PoStblna plačana v gotovini Leto LXIX. št. 120 Ljubljana, sreda VJ. maja 1936 Cena Din L- iznaja vs&k dan popoldne, izvzem&i nedelje m praznike. — inseraa do 30 peui vrst & Enn 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji ms era ti peUt vrsta Din 4.-» Popust po dogovoru, tnseratnj davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -. za Inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, R-na/ljeva alica štev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 Ln 31-26 Podružnice: MAK1BOK Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, L-jubljanaka c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uređmstvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 11)1 Poštna branilnica v Ljubljani št. 10351. Za zbližan]e med Poljsko in Jugoslavijo: Poljski zunanji minister Beck prispel v Beograd je priredil poljskemu gostu prisrčen sprejem — Beck ostane v Beogradu tri dni in bo imel važne politične razgovore z zastopniki Jugoslavije o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih B^o^rad. 27. maja. r. L>anes dopoldne ob 9. je prispel v Beograd poljski zunanji minister polkovnik Josef Beck-Pripeljal se je z vlakom preko Budimpešte ter so njegov salonski voz v Zemunu priklopili na Poseben vlak. s ka_ tenm se je nato odpeljal v Beograd- Na beograjskem kolodvoru so g"a pri-Sakovali ministrski predsednik dr. Stoja dinović z višjim uradništvom zunanjega ministrstva- Na "kolodvoru se je zbralo tudi veliko število domačih in tujih novinarjev- Na peronu je bila postrojena tudi častna četa z godbo. Kolodvor je bil okrašen z našimi in poljskimi zastavami. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica ljudstva- Ko je privoli vlak, je godba zaigrala poljsko in našo himno- Poljski zunanji minister, ki ga spremlja več uradnikov poljskega ministrstva, jugosl-ovenski poslanik v Varšavi in poljski poslanik v Beogradu, je izstopil čil in svež ter se je Prisrčno pozdravil z ministrskrm predsednikom in zunanjim ministrom dr- Stoj adi novi čem, ki mu je nato predstavil ostale navzoče odličnike. Polkovnik "Beck je nato pregledal častno četo in se pozdravil z navzočimi vojaškimi dostojanstveniki, nakar je skozi dvorno čakalnico odšel na kolodvor, kjer ga je množica pozdravila z viharnim vzklika -njem Poljski ter poljsko _ jug'slovenski vztjemnosti. S pripravljenimi avtomobili se je nato odpeljal v hotel »Srpski kralj«, kjer so zanj in njegovo spremstvo rezervirani prostori« Po kratkem odmora se je Beck odpeljal na Dedinje ter se vpisal v dvorno knjigo, nato pa je odšel v zunanje ministrstvo, kjer se je ob 11- začela konferenca z dr Stoj adi novićem. Program obiska Razgovori se bodo nadaljevali ob 1?, zvečer pa prnedi predalnik vlade v Gardnem domu na TopčSdem slavnosten banket, po katerem bo velik sprejem. V četrtek dopoldne se bo zunanji minister Beck s svojim spremstvom in poslanikom Dembickim odpeljal na Oplenac, kjer bo položil venec na grob pokojnega vladarja kralja Aleksandra. Na povratku z Oplenca nazaj v Beograd se bo ust;a vil na Avali. kjer bo položil venec na grob Neznanega junaka. Nato se bodo popoMne nadaljevali razgovori obefa zunanjih ministrov. V poslaništvu bo zvečer ob 8. intimna večerja in nato svečan sprejem. Ob 22.06 se bo zunanji minister Bede vrnil v Varšavo. Italija iti A upi i u i ni m i iiHfiniinuiB h i y upih im i i • ~m Kljub vsemu prizadevanju za dosego sporazuma se pojavlja med Rimom in Ltvn&onons vedno večji prepad Rim, 27. maja. r Vsi današnji italijanski listi se obširno ba>ijo z izjava mi, ki jih je v ponedeljek zvečer podal angleški zunanji minister Eden v spodnji zbornici, kjer so razni poslanci naslovili nanj več interpelacij glede položaja v A besi ni ji in nadaljnje politike Anglije v abesinskem problemu. Eden j*1 v svojem g°vOyu med drugim nagla, sil, da angleška vlada še ne misli tako kmalu odpoklica ti svojih čet iz Abesini-je, ki jih je poslala v varstvo, angleške, ga poslaništva v Adis A bebi in angleških državljanov, ki živo v Abesiniji, ker položaj v Abesiniji tudi še Sedaj* ko je deželo okupirala Italija, ni stabilen-Opozoril je na to. da so Italijani v po sesti niti ne cele polovice abesinskega ozemlja ter da .je večji dpl ozemlja abe-sinslce države še vedno pod upravo začasne abesinske vlade, ki ima svoj Sodež v nekem kraju blizu mesta Gore, v juž-nozapadnem delu A Kesi nije. Angleška vlada priznava legalnost te vlade in pro_ ko svojega konzula v Goni vzdržuje z njo stalne zveze. Kar se tiče bodoče politike Anglije v abesinskem vprašanju, je v glavnem odvisno od sklopov, ki jih bo sprejel svet DN na izrednem zasedanju, ki se prične 15. junija in ki bo posvečeno izključno abesinskemu Problemu- Današnji italijanski listi zaradi teh izjav Edena silno ostro napadajo Anglijo in opozarjajo na to, d-i take izjave vodilnih angleških državnikov onemogočajo vsak sporazum med Kimoni in Londonom- Posebno ostro piše »Tribuna«, ki pravi med drugim: »Kaj prav za prav misli g. Eden? Ali morda misli, da italijanska vojska ni zmožna držati v Abesiniji reda in miru? Ali morda celo živi v domišljiji, da je okupacija in aneksija AbeMnije s strani Italije le začasna? Ali m°rda eelo misli, da bo Italija sedaj, ko je slovesno vsemu svetu razglasila priključitev Abe-sinije italijanskemu imperiju, dopusti, la, da ji kdorkoli zopet odvzame, kar si .je izvojevala Italija s silo svojega orožja in z zmago svoje vojske? Verjetno je, da g. Ed^n ne misli tako, ker sam d^bro ve, kako stvari stoje, nje gove izjave pa dokazujejo, da goji do Italije silno mržnjo in da mu ni do tega, da bi napravila Anglija kakršenkoli korak, ki bi dovede! do izboljšanja odno-šajev med T^ondonom in Kimoni. Nag to ne moti, ker bo šla Italija po svoji poti, Pa naj si bo to londonskim gospo, doni prav ali ne Ponovno pa svečan0 izjavljamo, da je in ostane Abesinija za verno čase italijanska in da bomo njeno posest proti vsem in vsakomur branili z orožjem in z vsemi drueUiii razpoložljivim! sredstvi« Badoglle odpotoval v Italijo Pospešena gradnja cest in vojašnic v Aoesiniji Rim, 27. maja w. Abesfnsfici podkralj in guverner Abesinije maršal Badoglio je sinoči prispel v Masauo, kjer se je vkrcal na motorno ladjo in odpotoval v Rim. L'radi podkralja in civilne uprave v Adis Abcbi, ki so bili doslej nameščeni v poslopju bivšega italijanskega poslaništva, so se danes preselili v palačo abesinskega cesarja. Civilna uprava sedaj z vso naglico pripravlja nacrte za zgraditev prometnih zvez. Predvsem hočejo popraviti že obstoječe ceste. socialistične propagande za tretji dunajski okraj tn ol> tej priliki je 1 >11 zaplenjen važen material. Deset oseb je bilo aretiranih. Predavanje guvernerja Narodne banke v Pragi Praga, '27- maja. Guverner jugoslovanske Narodne nauke je imel predavanje v praški trgovski zbornici o [>otJarskih razmerah v Jugoslaviji. Predavanje >o organizirale če?ikoslov-jugoslovenska trgovska zbornica društvo za politično ekonomijo, slovenski institut in pa organizacije Male antante. Predavanju so med drugimi prisostvovati finančni minister Kalfus. guverner češkoslovaške Narodne banke Engiiš in veliko število prijateljev Jngoslavij Iz davčne službe Beograd, 27. maja A A. Imenovani bo: za davčne inšpektorje. 6. skupine pri davčni upravi v Krškem Franc Tre pel, v .Šoštanju Ivan Šušec, v Logatcu Davorin Blažon. v Spodnji Lendavi Filip Dvoršek, kontrolorji 7. skupine; za višjo davčne kontrolorje 6. skupine v Ljubljani mesto Josip Klemen-čič. v Maribora mesto Marijan Obersan, do slej kontrolorja 7. skupine; za davčnega kontrolorja 7. skupine pri davčni upravi v Metliki Božidar Šetm, v Breii ah Franc Ainlrojf-ic. v Šmarju y • r i Jet -a Ji Hudnli Podkrajšek. doslej davčni uradniki 8. skupine: za rač. inšpektorji 6 skupine pri finančnem ravnatelj*'vu v Ljubljani Josip Kolbezen. računski kontrolor T skupine, INOZEMSKE BORZE Curih, 27. maja. Beograd 7. Pariz 20.3775, London 15.115. Ncwyr-rk 300.50 Bruselj 52.3125 -Milan 21 25 Madrid 42.225 Amsterdam 200 10. Beri n 124-55. Dunaj 56.20, Pra-a 12.S1, Varšava bž.10, Bukarešta 2.50 da bi tako do nastopa velike deževne dobe zagotovili nemotene zveze z Eritrejo in Somalijo. Pri gradbenih delih na cestah jc sedaj zaposlenih tisoč tehnikov, 30.000 italijanskih ter 70.000 abesinskih delavcev. Ita- i lijanske delavce oskrbuje vojaštvo, doma- J či abesinski delavci pa morajo opravljati j kuluk in sami skrbeti za svojo prehrano. I Vzdolž glavnih cest t*r*A+ ->>nice in vojašnice. Avstrijski hitlerjevci zopet na delu Dunaj, 27. maja z. Avstrijski narodni socialisti so pospešili svojo delavnost najbrž po naredbi iz Berlina. Po vseh krajih Avstrije se opaža močnejša delavnost narodnih socialistov. Na nekem shodu patriotsko fronte na Gornjem Avstrijskem je skupina na- rodnih socialistov navdušeno ploskala nek-mu medklicu, ki je zahteval, da naj se v Avstriji takoj glasuje o anslusu- Narodni so eialisti hočejo torej sedaj ?a vsako reno izzvati plebiscit v Avstriji. Dunajska policija je napravila preiskavo v centrali narodno- Za vsakogar Od 30. maja do 8. junija potovanje v Ljubljano na Polovična voznina na železnici, parobro-lih, avijonih. železniška izkaznica sc dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne) »Sodobna gospodinja« — Modna revija Pohištvo. Avtomobili. Male živali. 51 otrok je utonile Podrobnosti strašne nesreče na Moravskom Praga, 27. maja. d Vsa Češkoslovaška je danes pod vtisom strašno katastrofe ki se je pripet ila v Pol.ibskih Hrdih na Moravskem in ki je prvih vesteh zahtevala okolj 20, po zadnjem telefonskem Poročilu celo 31 človeških žrtev. Med žrtvamj so razen dveh sami šolski otroci. Iz vasi Rakovcc blizu Brna so včeraj napravili izlet III.. IV. in V. razred tamkajšnje osnovne šole pod vod.tvom šolskega upravitelja Ornjanakega, oči. telja Novotne^a in učiteljico Zdenko Za kove. Z njimi je bila tudi žen i orožnika Lukeša. Peljali so se na sedmih kmečkih vozovih. Nekako me! 0. in 10. so izletniki veselo vriskajoč in veseleč se lepega roa j_ skesa jutra prispeli do Polnbskih Brdov in do reke Dvje. preko katere so morali s splavom. Prvi voz s konji je zapeljal na splav. Ko mu je sledil dru-gi» Se je splav najbrž zaradi prevelike in neenakomerne obtežitve v hipu nagnil in z eno stranjo pogreznil v vodo. Konji ter vozova z otroki in vodikoma vred so izginil; v motnih in kilnih valovih zaradi zadnjega deževja silno narasle Dvje. Večina otrok ni znala plavati, sicer jim p,- tuji plavanje najbrž ne bi pomagalo, ker ie veda siLno moč- no drla. Še preden je kdo utegnil priti na pomoč, so se nesrečni otroci potopili. Na i bre/iu je seveda nastala straho. vita Panika. Vozniki in uTitelji so poskušali z brega reševati otroke, pa so rešili le 17 otrok. Na kraj nesreče so prihiteli takoj vaščani in ljudje iz vs^ bližnje okolice. Obveščeni so bili tudi orožniki in prispel jc tudi okrajni zdravnik dr. Be-neš. Na žalost pa nesrečnim šolarjem nihče ni več mogel pom.igati, kajti njihova trupla je voda že odnesla daleč naprej- Doslej so našli le okrog 20 trupel, zato so vzdolž reke postavili straž* in obvestili vse občine in orožnidke stanice ob reki. Identiteta ponesrečenih otrok ie ni za v^o ugotovljena. Utonila je pred očimi matere tudi devetletna hčerka on /nika Lukeša, ki se je vozil* na prvem vozu, dočim je bila mati z učile, ljico nekje sredi kolne. Strahovita katastrofa, ki skoraj nima primere v kroniki (češkoslovaške, je povsod vzbudila globoko potrtost in yp! šno žalovanje. Vsi tudi sočustvujejo z bridko prizadetimi starši, ki ao izgubili na tako žalosten način svoj najdražji zaklad. Anglija v Palestini ne bo popustila Pogajanja z Arabci se bodo pričela šele, ko bo vzpostavljati red in mir Jeruzalem, 27. maju. z. Reuter i/vc, da so voditelji Arabcev pripra\ i j,t!i končati stavko in vzpostaviti red in mir, ker opazujejo, da so vodstvo stavke prevzeli ekstremistič-ni elementi Vendar pa noče angleški visoki komisar popustiti v bistvenih točkah svoje politike in je odločen, da konča nerede, predno se začno pogajanja z voditelji Arah cev. še zmerom obstoja težava v tem, kako najti sporazum. Neredi pa se nadaljujejo tudi med vrstami Zidov. Židie namreč pričakujejo, da bo kmalu proglašeno obsedno stanje, če se položaj ne bo občutno popravil. Včeraj je prišlo do mnogih incident.... med katerimi se je tudi streljalo, vendai pi ni bilo žrtev. Po vesteh židovske telegrafske agencije so bih mobilizirani 2idje da bra- nijo mesto Rehobod v okolici Tel-Aviva in Jaffe. Fsta agencija obtožuje Arabce, da » posekali ll.UOO sadik v novih gozdovih. V židovskih delih mesta v Telaviv« in JaHi je bilo včeraj vrženih mnogo bomb, ki so jih metali arabski agitatorji. Zavladala je velika panika med židi. V koloniji Ra-non so Arabci poskušali uničiti vodovod. i >ddelek židovske policije so hrrro poslali na lice mesta. V Jeruzalemu so spremenili obsedno stanje v tej smeri, da se lahko židje udeležujejo svojih praznikov v sinagogah. London, 27. maja. A A. Reuter poroča iz Kaira, da bodo danes zvečer poslani novi vojaški oddelki v Palestino. olgai?! na Gorenjskem Danes si ogledujejo Ljubljafio, zvečer pa krenejo na Jadran Ljubljana, 27. maj<). Bolgarski gostje so se snoči vrnili z i\u-renjskega. kjer so, kakor zatrjujejo sami preživeli prekrasne ure in zadobili nepozabne vtise. Že pot z Dobrave skozi hlad soteske Vintgarja je kar najprijetneje vpil vala na vso skupino, ljubkost in krasota Bleda pa se je vseh nepopisno dojmila. Pri vsem tem so povsod naleteli na iskrena srca, na dobre prijatelje, ki so jim tolmačili to in ono, tako da so ves čas počutili res domače in je sproti izginjala vsaka utrujenost. Najlepše vreme je se pripomoglo k veličastju gorenjske prirode i:i je ves čas vladala v družbi prijetna razigranost. \a Bledu je bilo dragim gostom prirejeni i v hotelu »Petran« kosilo, nakar ie sledila vožnja po jezeru, ogled otočića in raznih drugih zanimivosti. Kasneje je gospa Ivanka Leskovčeva povabila skupino izletnikov v svoj avto in se odpeljala ž njimi v daljno okolico. Na potu so se gostje ustavili rudi »nri Francktl«, pri starem navdušenem narodnjaku g. Alojziju Pavlinu v Pod-brezjem, kjer ->o bili sprejeti od gospodarja na najgostoljubnej£i način. G. Pavlin je iz- razil svoje največje veselje, da more sprejemati v svoji hiši, v kateri so se pomudiri ie zastopniki vseh bratskih slovanskih narodov, končno tudi brate Bolgare. Del gostov je posetil z avtomobili tudi Bohinj, kjer so v ie večjem veličastju prirode, tik pod gorskimi velikani preživeli v družbi svojih spremljevalcev lepe trenutke. Po ogledu slapa Savice so se nato vrnili na Bled. nakar so se preko Jesenic vrnili nazaj v Ljubljano. Njihov prihod na Jesenice je pomenil zopet veličastno manifestacijo bolgarsko-jugoslovenskega bratstva. Na kolodvoru je bila zbrana tisočglava množica s predstavniki vseh društev in korporacij, dekleta v narodnih nošah, šolska mladina, gasilci itd. V imenu občine je goste pozdravil župan g. Jože Žabkar. ki se mu je ginjen zahvalil g. Palasov. l'o vrnitvi v Ljubljano je sledila večerja v dvorani »Sloge«, danes pa so si gostje v spremstvu prijateljev ogledali še razne ljubljanske znamenitosti, kakor magistrat muzej, univerzo. Narodno galerijo, tivolski park, kopališče Ilirije itd. Popoldne ob 14.20 ■ odputujejo v Karlovac. Razstavni prostor zavzema 40.000 m- j Velik vlom v Mariboru Iz blagajne Zadružne gospodarske banke m irtlnrtV 77*000 Din Maribor, 27- maj.t Ko je davi prišio u radništvo Zadru/n^ gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. v svoje prostore, fto opazili takoj, da je na oknu na dvoriščni cdraiii nad teraso železni drog mreže sj>odaj prežagau in močno upognjen navzgor. Skozi odprtino so se vlomilci plazili v hanene lokale. V banki sani se je prvi hip zdelo, da je vse v redu, a ko ie blagajnik pogledal v blagajno, je videl, da je skoraj izpraznjena, >aj je zmanjkalo 77 tisočakov. Vlomilci so > vlomu jo bila nbveSeena olicija. ki je ugotovila, da so prišli vlomil i v prvo nadstropje skozi vezno okno in »e od tu spustili na prvo teraso, od tam pa t^o so po žeJezni lestvi ob zidu povzpeli na drugo teraso in skozi odstranjeno železno mrežo prišli v banko. Vse kaže, da je hilo na delu več vlomilcev, ki so pa tali prav spretni v svojem poslu, saj polletja ni našla nobenih sledov in tudi ne prstnih odtisov, pac pa gumijasto rokavico, dokaz, da so vlomili z rokavicami na rokah. -Blagajna in tn-snri so bili odprti s ključi, ki so ae popolnoma ujemali z blagajno Policija je pr«»-pričana, da bo vlom kmalu pojasnjen. vlom V CERKEy Smlednik, 27. niaja Danes ponoči so neznani storilci vdrli v cerkev v Smledniku, kjor *o potrgali več pu.-čir in napravili precejšnjo Škodo. O vlomu so bili obveščeni orožniki. Strun t »SLOVENSKI NAROD«, sred«, 27. majt 193u Stev. 120 PiaJesaTncJli roman znamenitega pisatelja Charlesa Dickensa v filmu, ki je bil nagrajen na filmskem festivalu v Bruslju a prvo nagrado! 65 najznamenitejših filmskih umetnikov v enem samem filmu! Mojstrovina, ki Vam bo segla globoko v srce, ki Vam bo zapustila nepozaben vtis! Briljantna igra mladega Fredija Bartholomeosa — 51etnega dečka_Vas bo navdušila! DANES PREMIERA! Ob 16.. 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION, Tel. 22-21 Velefilm v nemškem jeziku! Ljubljanski mestni svet Zakaj plačujemo v Ljubljani odgovori župana Ljubljana, 27. maja. Na svoji včerajšnji seji se je mestni ■vet ljubljanski izrekel na predlog načelnika gradbenega odbora dr. Sterteta glede preureditve ljubljanskega kolodvora načelno za idejni načrt inž. Dimnika, ki določa poglobitev železniške proge in ne podvoze ali nadvoze na cestnih križiščih. Podrobneje je o tem poročalo »Jutro«. Finančne zadeve Ker je nedavno m. s. dr. Korun odstopil kot načelnik finančnega odbora, je postal njegov naslednik m. s. prof. Dermastja, ki je na včerajšnji seji tudi že poročal o predlogih finančnega odbora. Banska uprava je zahtevala od mestne občine, naj prispeva tudi za žensko bolnišnico v Ljubljani kakor za splošno 6% k vzdrževalnim stroškom. Finančni odbor se je postavil na stališče, da je mestna občina po zakonu dolžna prispevati za eno bolniš nico ne pa za dve. kar je osvojil tudi mestni svet. Drugačna bi bila stvar, če bi bila ženska bolnišnica priključena splošni državni bolnišnici. Pri tem naj pripornnimo, da je »Slovenec« svojčas hudo napadal dr. Kra-merja, ker se je v senatu zavzel pri razpravi o amandmanih finančnega zakona, da se ženska bolnišnica ne priključi splošni, s čemer je prihranil, kakor se je sedaj pokazalo, mestni občini približno 100.000 Din na leto. Prestavitev mitnic Zaradi razširjenja ljubljanskega področja je potrebnih več novih mitnic in tehtnic ob novi trošarinski črti. Stroški bodo znašali približno 681.000.- Ker ni nihče poskrbel, da bi vsota prišla v proračun za 1935/36, je finančni odbor predlagal, naj se pokrije iz tekočih izdatkov, mestni dohoda rst veni urad pa naj v sporazumu s finančnim odborom poišče do konca proračunskega leta primerno pokritje. M. S. dr. Bohinjec je opozoril, da je bil že objavljen razpis za zgraditev teh novih poslopij, kar pomeni, da je mestni svet prav za prav postavljen pred gotovo dejstvo in da je prisiljen poiskati samo primerna denarna sredstva. Ne strinja se z mnenjem, da je prestavitev užitninske črte nujna in neodložljiva. Problem užitnin visi že dolgo časa v zraku kot nesimpatičen in je težnja prebivalstva, da bi se tozadevna služba organizirala na drug ter cenejši način. Potrebni bi bili točni podatki, na kakšen način se uvaža trošarinsko blago v Ljubljano, ker ima vtis, da je mitničarska služba ob cestah tako draga, da gredo za njo skoro vsi dohodki, ki jih zberejo na cesti. Zato naj bi dohodarstveni odbor to vprašanje temeljiteje proučil, zbral vse potrebne statistične podatke in stremel za tem, da bi se s časom trošarinska linija likvidirala. Poročevalec prof. Dermastja je opozoril, da državna finačna politika čim dalje bolj omejuje gmotne vire mestnih občin, ki jim ne dovoljuje novih doklad, niti njihovega diferenciranja ter jim prepušča le trošarine, zaradi česar se jim občina ne more odreči. V ostalem je prepričan, da se bo prenos mitnic bogato izplačal in da se bo dohodek zvišal od 100.000 do 300.000 na mesec. Zato ne bodo stroški samo plačani za nove mitnice, temveč se bo dosegel tudi velik višek. Predlog finančnega odbora je bil nato sprejet. Za povečanje telefonske centrale zaradi novih magistratnih uradov v III. nadstropju Kresije. se je dovolil kredit 40.000 Din iz proračunske rezerve, za preureditev telefonskih aparatov v sobah župana in njegovega tajnika pa kredit 9.999 prav tako iz proračunske rezerve. Prometne omejitve Na predlog tehničnega odbora, za katerega je poročal m. s. prof. Horvat, je bilo sklenjeno, da se v sporazumu z upravo policije določi enosmerni vozni promet na Sv. Petra cesti od Fiigneijeve ulice do Marijinega trga, v Dalmatinovi ulici od Tyr-Ševe ceste do Miklošičeve ceste in v Gregorčičevi ulici od Gradišča do Vegove ulice. Pravilniki odborov O pravilniku odbora za upravo mestnih nepremični je poročal m. s. Stoje. M. s. Likar se je izrekel proti temu, da bi bila regulacija najemnin pridržana temu odboru, ker smatra, da spada pred finančni odbor in v končno sklepanje mestnega sveta. Isto velja za sklepanje zakupnih pogodb in odpis najemnin. M. s. dr. Bohinjec se je pridružil temu mnenju ter je poudaril, da ne gre, da bi se ekspeditivnost občinske uprave pospeševala s prenašanjem upravnih poslov na posamezne odbore, kar tudi ne dopušča zakon o mestnih občinah. Prav bi tudi bilo, če bi tako važen odbor podajal plenumu mestnega sveta od časa do časa poročila o svojem poslovanju v informativne svrhe. župan dr. Adlešič je omenil, da je umevno, da morajo priti vse finančne zadeve v sklepanje mestnega sveta. Poročevalec m. s. Stoje je omenil, da je odbor že mnogo proučeval način regulacije najemnin ter je že sestavljen načrt, ki bo predložen na prihodnji seji mestnega sveta. Nato je bil predlagani pravilnik odobren. Nato je bilo sklenjeno, da se nekatere stanovanjske barake določijo za stranke, k! ne morejo plačevati najemnin. Za gasilski odbor je poročal m. e. Šalokar o pravilniku za poslovanje tega odbora. dražje sladkor — Zanimivi na interpelacije M. s. dr. Bohinjec je priporočal, da bi se v gasilski odbor pritegnili po potrebi tudi nečlani mestnega sveta, ki se zanimajo za gasilstvo, kar je po zakonu o mestnih občinah mogoče. M. s. Cerne se je pridružil temu predlogu ter je priporočal, naj bi se v odbor pritegnili tudi zastopniki gasilskih čet priključenih občin. Pravilnik je Lil odobren z dodatkom ni. s. dr. Bohinjca. Za kulturni odbor je poročal m. s. prof. Silvo hira nje o pravilniku za podeljevanje nagrad mestne občine za znanstvene razprave o Ljubljani slušateljem in mlajšim absolventom univerze kralja Aleksandra I. LTe-dinitelja v Ljubljani. Po tem pravilniku bodo v odboru, ki bo podeljeval nagrade, rektor univerze, dekan pristojne fakultete, univerzitetni tajnik, dva člana mestnega * veta in načelnik kulturnega oddelka mestnega sveta. Mestna občina bo imela pravico, da nagrajeno razpravo objavi, prt čemer to dobil avtor običajni honorar, ce pa je ne bo objavila, jo mora vrniti po enem letu avtorju, zase pa pridržati prepis. Javna dela iz bednostnega fonda M.s. kanonik Klhi*f je poročal za socialni politični odbor o javnih delih na račun bid-noslnega fonda, iz katerega je po nakazilu banske uprave prejela letos mestna občina 55 tisoč Din. S tem denarjem Je bilo zaposlenih bo ljudi, po večini družinski OCetje z večjim številom otrok. Dela tso te vrnila pri preurejanju rimskega zidu v Tivoliju in drugod M. s. Oražem se je pritožil, da nI bil zaposlen nihče iz Most. župan dr. Adlešič pa je odvrnil, da so se zaposlili najpotrebnejši po številu njihovih otrok, v kolikor so 56 priglasili pri socialno-političnem uradu. M. s. Oražem je pripomnil, da je svoje predloge izročil m. s Novaku, tajniku kluba mestnih svetnikov JRZ. pa žal ni imel uspeha. Obrtne zadeve Za obrtno-industrijski odsek je poročal m. s. Martinčič o faznih prošnjah za dovoljenje izvrševanja gostilniške obrti. Prosilcem Mi-mič Mariji. Nazor Vladimirju, Mrašovič \n-tu je bilo dovoljenje podeljeno, odklonjeno pa prosilcem Podbregar Pavli, Tisovcu Jožefu, ftarbi Mateju in Janku Spreitzerju-Slaščičarni Petriček te ne dovoljuje prodaja sladoleda po ulicah. Sladoledarj! naj dobe stalne lokale za prodajo sladoleda. Po poročilu načelnika personalno-pravnega odbora m. s. Avgusta Novaka je bilo rešenih več prošenj za zagotovitev sprejema v domovinsiko zvezo. Po rešitvi nekaterih manj važnih zadev je župan prečita 1 več samostojnih predlogov in jih dodelil pristojnim odborom. Interpelacije Sledile so nato interpelacije- Na interpelacijo m. s. dr. Bohinjca zaradi preteče ukinitve dekliške šole na vadnici, bo župan odgovoril na prihodnji seji. Na vprašanje dr. Bohinjca, kaj misij stopiti za zaščito zavarovancev družbe »Fenikse, med katerimi je mnogo Ljubljančanov, je župan odgovoril, da je trgovinsko ministrstvo že uvedlo o tem anketo, da se bo nadalje zanimal za razvoj tega vprašanja ln podal ob priliki porociio za pomirjenje Javnosti M. s. Soss je interpeliral zaradi podelitve obrtnega pooblastila za trgovino z modnim in galanterijskim blagom inozemcu Šapiri. Zupan je odgovoril, da je že urgiral odgovor obrtnega urada in se bo za to vprašanje zanimal. Kako je s trošarino na sladkor Sledila je interpelacija m. s. Kralja, Sog-sa in tovarišev, ki pravijo; G- župan! Od 1. aprila pobirajo po vaši odredbi zvišano trošarino na sladkor za človeško hrano po 20 Din za 100 kg, namestu prejšnjega 1 Din za 100 kg. Pobiranju te trošarine moramo ugovarjati iz naslednjih razlogov; V prvotnem predlogu za izpremembo tro-šarinske tarife je bila predlagana na sladkor trošarina po 50 Din za 100 kg. Ta postavka ni bila izpremenjena v naknadnih izpremembah, ki smo jih dobili k predlogu tarife o občinski trošarini in uvoznini za 1. 1936-37. Ko je prvopodpisani omenil v Javni seji povišanje trošarine na sladkor, ki se je ocenilo z 650-950.44 Din za proračunsko L 1936-37. ste izjavili g. župan, kakor tudi poročevalec finančnega odbora dr. MIlan Korun, da se ta trošarina ne bo pobirala. Poročevalec finančnega odbora je še posebej izjavil, da se je sicer v finančnem odboru govorilo o trošarini 25 Din na 100 kg sladkorja, poudaril pa je, da se ta trošarina ne bo pobirala. Iz tega sledi, da o trošarini na sladkor mestni svet sploh ni sklepal, kakor bi bilo po paragrafu 117 zakona o mestnih občinah potrebno, eventualni sklep finančnega odbora pa ne more veljati, ker se sklepanje o uvajanju ali zvišanju obstoječih davščin vsled predpisov paragrafa 95 t 8 zakona o mestnih občinah ne more prenesti na finančni odbor. Čeprav pa o tej trošarini v mestnem svetu ni bilo govora, je bila vendar z razglasom v Službenem listu 5t. 27 z dne 1. aprila 1936. objavljena povišana trošarina na sladkor v znesku 20 Din za 100 kg. Trošarinski odbor je v svoji seji dne 81. marca, opirajoč se na ČL 10 pravilnika o izvrševanju proračuna sklenil, da se zvišana trošarina ne pobira in je mestni trošarinski urad izdal v tem smislu že tudi okrožnico linijskim uradom G. župan, vi ste ta sklep trošarinskega odbora sistiralj in odredili, da se pobira trošarina na sladkor v zvišani izmeri. Prosimo vas. da nam sporočite v javni se- 1. Ali vzdržujete nadalje svojo odredbo, da se pobira zvišana trošarina? 2. Ali ste pripravljeni, da po tem pojasnilu nemudoma odredile takojšnje ukinjen.e pobiranja trošarine na sladkor? Zupan dr. Adlešič je odgovoril, da je lila pri sklepanju o proračunu sklenjena tudi trošarina po 50 Din za 100 kg sladkorja z dostavkom. da se ne bo pobirala, če bo finančno ministrstvo potrdilo druge trošarin-ske postavke in mestne davščine. Proračun pa v celoti ni bil odobren. Mestna doklada je bila znižana od 05" « na 6o% ln izpremenjena. a črtane so bile tudi razne trošarin ske poetavke. Da ohrani ravnotežje v proračunu, je zato odredil, naj se pobira po 20 par od kg sladkorja. Na tem mora vztrajati ker b sicer prišlo v nevarnost ravnotežje proračuna. Ce bo kasneje dovolj dohodkov, se bo ta trošarina črtala. Sledila je interpelacija zaradi odstopa odnosno vrnitve mestnega sveta Oražnovim dedičem Kačieu, katerim se ta vrnitev nezakonito zadržuje Predsednik bo zadevo pre-iskal in pozneje poročal. Odpoved stanovanj v šenpetrski vojašnici M. s. dr. Bohinjec je interpeliral zaradi odpovedi stanovanj v šentpeterski vojašnici, s katerimi so bile prizadete tudi nekatere koristne socialne ustanove Odpoved se je menda izvršila z namenom, da se v teh prostorih namesti začasna občinska bolnišnica. O tem važnem problemu mestni svet še ni razpravljal in za od|X)ved ni bil mero-dajen njegov sklep, kakor bi spadal v njegovo kompetenco. Predsednik dr. Adlešič je odgovoril, da za odpoved stanovanj in lokalov nt pristojen mestni svet neijo magistrat, zato o odpovedi tudi ni nikdar razpravljal mestni svet. Ko bo vprašanje mestne bolnišnice dozorelo, se bo zadeva predložila mestnemu svetu. Upa. da bo to mogoče, ker se pripravljalna dela že bližajo koncu —lj Ureditev telefonske napeljave. V Kna?-ljevi ulici kopljejo jarek za položitev telefonskega kabla, ki bo držal iz glavnega jaška v šelenburgovi ulici do zunanjih telefonskih napeljav ob železnici v Tivoliju. V mestih je težnja, da pridejo vsi telefonski vodi v zemljo, kar je v interesu neoviranega in zanesljivega telefonskega prometa. Ljubljana ima že precej telefonskih kablov, vendar so še marsikje telefonske napeljave na prostem. Revizija v mestnih uradih in podjetjih Nadaljnja interpelacija dr. Bohinjca pravi, da »o po županovi odredbi posebne komisije izvršile revizije poslovanja v posameznih mestnih zavodih in uradih, o čemer so listi mnogo pisali. Ta poročila listov so vsebovala ugotovitve, ki so zasledovale tudi politično tendenco in ki so zbudile med prebivalstvom mnogo govoric ter pretiravanj. Zato naj župan odredi, da pride porodilo o izvršenih revizijah na dnevni red ene izmed prihodnjih občinskih sej- Župan dr. Adlešič je na to vprašanje odgovoril med drugim r Poročila o izvršenih revizijah še ne morem predložiti, ker revizije še niso končane. Ker smatram revizije za predhodne preiskave zaradi uvedbe disciplinskega in morda tudi kazenskega postopka, je jasno, da o njihovem stanju pred zaključit vi jo ne morem podati nobenega poročila, varujoč pri tem službeno tajnost, Interese preiskave ter interese prizadetih uslužbencev samih. M. s. Likar: Pa tudi v časopise ni treba ničesar dajati. župan dr. Adlešič. K meni so prišli novinarji, pa jim nisem ničesar izjavil Od mene ni prišlo ničesar v liste. Razpis novih službenih mest Nadalje je župan odgovoril na interpelacijo dr. Bohinjca glede razpisa novih službenih mest, čeprav so na proračunski seji posamezni govorniki ugotavljali, da je število nameščencev v magi-stratnih uradih previsoko in da ni v skladu s povečanimi posli. župan dr. Adlešič je odgovoril: Sedanja občinska uprava je razpisala in oddala drve mesti uradniških pripravnikov pravnokon-ceptne stroke, mesto desinfektorja in 40 mest dohodarstvenih tužiteljev Razen teh ni namestila nobenega uslužbenca. Za namestitev teh oseb so bili merodajni edino stvarni razlogi, ker je b3o že v naprej predvideno, koliko se jih bo potrebovalo. Ta mesta so bila potrebna, ker so se meje mestnega področja s priključitvijo okoliških občin tako povečale, da je bilo nujno potrebno 40 novih moči v dohodarstveni služlr. za kar je bil določen tudi kredit v proračunu. Prav tako se je pokazala potreba za namestitev dveh pravnikov, tem bolj, ker je načelnik dr. Riko Fu* na dopustu. Tudi po teb dveh namestitvah potreba o pravnikih Se nI krita. Za namestitev omenjenih dveh pravnikov je bil določen kredit v proračunu in samo obžalujem, da ni bil določen še za dva. Mesto desinfektorja je bilo razpisano na zahtevo mestnega fizik a ta zaradi priključitve okoliških občin, ki niso imele doslej nobenega desinfektorja. Tudi za to mesto je bil v proračunu na razpolago kredit Kar se tiče prednosti mestnih uslužbencev pri oddaji raspisanih mest, se res ni upošteval en pravnik dnevničar in sicer zato, ker bi z njogovo namestitvijo mogu nastaviti samo ie enega*. Njegov poloiaj pa bo urejen. Mesto desinfektorja se je oddalo edinemu prosilcu, ki je izpolnil vse pogoje Uslužbenec, ki vrsi službo s podporo iz socialnega fonda, ni predložil potrebnih dokumentov, kar tudi sam priznava. Kar se tiče odpovedi in odpustov mestnih uslužbencev, je bilo odpovedano Ie onim. o katerih je razpravljaj mestni svet na svoji tajni seji meseca decembra 1935, ko je Šlo za uslužbence okoliških erbčin. Razen navedenih ni bil nihče sprejet in nihče odpuščen, pri nsunestvitvah pa so se upoštevali v prvi vrsti sociaini momenti. Po pojasnilih župana na vprašanje m. s. černeta zaradi oprostitve taks za pse-čuvaje, je bila nato javna seja zaključena ter se je po kratkem odmoru pričela tajna, na kateri je mestni svet rešil več personalnih zadev. Za hidrotehnični laboratorij Ljubljana, 27. T>aia Slušatelji gradbenega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani zelo pogrešajo hidrotehnični laboratorij, ki jim edini more nuditi pravilno in temeljito izobrazbo v vodo-gradbeni stroki. Praksa je poka/ala. da je v tej struki študij nemogoč le z eksperimentiranjem na naravnih objektih ali modelih. I poraba slednjih je enostavnejša in cenejša in so se zato vse države oprijele hidro-tehničnih laboratorijev. Posebno Češkoslovaška jih ima veliko in jc v tem pogledu med vodilnimi državami na svetu. Naši fakulteti pa je usojeno, da zaradi pomanjkljivih laboratorijev, slabo dotiranih institutov in knjižnic* spremlja ves razvoj tehniške vede v precejšnji razdalji. Zlasti se to opaža v vodogradbeni stroki, ki najbolj trpi zaradi slabih gospodarskih razmer. Da odpomorejo tej pomanjkljivosti in da na sodoben način rešijo važno gospodarsko vprašanje vodogradbenih del, so se javnopravne in privatne ustanove, naši domaČi inženjerji pod vodstvom gg. univ. prof. Zni-daršiča in generalnega inšpektorja ing. Sbri-zaja, združili v »Društvo za zgradbo hidro-tehničnega laboratorija«. To društvo je že večkrat skušalo doseči od države potrebne kredite za postavitev tega laboratorija, vendar so vse akcije naletele na merodajnih mestih le na delen odziv. V skrajni sili jc društvo zgradilo začasni laboratorij v garažnih prostorih, ki jih je dala brezplačno na razpolago Ljubljanska gradbena družba. Do danes jc bil zgrajen hidravlični žleb z vsemi potrebnimi rezervoarji, ostala dela, kakor postavitev in nabava črpalk, cevi in ostale armature, pa so morala biti ustavljene, ker je društvo izčrpalo vse svoje vire. Ce bi se pravočasno dobili krediti, da bi se ta dela lahko izvršila v naslednjih mesecih in bi se na jesen ie lahko vršila predavanja in eksperimentalna zasledovanja iz hidravlike v novem laboratoriju, ki bi tako postal prvi korak k specializaciji na gradbenem oddelku, kakor to predvideva nova tehnična odredba za Beograd. Nesmiselno bi bilo, da bi po tolikih žrtvah in naporih pustili to delo, da propade in to zaradi borih 60.000 Din, ki so potrebni za dokončno dovršitev tega laboratorija. Slušatelji gradbeniki, združeni v svojem strokovnem klubu, ki so najbolj zainteresirani na dovršitvi tega laboratorija, se obračajo na našo javnost in predstavnike njenega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, da moralno in gmotno pomagajo pri dokončni dograditvi tega prepo-trebnega laboratorija. Neurje s točo Križevci, 25. maja. V preteklem tednu smo imeli pri nas hude nalive- Lilo je kakor iz škafa. Nalivi pa so povzročili mnogo škode po polju in travnikih. Po njivah, kjer je poscjana koruza in krompir, je naliv izruval vse posevke, da se komaj pozna, ponekod pa sploh ne, kaj je bilo posajeno. Take njive bodo morali kmetje, čim se zemlja posuši, zorati na novo in zasejati, a semenskega krompirja ni več. V torek pa je med nalivom še padala toča. ki je zajela pas od Križevcev do konca čtrigove. Hudo je pobila zlasti v okolici Ljutomera in Safar-skega, kjer so še našli točo v kupih po polju čez dva dni, ko je bila na polju komisija, ki je ocenila povzročeno škodo. V komisiji so bili g. Kovač Tomo. predsednik občine štrigova, narodni poslanec g. Lukačič m sreski kmetijski referent g. Sustič. Tudi o drugih delih sreza so ocenili škodo Toča je deloma pobila tudi rž in pšenico, ki jo sedaj kmetje kose «a steljo. Zadnje dni je močno narasla Mura. ki je deloma prekoračila bregove ter poplavila vse obmurje od Radincev do Šafar. skega. Poškodovala je več mostov ter razkopala ceste Pod vodo je mnogo polja, na katerem so uničeni vsi posevki, pa tudi trava, ki je bila letos izredno lepa, je popolnoma uničena in vsa blatna. Mura je privalila mnogo vode v trg Veržej. da je prekinjen promet med ljutomerskim »rezom in Prekmurjem Prevažajo le p čolni ljudi iz Veržeja na murski most. da morejo potem dalje v Prekmurje Tudi to ne. srečo si je ogledala danes komisijo, v kateri so bili narodni poslanec Lukačič Avgust, sreski načelnik dr Farčnik, srcski kmetijski referat Sustič, banovinski svetovalec Stuhec Alojz, župan občine Veržej Cmrekar, zastopnik banske uprave in člani sreskega cestnega odbora Vsi ti kraji so močno prizadeli po vremenski katastrofi in potrebujejo nujne pcmoči. Nujno potrebna na je tudi regulacija Mure. Naše gledališče DRAMA Sreda 27.i Gozd Red Sreda. Četrtek 28.- Mladi gospod sef. Red A. Petek 29.: Ob 15. uri Juarez in^MakMinilijan Izven. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 Din navzd d. OPERA Sredi 27.: Luna di Laminormoor. Red C. Četrtek 28,: Olhello. Ked tvtrteik Gostuj* Marij &imenr. Petek SOL: Zaprlo (Opera gostuje v MariSo ni; Seviljski brivec). Sobota ;J0.: Zaprlo. (Opora gostuje v Celju: Seviljski brivec). Mož ubil ženo Kadeče, 2 je doživljal on. — V1£njegorskl župan umrl. Včeraj opoldne je umrl v Višnji gori lupan, načelnik županske zveze za sodni okraj Višnja goia. podnačelnik cestnega odbora, načelnik mestna nabavljalne zadruge, bivši oblastni poslane- Itd. g. Jože Erjavec. Podlegel je težki bolezni srca, ki ji je dolgo t žilavo vztraj-notjo in odporom kljuboval. Pokojni Je bil rojen 13, januarja 1K71 v Podsmrcki pri Višnji smri kot kmetski sin. Po poklicu je bil fotograf, a kmalu je z vso svojo prirojeno delavnostjo in žilavostjo posegel v javno življenje ter bil neumorno delaven povsod, kjer je šlo za koristi iplofcnosti. 25? let jc bil župan občine Draga. Kdaj pa že štiri leta višnjegorski župan, opravljal je pa še več dragih funkcij. Najtežje mu je bilo pri sfcu zadnja leta, ko vj-r.jejrorsl i okraj tako lepo napreduje, da ga je ovirala pri delo težka bolezen. A vendar jo do zadnjega delal. 5e-prnv ie bil večinoma priklenjen na boli iško pO%teljo. Ril je pravi oČr> vrsnje£Orskega okraja. samonikel, brez visoke izobrazbe, toda po naravi bistroumen, trezen, prevda-ren in praktičen. Imel je 10 snov. a pred dvema letoma mu je eden umrl. Višnja cora in ves njen okrM Sta izgubila z njim moža dela. ki c.< bo t r ž t- o nadomestit!. Pogreb bo v petek ob 9130 v Višnji gori. Bodi mu lahka zemlja. Jelko prizadetim BVOJeem naše iskreno sožalje ! — Bedne publikacije Slovenske Matice Izidejo za liejts šele jeseni. Na željo mnogih poverjenikov in članov, naj se nadaljuje Cankarjeva Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, je matični odbor iz-premenil knjižni program za 1936 v toliko da izide, namestu Kosmačeve povesti »Pražila ptičnica^; 1. snopič III. dela dr. Iz dor-ja Cankarja Zgodovine likovne umetnosti. Renesansa. V .kratkem pošljejo poverjenikom in članom natančnejše pojasnilo. — 2. zvezek 1. dela Melikove * Slovenije« izide prihodnji mesec. — I?lot v doline gradov. Udruženje železniških uradnikov v Ljubljani priredi pod pokroviteljstvom predsednika novomeške občine g. Josipa Paučiča v nedeljo 14. junija izlet v dolino gradov, vzdolž oi>ch bregov Krke. Izletniki se odpeljejo Iz Novega mosta z avtobusi ob levem 1 regu Krke in se ustavijo najprej na slikovitem Otočcu, potem v Snrarjet&kih toplicah, v gradu Kl-vevžu, v Št Jerneju, Kostanjevici in Pleter-jih Izletniki bodo razdeljeni v tri skupine ljubljansko, mariborsko in zagrebško. Ljubljanska se odpelje izprtd Emone oi> 5 30 in se vrne ob 22- odnosno z izletniškim vlakom v posebnih rezerviranih vagonih ob 5.25 s povratkom ol -1-5J. mariborska skupina se odpelje že v soboto lo. Junija ob in se vrne ob 22.. zagrebška se odpelje tudi ob ti. preko Brežic in Kostanjevice, junija ob 20. ho v dvorani Ljubljanskega dvora predaval g. Viktor Pirnal o dolini gradov. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike. Prihodnji ulet Udruženja železniških uradnikov bo od 28 do 30. avgusta v 6itenik-SpUt-Hvar*Bi5aV0 ln Dubrovnik. B in se lahko vozi takole: 1 dan iz Ljubita-ne ob 6.30. v Kočevju zajtrk, dohod na Sušak ob 12. Obed večerja, prenočišče; 2. dan ves dan na Sušaku: zajtrk, obed, večerja, prenočišče; 3. dan: zajtrk, obed. odhod s Sušaka ob 2-30, južina v Kočevju. Prihod v Ljubljano ob 20. Za časa bivanja na Sušaku prosta vožnja po vseh avtobusih »Trt-plavi prometa t. j. Trsat, Draga. Kost-ena ter za goste Parkhotela in hotela Jadrana prosto morsko kopališče. Vozna karta velja za poedino oseto in poljuben dan, se glasi na ime in je neprenosljiva. Iste karte iz Kočevja za 200 Din resla vrači ia Slavija, 260 Din Parkholel in 3-5 Din hotel Jadran. Vse informacije in predprodaja kart v Ljubljani pri Putniku, hotel Miklič tel. 33-«4. V Kočevju pa v *_roe=ti In i Ha rde. — II. Jugoslovenski kongres proti tuberkulozi. K naši tozadevni notici sporočamo Še, da kongres ni namenjen samo zdravnikom, temveč tudi vsem onim. kateri sodelujejo v protituberkuloznem gibanju in se za to gibanje zanimajo Kongres se to vršil od 30. maja do 2. junija pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Udeležencem je dovoljena polovična vozni- na na železnicah in parnikih, hotelske sobe so rezervirane ter daje tozadevna pojasnila pisarna na kolodvoru v Sarajevu. — Imenovanje v naši vojski. Za pomočnika načelnika generalnega štaba V. armijske oblasti je imenovan dosedanji komandant 20. pešpolka generalštabni polkovnik Anton Lokar. za načelnika štaba jadranske divizijske oblasti pa dosedanji komandant peš polka Boke Kotorske generalštabni polkovnik Milan Zelenika. — Nova važna zračna proga. Razen že napovedanih zračnih prog. ki bodo vezale letos Su-ak z večjim' mesti naše dižave in inozemstva bo otvorjena 1. junija še ena važna zračna proga in sicer Dunaj- Graz— Cdoveo—Ljubljana—Sušak. Ta p-oga bo velik* turistične in etos poda rs k e važnosti. Na nji bosta letala dva velika trimotorna aeroplana Austrofluga. P prvim priletita 1. junija v Split župana Celovca in Ljubljane, ki bosta povabila BttSaškega župana Hu- žiea. da se vrne z njima v Ljuhljano odnosno Celovec. V ponedeljek popoldne je priletelo z Dunaja na Su>ak eno tako letalo, v katerem je prostora za pet članov posadke in 11 potnikov. — Kongres Zveze delavskih društev. Na binkočtno nedeljo bo v Zagrebu v dvorani doma Zveze grafičnih delavcev in delavk kongres Zvp/.c delavskih pevskih, diletan-skih in glasbenih društev .Jujroslavije. Kongresa Se udeleže delegati iz vse države. — Kadilci bodo z veseljem pozdravili no-vii o. da bo monopolska uprava tudi letos izdala od 30. maja do 8. junija poFebno vrsto ^Vardaiv in >Drina« cigaret. Te raz-Btavne cigarete se bodo za časa ljubi jan-akega veicscjma prodajale v trafiki na sejmišču po isti ceni kot običajne cigarete iste znamke. — Stoletni starec poročil l*/-1etnn dekle. V ponedeljek se je poročil v bosanski vasi A:ič; stoletni starec D/.evnd \l. z lepo SO-BeđOVO hčerko IT-letno Žejno S. Dekle je cm> najlepših in najbogatejših v va>i in marsikateri fant sc je oziral za njo. pa se je zaljubila v stoletnega starca in ga vzela za mr>?a ^ Priđe največje veselje ^ i kot mlekar — Kraljevino Grčijo bo pri otvoritvi letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani zastopal bivši minister in glavni ravnatelj solunskega velesejma g. Ahil Calevras. V okviru spomladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo odprt od 30. maja do 8. junija bo tudi posebna oficijelna razstava grške proizvodnje, ki sta jo organizirala gg. Jurij Papavassiliou, šef upravnega oddelka solunskega velesejma in namestnik glavnega ravnatelja, ter Luka Economou, načelnik gospodarskega oddelka istega velesejma. JNamen te razstave, ki bo vsekakor zelo zanimiva, je, da seznani našo proizvodnjo, trgovino in konzumente z grškim blagom in naveže tesnejše gospodarske medsebojne stike med obema zavezniškima državama. — Prešernova koča na Stolu je od danes naprej stalno odprta in oskrbovana. Planinci, posetite najvišji vrh Karavank! — Veselični prostori na velesejmu že leto za letom privlačijo ne le Ljubljančane, ampak tudi tuje obiskovalce našega velesejma. Tako prijetne zabave po skrbipol-nem delovnem dnevu je le redko kje najti kot v varietejih velikomestnega stila, vrtiljakih, na toboganu, na plesiščih in au-todromu ljubljanskega velesejma. Letos bo odprt od 30. maja do 8. junija, vedno do 1. ure zjutraj. — Radijski poslušalci — planinci! V soboto 30. maja ob 18.40 h bo predaval v ljublj. radiju g. dr. Edo Pajnič o varstvu planinskih cvetic. Poslušajte to zanimivo in poučno predavanje, ki se vrši v okrilju T. K. Skala. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačnost, možnost neviht. Včeraj je znašala najvišji Kmperatura v Zagrebu in Splitu 27. v Beozradu 2b\ v Ljubljani in Mariboru 25. v Rogaški Slatini 23, v Sarajevu in Skoplju 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.3. temperatura je znašala 11.4. — Na Sušaku so jih prijeli. Zadnjič smo poročali, da je zradi slabe ocene v šoli in ker niso bili pripuščeni k mali maturi pobegnilo iz Ljubljane več srednješocev. Eden od teh, ki jo je popihal v Zagreb, se je vrnil že naslednjega dne. a dva in sicer Božidarja Kunca in Branka Selana je te dni prijela policija na Sušaku. Komaj je ta dva odpravila v Ljubljano, je prejela brzojavko iz Kočevja, da sta od tam ušla Hans He-nisman in Alfred Krisch. Tudi ta dva sta bila včeraj zjutraj prijeta in nato odgon-skim potom poslana nazaj v Kočevje. Pobegli dijaki so res hoteli čez veliko lužo. Iz Ljubljane —lj 80-letnica urednika Ivana Naglica. Tiho in neopaženo je včeraj proslavil 80-letnico rojstva naš novinarski tovariš in obenem nestor slovenskih novinarjev g. Ivan Naglic. Jubilant je bil rojen leta 1856 v Slakovi, občina Oplotnica pri Konjicah in je študiral na filozofski fakulteti v Zagrebu, že med študijami je sodeloval pri raznih listih, a od leta 1884 do 1893 je bil urednik Službenega lista«, »Laibacher Zei-tunge, leta 1920 je pa stopil v uredništvo »Jutra«. Poročen je z gospo Ano. ki mu je rodila tri sinove in hčerko. Med svetovno vojna sta mu v enem letu padla na fronti dva sina. Jubilant je odličen novinar, ki si je pridobil simpatije v vsej naši javnosti, a zaradi njegove kolegijalnosti in plemenitosti ter skoraj pretirane skromnosti ga cenimo in spoštujemo vsi njegovi poklicni tovariši. G Naglic je kljub svojim osmim križem še vedno čvrst in zdrav, želimo mu, da bi jesen svojega trdega življenja ob strani zveste mu družice preživel v miru in zadovoljstvu. —lj Na velesejmskem prostoru je postalo te dni ko smo tik pred otvoritvijo prav živahno. Mnogi razstavljalci so že pripeljali razstavno blago veliko pa je posla tudi z malimi in večjimi adaptacijami paviljonov in koj. Pri teh delih je našlo nekaj delavcev vsaj začasno zaposlitev, kar v sili tudi nekaj odleže. Večje število delavcev je zaposlenih, zdaj pri raznih delih na dvorišču, kjer je treba urediti pota, jih nasuti in zravnati tla okrog paviljonov v središču velesejmišča. —lj Cestni valjar na Tržaški cesti. Tržaško cesto so pričeli te dni temeljiteje popravljati in urejati. 2e zgodaj spomladi so navozili tja ogromne kupe gramoza in trdega kamna s katerim obrobljajo cesto od Langusove ulice do razcepa ceste proti Polhovemu gradcu. Od tam pa do Gline so cesto že posuli, na kamenje pa naložili plast peska in je na delu že cestni valjar. Cesto bodo urejevali po etapah in sicer do konca, kjer se stika z Bleiweisovo ter Cesto 29. oktobra. —lj Rave^oljivi znaki na živilskem trgu. Zdaj prihajajo gospodinje kolikor toliko z Veseljem na trka, Jezus; Gr-gošević; 2enice na polju, triglasni deški zbor. 9. Veisenborn; Ad-daggio, na fagotu igra Čdejbina*, na klavirju spremlja Belavić; Strauss: Andante iz koncerta op. 8, igra na rog Belavl«, na klavirju spremlja Udejbinac. 10. Dvofak; Legenda I. in HI., igrata štiriročno na klavirju Udejbinac in Belavić. H. Vogllć-Lisinski: Polpuri iz opere >Purin«, tamburaški zbor. 12. Maver: Hrvatsko prelo, godalni orkester. Predprodaja vstopnic od 20 Din navzdoi v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta točno ob 20. v petek 29 t. m. v filhar-menični dvorani. — lj XVI. mednarodni vioreni velesejem. Dne 30. maja bo otvorjen naš XVI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki ia pod pokroviteljstvom Nj Vel. kralja Pelra H. Slovesni otvoritvi bodo prisostvovali zastopnik Nj- Vel. kralja in mnogo odličnikov. V naše mesto bo ob tej priliki prišlo tudi mnogo zunanjih gostov iz vseh delov države in iz inozemstva. V okviru veieseJma bomo imeli tudi veliko gostinsko razstavo od 3. do 5. junija pa bO v Ljubljani \sedržavni kongres gostinske stroke. Nase mesto je znano po svoji veliki gostoljubnosti. Treba je duli temu tudi viden Izraz in zato vabim vse ljubljanske hišne posestnike, da v teh prireditvenih dneh okrase svoje hiše z za-vami. Predsednik mestne občine: dr. Juro Adlešič. —lj Žene, udeležite se danes, dne 27. maja predavanja o miru, ki ga priredi »Dom vi-sokošolk*. na univerzi ob 18. v mineraloškem institutu. Pokažimo svojo solidarnost z vsemi, ki delajo za ohranitev miru! Banovinska ženska zveza. —lj Udruženje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana vabi članstvo na današnji sestanek, ki bo v Trgovskem domu ob 2u Skupščina UDTKJ glavne uprave to na binkoštni ponedeljek ob 9. uri dopoldne v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Za članstvo v Ljubljani je udeležba obvezna. —lj Nastop gojencev državn-'pa Kuiuvrv 1 torija. .Jutri bo zelo zanimiva produkcija go-ieucev državnega konservat/>riia r»ri V»t«»ri bomo prvič čuli izbor sklad za klavir h -tveroročno. Program obsega originalne skladbe Mozarta, Beethovna, Scfanmanna, Schu-berta, Novaka in Regerja ter - jenci klavirskega oddelka prof. Antona Ravnika ob sodelovanju njihovega učitelja, i1 <>-grami, ki valjajo kot vstopniee so na ra7.{M>-laiio v Matični knjigarni. Zaselek točno oh iS. in pol v dvorani Fimarmonicne dru —lj Vid vaših oči si obvarujete le z op. tično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9. Ljubljana, M :VOČM KINO »SOKOLSKI DOM<~^ v 6ižki — Telefon 33-S7 Vesela zakonska tragikomedija IGRA Z OGNJEM Režija: RALPH A. ROBERTS. On: PAUL HORBIGER. Ona: TRUDE M AR LEN Ona druga: ELGA BRINU. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v sredo in četrtek _ob 8. uri._ V petek ob 20. uri filmska komedija „VSE ZA DENAR4 Štanlio in Onlio v gl. vlogi. _Vstopnina Din 3.---_ Za Binkošti: .EPIZODA" KOLEDAR DsMt; Sreda, 27. maja katoličani; Ma^di« Iona, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Tajni kurir. Kino ldcal: Ljubimec na loteriji. Kioo si«^a: Noč ljubezni. Kino l nuni: David CoppOfffielii Kino >i-ka; Igra z ognjen. DEZl KNE i.l.iv VRNE Danca: Mr. Hakarvič. Sv. Jakoba irg 9. R.i-mur. Miklošičeva cesta 2<>, Ciartus. Moste, Za oška eesta. Sokol -— Nastop konjenice Ljubljanskega Sokola. Na binkoštni ponedeljek 1. junija ob 16. uri priredi jezdni odsek Ljubljanskega Sokola na letnem telovadiŠČu v Tivoliju svoj nastop. Sodelujejo narasčajski oddelek, člani in članice ter odsekova fanfara. Vabimo vse. ki jih zanima lep konjeki sport da se te zanimive prireditve udeleže. Paula Vesselv. Tretje letalo Ljubljane Ljubljana. 27. maja • Danes dobi Ljubljana že tretje naodemo športno letalo. Mod 14. in K>. jirileli na letališče 2. Rado Hribar s svojim novim športnim letalom De Havilland Horaeeom, ki ga je kupil v Angliji in e katerim Je startal na letališču Crovden v Londonu. Letalo je dvo-sedežno in moderno z zaprto kabino, sj>osob-no za vse akrobacije in zlasti pripravno za praktične kratke polete. Opremljeno je I motorjem Gipsv 1H0 IIP in labko leti s hitrostjo 17o km na uro. Prejšnje Hribarjevo letalo (»omper. ki so jia v Ljubljani krstili za :Halerino". je pO" stalo last šefa centra g dr. Rapeta. Tako bo imela Ljubljana že tri privatna letala a v kratkem, ko izdela tovarnar g, ZaJokar svojo »neteško uš*. bomo imeli pa že štiri Iz škofje Loke — Izprememba v vodstvu Me*»tne hranilnice. Novi čas je prinesel izpremerabo v vodstvu Mestne hranilnica. Svojih položajev so bili razrešeni (v kolikor že sami niso preje odstopili) gg. Savrak, Zebre, Hafner Josip, Goljar, Sink, Potočnik in Kavčič, vstopili pa -so gg. Debeljak Francelj kot gerent, v sosvetu pa so dr. Hubad, dr. Pokora, Ogrin, Kmetic. guS-teršič in Tavčar. Četrtek, 2& mah lj: Pisano polje tj>! > V). — 12.45: Vremen- >ka napoved poročila. _ 13: Napoved Saša, obiava sporeda, obvestila.__13.»5: Ne*kaj Sebubertovib skladb' (plo^č,.). — 14: Vremensko poročilo, l>orzni tečaji. — 18: ska glasba (radijski orkester). _ 1R40: Slovenščina ca Štovaoca (g. dr. Kadoif Kola nr h — 19: Napoved Ča*a, vremenska napoved, izročila, objava iporoda, obvestila. — 19*30: N;ic. u"a: Pred-tdnik Čehoslov. republik.- g. dr. Edvard Bene* (Bogoljub Krej-Bgd. — 20: Romantična gtatta. —'2'2 ■ Najioved ča^n. vremenska napoved, poročila, objava s|x>roda. _ 2215: Lahka glasba (radijski orkester). MALI OGLASI oeseda 0.50 para, davelc Dir 3.— oeseda 1 Din, davek 3 IMn, preklic? 2a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za maJe oglase oe priznamo POUK Beseda 50 par. da vek 3.- Din Najmanjši znesek b Din STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetir.k* in izvežbance. Večerni tečaj. Tčna ura znižana na 2 Din. Vpi sovanie dnevno. Pričetek novega tečaja 4. junija. Christolov jčni zavod, Domobranska c. lr>. 1036 RAzno Beseda 5o par davek 3 - Din Najmanjši znesek 8 Din 50 par entlanje aiuriranie vezenje zaves, perila monojiramov gumbuic V'eiika zaloja perja a ".75 Din .Ju'iianar. GosLOSvetska 12. l/T ELEKTRIČNE INSTALACIJE za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno Ivan Mihelčič elektrotehnično podjetje Ljubljana, Borštnikov trg 1., tel. 27-04. /35. R. PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši roesek 8 Din BIRMANSKI: rUE, zlatnino in rebrnino nudi najcenejše Ivan P-kiž. Ljubljana, Pred škofijo 15 1620 I-a CRE&NJE sveže. Crne, rdeče x> 4 do 4.o0 Din kg, v košarici po :->0 kg pošilja franko postaja G. Drechsier Tuzla. 1635 24 Stran ? >SLOVENSKl NAROD«, sreda. 27. nuja 193«. Štev. 120 Parcelacija zaščitenih zemljišč? Protest proti parcelaciji velike parcele ob Rožnik Ljubljana. 27. maja Vsako večje mesto mora imeti v neposredni bližini zaščitene pasove, ki jih ne 6me nihče zazidati. Ti pasovi 60 mestna pljuča v pravem pomenu besede. Niso potrebni zgolj zaradi lepote, temveč predvsem iz zdravstvenih razlogov. Nezazidana mestna okolica, z gozdovi ali parki mora ostati nedotakljiva. To je v interesu vsega mesta, zdravstva, ne le neposredno prizadetih posameznikov. Toda proti tem interesom smo v Ljubljani že precej gre.-ili. Izgovarjali smo se lahko le, da dolgo nismo imeli regulacijskega nacrta. Zdaj pa imamo načrt in se moramo ozirati le nanj, ko pride v razpravo pacelacija kateregakoli zaščitenega pasu neposredne mestne okolice. Po regulacijskem načrtu bi moralo ostati zeleno celo Barje, zato pa imajo meščani še tem večji interes, da ostanejo neokrnjeni, naravni zeleni pa-.ovi pod Rožnikom (seveda z Rožnikom vred) in Golovec. Razumljivo je zaradi tega. da so zbudili glasovi o parcelaciji velike parcele pod Rožnikom ob mestni gozdni drevesnici precejšnje vznemirjenje. Že večje vznemirjenje bi pa bilo. če bi ti glasovi prodrli tudi širše me*l meščane. Ljubljančani se ne sklicujejo na kakšne posebne predpise in zakone, ki bi naj varovali njihove pravice do neokrnjene, naravne okolice: samo po sebi umevno se jim zdi. da jim re pravice nihče ne sme in ne more kratiti. Rožnik in Golovec morata ostati, kar pač sta. Čim bi prišla v diskuzijb zazidava Rožnika ali Golovca, b; se jim zdelo, kakor da grešimo zoper neninizane postave, ki so bile v veljavi stoletja. Pred dnevi je bila ob Cesti na Rožnik na veliki pnreeli. ki meri več tisoč m=. komisija zaradi p.i reelacije. Parcela leži v lepem solnč-uem zatišju, obkroženem od dveh strani od gozda, na drugi strani pa meji na Cesto na Rožnik, ki se tam lomi v kolenu na desno od začetka Večne poti, ter drži v ovinkih naprej proti Čadu. Na levi strani ceste je nekaj vil, ki so bile sezidane, preden je bil izdelan Plečnikov regulacijski načrt. Pozneje bi seveda ne mogli več tam zidati. Po načrtu pa mora ostati brezpogojno nezazidana de:?na stran ceste, kjer bi naj bil v dogledni bodočnosti park. Parcele pod Rožnikom so zdaj že precej drage, povprečno po 150 Din m«. Lastnik lepe parcele je baje v stiski ter bi rad prodal parcelo čim prej. Proti parcelaeeiji so vložili protest štirje posedi, ki se sklicujejo na Plečnikov regulacijski načrt, da mora ostati parcela nezazidana. Naglašajo, da tudi kupec parcele tik ob sprehajalni poti. ki je z nje lep razgled na Rožno dolino, ni smel tam zidati. Pri tem protestu je seveda treba upoštevati, da se sosedje upirajo parcelaciji predvsem iz osebnih koristi. Toda bojimo se. da bi pri sklepanju o parcelaciji ne odločalo samo to. samo oziri na koristi posameznikov, kajti tn gre za mnogo več. Ne smemo več dopuščali, da bi še v naprej reducirali zaščitena zemljišča in da bi iz tega končno postal sistem. Grehi ki so bili storjeni doslej, ne smejo postati izgovor, eeš. ta je smel. zakaj bi. brnnili meni? Zato bi lahko nastal preeendenčni primer, ako bi napravili tudi zdaj izjemo. Izjem ne sme biti več za nikogar. Drugega izhoda ni. kakor da mestna občina kupi zemljišče. To je dolžna, čeprav morda zdaj velja i/govor, da ni dem rja. Dolžna je ščititi neokrnjen, zelen pas tik ob mestu, kakor je pač dolžna ščititi interese in praviee meščanstva. Zato tudi ne moremo moleti oh priliki noben^ parcelacije, ki bi šla na škorto mesta ter njenih parkov, zlasti ne. da !>i nam začeli striči še Rožnik. Dve tragediji v polarnih krajih Bandit je upravljal Wranglov otok — Mrtva Amundse nova tovariša najdena da je bil poslan samo zato, jj* bi zdravnik izginil in Starcev je v zadregi odgovori!: »Morda.« Glavni obtoženec Semenčuk je trdovratno tajil vsako krivdo, toda priče «o izpovedale obremenilno sanj, posebno Feldmanova. Državni toži'.ce ;« ntvsva! Se. men^uka bandit. Semenčuk in Starcev sta i'Is obsojena na smrt. Vsi tisti, ki veliko sedijo treba da preprečijo zle posledice tega načina življenja z rednim pitjem ROGAŠKE SLATINE »TEM PEL«, ki prijetno podpira delovanje prebavnih organov. V zalivu Globokaja blizu arktičnega pristanišča Dickson je našel mornar N:ki-for Begičev s štirimi člani svoje ekspedicije ostanke ognjišča. iOw^ki nož in nekaj praznih nabojev, kraj njih p i. v zmrznjenem pepelu nekaj obžganih človeških kosti. To je bd prvi uspeh Begičeve ekspedicije, ki jo je poslala norveška vlada iskat že 17 let pogrešana polarna raziskovalca, Amundscnova tovariša. Pred \Thovnim sodiščem v Moskvi se je odigralo te dni zadnje dejanje tragedije na Wrangk>vem otoku, življenje ljudi v polarnih krajih je zastrupljal s svojim terorizmom upravitelj kolonije Semenčuk. Eskimi na otoku so gladovali, čeprav so bila skladišča stanice pod Semenčukovo upravo polna. Semenčuk je celo prepovedal Eskimom hoditi na lov na mrože. Kmalu je nastal konflikt med njim in zdravnikom Vulfsonom, ki je prvi očital S.men. čuku nečloveško ravnanje z Eskimi iti ga obdolžil, da je zakrivil nered v Koion.ji. Nekega dne je Semenčuk odredil, naj zaprežejo pse v sani in poslal je zdravnika k bolnemu Eskimu. Kajur Starce'7, ki je zdravnika spremljal, se je vrn.] sam. Dru ge sani z zdravnikom so sa baje iz~ jlule v snežnem metežu. še.le čez nekaj dni je poslal Semenčuk na zahtevo Vulfsonove žene rešilno ekspedicijo. Mrtvega zdravni- ka je našel biolog Vakulenko. Ime] je prebito lobanjo. Kmalu se je pa Vakulenko ustreli] in zapustil pismo, v katerem pravi, naj nikogar ne obdolže njegove smrti. Potem se je hotel Semenčuk odkrižati tudi zdravnice Feldmannove, ki jo je poslal na zapuščeni pomol otoka, čeprav je bila bolna. Priča KleČkin je izpovedal, da ni hote! odpeljati Feldmannove tja, ker je vedel, da pomeni to neizogibno smrt. Zato jo je dal Semenčuk zapreti. Na VVranglov otok so končno priletela letala s šmidtovega rtiča in iz Wellena Vullsonovo truplo je bilo zdravniško pre_ gledano in izkazalo se je, da je podlegel zdravnik udarcu s topim predmetom po glavi. Kdo je ubil zdravnika, ki je bil med prebivalci Wranglovega otoka splošno priljubljen ? Starcev, ki ga je vozil na zadnjem petovanju. sploh ne zna ravne ti s kompasom. Državni tožilec je pripomnil. Ko je jeseni leta 1919 Roald Amundsen piul okrog po'otoka Tajmir, jc poslal dva moža svoje posadke, Petra Tessena in Pavla Knudsona v zaliv Dickson. da bi od tam brzojavila v norveško prestolnico, kakšno je stanje ekspedicije. Od trenutka, ko sta dobro založena z jestvinami in pijačami krenila na smučeh na pot, je izginila za nj:ma vsakn sled Vse polarne stanice in patru!jt -.o ju zaman iskale več let, končno so p*» »pustih iskanje. Samo Nik for Begičev, ki je bil z njima na Amundsen ovi ladji Maud, ju je kot navaden mornar pridno iskal. S štirimi tovariši je kreni! letos spomladi na dolgo pot cb obali severnega ledenega morja. Pot ju je vodila preko Port Dicksona na bližnji rtič Wilde. In tam so našli prvo sled, prazno pločevinasto konzervno škatlico s koščkom papirja, na katerem je bilo zapisano: -Dva člana ekspedicije ladje Maud sta prispela sem 10. novembra 1919. Tu sva našla skladišče živil, kruh je bil vlažen in prepojen s slano vodo. Utaborila sva so malo dalje in vzela s seboj živila. Počutiva s« dobro in nadaljujeva pot 15. novembra 1919. Peter Tessem. Pavel Knudsen.« Našli so tudi ostanke taborišča in sežganega človeškega telesa, nikjer pa ni bilo nobenih sledov, ki bi pričali, kdo je bil nesrečnež, šele nove najdbe so omogočale dognati to. Precej daleč odtod je ležal na strmi skali okostnjak, kraj njega pa ura s Tessemo-vim monogramom Njegove smuči in orožje je bilo najbrž padlo v morje Tessem je najbrž sežgal truplo svojega tovariša, da bi ga ne raztrgale zveri, toda 6am je pozneje postal njihova žrtev. Otroško trupelce v kanalu Pred staro šišensko cerkvijo so našli davi trupelce nekaj dni starega otrocicka Ljubljana, 27. maji Šiška ima danes svojo senzacijo. Jv"> 50 prišli davi pred 8. mestni delavci pred e^taro šišensJco cerkev, da očistijo poleg glavne ceste zbiralni kanal, so naletelj globoko v blatu v kanalu na mehak predmet. Dela v« a Luka Oražem. stanujoč v Kamniški ulici 1'.. je dvignil predmet iz t lata in na svoje zaprepaštenje ugotovil, da gre za otročje trupelce. Ostali delavci so takoj pohiteli do stražnika in ga obvestili o tem. Vest o najdbi otroškega trupelca v zh»i-ralnem kanalu se je hit-"o razn^la po oko-lici. Od vseh strani so se jele zbirati pred staro cerkvijo okrog kanala množice radovednežev, ki so ugibali, kdo bi utegnila biti brezsrčna mati. Stražnik je kmalu obvestil policijsko upravo in je okrog S.30 prispela v §i-ko komi si- J ia v kateri *o bili policijski zdravuik dr- Li'žar, šef kriminalnega oddelka g Zajdela, dežurni uradnik g. Kette in ia n«^kat^ri drugi policijski organi. Tru|»J. -o i/mili. nakar so ga |R)ložili v /aboj in ga no nekaterih ugotovitvah na mestu odpeljali na po|t-cijrko upravo. Zdravnik dr. LuZar je o vil. da gre b«ji rž«- za d»-te že:vk«-ga sp..,.t NntanfnojSc ngotfivitva m ni-<» <»t>ii«'.-l»\ ker je bilo truplo že razpadlo kakor je dalo Ugotovil zdraviik jfl bil otro* rtar An tri dni ali morda teden dni. Jodfro blato namreč, ki se zbira v kanalu. ]e pričelo trupeK-e kaj hitro razi^dati l • ip.l ■■ >e hl- lo priplavlieno v zbi'ratno jamo ali \i ki šaka. ki foJli do ceata o4 BoBov^aa m drugih hiš ob robu gozo'a, ali pa p° kamilu, ki vodi pod cerkvijo oh Vodnikovi .•.■«.11. Policijski organi nadaliujejo poizvedovali!' N.i.brze pa otrokova mah ne to ostala dolgo skrita. Sodobna lirika je življenjska Ljub!juna, 27. .u.ij.i. Pred desetimi leti jc umrl Srečko Kosovel, a snoči je /a/ivcla njegova pesem sredi nas, v polnem dramskem gledališču. Menda so zelo redki takšni dogodki pri nas. da bi bilo naše ubogo gledališče, polno mladine, ki tako /ivo veruje v sebe in življenje. Le redki so bili starejši med njo in še oni so oživeli ter se pomladili v odsevu te močne vere, sredi plamteCih oči in src. Kakor lahko spregovori pravi pesnik, je govori! Bogomil Fatur v spomin Srečku Ko sovelu. V pesniški — toda živi. ne papirnati besedi, besedi i/ srca je oživel podobo pesnika pred nami. Resnično, značilno podobo slovenskega pesnika, ki mora umreti mlad, s krvavo peno na ustnih, če hoče peti. I mrl je in morda šele zdaj vemo. da je umrl. kajti pri nas mora pesnik umreti, tla zvemo — da je živel Da. umrl jc, njegova pesem pa živi. Kosovel je centralna osebnost našega sedanjega pesništva. Fatur je s svojim liričnim, čustvenim glasom navdihnil s pesniškim življenjem Kosovelove pesmi. Dvorana je bila kakor začarana v moči besede in drhtečega čustva. Trpko zvočje Kosovelove pesmi, bolečine njegovih pred-smrtnih slutenj sta rc/ala v srca. A /drhtele so tudi strune vere v lepšo bodočnost, ki je pesnik ni mogel doživeti, a jo jc slutil. Slišali smo 15 pesmi in iz vseh jc dihalo pravo, do dna doživeto čustvo, prežeto zadnjih spoznanj, ki lahko razodevajo le še bolečino. Tn začeli so se vrstiti živi pesniki. Tudi njihove pesmi so doživete in mnogo jih je bilo iztrganih življenja naših dni. Vendar vsi pesniki ne morejo biti tudi dobri recita-torji. Patetika je pač v protislovju a logiko, če je navezana na vsako besedo in če beseda drugače zveni, kakor bi morala, da bi zbudila sozvočje s smislom ter izrazom, ki ju naj razodeva. Kljub vsemu so bile recitacije v splošnem dobre. Prvi je recitiral svoje pesmi Miran Jarc, ki se jc zadnje čase prerodil. Prisluhnil je času, ki mu je začel narekovati druge pesmi, drugačne od onih, ki jih je pisal prej, ko je bilo dovolj za pesem le tako zvana čista lirika, alt opajanje nad lepoto besed in sladkostjo ali grenkobo čustva. Vendar poslušalci še niso ploskali kakor pozneje, ko jih je prevzela življenjska poezija našega časa. Tone Se-liškar nam je povedal mnogo, mladina je začutila. Anton Vodnik pa ni našel s svojimi pesmimi toliko sorodnih src. Tudi Edvard Kocbek, ki lepo slika z besedami, ni večini podal dovolj žive slike tega, kar se ji lahko najbolj približa. Toda Bošo Vodušek! Najbrž bi pel takšne sonete dandanes Pre- šeren. Ne le porogljive; i tem ie nekaj več — ost je. ki jo lahko krsti /a cinizem, kdoi hoče. Toda v \sakem spoznanju je nekaj cinizma in v pravi bolečini ga je morda naj več. Ko jc začel citati Klopčic. smo za i tili, da Sita pesnik. Toda ne le pesnik, tem več tudi človek, ki ne piše pesmi zaradi svojega srca. temveč zaradi trpke zavesti | našem času in vsečloveskem trpljenju. In slišali snao prantnr. Vida T—fcijeva n* s** mlada. Pesnica je s pravim ženskim srcem, ki lahko občuti res iskreno tragiko, i/\ira jočo i/ večnih konfliktov srca. Morda bi o drugačni temi ne mu-Ja peti tako /i\o Končno je se vita! lat ur svoje pesmi. In ko je prečita! pr\o, smo čutili, da je res pesnik, ko je pa prečita! zadnjo, ni OMgd več nihče d\oniiti. da je v resnici zastopnik tistih na-ih sodobnih linko\, ki pojo živ Ijer.jske pesmi, da ie sodobni lirik. Dragi Idrčeni m pa nehni prjatli U pnagramu liUi.šnih idrskib prjjslau »uaje prrecLrlni tud izlot h svitm tresm kraki n sjedmga junje (.7). Zmnil srna se pa tak, de bu 7. iun|C zbi rab se pred štac lunam zijotra ab *jedrruih (7). 1'sak nej kup ana i^liitna kairna da Varhnke, ka kasta za ki m pa sam le I d< riariev. Ana pasibna deputacije se bu pa-k krnila pred Ca.nika.rjen m sptinienikiun. uai ta drugi pa piš prat Fa»dlip. M gviim trem Kralctn bama paršl gltfi apoudrve. Tam bama *sigl u na ki nažm /crauoam, Lagačcrtam, VaThnčena-m m pa ut^m tem dru gen našm zrmneam, k* boje tud guer paršl. De na bu dauhčes, bama imil «vha tud banda, ka je bu Vike Dežjelfiu prpjeleu. Zorko Prikuca u pa ži prečim oa)ta uoi piuce m p*i oiuke same stare i drske pw%m Tud za damaoe zabava je paaikrbl jerru Skudia, ka bama maugl ab 5. papmudne ai za nazaj mislt. Ab 30.-44. murni« bet na Varhnk. ab 21.30 «ma pa «p"t ■ LMan- Pireu je, , kako bi mogel morilec umoriti svojo žrtev v dobro razsvetljeni ulici. Grodwinovo truplo so raztelesili in temeljito preiskali. Dognali so, da je bil Goodwin zastrupljen. Jasno je bilo, da je moral morilec rabiti zelo močan strup Po tem strašnem dogodku ie Marv obolela. Peter ji je pridno stregel in mnogo noči je prebili ob njeni bolniški postelii. Toda v njegovo veliko žalost mu je Mary vrnila zaročni prstan, čim je ozdravila. — Uničena sem. — je dejala, zdaj sem preveč siromašna, da bi se mogla omožiti. Pri tem sem pa tako strta, moja žalost je tako globoka, da na možitev ni ti misliti ne morem. Taka. kakršna sem zdaj. bi ne mogla osrečiti moža v zakonskem življenju. Vsi ugovori, vse prošnje so bile zaman, Marv se ni dala odvrniti od svojega sklepa. B . — Kaj pa nameravate početi, draga moja? — jo je vprašal Pe»ter nekega dne. Pod tem strašnim udarcem se je bil Peter izpremercil tako, da se je zdel deset let starejši. — Sama ne vem. Morda se mi bo posrečilo dobiti mesto strojepiske ali bla-gaim" čarke — Zakai se pa ne obrnete na Gedeona Spardocka? — Zato. ker hočem zapustiti Eldorado, ki me preveč živo spominja na grozne dogodke. Ves obupan ie Peter odšel. Marv je pa začela pisati ponudbe, ki jih je hotela objavim v nekaterih lisuh v Bostona in New Orleansu. Baš je bila zalepila zadnje pismo, ko ij je stari sluga izročil brzojavko. Zatopliena v svoie misM jo je odprla. Ni verjela, da bi mogla njeno bridkost še povećati, pa tudi nobene vesele vesti ni pričakovala. Vendar se je pa poznalo na njenem lepem, zdai tako bledem obrazu razburjenje, ko je čitala kratko brzojavko s Petrovim podpisom: »Draga prijateljica. Prosim Vas. da s svoMm sklepom meni na ljubo počakate še nekai dni. Odpotoval sem, ne storite ničesar, dokler se ne vrnem. Ni izključeno, da sem na sledu morilcu Vašega očeta in da vam bom mogel vrniti Vaše premožene.^ Marv je ostali dolgo zainišlj-ena .sledilne ie pa spravna svoja pisma V predalček pisalne mize. namestil da bi iih odnesla na posto. Če je mogel Peter tako brzojavk, ie imel gotovo tehtne razloge za to. Počakala bo. Porer se ie bil vrrtil od Marv naravnost v tovarno, k'er je bil s svoiim delom v zadnjem času zeflo zaostal V megovj pisarnri se je bil nabral kup aktov in risb. da ie moral dohiteti zamujeno. Navzlic globoki žalosti se je lotil dela mehanično, skoraj kakor iz navade. Naenkrat se je pa ustavil njegov pogled na debelem ivežniu, na katerem je bilo z velikimi črkami napisano: »Izgube!« Te^a svežnja še nikvdj ni videl. Jel je listati po njem v začetku* s cisto strokovndm zanimanjem, potem pa z vedno večjim presenečenjem. Pozvonil je enemu iznnd vodilnih uradnikov. — Sedke, gospod Holler, — mu ie dejal Peter, — kako je mogoče, da smo imeli v enem dnevu 500 kubičnih metrov izgube? — To se zdai pa zda; zgodi, — je odgovoril uradnik. — Dogaja se to že od zgraditve pl name. Večkrat minejo trije tedni al j pa tudi mesec dni. ne da bi kai opazili, potem se pa naenkrat zgodi. Sttii — ali petsto, včasih pa Se več kubičnih metrov plina mani niko'\ — Kaj mislite. ka: nai to pomeni? — Ne vem. Števci in cevi so povsem nove. Treba bo računati s tem. kar se rado zgodi, da zločinska roka navrta glavno cev in krade plin. da ga ni treba plačati. — To ni nobeno poiasnilo. Zakai hi zloč'nec ostal no cele tedne in mesece brez nrina? — To ie res Poglejte, dne IS. ie znašala izguba 500 kubičnih metrov. EZkj^Jo Josip — Za »Narodno Ftan Ji --