizacija največ ravno zaradi tega, ker prilike in sistem v naši organizaciji še nista izkristalizirana, ker naš Savez v Beogradu še ni glava in srce enotno izoblikovanega telesa. Zato bi bilo tudi žalostno in čudno, da bi ravno v Sloveniji imeli napačen formalni sistem organizacije. (Dalje prih.)
Iz vrst nižjih poštnih uslužbencev.
SLUŽBENA OBLEKA NIŽJIH POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Za Miklavža 1927 smo nižji poštni uslužbenci srečno prejeli zimsko službeno obleko, katero bi bili morali dobiti že pred 13. meseci. Pa kaj hočemo, še dobro, da smo jo sedaj dobili, ker če se bodo sedanje razmere še nadaljevale, je sploh ne bomo dobili.
Pa po meri je izdelana, pa še po kakšni! Izdelava pa taka! Želeti bi bilo, da se razstavi naša službena obleka kot vzorčni predmet na velesejmih, da bi tudi občinstvo, posebno še inozemci videli, kako se v SHS izdeluje službena obleka za poštne uslužbence.
Človek, ki je le enkrat videl kakšno pravilno izdelano uniformo, se mora čuditi, da se tako skrpucalo sploh more skupaj spraviti. Le škoda je za sukno, ki je razmeroma še dosti dobre kakovosti, da se da takemu mazaču v rolke. Poštna uprava se mora že zelo zelo potruditi, da iztakne takega »fušarja«. Kakor da bi v Sloveniji ne bilo krojaških mojstrov, seveda takih, kakršnih naša poštna uprava išče, ne. Zakaj bi se ne oddala izdelava službene obleke za poštno osobje našim solidnim krojaškim mojstrom? Ti bi seveda kaj tacega nikakor ne dali iz rok, zato pa zahtevajo tudi primerno plačilo za svoje delo. Tega pa naš proračun ne prenese, pač pa prenese razne druge postavke, kakor raz-knjiženje zneska 384.322 Din, ki je bil poneverjen iz centralne carinske blagajne v Vrš-cu, dalje 310.577 Din, ki manjka v carinski blagajni v Bakru, in 400.000 Din, ki manjkajo v blagajni centralne carinske blagajne v Splitu.
Vlada naj prime lopove in škodljivce državne uprave in jih naj kaznuje ter prisili, da povrnejo ukradeno oziroma poneverjeno vsoto, da bo imela država dovolj budžetne možnosti, da bo lahko plačala dobro izdelavo službene obleke za poštno osobje. Pred leti je bil za službeno obleko v p. t. ljubljanski direkciji določen kredit v znesku 1.200.000 Din. Ta se je zadnja leta znižal za eno tretjino, v
Zakaj je potrebna enotna organizacija.
prihodnjem proračunu pa se zniža še ta ostanek za polovico, tako da bo sedaj še samo 400.000 Din kredita, še en »rukar«, pa pojde ves kredit za poštarske uniforme k vragu. Takrat bodo prevažali im prenašali mil jonske vrednosti poštnih pošiljk-razcapanci.
POZIV NA POŠTNE ORGANIZACIJE.
%
V prihodnjih dneh in tednih sc vrše razni občni zbori, na katerih se bodo ob* ravnavali splošni naši interesi. Treba je tu* di pripraviti primerne kandidatne liste za razne odbore in načelstva. Te kandidatne liste naj se sestavijo po predlogih, željah in zahtevah vsega članstva.
V	smislu pravil strokovnih društev in drugih ustanov ima vsak član pravico vo* liti in voljen biti, če niso volitve pridržane delegatom. Zato nikakor ni na mestu, da se zbirajo k takim posvetovanjem le nekateri društveni člani, ki enostavno določajo, kdo sme ali ne sme biti v tem ali onem odboru oziroma načelstvu. Skrb članstva naj bo v prvi vrsti zainteresirana na tem, kakšno naj bo vodstvo njegove strokovne organiza* cije ali kake druge ustanove.
Ker ni umestno, da bi se čule pozneje glede izvoljenih članov odbora ali načel* stva kake pritožbe, naj skličejo prizadete organizacije društvene sestanke, na kate* rih naj dobro premislijo, koga in katere tovariše bodo kandidirali na različna me* sta. Od njih je odvisno, kakšno bo njihovo prihodnje zastopstvo. Zlasti opozarjamo mlajše tovariše, da prično bolj intenzivno sodelovati tako v odborih kakor izven od* borov. Glede premajhnega zanimanja po* sebno od strani mlajših tovarišev se čujejo od več strani upravične pritožbe, da sc za društven delovanje vse premalo zanimajo.
Temu je mogoče odpomoči samo na ta način, da postanejo mlajši tovariši v organi* zaciji bolj delavni in da izbero iz svojih vrst najboljše, najzavednejše in najdelav* nejše ter jih kandidirajo v odbore oziroma načelstva.
NAROCITEV „POSTNEGA GLASNIKA".
V	»Poštnem Glasniku« št. 2 od 11. ja* nuarja 1928 se očita nižjim poštnim usluž* bencem iz Ljubljane in Maribora, da skoro v celoti vračajo na ogled poslani »Poštni Glasnik«, in še to večkrat z raznimi nepo* trebnimi opazkami. Gotovo je ta očitek upravičen in umesten, ali v interesu tova* rišev pošte Ljubljana 2 se mora vsekakor ugotoviti, da navedema notica nikakor ne zadene nižjih uslužbencev pošte Ljubljana
2.	Poudarjamo, da so tovariši, ki do sedaj še niso bili naročniki »Poštnega Glasnika«, njim poslano številko z veseljem sprejeli in je večina njih list tudi že naročila. Oni pa, ki tega iz enega ali druzega vzroka še niso storili, bodo po zagotovilu to v najkrajšem času storili. Tako bo na tej pošti le maj* hen odstotek onih nižjih uslužbencev, ki ne bodo naročniki našega izbornega in za vsakega uslužbenca prepotrebnega stanov* skega glasila. Tako naj posnemajo to vzor* no uslužbenstvo tudi druge pošte — in naše glasilo bo postalo kmalu še bolj popolno.
Pripomba urednika: To so besede na* šega odličnega preddelavca in prvoborite* Ija. Iz njih se razvidi, kaj zmore en sam človek, ki je na mestu. Nižji uslužbenci v Ljubljanski pismotiosni dvorani pa kar tekmujejo, kdo bo list prej vrnil. Ali ni med njimi človeka, ki bi jim bil to, kar je pisec tega članka svojim tovarišem na kolodvor* ski pošti?
KAKO SE DOSTAVLJAJO PISMA NA DUNAtU.
Hišne pisemske skrinjice so najvažnej* ša poštna novost. Kakor vse kaže, se bodo te skrinjice prav dobro obnesle. Pismono* šam ni treba več v vsaki hiši stikati po vseh nadstropjih, dostava je neodvisna od
pisarniških in uradniških ur, naslovniki do* be svojo korespondenco že ob 7. uri. Da je pismonoša dostavil vsa pisma v svojem ra* jonu, je potreboval več kot dve uri. a po uvedbi poštnih skrinjic se zamudi z dostavo 20 minut. S tem se bo prihranilo toliko ča* sa, da se bo korespondenca dostavljala pet* krat ali šestkrat, medtem ko se je doslej dostavljala dvakrat ali trikrat na dan. Pi* semske skrinjice napravijo hišni posestniki, torej, ne stanejo ne poštno upravo, ne na* jemnike niti pare.
BREZUPNE RAZMERE PRI AMB. POŠTAH.
Že neštetokrat smo se v časopisih in na drugih merodajnih mestih pritoževali in kritizirali prostore, v katerih so nastanjene nekatere pošte. Ravno take, če ne še slabše razmere pa so v vozovih amb. pošte. Človek ne ve, ali bi se jezil ali jokal. Vozovi so le površno ali pa nič očiščeni, v kotih polno prahu, od časa do časa tudi ona neprijetna golazen. Največkrat brez potrebne razsvet* Ijavc; če kdaj električna ali plinova luč dlje časa funkeijotiira, je to le čudež. Največkrat mora amb. osobje svojo težko in odgovorno službo opravljati le pri nedo* statnih in za tako odgovorno delo popol* noma neodgovarjajčih smrdljivih petrolej* skih svetilkah, pa še teh ni zadosti. Če pri takih razmerah napravi uslužbenec malo napako, da zavrže kakšno dopisnico, je pa že tu naznanilo in mora pisati izjavo.
Poleg teh dobrin nam je pa poštna 'uprava za letošnjo zimo preskrbela škanda* lozen premog. Bog zna, kje ga je našla, baje tam nekje v Bosni, kakor da bi ga bližje ne mogli dobiti. Ta premog, ki ga dobe ambl. pošte, sploh ne gori, če pa že malo brli, je pa brez vsake vročine, tako da amb. osobje zmrzuje in si nakopava bo* lezen, zlasti kadar tudi parna kurjava ne greje.
Tudi pri vrečah, najsi bo pri pisemskih ali amer. denarnih vrečah, je veliko nedo* statkov. Vreče so zelo v slabem in zanemar* jenom stanju, največ je takih, da se človc* ku gnusi take vreče v roke prijemati. Pri tej priliki bi le omenil, kako tuje države vzdržujejo svoje vreče, posebno one, ki so v prometu z inozemstvom.
Čas bi že bil, da se tudi pri naši poštni upravi nekaj ukrene in taki nedostatki čim prej odpravijo. Gospodje, ki pregledavajo amb. pošte, so o navodnih nedostatkih do* bro poučeni, imajo tudi vedno polno lepih besed in obljub, ali uspeha ni od nikoder.
Strokovni del.
v w.
POTREBNE IZPREMEMBE IN UVEDBE V POSTNEM OBRATU.
(Konec.)
Ko prinese pismonoša strankam denar z nakaznicami na dom, ne gre tem v glavo, zakaj morajo pri čekovnih nakaznicah pla* čati izplačnino, pri poštnih pa ne. Če se pojasni, da plača pri poštnih nakaznicah to pristojbino odpošiljatelj, se dobi odgo* vor: »Ja, zakaj pa pri čekovnih ne?« In res je ta dvotirni sistem v bistvu iste stvari nespameten. Tudi tu je potrebno, da se najde za obe vrsti nakaznic isti način za* računavanja izplačnine. Ali naj poštna hra* nilnica. zaračunava izplačnino v breme ra* čunoimetnika in v korist poštni upravi — temu se bo pa najbrž upirala — ali naj se uvede plačevanje izplačnine tudi pri poštnih nakaznicah po prejemniku ob priliki izpla* čevanja denarja na domu. V tem slučaju odpade tudi evidenca pošt, ki izplačujejo nakaznice na domu.
Nekdaj smo imeli takozvane »zalepke« (Kartenbriefe), ki so bile v prometu dokaj | praktične za krajša zaprta sporočila. Zakaj
j SSETETIElFOmML	j
Gospod urednik, pomagajte mi iz • zadrege! Naše kolegice morajo nositi . črne halje. Zgoraj do vratu, spodaj . j najmanj 20 cm pod kolena. Po okrož* j niči XXVIII/205—-1927 moramo pred* | :	stojniki predlagati dvakrat na leto pre* :
I gled o službeni obleki na direkcijo, j ! Meni prideljena moč je mlada punčka, j j ki raste kakor konoplja. Zdaj zdaj se ;
bo tistih 20 cm pod koleni skrčilo. Do l »pregleda« je še 5 mesecev, do takrat ; j bodo že kolena kukala izpod halje, če j I bq tako hitro rastla. K,aj storiti? Ali I t ne bi bil pregled umesten vsak mesec? I Ali moram »lično« ugotoviti razdaljo ! med koleni in haljo? — (O, blagor ! i Vam! To je ves moj odgovor. — Ured* 1 nik.)
jih sedaj nimamo več? Tehnične zapreke zaradi izdelovanja teh enostavnih zalepk ne morejo biti. V prometu se pogrešajo tako, kakor dopisnice z odgovorom za tu* in inozemstvo. Zakaj tudi teh nimamo? Menda tudi na to vprašanje ni pravega od* govora. Čestokrat jih stranke zahtevajo, pa moramo zahteva odkloniti na veliko začu* denje strank, ki mislijo, da se pošta ne pobriga, da bi jih imela v zalogi, in ne more ver* jeti, da jih sploh ni.
Potnina za Xpp brzojavko po 10 Din za 1 km se zdi marsikomu previsoka, po* sebno tistemu, ki jo mora plačati. In prav ima, kajti ni v primeru z delom, ki se za to plačilo stori. Naj zasluži vsak, kolikor mo* re, vendar pa mora biti delo in plačilo v ravnotežju. Dostava brzojavk se mora srna* trati za opravilo, ki ne zahteva nobene kva* lifikacije in ki ga lahko opravlja vsak nor* malen človek. Če nese tak človek brzojav« ko 5 kilometrov daleč, se vrne v dveh urah na pošto in dobi za to dvourno delo 50 Din. Seveda se smeje lahkemu zaslužku. Drugič mora pa drugje trdo delati za 20 Din od zo* re do mraka, misli nazaj na lahko zaslu* Ženih 50 Din, postane nezadovoljen in de* lomržen. To ni trditev tja v endan, temveč napisana po opazovanju in resničnih do* godkih.
Sel, ki nosi vsak dan pošto k pomožni pošti in napravi preko 350 km v mesecu, dobi mesečno 200 Din, če pa nosi brzojav* ke v isto vas, dobi 80 Din za 17 km tja in nazaj. Enkrat dobi za 1 km 50 par, drugič 5 Din! Kje je tu kaka logika in pravica? Seveda razumeli bomo, če izvemo, da pla* ča sla enkrat erar, drugič pa stranka. Treba pa je tudi tu priti s to pristojbino na opra* vičeno višino, Res je sicer, da mora biti brzojavna potnina nekoliko višja, da se lahko dobi sla, ampak biti mora primerna in vsaj v nekem pravičnem razmerju s pošt* nino za poštnega sla. Naj bi se temu zvi« šala potnina na 2 Din, brzojavnemu pa zni* žala na 3 Din, pa bi bila oba zadovoljna. Razbremenilo bi se tudi pošiljatelja brzo* javke za širše dostavno področje. Saj so te brzojavke po navadi žalostne znanilke bo* lezni, smrti, nesreče itd., torej ravno takrat, ko itak frče dinarčki iz žepa kakor vrabci iz pšenice. Tudi tu naj ne bo socialni čut postranska stvar.
Določba, da mora plačati potnino po* šiljatelj in da se ne more izterjati od pre* jemnika ob priliki dostave brzojavke, je povzročila že mnogo neprilik. Umestno bi bilo, da sc to predrugači. Možnost neizter* Ijivosti potnine za slučaj nedostavljivosti brzojavke je res velika, to pa v glavnem ravno zaradi previsoke potnine. Z zniža* njem potnine, od katere poštni erar itak nič nima, bi se dala uvesti zopetna dostava brzojavk v zunanji okoliš proti plačilu pot* nine po prejemniku.
Tojbi bilo le nekaj nedostatkov v pošt* nem obratu, ki se tičejo v glavnem strank
in bi prišle izpremembe v prvi vrsti občin« stvu v prid. Da so potrebne, kažejo pogosto izražene želje in pritožbe v tem prav« cu. Poštna uprava bi si z upoštevanjem teh želja pridobila le priznanje in malo manj ostre sodbe od strani občinstva, pa tudi na dohodkih bi pridobila. Pritožbe in ostre sodbe občinstva sicer niso vedno upravičene, kajti občinstvo je s svojimi zahtevami mnogokrat na popolnoma napač* ni poti. Nadleguje osebje s stvarmi, ki ni« kakor niso upravične, in ne upošteva, da je osebje vezano na zakone, odredbe in pra« vilnike. Kar pa je mogoče, in celo pošti sa« mi v prid, ne samo občinstvu, naj se zgodi. S tem bo pošta dokazala, da je res moder« na ustanova, ki pozna svoj namen in ga do« cela izpolnjuje.
Organizacijsko gibanje.
IZ NAŠIH SEJ.
Kakšne barve nai bo letna službena obleka
nižjih pt. uslužbencev? V tem vprašanju ne vlada soglasje med posameznimi organizacijami ptt. uslužbencev. Naša organizacija je razposlala vsem ostalim obl. organizacijam in Savezu spomenico nižjih poštnih uslužbencev, da naj bi bila njihova letna službena obleka črne ali vsaj temne barve. Takoj na to pa smo prejeli okrožnico zagrebške organizacije, ki so jo doslej podpisale že zagrebška, splitska, novosadska in skopeljska organizacija, da naj bi bila službena obleka nižjih uslužbencev sive barve. Napačno je, da se niso prizadeti uslužbenci sami prej med seboj domenili, kakšna barva jim je najbolj všeč, dia ne bi zdaj vsak drugačno zahteval. Po pristanku zastopnikov nižjih uslužbencev — naših članov — se je sedaj organizacija pridružila akciji ostalih organizacij in sopodpisala spomenico iza temno sivo letno obleko.
Zavarovanje poštnih uslužbencev za slučaj bolezni je postalo na enkrat eno najvažnejših vprašanj. To pa zato, ker so s 1. decembrom 1927 prešle državne bolnice v Sloveniji v last Oblastnega odbora ljubljanske oziroma mariborske oblasti. Po čl. 112 uradn. zakona smo imeli drž. uslužbenci v državnih bolnicah pravico do brezplačnega zdravljenja. To pravico smo v Sloveniji 1. decembra 1927 izgubili, ker ni več državnih bolnic. Za enkrat se le sicer ta ugodnost podaljšala do 1. aprila 1928, diokler so na razpolago še državni krediti v ta namen. Toga dne pa ne bo užival drž. uslužbenec nobene predpravice več v bolnicah. Najhujše je to, da smo izgubili še to edino dobroto menda samo slovenski drž. uslužbenci, ker so v dtugih oblastih prave državne bolnice, ki ostanejo še nadalje v državni upravi. Tu ne pomagajo tarnanja, treba je misliti na samopomoč. V organizaciji bo treba ustanoviti fond, iz katerega se bo plačevalo zdravljenje in zdravila obolelih članov. O tem se bo razpravljalo podrobneje na prihodnjih sejah.
Kreditne zadruge. Naša centrala — Savez ptt. uslužbencev v Beogradu ima dobro uspevajočo ustanovo — kreditno zadrugo za svoje člane. Dne 15. januarja t. 1. je povišala obrestni kapital od 1 milijona na 5 milijonov dinarjev. V zvezi s tem povišanjem se ustanove pri vseh oblastnih organizacijah podružnice kreditne zadruge z deleži. Ta kapital bo služil za podpore potrebnim članom, v prvi vrsti ga bomo skušali angažirati kot csnovo za zavarovalni fond bolnih članov.
'Dajmo dnevnico za poštni dom! Na prošnjo, da bi naš Savez podprl akcijo za zgradbo lastnega doma slovenskih Ptt. uslužbencev, je Savez odgovoril, da bo ta cilj podprl do skrajne dopustne mere. &avez, ki je postavil svoje trdnjave — poštne dome v Beogradu, Skoplju, Novem Sadu in Sarajevu, ki je kupil prostor za dom v Nišu in prostor za sanatorij v Vrnjački Banji, hoče izvesti tudi to, da bo stal poštni dom v beli, divni Ljubljani in ponosnem Zagrebu. Toda za izvedbo tega Cilja je potrebno sodelovanje in žrtve vseh. Srbski, vojvodinski in bosenski tovariši so poklonili vsi skozi 112 mesecev vsak mesec po eno dnevnico, z ostalo svoto je priskočil Savez in povsod že stoje poštni domi. Nai bi tudlf slovenski in hrvatski tovariši in tovarišice tako umevali to visoko in plemenito misel, pa bodo našli v Savezu nai-večjega podpornika.
Redukcija je silno razburila ptt. osobje v vsej državi. Zastopniki! posameznih pokrajinskih organizacij so odšli dne 16. 'januarja t. 1. skupno v
Beograd — med njimi tudi predsednik naše OiPO, | da intervenirajo pri vseh faktorjih za preprečenje ali vsaj omiljenje grozeče nevarnosti. Napravili smo spomenice na vse poslanske klube, pa tudi poziv na trgovsko zbornico, da prepreči zastoj poštnega prometa.
OBČNI ZBOR PTT. URADNIKOV.
Letošnji občni zbor našega društva se je vršil 6. jan. t. 1. v Celju.. Bil je jako dobro obiskan in je prav lepo potekel. Krajevne skupine so bile zastopane po 25 delegatih iz vseh krajev Slovenije, iiz iBelokrajine in Kočevskega okraja, Gorenjske, Ljubljane, Posavja in Savinjske doline, iz Prekmurja, Maribora in ostalih krajev Štajerske. 'Poleg teh je prisostvovalo občnemu zboru lepo število drugih članov. Skupno število zborovalcev je bilo nad 100. Poštno ravnateljstvo' je zastopal šef občega odseka g. dr. Bogdan Kurbus, Zvezo držav, nameščencev za Slovenijo njen glavni tajnik g. Boža Bekš, OPO njen predsednik tov. Joško Jakše in Oblastno organizacijo ptt. uslužbencev v Zagrebu predsednik tov. LjjLalič. Zastopane so bile vse večje pošte Slovenije.
Zborovanje se je vršilo zelo disciplirano in stvarno, poročila so bila zanimiva in na višini. 'Bil je to eden izmed najlepšib občnih zborov ptt. nameščencev, kar smo jih imeli do sedaj. Po . občnem zboru se je vršila živahna zabava s plesom.
Za predsednika je bil izvoljen ponovno tov. Joško Čampa. V odbor so pa bili izvoljeni: Božič 'Iva, Ciuha Pavla, Ferluga Joško, Hauptmann Jos., Jakše Jos., Kovačič L., Lil ek Ciril, Mohorčič Mara, Rabič Ivan, Bahovec Ivan, (Remic Marija, Rozman Viktor, Zavrtanek Jožica in Žnidarič Franjo. Namestniki: Smrdu Vilko, Treven Viktor, Frank Pavla, Turk Franjo in Novak Iv. Pregledovalci računov: Ceh Drago, Hameršak Janko in Kadunc Srečko. Namestnica pregled;, rač. iBelar Iva.
Poročila in podrobnejše o poteku občnega zbora priobčimo v prihodnjih številkah.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
KRAJEVNE SKUPINE DRUŠTVA NIŽJIH P. T. USLUŽBENCEV V LJUBLJANI.
ki se bo vršil dno 29. januarja t. 1. ob 14. uri (2.) v beli dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redom:
1 Poročilo predsednika.
2.	'Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, otvori predsednik pol ure pozneje t. j. ob 14. uri 30 minut drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na navzoče število članov.
ODBOR.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
GOSPODARSKE ZADRUGE POŠTNIH NAMEŠČENCEV V LJUBLJANI,
T. Z. Z O. ].,
ki se bo vršil 11. iebruarja 1928 ob pol 7. zvečer v
salonu hotela »Miklič« v Kolodvorski ulici štev. 43 s sledečim dnevnim redom:
1.	Verifikacija pooblastil.
2.	Porodilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Pismeno poročilo revizorja Zveze Slovenskih zadirug o izvršeni reviziji zadruge.
5.	Sklepanje o pritožbah in prizivih zoper poslovanje načelstva In nadzorstva.
6.	Potrditev računskega zaključka za 1. 1927. 7. Podelitev ab sol utori ja načelstvu in nadzorstvu.
8.	‘Tzprememba pravil.
9.	Volitev članov načelstva in nadzorstva.
10.	Slučajnosti.
Ce občni zbor ob napovedanem času ne bi bil sklepčen, se bo vršil po členu 37 zadružnih pravil istotam in z istim dnevnim redom pol ure pozneje t. j. ob 7. uri zvečer drug občni zbor, ki bo
veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Pooblastila se bodo sprejemala na dan občnega zbora med pol 6. in pol 7. zvečer istotam. Računski zaključek bo po čl. 19 pravil članom na vpogled od 3. do 11. februarja 1928 ob vsakokratnih uradnih urah zadruge.
NAČELSTVO.
Opozorilo!
Obrazci pooblastil se dobe v zadružni pisarni in pri zaupnikih na poštah. Ti so pri pošti Ljubljana 1 g. Hofman Edvard in Ban Martin, pri pošti Ljubljana 2. g. Martinšck Franjo, pri direkciji p. in t. g. Karel Ceh. Po končanem občnem zboru priredi »Pevski zbor poštnih nameščencev« prosto zabava. Vstopnine ni!
VII. redni občni zbor
Osrednjega društva nižjih pošt. in brzoj, uslužb., krajevne skupine Celjske se bo vršil dne 22. januarja t. 1. ob 2. (14.) uri popoldan v kavamiškij sobi Celjskega doma v Celju z dnevnim redom:
L Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo predsednika.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo pregled, računov.
6.	Volitev novega odbora.
7.	iRaznoterosti.
'	______________________Odbor.
gHHHHHHHHBSHSSHHI
Poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj delež!
eaSHBSSHHSHBSBHBBŽ
To in ono.
Prvi številki »Poštnega glasnika« smo pomoloma priložili položnice tudi nekaterim članom Društva ptt. uradnikov, kateri dobivajo list brezplačno oziroma ga plačajo že s članarino. Prosimo jih, da se ne razburjajo, ker je bila to samo neljuba pomota. Nekateri od njih so pa le poslali naročnino, ko so1 videli, da je priložena položnica. Radi bi jih pohvalili, da so še preveč pridni, toda na žalost so s tem izpričali, da se ne zavedajo svojih članskih pravic. Tem 'bomo poslane zneske obračunali pri članarini.
Ker je odpolval predsednik OPO v Beograd, prosimo, da potrpe člani, ki so se pismeno obrnili na organizacijo za razne informacije in intervencije. Konec tega meseca ali vsaj prve dni februarja dobe vsi odgovore.
Brošure »Ljubljanska pošta« se je razprodalo doslej 824 izvodov. Več izvodov leži še pri poštah. Prizadete pošte oziroma uslužbence pozivamo, da takoj poravnajo dolžne zneske. Po 4 mesecih je pač že čas, da so knjižice razprodali. Ce jih niso, nai jih vrnejo.
Občuj zbor zadruge »Poštni dom«. V nedeljo, dne 15. januarja t. 1., se je vršil redni občni zbor zadruge »Poštni dom«, ki pa je bil zelo slabo obiskan, kakor sploh vsi občni zbori v Ljubljani. Iz poročil je razvidno, da gledata še dve tretjimi slovenskih ptt. uslužbencev le od strani in pasivno na to velevažno akcijo, zaradi česar ni dosegla takega uspeha kakor bi bilo treba. Treba bo pač nekoliko več žrtev, ako nočemo- biti v Sloveniji Dosledn i v naši državi, ki bomo imeli svoj poštni dom. — Za predsednika je bil izvoljen tov. Viktor Treven, šef odseka poštne hranilnice. V načelstvu pa so: Stanič Ivan, Stanič Vinko, Žnidarič Franjo, Hauptman Josip, Smrdu Vilko, Čampa Joško, Ferjančič France, Jakše, Joško. Metelko Ivan in Sovdat Franc. V nadzorstvu so: Martin-šek Franjo, Dvoršak Avgust, Jerkič Karol, Rotter Drago, Bavdek Vekoslav in Labovič Miha.
Med članicami — poročenimi uradnicami vlada veliko razburjenje zaradi redukcije. Raznesle so se govorice, da bodo odpuščene vse poročene ptt. uradnice. Te vesti nimajo nikake podlage, vsaj za enkrat ne. Niti v uradniškem zakonu niti v tozadevnem ministrskem odloku ni besedte o kakem Izjemnem postopanju proti poročenim uslužbenkam. Akcija organizacije, kakor tudi naše direkcije gre za tem, da se v Sloveniji ne sme sploh nič reducirati. Šele ako bi to ne bilo izvedljivo, naj bi
se reducirali uslužbenci s polno službeno dobo (upokojili) in nepotrebni uslužbencr.
Pogodbeni poštar, ki rabi namestnika, naj sc obrne na naslov: Josip Vogrinc, izprašeni poštni vežbenik pri pošti Žetale.
V Jugoslaviji umre vsako leto 340.000 ljudi. Od lega 50—60.000 na jetiki. Še več ko od jetike umira naš narod od posledic alkoholizma.
Anketa o novem pravilniku za pogodbene pošte. Ob povratku iz Beograda (glej »Iz naših sej«) se ustavijo vredstavniki ljubljanske, zagrebške, splitske in novosadske organizadje v Zagrebu, kjer se bo vršila anketa o novem pravilniku za pogodbene pošte. tPretresala se bosta načrta zagrebške in naše organizacije. Tej anketi bodo prisostvovali tudi zastopniki pogodbenih poštarjev. Za naše poštarje je pozvan na ankelo tov. Josip Rep, pog. poštar v Leskovcu pri (Krškem.
Članke In objave o občnih zborih pošiljajte pravočasno uredništvu »(Poštnega glasnika«. Včasih pošlje kdo 2 ali 3 dni pred izidom lista kako nujno notico, navadno objavo za občni zbor, s prošnjo, da pride v listo številko. Takrat ie pa list že stiskan in članek seveda izostane. Na ta način ni bil objavljen v zadnji1 številki, razglas o občnem zboru krajevne skupine v Ptuju, ki se je vršil *15. januarja, objavljen bi torej moral biti najkasneje 11., notico pa smo prejeli šele 8. januarja. Tako ta občni zbor ni bil razglašen. Isto bi se bilo kmalu zgodilo z razglasom krajevne skupine nižjih uslužbencev v Celju. Kdor torej reflektira na objavo v določeni številki »Poštnega glasnika«, naj pošlje rokopis po možnosti že 10 dni prej, najmanj 7 dni pred' izidom številke pa mora imeti urednik članek že v rokah
Preuaredba selskih pošt na Nemškem. Nem^ ško poštno ministrstvo namerava selske pošte popolnoma reformirati. Uvesti hoče kar največ poštnih voženj z avtomobili. Dostavljalo se bo z avtobusi, ki bodo obenem prevažali ljudi. V ta namen se prideli mnogo krajev veliki dostavni pošti. V vaseh in seliščih, ki bodo spadale centralni dostavni pošti, ne bodo več uradovali državni nastavljena, ampak zasebniki. Pošte Ml. razreda se
bodlo opustile in namesto njih otvorili zasebni poštni uradi. — Z uvedbo avtomobdlne poštne zveze bodo kraji dosti pridobili. Povzdignil se bo tujski promet kakor tudi trgovina in industrija. V Jugoslaviji so poštne zveze zelo pomanjkljive, saj še danes opravljajo poštno zvezo sli namesto nekdanjih poštnih voz. Želeti je. da bi poštna uprava čim preje odpravila te nedostatke. Ljudje zabavljajo in godrnjajo, da morajo sami nositi pakete do bližnje pošte, ki ima vozno poštno zvezo ali na kolodvor, ker poštni sel ni konj.
Vsaj nekaj obzirnosti. Kakor poročajo češki listi, namerava vlada odpustiti z odpravnino iz državne službe omožene uradnice. Redukcija ima zaleteti samo tiste omožene uradnice, katerih plača ni nujno potrebna za prehrano. — Žal, da je v naši državi odpravnina čisto neznan pojem. Smo pač daleč za Cehi.
Kako skrbi češko-slova’ška vlada za državne uslužbence. Kakor v naši državi, tako je tudi na CeSkem zavladala po vojski stanovanjska mizerija. Razni križi in težave stanovanjske bede grene življenje nam kakor Cehom. Vendar pa je med našo kraljevino in Češkoslovaško republiko v tem pogledu velika razlika. Ceško-slovaška vlada je zgradila doslej državnim uslužbencem 413 domov • in 9 stanovanjskih hiš, kar je stalo državo 291 milijonov Kč. Zidajo pa se še tri stanovanjske hiše, ki bodo stale 12 milijonov Kč. Vrhutega je dovolila vlada še 29 in pol mili}. Kč. za stanovanjske hiše državnim uslužbencem v krajih, kjer je pomanjkanje stanovanj posebno občutno. Tudi je že pripravljen kredit za nadaljnih 398 domov državnim uslužbencem. Tako v CSR. In v naši kraljevini? Vlada nam utrguje plače in s strahom se vprašujemo: Kaj bo z nami, ko se definitivno ukine stanovanjski zakon? Metali nas bodo na cesto, da bo groza. Znatno in občutno se nam bodo podražila stanovanja, a tedaj bo naše vlade sveta dolžnost, da nam prispeva v poravnavo najemnine. 2e danes nimamo v občinstvu kaj ugleda, če bomo pa stanovali po lopah in šupa h, ga pa ne bomo imeli prav nič. Z našim ugledom bo padel na ničlo tudi i ugled države.
Osebne vesti.
Postavljeni: Marija Šiško v Novem mestu in Ervin Kolbezen na Mariboru 1, oba za dnevni-čarja.
Napredovali: šef odseka 1/5 Matevž Kolarič za inženerja 1/4, sekretar 1/6 dr. Bogdan Kurbus za šefa občega oddelka 1/5, sekretar M/2 Pavel Olaser za računsko blagajniškega činovnika 11/2 in pb. ur. 11/2 Karel Ceh za sekretarja- 'M/2, vsi na ravnateljstvu.
Premeščeni: šef odseka 1/5 dr. Joško Lebar in sekretar 1/6 Janko Tavzes z ravnateljstva v Sarajevo; inšpektor 1/5 Vladimir Kos z ravnateljstva v Zagreb; inšp. 1/5 Mijo Sedlar iz Zagreba na ravnateljstvo; pb. ur. 11/2 Ivan Rabič iz Škofje Loke na Ljubljano 3 za voditelja urada in Ivo Šajina z Ljubljane 2 na Maribor 1; pb. ur. M/3 Albina Rihteršič iz Celja v Loče pri 'Poljčanah; pb. ur. 11/4 Frida Huttman iz Ruš na Ljubljano 5, Antonija Črnjač iz Podčetrtka na Ljubljano 2, Helena Dekleva iz Mežice na Maribor 1, Albina Thaler iz Slovenske Bistrice na Ljubljano 1 in Matilda Kogej iz Celja na Maribor 2; telef. IJI/3 Josipina Bežal iz Gornjega Logatca na Vrhniko in Milena Perše iz Apač na Maribor 1 ter prip. M/4 Anka Hudales z Vrhnike na Ljubljano 1.
Upokojeni: zvan. L skup. Mihael Labovič in Franc (Bezovnik na Mariboru 1 ter Anton Mehi e na Ljubljani! 1.
Prestanek službe: pb. ur. M/5 Hermini Fettfoh-(Firankheim na Ljubljani 1 je radi bolezni prestala drž. služba.
Sprememba imena: telef. TM/3 Eleonora Ribarič na Mariboru 2 je s prestopom v pravoslavje spremenila svoje ime na Stojanka.
Poštni uslužbenci kupujte pri trgovcih, ki inserirajo v Poštnem glasniku.1
Manufakturna veletrgovina
FELIKS UHBaNC, L3UBL]flHa
Sv. Petra cesta štev. t
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
Pri nakupu manufaktumega blaga, kakor tudi moških in otroških oblek vseh vrst, se priporoča tvrdka
FR. SL0VNIK
Ljubljana, Stari trg 2.
Obleke po meri se ceno, točno in najsolidneje izdelujejo.
SCHHEIDER & VEROVŠEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga.
Ljubljana. Dunajska cesta štev. 16.
Otvoritev!
Otvoril sem v znani
gostilni „Pri Lozarju"
(Sv. Jakoba trg)
dalmatinski vinotoč in gostilno.
Točim prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Primorska kuhinja. Ob petkih tržaški bakald (polenovka), vsako sredo in soboto morske ribe. Vsako nedeljo od 4. dalje v salonu koncert. Turška kava in čaj. Postrežba točna, cene zmerne.
Priporoča se
M. Silović, lastnik.
Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
Ljubljana. Marifin trg 2.
Drž. usužbencem tudi na obroke.
ČEVLJE, NOGAVICE, MOŠKE KLOBUKE, KRAVATE, ROKAVICE, DOMAČE ČEVLJE KUPITE NAJBOLJE PRI
ANICI TRZUJN
MARIBOR. GRAJSKI TRG ŠTEV. 1.
Dobro in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tapetnike, razna mila, kravate pri
JOSIP PETELINC. Liubijana
ob vodi, blizu Piešernovega spomenika
Dobro in poceni
kupite vse manufakturno blago pri
J. TRPIN) Maribor
Glavni trg Ste-. 17.
Ustanovljenol852	Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(prele Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave, zdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo, lak ,n med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel) za konserve.
FRAN ŠKAFAR, LluDIJona
Rimska cesta 16.
Telefon il. 2823.	Poit. bran. rat. 11747.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
FIRNEŽ, BARVE, LAK, EMAJL
in vse v »trol-co spadajoče fc>lago,
DOBRO IN CENO PCTJF*! DOBRO IN CENO
pri
|^| _	» -J ___|_| d. z tovarna olja, laka in barv
nCOlC £anKI o.z. Ljubljana-Medvode Lastnik: Franjo Medič.
izhaja L, 11. in 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol lota. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulamd 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upj-avo lista Sv. Jakoba trg 3. Za «Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani« izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeršek v Ljubljani.