Oošio PoStnftta plačana v gotovini Leto XI., št. 111 15; V. 1930 krat,_prilog. LJubljana, četrtek IS« maja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.—- Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo; Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3123 in 3126. Maribor.- Aleksandrova cesta 13. Telefon §t. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. —> Oglasi po tarifu. nHnBHBBHHM Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Iaseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon šl 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Žalna manifestacija sveta Društva narodov Marinkovic poveličuje delo pokojnega Nansena za cilje Društva narodov - Važni razgovori Brianda 2eneva, 14. maja, s. Svet Društva narodov je na današnji dopoldanski seji proslav:! spomin Nansena z mogočno žalno (manifestacijo, na kateri je jugoslovenski zunanji minister dr. Marink o-viič kot predsednik Sveta podal izčrpno sliko o obširnem in velikopoteznem delovanju, s katerim se je Nansen kot vrhovni komisar Društva narodov t>rido-bil rievenljive zasluge za cilje Društva narodov. V imenu Sveta in vsega Društva narodov je izrazil dr. Marinkovic pokojnikovim sorodnikom globoko in iskreno sožalie. Ženeva, 14. maja. AA. Francoski minister za zunanje posle Briand je Imel prvi, obči razgovor z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Gramdijem. Predmet razgovora je bila pomorska razorožitev. V razgovoru z nemškim zunanjim ministrom Gurtiusom pa je Briand govoril o sedanjih odnošajih med Francijo in Nemčijo. Ženeva, 14. maja, AA. Francoski minister za zunanje zadeve Briand je cmel danes sestanke s poljskim minite"om za zunanje zadeve Zaleskiim in z ju- goslovenskam ministrom dr. Marinkovi-čem. Ženeva, 14. maja. AA. Nekateri tukajšnji listi izražalo mnenje, da so iita-lijansko-francoske težkoče bolj psihološke narave in da bodo kmalu premagane z ojačenjem medsebojnega zaupanja. Anglija je direktno interesirana, da pride med Francijo in Italijo v pomorskih vprašanjih do sporazuma. An-gleSki listi menijo, da se bosta Italija in Francija veVko lažje sporazumeli, ako sta rešili politična sporna vprašanja, ki so nastala zadnja leta, London, 14. maja. b. Včerajšnja razgovore med Hendereonom, Briandom In Grandijem v Ženevi smatrajo v angleških političnih krogih kot prieetek serije konferenc, na katerih bo skušal H-enderson doseči rešitev vseh visečih vprašanj med Francijo in Italijo. Glasovi angleškega tiska so glede tega zelo simpatični in obetajo mnogo izgledov. Raztegnitev razprav med Francijo in Italijo na aktualne politične probleme, smatra angleški tisk kot mnogo obetajočo metodo za ustvaritev prijateljske atmosfere med obema državama, ki bo samo lahko pospešila zaključitev končnoveljavne pogodibe. Nepopustljivost španskih republikancev Priprave za razpis volitev v narodno skupščino - Zbiranje sil monarhistov in republikancev Madrid, 14. maja, d. V Španijii se kri-6'taiizira politični položaj v tem pogledu, da se ustvarjata dve veliki fronti. Na eni strani so republikanci, na drugi pa rnonarhisti. Monarhisti se dele v več skupin, in sicer v Alfonz iste, ki so pristaši kralja Alfonza in v drugo skupino, ki je načelno monarhistično, vendar pa meni, da bi bil odstop kralja Alfonza glede na napete poltične prilike primeren. Republikanci so večinoma združeni v tako zvani Republikanski alijan-ci. Med njimi prevladuje levo krilo, ki neče čuti ničesar niti o nadaljnem ob-otoju monarhije, niti o kakem sodelovanju, s katerimkoli režimom, ki bi bil vzpostavljen sporazumno z dinastijo. Republikanskemu taboru pripadajo predvsem intelektualni sloji in pa socialisti, za katerimi pa za enkrat razen organiziranega delavstva še ne stoje širše mase naroda. Predsednik vlade general Berenguer trdi, da je večina španskega naroda orientirana monarhistično in da bodo to dokazale tudi prihodnje volitve, ki se bodo vršile po dosedanjih dispozicijah najbrže prihodnjo pomlad. Republikanci pa so odlo-čno proti temu, da bi se volitve vršite šele pomiladii ter zahtevajo, naj se razpišejo takoj ter nato skliče narodna skupščina, pred katero bi se moral kralj Alfonz zagovarjati zaradi vzpostavitve diktature. Madrid, 14. maja. A A. Španski kabinet je sklenil reorganizirati armado v Španiji in v Maroku. Madrid, 14. maja, s. Organizacijski odibor socialistično radikalne stranke je imel danes sejo, na kateri se ie bavfl s temelji za združitev z Republikansko alijanco, kakor jih je ta predlagala. Ker so bila načela sprejeta, se lahko smatra, da je združitev gotova stvar. Nova organizacija se bo sedaj Obrnila na socialistično stranko, Splošno delavsko zvezo in Splošno delavsko unijo ter tako ustvarila blok, ki bo obsegal vso Drotimonarhistično republikansko levico. ' "'.'/:". "/ - Manifest II. internacionale ruskim delavcem Sovjeti naj prenehajo z nasilno kolektivizacijo kmetij in amnestirajo vse politične kaznence — Napetost med Rusijo in Anglijo Berlin, 14. maja s. Izvršilni odbor druge internacionale je sklenil odposlati delavcem v Rusijo manifest z nekako naslednjo vsebino: »Sovjetska vlada naglasa, da vlada v imenu delavskega razreda. Vi se morate zvezati s socialnimi demokrati, da boste rešili revolucijo. Predvsem je treba zopet ustvariti zvezo med delavci in kmeti. Nasilna kolektivizaciia in vsaka razlastitev kmečkega stanu mora prenehati. Kmetje morajo zopet dobiti svobodo v svojem gospodarstvu in svobodo razpolaganja s pridelki svojih rok. Ruski kmet mora zopet dobiti svobodo besede, svobodo organizacij in neodvisne volitve, dočim mora prenehati smrtna kazen z usmrtitvami v množicah ter mora biti izdana amnestija za politične ujetnike. Bore; za svobodo iz de- lavskih razredov, ki so nekoč sedeli v carjevih zaporih, so sedaj zaprti v zaporih GPU.« London, 14 maja s. Sovietski poslanik Sokolnikov se bo, kakor poroča »Daily Mail«, vrnil v Rusijo, da poroča sovjetom. Menijo, da je njegov povratek v zvezi s protestom, ki sa je dvignila angleška javnost proti prenosu komunistične revolucionarno propagandne centrale iz Berlina v London. London, 14. maja s. »Daily Mail« objavlja izjavo nekega Save Popoviča, da si je Moskva prizadevala, ga pridobiti za glavnega vohuna v Angliji, odkoder naj bi ji pošilja! poročila o angleškem zrakoplov-stvu, mornarici m industriji. Pogajanja za preosnovo bolgarske vlade Ljapčev sprejel mandat za rekonstrukcijo svojega kabineta — Skupina Cankova pripravljena vstopiti v vlado ga ugledna poslanca. Med drugimi kandidati te skupine se imenujeta tudi Peter To-dorov in prof. Danailov. Ako pa se ne bo posrečilo Ljapčevu pritegnit, v vlado Cankovo skupino, potem bo izvršil rekonstrukcijo vlade na ta način, da bo pozval v vlado nekatere ugledne politike iz dosedanjega vladnega bloka ter s tem učvrstil položaj kabineta. Na vsak način pa bo rešeno vprašanje rekonstrukcije vlade v najkrajšem času, ker je aktualno vprašanje razpusta sobranja, ki bi se imelo izvršiti jutri. Briandov panevropsld načrt Pariz, 14. mafe. Po poročilih k Pariza je francosko zunanje ministrstvo že razposlalo vsem ev-copskim državam vprašalne pole slede Briando-v-esra panevropskesa načrta. Na te vpr-ašalne po!e bodo prizadete države odgovorile najkasneje do konca julija, tako da se bo na Jesenskem zasedanju skupščine Društva narodov že lahko vršila debata o tej zadevi. Spomenica bo po vsej priliki predložena tudi v To.kiiiu, v WashinsrtoTru in v Moskvi. Koncem tega tedna pa bo nemara objavljena v Parizu. Sofija, 14. maja d. Včeraj dopoldne se }e vršila seja ministrskega sveta, na kateri je obvestil predsednik vlade Ljapčev člane vlade, da mu je poveril kralj mandat za rekonstrukcijo kabineta. V obširnem govoru je obrazložil potrebo tega koraka in naprosil ministre, da ga podpro v tej misiji. Vsi ministri so z veseljem sprejeli na znanje niegovo izjavo ter prepustili Ljapčevu proste roke za njegove razgovore. Po seji ministrskega sveta je Ljapčev posetil predsednika sobranja Cankova. Takoj po tem sestanku je poiskal Cankov ministra Molova in ostal z njim v daljšem razgovoru. Na tem razgovoru je bila baje že sestavljena lista nove vlade, ki pa še ni znana. Zvečer ob 7. je pozval Ljapčev v svoj kabinet Madžarova in ostal z njim v razgovoru nad pol ure. Številne politične konference je imel tudi Cankov s svojimi prijatelji. Ni pa še znano- kako stališče bodo ti zavzeli napram rekonstrukciji vlade. V političnih krogih se vzdržujejo vesti, da bodo kljub raznim pomislekom vstopili v vlado, in sicer jih bo zastopal Cankov ter še dva dru- DRAMATIČEN DAN V BEOGRAJSKEM PROCESU Zasliševanje bivšega podpolkovnika Begiča, ki prvi od obtožencev po* trjuje skoro vse svoje izpovedi, podane pred policijo in pred preiskovalnim sodnikom — Napete konfrontacije s soobtoženci Beograd, 14. maja p. Današnja razprava proti zagrebškim teroristom je bila izredno zanimiva ne samo zaradi tega, ker je bil zaslišan bivši avstro-ogrski podpolkovnik Vilko Begič. ki je obtožen kot glavni inicijator in organizator teroristične organizacije, marveč mnogo bolj zaradi tega, ker je Begič s svojim; izjavami de-savuiral skoraj vso obrambo do sedaj zaslišanih obtožencev in spravil v mučen položaj tudi zagovornike. Tekom zasliševanja je prišlo večkrat do burnih prizorov, ker so ga soobtoženci. zlasti pa Jelašič, Had-žija in Prpič, ki jih je Begič najbolj bremenil, proglašali za duševno bolnega človeka, ki trpi na fiksnih idejah. Posebno pozornost so vzbujale Begi če ve izjave o dr. Mačku in njegovih zvezah z obtoženci. Sebe samega pa skuša Begič oprati s tem, da ni vedel, za kaj je denar namenjen, ki ga je dobil od dr. Mačka Obtoženi Begič je star 56 let a napravila že vtis bolehnega starca. Govori dokaj nervozno, dasi si vidno prizadeva, da bi kot bivši oficir nastopal smotreno in odločno. Njegovo zasliševanje je bilo zelo obširno in se bo nadaljevalo še jutri, tako da bo prišel dr. Maček kot zadnji obtoženec na vrsto šele protj koncu jutrišnje razprave ali pa verjetneje šele v petek. »Nikdar nisem govoril neresnice.« Po običajnih formalnostih je predsednik dr. Subotič prešel takoj na zasliševanje obtoženca. Ko je ta potrdil, da je obtožnico dobro razumel, ga je predsednik yprašal, ali se čutj krivega. Begič: Ničesar nisem kriv in vam bom vse lepo razložil. Predsednik: Obtožnica vas dolži, da ste nahujskali Bernardiča in Hadžijo, naj organizirata otnladino, da bi v Zagrebu s terorističnimi akcijami oj.ožala javni red in rnir, da ste to organizacijo podpirali in ji dobavljali denarna sredstva za nagrade članov in za nabavo orožja. Nadalje pravi obtožnica, da ste preko Prpiča izročili Hadžiji 22. novembra 1929 5.000 'Din, 10. decembra pa 4.000 'Din. Povejte sedaj, ali ste vi nahujskali te ljudi in ali ste podpirali to organizacijo. Begič: Že v zgodnji mladosti so me moji starši naučili ljubiti resnico. Tega sem se držal vse svoje življenje in nikdar nisem govoril neresnice. Kar sem enkrat rekel, to je držalo, dasiravno mi je ta moja resnicoljubnost mnogokrat v življenju škodovala. Zaradi tega sem doživel mnogo neprijetnosti in mnogo razočaranj. Tudi danes, ko se odloča o moji usodi, ostanem dosleden tej svoji resnicoljubnosti. Zato izjavljam, da vztrajam v glavnem pri vsem tem, kar sem izpovedal v preiskavi. Ako so v mojih izpovedbah vendarle kake netočnosti, prihaja to od tega, da se ne morem več spominjati vseh podrobnosti. Vztrajam zlasti pri tem, da mi je prof. Jelašič rekel, da bo poslal k meni Hadžijo. Res je, da je Hadžija bil pri meni, res je tudi, da je bil pri meni Prpič in res je, da sem dal Prpiču skupno 9.000 Din, vendar pa v dobri veri. Nisem pa vede! za teroristično organizacijo; +e organizacije nisem osnoval i« je tudi nisem podpiraL Aretiran sem bil pred petimi meseci, 14. decembra okrog 7. zvečer na Zrinjevcu, ko sem se sprehajal z dr. Mačkom. Ko so me privedli pred šefa zagrebške policije dr. Bedekoviča, katerega do takrat osebno nisem poznal, je bilo prvo vprašanje, ki mi ga je stavil: Kaj vam je znano o organizaciji Reunion? Ko sem povedal, da o tem še nisem ničesar slišal, me je vprašal, ali poznam Hadžijo in Prpiča. Tudi to vprašanje sem zanikal. Na odredbo dr. Bedekoviča je bila nato izvršena v mojem stanovanju rigoroz-na hišna preiskava. Šest detektivov je pre-metalo vse, kar so našli v stanovanju, četudi sem jim zatrjeval, da nimam ničesar, kaT bi bilo v nasprotju z obstoječimi zakoni. Poleg nekaterih drobnarij so naši; v moji pisalni mizi staro sliko Franja Josipa. To pa je bilo tudi vse. Moj oče je bi! aktivni sodnik, ki me je vzgojil v dobrega človeka in zavednega Hrvata. 30 let sem služil kot oficir, 4 leta sem bil v vojni, absolviral sem razne vojaške šole in tečaje ter bil vedno poštenjak. Priključil sem se pokretu Stjepana Radiča, katerega sem spremljal tudi na njegovem potovanju v inozemstvo. Zaradi tega sem ostal dve leti brez pokojnine. Star sem 56 let jn sem že marsikaj prestal. Nlikdar pa nisem bil lahkomššJien človek. Sedaj pa pride gospod državni tožilec rn me obtoži, da sem nahuiiskal in organiziral onriadšno. V svojem življenju sem videl Hadžijo samo enkrat in sem le par minut govoril z mjiinK Z Bernarda čem niisem še nikoli govoril. Kako je potem mogoče, da bi prišel k docela neznanim Hudem io jim rekel: »Čujte jaz sem organizator; dam vam denar, napravimo zaroto.« Denar, ki sem ga dal, sem dal v trdni veri. da zre za podpiranje omladiincev. Tudi po 6. januarju so prihajali lijudoe z raznimi prošnjami. Verjel sem Jelašiču in sem še danes prepričan, da je rabil denar za podpiranje siromašnih omladiiacev, četudi razvidim iz obtožnice, da me Jelašič zelo obremenjuje. Na zaslišanju pri policiji so privedla v sobo nekga gospoda ter me vprašali, kdo je to. Jaz sem odgovoril, da ie to Pnoič. Vprašali so me, ali sem temu človeku dal denar, kar sem potrdil. Dotioni gospod mi je šele nato rekel, da se varam, da on ni Prpič, marveč Bernardiič. Res je nato prišel v sobo Prpič in jaz sem uvide!, da sem se zmotil Zaradi tega sem se tudi pri Bernardiču takoj opravičil. Predsednik opozarja obtoženca, naj pripoveduje po vrstnem redu in naj ne meša dogodkov. Na pripombo Begiča. da se ne SDomicnia več natanko vsega razvoja, je predsednik odredil, da so se prečiitali zapisniki o njegovem zaslišanju v preiskavi. Begič je nato izjavil, da ie bil v času zaslišanja težko bolan — po samomorilnem poskusu je obolel na pljučnici in je bil delj časa v bolnici, zaradi tega ga morda preiskovalni sodnik ni dobro razumel, njemu pa so tudi odpovedali živci. Begič je prosil nato predsednika za Kratek odmor, češ, da je zelo utrujen. Po 20-niinutnem odmoru se je razprava nadaljevala. Zagovornik dr. CuMč je zahteval, naj bi se še enkrat pr očitala obtožnica, ker misli, da obtoženec ne ve prav, česa vse je obdolžen Begič sam ie to odklonil, češ, da je obtožnico dobro razumel. Predsednik: Pojasnite svoje odaošaje z Jelašičera. Besič: Jelašiča dobro poznam, ker je bil urednik »Slobodnega glasa«. Tudi jaz sem bil nameščen v tej redakciji, vendar pa nisva bila baš intimna prijatelja, ker sem. bil zelo zaposlen in nisem miti imel časa za privatne razgovore. Hadžije osebno ne poznam Poslal ga ie k meni Jelašič. Bilo ie to nekako v drogi polovici septembra, ko mi je Jelašič rekel, da bo prišel Hadžija po denar, ker ga potrebuje za omladince. Ko je Hadžija res prišel k meni, sva govorila stoje. Predstavil se mi je kratko z imenom in izjavil, da ga je poslal Jelašič po denar. Komu je bil namenjen denar Predsednik: Ali sta se z Jelašičem sporazumela jn ste vi pristali na to, da daste denar Hadžiji? Ali vam ie on pravil, da je potreben denar za akcijo. Begič: Vedel sem od prej, da dobiva omladina podpore, in vedel sem, da je mnogo omladincev brez službe in mnogo siromašnih diriakov, ki stradajo. Predsednik: Zakaj? Begič: Ker nimajo denarja. Sto je samo za te ljudi. Hadžija mi je rekel, da potrebuje 5000 Din, in obljubil sem mu. da bom denar pribavil. Rekel sem mu, naj se čez par dni zopet oglasi. Hadžija mi je odvrnil, da ne more priti, ker je v Jaški, poslal bo po denar svojega prijateHja. Predsednik: Ali ga. je poslal? Begič: Da. Predsednik: Kdo je bil to? Begič: Prpič. Predsednik: Kdaj je prišel k vam? Begič: V prvi polovici noveiribra. Morda je bilo to okrog 20. Točno se ne spominjam več. Predsednik: Od koga ste vr dobili denar? Begič: Dal mi ga je dr. Maček. Rekel sem mn naj da denar za podpiranje omladincev in sem mu tudi povedal, da je bil zaradi tega Hadžiia pri meni ki da bo poslal Prpiča po denar. Naslednjega dne mi je dr. Maček denar izročil. Pmteednk: Ali ste dr. Mačtou povedali. Ba kaj gre? Kaj ste razumeli vi pod tem »podpiranjem« omladine? Begič: Jaz nisem sel k dr. Mačku, marveč je on prišel k meni v redakcijo. Bil je lastnik lista in se je zanimal za vee. Pri prvi priliki, ko je prišel v redakcijo, sem mu povedal, da je bil JelaSič pri meni, da rabi podpore aa omladince. Predsednik: Kako ste ei vi predstavljali to podporo, kako Jelašič io kako dr. Maček? Begič: Ja sem razumel vso stvar tako,, da gre za omladince, ki nimajo potrebnih sredstev za vsakdanje potrebe. Zato temu tudi nisem pripisoval nikake posebne važnosti, ker sem to slišal že večkrat od Jelašiča. Predsednik: Zakaj se je Jelašič obračal na vas? Zakaj ni sam rekel dr. Mačku? Begič: Tega ne vem. Vselej, kadar eo »mladinci potrebovali kak denar, so se obračali na dr. Mačka. Veljal sem z zaupnega človeka in zato so se mnogi obračali tudi name, vedoč, da vodstvo stranke meni zaupa. Da eo mi zelo zaupali, dokazuje dejstvo, da me je že leta 1923. določilo vodstvo stranke, da sem spremljal pokojnega Stjepana Radiča v inozemstvo. Predsednik: Ali ste vi potem sporočili Jelašiču, da ste dobili od dr. Mačka 5000 Din? Begič: Gotovo sem mu to sporočil, samo ne vem več, kdaj. Predsednik: Kako je prišlo do tega, da ste tudi drugič dali denar? Begič: Prpič je prišel k meni in mi rekel, da potrebuje omladina še 5000 Din. To sem sopročil dr. Mačku, ki pa mi je dal samo 4000 Din. Predsednik: Komu sto dali ta denar? Begič: Zopet Prpiču. Predsednik: Ali ste dr. Mačku povadall. komu ste dali denar? Begič: Da. Predsednik: Ali je dr. Maček vedeL kdo je ta Prpič? Begič: Mislim, da je vedel, da je dijak in da ga je poslal Hadžija. Predsednik: Ali je dr. Maček poznal Hadžijo? Begič: Tega ne vem. Predsednik: Ali se je dr. Mač^k zanimal za to, za kaj je uporabil Prpič, odno6no Hadžija ta denar? Begič: Ne, mislim pa, da jima je zaupa!. Predsednik: Ali ste se vi za to zanimati? Begič: Tudi jaz ne, ker sem jima zaupal. Jelašiča sem poznal kot odkritega človeka in sem mu verjeL Vsa moja vzgoja je bila taka, da sem zaupal ljudem, ki sem jih poznal. Tudi danes sem prepričan, da mi ja Jelašič povedal resnico, ko je rekel, da je ta denar določen za podpiranje omladincev. Dramatična konfrontacija s Prpičem Predsednik: Ali bi vi spoznali med obtoženci Prpiča? Begič (se obrne k obtožencem, pokaže na Prpiča in izjavi): Mislim, da Je to ta-le gospod. Prpič skoči pokonci in zakliče: Mene pozna gospod Begič šele s policije. Pnedsednik (Begiču): Ali ste vi temu človeku daM prvič 5000 Din, drugič pa 4003 Din? Begič: Da. Predsednik (Prpiču): Ah' vam je dal denar? Prpič: Izjaviti moram, da Begiča ne poznam, Nikdar nisem bil pri njem, zato tudi nisem od njega nikdar zahteval kakega denarja. Na policiji me Begič pri konfrontaciji ni spoznal, šele pozneje je rekel, da poznam jaz njega in on mene. Povedal sem že, kako je prišlo do te izpovedi in pri tem vztrajam. Predsednik (Begiču): Ali se dobro spominjate, da je to tista oseba, kateri ste izročili denar? Begič: Da. Predsednik narekuje zapisnikarju, da sta bila med razpravo konfrontirana Begič in Prpič in da Begič trdi, da je Prpiču izročil denar, Prpič pa ponovno zatrjuje, da pozna Begiča šele s policije. Konfrontacija s Hadžijo Predsednik pozove nato Hadžijo ter mu pravi: Vi ste pri zaslišanju na razpravi iz« javili, da ste iz svojih sredstev financirali nabavo eksploziv itd. Ali ste sedaj slišali, kaj pravi Begič, ki trdi, da je on dal Pr« piču denar. Povejte sedaj tukaj na sodiš šču resnico, olajšajte položaj sebi in nam, da pridemo resnici do dna. Hadžija: Predno vam dam na to vpraša« nje končen odgovor, smatram za potreb« no, da vam pojasnim v interesu stvari, kakšni so bili odnošaji med Begičem in med menoj. V njegovih odgovorih so ne« točnosti, s katerimi obremenjuje sebe in druge. Zapušča ga spomin. Begič je po« polnoma zmešan in ne ve, kaj go"sori. Vztrajam pri svoji izpovedi, ki sem jo po« dal na razpravi, da Begiča sploh ne po« znam. Predsednik: Ali ste bili pri Begiču ali niste bili? Hadžija: Nikdar nisem bil pri njem, opozarjam pa še enkrat na duševno sta« nje Begiča, zlasti na njegovo duševno sta« nje takrat, ko je podal prvič to izjavo. Begiča sem poznal samo na videz, sem o njem večkrat slišal govoriti in zdi se mi, da sem mu bil ob neki priliki mimogrede tudi predstavljen v redakciji »Narodnega Vala«, toda bližje se nisva poznala. Ni« kdar mi ni dal kakega denarja, niti nisem sploh kdaj pošiljal k njemu Prpiča in mo« ram zanikati vse, kar se iz te njegove tr« ditve izvaja in sklepa. Predsednik: Ali vztrajate pri tem, da ste dajali denar samo iz fonda dijaške menze? Hadžija: Da. samo iz tega fonda. Predsednik (Begiču): In vi, ali tudi vi vztrajate pri tem, kar ste sedaj izpovedali? (Predsednik namigne Hadžiji, naj stopi bliže k Begiču ter nadaljuje): Begič, povejte mu to v oči Begič: Da, vztrajam pri tem, kar sem izpovedal, to je, da je Hadžija prišel po nalogu Jelašiča k meni in da je pozneje poslal Prpiča po denar. Hadžija (Begiču): Vi se motite. Konfrontacija z Jelašičem. Predsednik (Jelašiču): Slišali ste, kaj sem vprašal Begiča v zvezi z vašim odgovorom. Ali ste vi govorili z Begičem o tem podpiranju omladine ali ne? Jelašič: Z Begičem o tem nisem nikdai $ govoril, niti mu nisem sploh kdaj rekel, da bom poslal k njemu Hadžijo. Branitelj dr. Culič (Jelašiču): Povejte to Begiču v oči. Predsednik: No, Begič, kaj pravite na to. Begič: Vztrajam pri tem, da je Jelašič o vsem tem govoril z menoj. Jelašič: Gospoda, mi smo tu slišali, da je Begič sam govoril o svojem duševnem stanju in jaz ponavljam to, kar je rekel že moj prijatelj Hadžiia. da trpi Begič na fiksni ideji in da ga zapušča spomin. Naj mi oprosti, če moram o njem. to povedati, vendar ie to zelo važno. Begič: Kar mirno recite, da sem SDlon nor. Jelašič: Tega ne bom rekel in oprostite mi, če ste me tako razumeli. Sami pa pravite tudi danes, da se vsega točno ne spominjate. Predsednik: Dovolj je o tem. Jelašič: Bil sem z dr. Mačkom v do- brih odnosajih in nisem potreboval nika- kega posredovalca. Begič ni mogel odgovoriti na vprašanje, zakaj bi se bil obračal nanj. To je važno dejstvo, kajti če bi bil Begič pri popolni zavesti, bi tega ne mogel trditi, ali pa bi moral dati tudi'na to vprašanje odgovor. Predsednik je dal nato prečitatj zapisnike o Begičevih izpovedih pri zasliševanju na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Begič tudi danes potrjuje večino svojih takratnih izjav, le to zatrjuje, da o kaki teroristični organizaciji ni vedel ničesar. Pri svojih izjavah, ki obremenjujejo obtožence, je ostal Begič pri konfrontaciji z Bernardičem, ki se je analogno kakor Jelašič in Hadžija zagovarjal, da je Begiča zapustil spomin in-da zato ne ve, kaj govori. Jutri se bo zasliševanje Begiča še nadaljevalo. Morda pride že jutri na vrsto tudi dr. Maček. Sporazum med tir. Schobrom in Vaugoinom Preuranjene vesti o razpustu avstrijske skupščine in razpisu novih volitev — Potreba sprejetja volilne reforme Dunaj, 14. maja d. Krščansko socialistični poslanec Kimschak ie izjavil, da so vesti o kriz- vlade odnosno o razipisu volitrv v jeseni za enkrat še preuranjene. Večinske stranke, ki podpirajo vlado menijo, da sedaj še nikakor ni čas za razpust zbornice in da ie treba preje rešiti še celo vrsto visečih gospodarskih vprašani Poleg te?a pa smatrajo stranke, da je potreba še pred razpisom novih volitev spraviti pod streho volilno reformo, kar pa bo pri sedaniih razmerah v pomladanskem zasedanju zbor- nice vsekakor težko. V političnih krogih naglašajo. da se je položaj sedaj v toliko razčistil, da ni pričakovati za enkrat krtee vlade, ker so odstranjena nesporazumlienja med zveznim kancelarjem dr. Schobrom in podkancelar-iem Vaugoinom v vprašanju vodstva zveznih železnic. S tem je položaj vlade znatn« okrepljen in bo mogla ta posvetiti vso svojo pozornost reševanju gospodarskih vprašam in omiljenju napetih notranjepolitičnih razmer Sklicanje indijske konference Konferenca se bo sestala okoli 20. monsove komisije — London. 14. maja. AA. Objavili so pisma med ministrskim predsednikom Macdonal-riom in indijskim podkraljem Invinom glede na datum prihodnja indijske konference. V pismu z dne 26. marca indijskemu kralju pravi Macdonald, da 6e mora sestati konferenca, ki jo je predlagal sir John Simon, brez nppotrebne.sa zavlačevanja. Konferenca se mora sestati, kakor hitro bosta angleška in indijska vlada proučili problem na temrliu zbranega materijala. . Macdonald predlaga, naj pridejo indijski delegati v London okrog 20. oktobra, ko bo zborovala imperijalna konferenca. V tem času bi indijski delegati lahko vodili informativne razgovore in na ta način pripravili materija! za redno zaeednje konference. Dne 17. aprila je odgovoril indijski podkralj, da se strinja s predlaganim datumom oktobra in bo proučila gradivo Si-Aretacije v Indiji konference. V pismu naglasa podkralj, da je pravična razdelitev zastopnikov na indijski konferenci možna edinole sporazumno z interesiranimi strankami. Bombav, 14. maja. AA. Policija je aretirala 15S' prostovoljcev, ki eo hoteli zasesti zalogo soli v Shirodi. V spopadu s policijo je bilo ranjenih 16 oseb. Bombay, 14. maja. AA. Svakinja ge. Nai-du namerava voditi napad na solno skladišče v predmestju Waldala, ki je oddaljen 7 milj od Bombaya. Napad naj bi bil izvršen koncem tedna. Iz Šolapurja poročajo, da so tamosnje predilnice še vedno zaprte. V Šolapurju prevladuje mir. Objava izjemnega stanja je povzročila, da se prebivalci trumoma selijo. Vlaki so polni beguncev. Originalen protest čeških kmetov V znak protesta proti uvozu kmet. pridelkov iz inozemstva so postlali praške ulice z gnilim krompirjem, repo in korenjem, ki ga niso mogli prodati Praga, 14. maja r. Češki kmetHe se že dolgo jeze zaradi nizkih ccn kmetskih pridelkov na domačih trgati, zlasti na trgu v Pragi. V zadnjem času pa je zelo naraste! uvoz žita iz Madžarske in krompirja iz Italije, kar jc ustvarilo domačim pridelkom še večjo konkurenco. V ponedeljek, ko ie bil v Pragi tržni dan, so priredili prav originalno demonstracijo. Pred mestom so sc zbrali z visoko naloženimi vozovi raznih domačih pridelkov, največ pa so pripeljali lanskega napol gnilega krompirja, kj ga kljub nizkim cenam niso mogli spraviti v denar. Okrog 9. dopoldne so krenili v dolgi povorki. v kateri je bilo par sto vozov, skozi mesto. V najprornefnejših ulicah so začeli naloženo blago metati po tleh, tako da so sledeči vozovi vozili po debelo nastlanih ulicah, ki so bile kmalu boli podobne gnojišču, kakor pa ulicam modernega mesta. Ko so ta posel opravili in vsi izpraznili svoje vozove gnilega krompirja, repe, korenja itd., so se ustavili na trgu, kjer so priredili protestno zborovanje zahtevajoč, da se s primernimi ukrepi prepreči nepotrebni uvoz kmetijskih pridelkov iz inozemstva in zaščiti domača agrarna produkcija. Ali bo imela ta originalna demonstracija kaj uspeha, je seveda precej dvomljivo, ker je Češkoslovaška, kakor večina drugih držav, vezana po svojih trgovinskih pogodbah, vsekakor pa govori sedaj vse mesto o križih in težavah domačega kmeta iin morda bodo ljudje odslej vendarle dajali pri nakupu prednost domačim pridelkom. Dr. Andrej Volgar f Praga, 14. maja. h. Tukaj je umrl v 82. letu starosti slovenski rojak dr. Andrej Volgar, višji svetnik politične uprave v pokoju. Pokojni dr. Volgar je bil rodom iz Kamnika in je stopil že v zgodnji mla« nosti v upravno službo na Češkem. Služ« boval je v raznih krajih, nazadnje v No« vem Bičovu kot okrajni glavar. Upokojen je bil leta 1911., nakar je živel v Pragi in vzdrževal živahne stike s tukajšnjimi SI oven ci. Med drugim je bil član društva za podpiranje slovenskih akademikov v Pragi, ki so bili deležni njegovih zelo iz* datnih podpor. Pokojni Volgar se je udejr stvoval tudi na literarnem polju. Prijateljska pogodba med ČSR in Bolgarijo Praga, 14. maja. h. Danes sta v zuna« njem ministrstvu podpisala bolgarski po« slanik Vasov in zunanji minister dr. Bc« neš češkoslovaško«bolgarsko prijateljsko in razsodiščno pogodbo. Princ Karel se želi vrniti Bukarešta, 14. maja. s. V »Epoci« ob« javlja danes bivši prestolonaslednik Karel željo, da bi se vrnil v Rumunijo. Princ si želi v domovino, nikakor pa noče s svojo osebo razcepiti Rumunije v dva tabora, temveč živi v prepričanju, da bo izpolni« tev njegovih želj samo ojačila Veliko Ru« muniio. Angleško-arabska pogajanja razbita I-ondon. 14. maja. AA. V komunikeju o pogajanjih, ki so bila v London« med člani angleške vlade in zastopniki palestins-kili Arabcev, tekom katerih so arabski zastopniki obrazložili svoje stališče o raznih vprašanjih in zalrfevi 1» posebni ustavi, ugotavlja urad za kolonije: »Vb,da Njegovega Veličanstva k vzela na znanje stališča o teh vprašanimi. Arabskemu odposlancu je bilo obrazloženo, da so predlagane zahteve glede ustavnih izprememb docela nespn.-;emlj:vcker so postale neizvršljive s temi, Iso ie angleška -vlada sprejela mmd s t s ke obve&e. Zato ie bilo arabskemu odposlanstvu pojasnjeno, da ni moči vpoštevati predlogov, ki so nezdružljivi z obvezami mandata.« Angleške „BeIe knjige" London, 14. maja. AA. Po povratku zunanjega ministra Hendersona iz Ženeve bodo objavili »Belo knjigo« o angleško-egiptskih pogajanjih. Prihodnji teden bodo objavili v obliki »Bele knjige« tudi korespondenco z Vatikanom o politični situaciji na Malti, k-i ie nastala zaradi nastopa tamošnjih .italijansko orijentiranih katoliških cerkvenih oblasti. 13. plača češkoslovaških državnih uradnikov Praga, 14. maja. d. Vlada je razpravljala o vprašanju trinajste plače državnih na« meščencev. Debata pa ni bila zaključena ter se bo jutri nadaljevala. Težave so se pojavile pred vsem zaradi vprašanja po« kritja za trinajsto plačo. Izgleda, da bo najbrže sprejet predlog, da se uradništvu ne izplača polna trinajsta plača, temveč samo 70 odst. običajne plače. Vlada je tudi razpravljala o izboljšanju plač sod? nikom. „Leteče letališče" Belleville, 14. maja. d. Poveljnik Scotovega letališča, polkovnik John Paegelov je izdelal načrt za leteče pristanišče za letala, .ki bo omogočijo prevoz večjih .leta! po zraku naenkrat na poljubno mesto. To leteče letališče bo oboroženo z brzo-strelmimi topovi m bo imelo akcijski radii 7000 ton. Ptvo tako letališče bo izgrajeno v .kratkem časti ter bo stalo okrog 300 milijonov dolarjev. Aretacija rumunskih banditov Bukarešta, 14. maja. s. Ponoči je bilo aretiranih 5 zločincev, ki so dne 6. t. m. napadli avtomobil, v katerem so se vozili ameriški finančni svetovalec Dewey, ru« munski poslanik v Washingtonu Davilla in soproga poljskega poslanika v Bukare« iti grofica Szembek, ter izropali potnike. Vsi so že večkrat predkaznovani ter so dejanje v celoti priznali. Del izropanih predmetov so našli še pri roparjih. Japonsko posojilo Londoo. 14 maja. AA. Japonsko posojilo v znesku 12.500.000 funtov ste r.tin.gov po 5 An pol odstotkov je bilo včeraj za velike svote presabstori-hitaDO. Poneverba v zagrebškem OUZD Zagreb, 14. maja n. Dne 7. t. m. je prijavil OUZD v Zagrebu, da je pobegnil njegov inkasant Edo Kovač. Ves teden ni nihče vedel, kje se mudi, danes pa je prišel sam na policijo ter se prijavil, češ, da je čul, da ga iščejo oblastva. Izpovedal je, da je poneveril 30.559 Din, izgovarjal pa se je, da je del zneska zgubil, ko se mu je nekoč na tramvaju odprla torba, drugi del denarja mu je vzel njegov svak, ki mu je pomagal inkasiratj denar za OUZD. Slučaja baje zato ni hotel prej prijaviti, ker bi mu najbrž ne verjeli nesreče. Hotel je minus prikriti tako, da b; s pozneje dobljenim denarjem poravnal prejšnja plačila in si je za kritje primanjkljaja najel tudi v banki posojilo v znesku 9.000 Din. Kovača so pridržali v zaporu. Mož je star 45 let in ima družino s štirimi otroci Kobilice v zetski banovini Beograd, 14. maja. AA. Iz Aledjinccv v bližini Stolca v zetski banovini javljajo, da so se pojavile v osmih vaseh ogromne množine kobilic. Ministrstvo za kmetij« stvo je takoj naročilo fitopatološkemu za« vodu v Sarajevu, naj podvzame vse po« trebne ukrepe in uporabi vsa sredstva, da se uničijo škodljivci, ter je brzojavno na« ročilo banski upravi, da odredi vse po« trebne kredite za uničenje kobilic. Na mesto so odšli posebni organi, ki bodo vo« dili borbo proti škodljivcem in preprečili, da se razširijo. Beograjski trgovci zahtevajo deset-urni delovnik Beograd, 14. maja. p. Beograjski trgovci so zahtevali od ministrstva za trgovino in industrijo potom beograjske trgovske zbornice, naj dovoli, da smejo biti trgovine v Beogradu odprte po 10 ur n: dan. Nove udobnosti na železnicah Sarajevo, 14. maja, 11. Potniki na ozkotirni železnici Brod - Sarajevo - Dubrovnik so morali doslej izstopati in hoditi v restavracije na kolodvorih, če so si hoteli kupiti raznih jestvin. Sedaj je odredila železniška direkcija, da sc imajo potnikom prinašati jedila v vagone, ako to žele. Poset francoskih letalcev Zagreb, 14. maja. n. Kakor znano, bi imeli priti že 9. t. m. francoski vojaški avijatiki z nekoliko letali v Zagreb, od« koder odletijo dalje v Beograd in Atene. Zaradi slabega vremena je bil prihod one« 'ogočen. Sedaj so javili iz Dijona, odko« der prispejo letala, da zaradi slabega vre« mena ni mogoče naprej točno določiti dne« va odhoda oziroma prihoda v Zagreb in naj jih naši letalci in drugi pričakujejo vsak dan do 31. t. m. na tamkajšnjem aerodromu. Samomor mlade uradnice zaradi bede Osijek, 14. maja n. Danes opoldne se ie ustrelila v prsa ena najlepših osje škili deklic 23 letna uradnica »Sir.gerja« Danica Miladinovič. Pred svoijm obupnim činom se je še razgovarj^ia na svojem stanovanju v Ružirai ulici 1109 z nekim gospodom. Komaj je ta zapustil njeno sobo in hotel sesti v avtom/bil, da se odpelje, je začul strel ter se takoi vrnil v sobo. Našel je Miladiitioviičevo še pri zavesti ia obvestil oblastva ter rešilno postajo o nesreči. Mlada obupanka je še izpovedala pred komisijo, da se je ustrelila zaradi bratove bolezni im svojega težkega materija+nega stanja, nato pa je izdihnila. Samomor zaradi brezposelnosti Zagreb, 14. maja. n. Danes popoldne so našli v Maksimiru težko ranjenega 21-Ietnega Dragolju-ba Ilijiča, bivšega zvaničnika uprave imesta Beograda. Ker ie bil IHjič brez službe, je prispel pred nekaj dnevi v Zagreb,-da si poišče zaslužka. Zaposlitve ni mogel najti in zato bili pozdravljeni z živahnim vzklikanjem. Ko so iz vagonov stopili predsednik kon* gresa poljski profesor dr. Romer, šel voj. geografskega instituta v Beogradu divizij* ski general Boškovič, glavni tajnik kon« gresa prof. Milenko Milojevič, za njimi pa direktor etnografskega muzeja v Ljublja« ni dr. Niko. Zupanič, prof. dr. Jože Rus, prof. dr. Radojčič in ostali, jih je pozdra« vil mestni župan dr. Režek v imenu obči« ne, nakar so sledili kratki pozdravi osta« lih zastopnikov tukajšnjih oblastev. Za pozdrave se je zahvalil v imenu ude« ležencev kongresa predsednik prof. dr. Ro« mer. Predmet živahnih ovacij udeležnikov kongresa je bil naš sivolasi učenjak pro« fesor Ferdo Seidl, ki ga je nagovoril glav« ni tajnik kongresa Milojevič ter naglašal njegove zasluge za znanost. Med živahni« mi "vzkliki mu je nato izročil v dar več dragocenih znanstvenih knjig. Dijakinje tukajšnje gimnazije in ljud« skošolske učenke so obsule goste s cvetjem, nakar je vlak med burnim vzklika-, njem občinstva nadaljeval svojo pot pro ti Ljubljani. * Koncert na čast gostom Pripravljalni odbor je v- dvorani Filharmomč-ne družbe priredil na čast gostom koncert. Mešani »bor Glasbene Matice je zapel 12 pesmi is svojega turnejskega programa pod vodstvom ravnatelja g. Poliča. Vse pesmi so bile sprejete z velikim navdušenjem. Koncertu so prisostvovali vsi gostje in precej domačega občinstva. Posebno navdušeno je bila sprejeta pesem »Gor čez izaro«, ki so jo morali ponoviti. Pevcem in dirigentu so priredili gostje živahne in prisrčne ova-cije. Koncert je bi! zaključen neposredno po 10. zvečer, nakar so odšli gostje v Zvezdo na banke«. Beograjski Pen-klub v Šibenikn Šibenik, 14. maja. č. Snočj je bil na pobudo mestne občinske uprave sestanek vseh kulturnih društev Šibenika, na katerem so določili podrobnosti za sprejem beograjskega Pen-k!uba, ki prispe v ponedeljek z Baba in priredi v Sibeniku- literarni večer. Anglija : Avstrija 0 : 0 70.000 gledalcev Dunaj, 14. maja. sg. Danes sc je vršila na Hohe Warte z napetostjo pričakovana meddržavna tekma med Anglijo in Av« strijo, ki je privabila na igrišče rekordno število 70.000 gledalccv. Igra se je kljub obojestranskemu naporu za dosego zmage končala brez gola. Avstrijsko moštvo je v celoti ugajalo. Posebno so se odlikovali vratar Hiden, desni branilec Raincr in srednji napadalce Gschweidl, dočim je bil Horvath najmar« ljivejši mož na polju. Levo krilo \Vessely ni mogel razviti vseh svojih zmožnosti, ker ga je desni branilec Angležev odlično kril. Angleži so pokazali v polju odlične spo« sobnosti in tehnične vrline, dočim pred golom niso znali posebno streljati. Izmed nosameznikov je ugajal branilski par, da« Ije srednji krilec \Vebster in v napadalni vrsti notranji trio z desnim krilom. Igra je trajala do 19.45, tako da je bilo treba prostor proti koncu umetno razsvet« ljiti. Občinstvo očividno ni bilo zadovolj* no s potekom, ker je začelo že deloma pred koncem zapuščati igrišče. Tekmo je sodil nizozemski sodnik Mutters. 6 minut po otvoritvi se je dogodil na prostoru majhen incident, ko je prispel na tekmo zvezni predsednik dr. Miklas. Godba je zasvirala avstrijsko himno, nakar je bila igra prekinjena. Gledalci na stojiščih so i~o pavzo sprejeli z burnimi protesti in žvižganjem. VREMENSKA NAPOVED Dnnajska vremenska napoved m četrtete Kratko poslabšanje vremena. Stovanbfci geografi in etnogra§i v &}uMjani Matija Jama; Med (Solnce Ia sneg) nHc je dostoiia priča njihovih resnih strem-lijemj v naši ožji domovini, v naši državi, med Slovani in pred ostalim svetom. Kajti število znanstvenih revij, domačih im inozemskih. ki jih prejema Geografsko društvo v zameno za svoj časopis, je že skoro dosegi'*) sto. Jugoslovenska kartografija Po ustanovitvi Jugoslavije ie nastala zaradi no vi,] razmer nujna potreba različni'!', novih zemljevidov. Do danes je izšla že prav lepa zbirka političnih, orografskih, gospodarskih in prometnih kart naše države aK rojenih posameznih delov, od največjih stenskih do najmanjši« priročnih. Založila so jih naša privatna podjetja, a priredili zlasti Jovan C vrač. Ar tur Gavazzi in med Slovenci predvsem Slavoj Dimnik. Ti zemljevidi pa razen redkih izjem ne predstavljajo v vsakem oziru originalne novosti, kajti večinoma se naslanjajo na starejšo tajijo osnovo. Tembolj se bavi z znanstveno kartografijo naš Vojnogeograiski zavod v Beogradu, ki se je pod vodstvom odličnega strokovnjaka generala Boškoviča uvrstil med najboljše na svetu. Zavod je opremljen z najmodernejšimi aparati in je na popolna znanstveni višini. Takoj se je lotil z vefiko vnemo točnega kartiranja jugovzhodnih delov naše države, zlasti naše Črne Gore m Srbije, to; je tako brzo napredovalo, da je zavod v kratkih letih iizdal popolno serijo specijahrih kart ^a to ozemlje. Obenem reambulira stare avstrijske specijalne karte (1:75.000), ki jih dopolnjuje in popravlja. Še letošnje leto izidejo prvi listi specijelnih kart slovenskih dežel. Karte so risane v merilu 1:100.000 in se odlikujejo Po plastičnosti reHiefa in po preglednosti. Zarisane so višinske črte za vsakih 20 m. v ravnim; celo za vsakih 5 m posebej. Za klasificiranje kulture tal se uporablja več barv. Vojnogeografskj zavod izdaja tudi karte v merilu i:2f>0.000 in pripravlja zemljevid v merilu 1:500.000. ki bo del velike mednarodne karte vse Evrope v tem merilu. Vse doslej izišle karte predstavljajo višek znanstvene točnosti in popolnosti. Geografske stolice v naši državi Tudi v ostalih predelih države je znanstveno delo ria polju geografije osredotočeno predvsem na univerzah. V Beogradu je po Cvijičevi zaslugi geografija ena najbolj razvitih znanosti. Geografski institut beograjske univerze je brez dvoma daleč najbolje razvit in oipremilljen v naši državi. Mnogobrojni učenci Cvijičeve šole živahno delujejo v smeri, ki jim jo je začrtal veliki pokojnik. Vodstvo geografije na beograjski utrni verzi je sprejel iz Cvijičevih rok prof B. Ž. Milojevič. Z njim mariiivo sodehnie prof. P. Vujevič in asistent Sima M. Milojevič. Posebno pažnjo posvečajo sodobni srbski geogtrafi fizikalni geografiji in sicer obrav Vvanlju v veliki meri baš tako zvane »prečanske« kraje (Bosno, Hercegovino. Dalmacijo). Svoja dela pu-blicirajo v Glasnku Geografskog društva, ki je pričel po Cvijičevi inicijativi isshaja-fci 1. 1912. kot »Glasnik Srpskog geografskog društva« in je prinesel do danes obilo interesaretnega materijala iz vseh panog geografije jugoslovanskih pokrajin. V njej sodelujejo tudi sllovenski geografi. Revija. ki jo izdaja beograjsko Geografsko društvo (ust. 1. 1910.), je izšla do danes v 15-Ietnikiii. Njeno uredništvo je po Cvi-ječevi s mm ti prevzel prof. Milojevič. Poleg »Glasnika« izdaja Geografsko društvo tudi serijo »Posebnih izdanj« (doslej 7 zvezkov), v kateri izhajajo obširnejše razprave rn monografije. V Zagrebu je bilo geografsko delo mantj živahno in tudi geografski institut na univerzi ie pomanMilv. Novo podbvde ie dai hrvatskim geografom prihod prof. Arturja Gavazzi-la na zagrebško univerzo. Poleg ntjega, ka vodj fizikalno geografijo, deluje v Zagrebu na univerzi kot antropogeo-graf prof. M. Šenoa. Namesto geografske sekcije Hrvatskega prirodoslovnega društva se je tudi v Zagrebu 1. 1929. ustanovno Geografsko društvo in pričelo pod uredništvom prof. Gavazzija izdajati Hrvatski Geografski glasnik (doslej dva zvezka), okoli katerega se poleg že onie-mjenih zbirajo ekonomski geograf F. Lu-kas, daijie St«. Ratkovič, Li Hauptmaran, M. Gavazzi in Ivo Rubič. S Hrvatskim Geognatskini glasnikom je btfa izpolnjena važna vrzel v razivoja jugostovenske geografije. Na filozofski fakulteti v Skoplju deluje živahno geograf prof. P. S. Jovanovič. Razen v beograjskem »Glasniku« se obdeluje geografije južne Srbie v odlični znanstveni publikaciji »Glasniku Skopskog naučnog društva«. Od ostalih znanstvenih revij, ki prinašajo tudi razprave iz geografije in sorodnih ved, je omeniti še: »Glasnik ze>m. mnzeja u Bosni i Hercegovini« (Sarajevo), Glasnik etnografskog muzeja (Beograd), Geološki anali Bal'k. pohicstrva (Beosrrad). Vijesti geološkog zavoda (Zagreb). Etnolog (Ljubljana) itd. t Geografski institut na ljubljanski univerzi Geografski institut ljubljanske univerza obstoja že od ustanovitve naše univerze. Njegov vodja je postai znani hrvatski geo-grai prof. dr. Artur Gavazzi, ki je kliub skromnim sredstvom, ki so mu bila na razpolago, skušal institut čim bolje opremiti in izpopolniti. Deloval je predvsem v smeri fizikalne geografije: geomorfologije, matematične geografije, meteorologije, kli-matologije in oceanografije. Bil je namreč obenem tudi predstojnik Zavoda za meteorologijo in geodinamiko in je vodil priprave za ustanovitev oceanografskega zavoda v Dalmaciji. Pri delu mu je pomagal zlasti z antropogeografske strani asistent dr. Valter B o h i n e c, ki je bil eden glavnih med ustanovite!ji.Geografskega društva (1. 1922.) in Geografskega Vestnika (leta 1925.). L. 1926. je bil imenovan prof. Gavazzi za profesorja na zagrebški univerzi, vendar je v študijskem letu 1926/27 še vodil institut ob sodelovanju novega asistenta g. dr. Ivana R a k o v c a. V tem letu je beležilo delo v Geografskem institutu nekak zastoj; njegovi vzroki so v ravnokar omenjenem »interregnumu«, pa v pomanjkanju študentovskega naraščaja, ki je nastopilo za nekaj let po odhodu ustanoviteljev Geografskega drtištva z univerze. Kriva mu je bila predvsem nepraktičnost geografskih izpitnih skupin novega izpitnega reda, ki pa je bila s poznejšimi korekturami odpravljena. Jeseni leta 1927. je bil imenovan za docenta in vodjo Geografskega instituta dr, Anton Melik; pod njegovim agilnim vodstvom je pričelo v institutu zopet živahno delovanje; posebno pozornost se posveča od tedaj našim domačim geografskim problemom, ki se skušajo vziic skromnim sredstvom in ma!oštev;lnim sodelavcem čim bolj vsestransko in temeljito rešiti. Geografski institut je skupno z Zavodom za meteorologijo in geodinamiko nameščen v drugem nadstropju univerzitetnega poslopja. Kakor vsi naši znanstveni zavodi, trpi tudi Geografski institut pomanjkanje prostora, ki postaja spričo stalno naraščajočega števila študentov-geografov vedno občutnejše. Neobhodno potrebna bi bila obširnejša študijska soba in med drugim n, pr. posebna sobica za institutskega kartografa. čigar delo vsekakor zahteva primerne prostore. Institutska knjižnica je razmeroma obširna, vendar se more spričo skromnih sredstev izpopolnjevati in opremiti Ie z najpotrebnejšim. Knjižnica obsega približno 2300 številk, ne vštevši skoro kompletne serije najvažnejših geografskih in sorodnih revij, dalje različne statistične publikacije, atlase in karte. Ravno kar se tiče atlasov in kart (posebno stenskih) oa ie institut še jako pomanjkljivo opremljen. V novejšem času tvori dragoceno izpopolnitev knjižnica Geografskega društva, ki pridobiva z zamenjavo »Geografskega Vestnika« s tu-in inozemskimi revijami obilo za geografijo in sorodne panoge dragocenega gradiva iz najrazličnejših predelov sveta. Tudi v tehničnem oziru instituta še mnogo, mnogo manjka, dasi je opremljen z najnujnejšim, kar potrebuje geograf pri praktičnem delu. V novejšem času se posveča posebno mnogo pozornosti fotografiranju; saj postaja fotografija vedno bolj neobhodno potrebna za geografsko proučevanje in ponazoritev. Ta stvar ie v institutu pač šele v povojih, vendar se izpopolnjuje tudi v tem oziru Po razpoložljivih možnostih. Z geografskimi instituti velikih univerz, kjer prihajata poleg navadne fotografije vedno bolj v poštev diapozitiv ali celo film. se seveda nikakor ne more primerjati. Tudi v tem oziru se seveda posveča največ pažnje domačim krajem; saj doslej razen slabih razglednic nimamo nikakih fo-tografičnih posnetkov naših krajev, ki bi zadovoljili geografa, če odštejemo delo a4- Snoči je Ljubljana sprejela udele: žence tretjega kongresa slovanskih geografov in etnografov. V naše mesto so prispeli poleg svojih jugoslo-venskih tovarišev mnogi ugledni za* stopniki češkoslovaške in poljske geografske vede. Če poudarjamo, da nas je njihov obisk presrčno razveselil, tedaj ni to premlačena fraza. Preverjeni smo, da so postali v tem hipu po: zorni na nje najširši sloji našega ljudstva. Postali so pozorni radi tega, ker se je pri nas slovanska misel že globoko zakoreninila. Znana je v naših kmečkih hišah. O nji so se vršila in se še vrše predavanja na kmetih in v industrijskih središčih. Ona ni samo raz: umsko preudarjena in razširjena kot neko bledo literarno ali kulturnopoli: tično geslo, ki visi v zraku: njo čuti* mo tudi instinktivno. Slovenski del Jugoslavije je stisnjen tesno ob meje nemškega in romanskega sveta. Preko njega so se vzpenjali ali se še pno zračni mostovi tujih geopolitičnih na: črtov. Neločljivo zraščeni z Jugosla: vijo — z vso tisto veliko, pisano, lepo deželo, ki so jo naši gostje pravkar spoznali'— čutimo, da smo njena bud: na zapadna straža. A jugoslovenstvo je ena izmed nujnih etap k slovan: stvu. Postanek Jugoslavije je v zvezi s postankom Češkoslovaške in Polj: ske; te tri slovanske države tvorijo danes najtrdnejšo podlago slovanske kulturne ideje. Ta ideja ni samo v knjigah in v papirnatih programih, marveč prodira čedalje bolj v mase. Ni združena s pohlepom po tujem ozemlju: prepojena je z ljubeznijo do lastne zemlje, do naših plemen, do vseh njihovih posebnosti. Slovanski geografi s severa in vzho? da so prišli v mesto, kjer so se že pred sto leti pletle slovanske vezi. To, kar je bilo takrat le daljna fatamorgana, je danes resničnost. Na tej resnično= sti si ne ustvarjamo več praznih iluzij in utopičnih načrtov. Vemo pa, da Dosedanji medslovanski geografski kongresi Misel medslovaraskega geografskega kongresa je sprožal pokojni Jovan Cvijič že tik pred svetovno vojno (ob prilika kongresa čeških prirodoslovcev in geografov). Tak kongres naj bt ustvaril dotlej zanemarjene stike med slovanskimi geografi, naj bi podal čim popolnejšo sliko o slovanski geografski znanosti in naj bi predvsem določil skupine smernice za bodoče de!o. Po osvoboditvi Slovanov v svetovni vojni so postale razmere za ta namen mnogo ugodnejše in na novo pobudo Cvi-Sčevo se je vršil pričetkom juniiia v Pragi I. kongres slov. geografov in etnografov pod Masarvkovim pokroviteljstvom in Cvi-jičevim častnim predsedništvom. Kongres ie sprejel važne splošne zaključke za nadaljnje delo. prinesel veliko število referatov n najrazličnejših panog geografije in etno-graftie in priredil za udeležence več jako instinktivnih ekskntrzij po Češkoslovaški Ves materijal je bil pozneje tiskan in izdan v posebni obširni publikaciji. Od naših delegatov so referirali na kongresu: general St. Boškovič, B. 2. Milojevič, P. Vujevič, A. Gavazzi, J. Cvijič, P. S. Jovanovič, Fr. Tnčan, V. Vouk, B. Drobniakovič, N. Županič, V. Tkalčič, E. J. Cvetic. Drugi kongres se je vršil na Poijskem v iuniju 1. 1927. jo sicer je bil ta organiziran v obliki potujočega kongresa po državi, sliano kakor letos pri nas. Poleg zastopnikov sderv. držav so se ga udeležili tudi francoski delegati. Kongres se je odlikoval po svojem ogromnem delu, ki ga je tovršil. in po brezhibni organizaciji. Pričel se je v Dzdedzicah ter se nadaljeval čez Katowice. Poznanj, Gdymjo, Varšavo, Vil-no. skozj Polesje m Voli rej na Lvov in čez Boryslaw na Zakopane ter v Krakow. Ravno ta potovalna način je povzročil, da je Ml kongres za vse udeležence jako instruk-«iven. Ob zakSjusčku kongresa v Krakovu ie general Stevan Boškovič v imenu vlade povabi} udeležence na M. kongrres za l. 1930 v Jugoslavijo. Treti kongres s« vrši letos v Jugoslaviji V dne 4. do 17. ma»a si ogledajo gostje najvažnejše pokrajine m kulturna središča naše države. Vršft se pod pokroviteljstvom Hj. Vel, kralja Aleksandra ter pod predsedstvom odRonega poljskega geografa vseoč. profesorja v Lvo>v«, dr. Ev®ena R»-mem. Kongres se je otvoril v Beogradu. Od to so potoval; kongjresisti s pomikom po Donavi do Železnih vrat, nato s posefo- Jovan Cvijič Naš največji geograf, ki si je pridoM svetoven sloves, se je prav posebno trudil, da organizira znanstveno delo. Njegova zamisel so kongresi slovanskih geografov in etnografov, ki so se pričeli po svetovni vojinri. Sam je predsedoval prvemu takemu kongresu I. 1924. v Pragi. Drusgi Jovan Cvijič, največji jugoslovenski geograf, inicijator slovanskih geografskih kongresov. kongres se je v>ršal že po njegovi smrti na Poljskem, v tretje se pravkar vrši potovalni kongres po Jugoslaviji. Ob tej priliki se spominjamo našega velikega geografa, zlasti njegovih besed, ki jih je povodom svoje šestdesetletnice ' tako pomembno spregovoril: Vse vprašanje naše bodočnosti je kutltnirtio vprašanje. Vse in edino vse se bo odločilo na kulturnem poiju in v medsebojni tekmi bo zmagal tisti, ki bo prišel v kulturi dalje. Kanti kulturno delo je moč vse moči. Ono nas je očuvalo v preteklosti, o:k> nas bo vodilo v veliki tekmi z naroda, v tej neprestan^ borbi, ki se imenuje življenje. ki jifo je cela kopica. Po osvo-bojerou so nove razmere predvsem nujno zahtevale informativne publikacije o naši državi. Na. pčsafti so jih zlasti profesorju K. Capuder, J. Rus in A. Metfk. Slednji je izdal posebno obširen spis o Jugoslaviji. Tudi Planinski vestniik je poživljaj svoje delovanje. Tu si je za zbiranje naši1'.! alpskih imer. pridobil trajnih zasiksg H. Turna. Sltcno vrši z izdajanjem potopisnih brošur R. Badjura na polfu spoznavanja naše ožje domovine koristno nalogo. Medtem pa je že vznikla baš med akademsko mladino na novoustanovljen! umi-verzj v Ljubljani težnja, ka si je po zgledu Cvijičeve šole zamislila organizacijo domačih geografov. Že 1. 1922. se je osuovaio Geografsko društvo, ki je bilo izprva skoro izključno akademsko, a je po odhodu njenih utemeljiteljev na razna službena mesta in tiudij na nemo svoje sile tam, kjer si lahko vzajemno koristimo. Slovanstvo ima svojo geopolitično nalogo, ki pa nikjer ne sega preko naravnih meja slovan' stva. Toda rešitev te naloge ni rešitev samo zanj, marveč za ves civilizirani svet, ki stremi po miru in harmonik nem sožitju velikih in malih narodov. Obžalujemo, da niso v tej znanstve* ni organizaciji, ki se imenuje III. kom g res slovanskih geografov in etno* grafov, zastopani v s i slovanski naro-di. Prej ali slej mora priti do tega. Zakaj tako združevanje ni služba neki utopiji, marveč je realno delo za re= alne smotre. Pozdravljamo torej predvsem za* stopnike Čehoslovakov in Poljakov. Prekratko časa bodo med nami, da bi nas temeljitejše spoznali. Vzlic temu smemo upati, da ne bomo pozabljeni — mi, z značilnimi posebnostmi naše zemlje, naše kulture. Videli bodo na-še gore, opazili mejno črto dveh tujih držav. Spoznali bodo lepoto našega alpskega sveta, videli nekaj naših mest, zlasti Ljubljano z njeno staro urbanično kulturo. Hiteli bodo mimo naših vasi. ki so se po svo ji civiliza; ciji že precej približale zapadu. Obču: tili bodo vedrino naše narodne pesmi. Preverjeni naj bodo, da "je za vse tem več kot geografsko zanimiv objekt — da je to zaveden del slovanskega sve; ta. geografsko in historično integralen kos Jugoslavije. Tu je alpska straža južnega slovanstva, a jvgoslovanstvo je nujen del češkoslovaškega in polj= skega slovanstva. Uverjeni smo tedaj, da nas slovan; ski geografi ne bodo pozabili in da jih utegnejo kratke ure na slovenskih tleh zainteresirati za to obmejno pokraju no na eni najbolj izloženih točk Ev: rope. Ugledni gostje pa naj bodo pre: pričani, da jih spremljajo v domovi: no naše posebne simpatije! nim vlakom preko Zaječara in Niša na Skoplje. Preko Kosova so dosegli z avtomobili sarajevsko progo. Preko Sarajeva in Mostara so se podali v Dubrovnik ter nato z ladjo v Split in Sušak. Zapustivši naš Jadran so dopotovali preko Gorskega Ko-tara in Karlovca v našo belo Ljubljano, a tudi lepo Gorenjsko z Bledom ne izpuste gostje iz svojega programa. Potovalni kongres se zaključi v Zagrebu. Potovanja po Jugoslaviji se udeležujejo najodiličnejši slovenska geograf; in etno-grafi iz Poljske, Češkoslovaške in iz naše države, a tudi nekaj francoskih in nemških znanstvenikov je med njimi. Poljsko delegacijo vodi univ. prof. E. Romer, ka si je pridobil posebnih zaslug ne ]e kot geograf, temveč tudi kot organizator znanstvene kartografije, ki je našila tudi izven poljske države soglasno priznanje. Češkoslovaške, ki se udeležujejo kongresa v prav tako častnem in izbranem številu, vodj univ. prof. v Pragi dr. V. Švarnbera. ki si je kot geograf pridobil uvaževano ime med tu.rimi znanstveniki. Pri kongresu pa sodelujejo tudd predstavniki poJjsikega, češkoslovaškega in jugoslovenskega vojnogeografskega zavoda. Prof. Ferdo Seidl, nestor slovenskih geografov. Povojni razvoj geografije pri Slovencih Dokler nismo imeli lastnega vseučilišča, je vse sto vensko znainstvo komaj životarilo. Tudi u dejstvo vanje naših domačih geografov je bife siino otežkočeno. Manjkalo je vodstvo, organizacija, ni bito med nim stikov, ni jih drožila lastna strokovna revija. Njo ie le v neki meri nadomeščal Planinski! vestmrik, k,i pa si ni mogeu zastavljati znanstvenih nalog; njegov precej veffiik sotrudniškii ktrog ie priobčeval poljudne sestavke o naših planinah. Znanstveno so se bavili z geografijo le po edini srednje šolski profesorji, ki so bili raztreseni sirom naše domovine. Njih delovanje v provinci je bilo zato tem bolj vredno občudovanja. Še danes deluje med nami nekaj odičnih zastopnikov te starejše generacije, vsem na čelu naš neutrudni, vele-zashižni Nestor prof. v p. Ferdo Se'dl, ki uživa ve®k ugHed tudi v tujini. On je naš prvi geograf, ki se je le z njem« lastno 'temeljitostjo posvečal raznovrstnim, specifično domačim probiemom. Proučeval je naše potrese, podnebne prilike, naše ato-skb rasiffimstvo, dal nam je krasno monografijo Savinjskih A4p, da omenimo le njegova največja dela izmed drugih manjših, pinistov-fotoamaterjev, ki si pa tudi ne iščejo objektov z geografskega stališča. Sodelovanje študentov v institutu je razdeljeno v glavnem v dve smeri: v seminarsko delo, kjer se poleg najvažnejše nove literature obdelujejo problemi iz vseh panog geografije in se obenem uvaja k samostojnemu znanstvenemu delu. Od seminarja so ločene praktične vaje, ki imajo predvsem namen, uvesti študenta v geografsko delo tudi s tehnične (n. pr. kartografske) strani. Nekako zvezo med seminarskimi in praktičnimi vajami tvorijo ekskurzije, ki služijo na eni strani ponazoritvi tega, kar se pri predavanjih in seminarju teoretično obravnava, na drugi strani pa uvajanju v samostojno znanstveno delo. Razumljivo je seveda, da se spričo nedo-stajanja sredstev ekskurzije gibljejo večinoma le v obsegu ožje domovine. Razveseljivo ie. da se je število slušateljev geografije (kot glavnega predmeta)' tekom zadnjih let navzlic vsemu povečalo. Dočim so poslušali l. 1926./27. geografijo kot glavni predmet le trije slušatelji, se njih število letos suče že okoli 20. Tudi njihovo zanimanje za geografsko znanost čim dalje bolj raste in maloštevilni slovenski geografi smejo vedno bolj optimistično zreti v bodočnost. Geografska številka tedenske revije „ŽivIienie in svet" Pravkar je izšla štev. 20. (knjiga 7) ilu« strovane tedenske revije »Življenje in svet«, ki jo je uredništvo v zavesti veli« kega pomena kongresov slovanskih geo« grafov in etnografov posvetilo njihovemu delu. Številka vsebuje izvirne prispevke odličnih domačih in tujih slovanskih geo« grafov, ki jim je na srcu popularizacija geografske vede. Naslovno stran revije krasi značilna sli« ka pokojnega učenjaka Jovana Cvijiča, velikega iniciatorja kongresov slovanskih geografov in etnologov. Sliko je mojstr« sko vrezal v les slikarsgrafik Elo Justin. Na uvodnem mestu je prijetno kramljaj nje našega uvaževanega esejista B. Borka »Geografi«, ki pravi med drugim: »Geos grafija je pojem za znanje, ki ga lahko vzljubiš, ki ti utegne vliti toliko strasti, da ostaviš kakor Nansen (ki baš te dni leži na mrtvaškem odru) komaj poročeno ženo in greš za več let na severni tečaj. To je veda, ki podi svoje navdušence v pustinje, na vrhove Himalaje, v naitežie klimatične in druge okoliščine in jih ven« dar ne razočara.« Zelo zanimiv je članek poljskega uče« rjaka dr. Valerija Goetela v Krakovu »Varstvo prirode in njen pomen za slo« vanstvo« (s petimi slikami). Avtor raz« pravlja v poljudnem slogu o razmerju med prirodo in človekom. Elementarni razvojni proces človeštva sili prirodo k umikanju in tako je moral človek prevze« ti skrb za njeno varstvo v obliki nedotak« Ijivih narodnih parkov. Z deli za varstvo prirode dokazujejo slovanski narodi, da zaslužijo ime kulturnih narodov. Nič manj zanimiv in za nas posebno va« žen je članek prof. dr. Jožeta Rusa »Ljub« ljana, zvezda železnic in cest«. Avtor na« zorno dokazuje, kako pospešujeta tloris prirode in človekova volja rast slovenske prestolnice v Veliko Ljubljano bližnje bo. dočnosti. Krasen, naravnost klasičen je opis »Dur® mitorja«, ki ga je napisal v slovenščini za revijo hrvatski znanstvenik dr Branimlr Gušič. Ko človek spozna te oddaljene na« še divne kraje, tedaj šele začuti, da je vzljubil naše veličastne planine, ki ga ved> no na novo kličejo in mamijo. Članek vse« buje avtorjevo sliko in pet izvirnih foto« grafi j. Zagrebški univ. prof. dr. Fran Tučan razpravlja »O postanku nafte in njenih le« žišč« (z dvema slikama). Nafta je v člo» vekovem gospodarstvu tako važen čini* telj, da se gospodarsko in industrijsko najmočnejše dežele naravnost tepejo za kraje, bogate petrolejskih ležišč, kar po» vzroča trajno mednarodno politično trenje. Avtor razpravlja o ležiščih nafte v Jugoslaviji in izraža nado, da bodo geološka raziskavanja in sistematika vrtania pozitivna. Zanimiv je prispevek dr Romana Sav« nika »Kolonizacija v Vardarski banovini« (s sliko), ki je velike važnosti za našo dr. žavo. Nato sledi članek »Narod, ki izumira« (s tremi slikami). To so prebivalci svobod« ne narodne republike Tuva v Srednji Aziji. Številko zaključuje članek »Skrivnosti polarnega sveta« (s tremi slikami), ki opi« suje največjo dosedanjih znanstvenih eks« pedicij na Groenland pod vodstvom gra« škega univ. prof. Alf. \Vegenerja, stvarite« lja teorije o premikanju kontinentov Nadalje vsebuje številka še več krajših sestavkov kakor »Eskimi«, »Petrolejska doba«, »Odklon Zalivskega toka?« i. dr. Tedenska revija »Življenje in svet« se naroča pri upravi: Ljubljana. Knaflje\»a ulica 5 in stane mesečno samo 8 Din. Tvrdka A. Kune Ljubljana, Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil z Cene kar mogoče nizke! Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številk« za označbo kraj/ pomenijo- 1 Ca« opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5 smer io brzino vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. 14. maja 1930. Ljubljana: 7, 761.0, 8.4, 87, —, 5, dež, 0.2. Maribor: 7, 759.2, 9, 85, —, 9. —, —. Za« greb: 7, 760.6, 8, 90, —, 3, dež, 8. Beograd: 7, 758.8, 8, 85, NW2, 10, dež, 7.0. Saraje« vo: 7, 761.2, 8, 85, —, 3, —, —. Skopi je: 7, 757.4, 13, 85, NNW6, 10, —, —. Split: 7, 759.9, 14, 65, NNEl, 6, dež, 3.0. Solnce vzhaja ob 4.32, zahaja ob 19.20, luna vzhaja ob 23.4, zahaja ob 5.36. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 18.5, najnižja 6.8. Najnižja: v Mariboru 6, v Zagrebu 6, v Beogradu 7, v Sarajevu 3, v Skoplju 9, v Splitu 12. Domače vesti * Izpremembe v srednješolski službL Profesor Martin Fortuna je iz Murske Sobote premeščen na gimnazijo v Ptuju, su-plent Miroslav Gorše pa iz Ptuja na realko v Ljubljani. * Napredovanje v sodni službi. Sodni pripravniki Vladimir Kraus in Jernej Stante pri okrožnem sodišču v Celju ter Bogomir Roš pri okrainem sodišču v Brežicah so v službi defiiwtivno potrjeni ter pomaknjeni v 8. skupino I kategorije. * Nov odvetnik v Ljubljani. Odbor Advokatske zbornice v Ljubljani razglaša, da je bil g. dr. Josip Jakše 1. t m. vpisan v imenik advokatov s sedežem v Ljubljani. * Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarja Ivana Hanžiča v Velikih Lašča.i na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. * »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Dosedanji »Uradni list Dravske banovine« je prenehal izhajati. Namesto njega pa je ustanovljen »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« 1. številka je izšla 13. t. m. Urednik novega lista ie dr. Fran Vidlic. Prva številka objavlja med drugim: zakon o urejanju hudournikov, zakon o železniški imovini v eksploataciji ministrstva za promet ter zaken o izrednem kreditu za organizacijo izvoza -deželnih pridelkov. * Vsem. ki se hočejo izseliti v inozemstvo. Izseljeniški nadzornik v Ljubljani javlja, da je izselieniški kormisarijat v Zagrebu v zadnjem času ugotovil, da se selik) iz Dravske banovine ljudje, ki bi se lahko zaposlili doma ter imeti doma svojo eksistenco. Ako bi ostali doma bi preprečevali nazadovanje kmetijske^ gospodarstva medtem pa v inozemstvu večinoma fizično in moralno propadajo, ker ne najdejo primernega zaslužka. Izseljevanje bo v bodoče zato dovoljeno le v Primerih dokazane nezaposlenosti in pa proti potrdilu, da prosilec za potn' list doma ne naide dela. Obenem mora prosilec doprinesti dokaz, da m« ie v deželi, kamor se namerava izseliti, preskrbljeno delo s primernim zaslužkom. Sirota z milijoni! utemeljene ugovore ali pripombe pri županstvu Bled. * Velika gospodarska manifestacija bo v Ljubljani od 29. maja do 9. junija s prireditvijo X. jubilejnega vzorčnega velesej-ma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Prireditev bo največja dosedaj prirejenih. Na sejmišču, ki obsega 40.000 ms prostora, je postavljenih 9 velikih razstavnih zgrradb. ki imajo pod krovom skoraj 800 razstav-tjalcev iz tu- in inozemstva. Zastopane sc industrije vseh branž in faktično bo podana tu kupcu ogromna izbira najrazno-vrstnejšega prvovrstnega blaga po tovarniških cenah. Posebno opozarjamo na spe-cijelne oddelke ,to so tekstilije, usnje, papir in lepenka, pohištvo, stroji in kovine, poljedelski stroji, moderna nigijena, perutnina. Ofo tej priliki si zamorejo obiskovalci ogledati pri rodne krasote divne Slovenije. Uprava ve k se.ima preskrbi ugodne avtobusne zveze z letovišči in zdravilišči. Legitimacije, ki upravičujejo do polovične vožnje na železnici, prodajajo denarni zavodi, trgovske in obrtniške organizacije, žeiezrciške postaje. Putnik itd. jntrl s t 7148 * Zastopniki grških gospodarskih krogov pridejo v Ljubljano. Naša Trgovska zbornica v Solunu organizira z našimi zbornicami in s »Putnikom« veliko propagandno potovanje grških politikov, trgovcev in indu-striijcev po Jugoslaviji. Skupina 50 uglednih Grkov pride 1. junija v Beograd, kjer ostane 3 dni. Potovanje se bo nadaljevalo čez Zagreb in Karlovac v Libljano, kamor orideio 6. junija zjutraj. Iz Ljubljane se predvideva izlet na Jesenice z ogledovanjem tamkajšnjih tovarn, potem na Bled in nazaj v Lju'bliann popoma kakor pr: zvočnem filmu. Vse podrobnosti in natančnejša navodila daje tvrdka Franc Bar. Ljubljana, Mestni trg 5, ki je orevzela glavno zastopstvo za vso Jugoslavijo. Tvidka predvaja plošče vsak dan dopoldne in popoldne z velikim ojačevalcem. 675 * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 1©% — 15'/„ si prihranite ako kupujete modro, sivo aH pa aluminijasto posodo, katero dobite v veliki izberi pri tvrdki z železnino 5533 STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35 Iz Ljubljane n— »Ramper«. Najnovejši kulturni film ZKD, katerega premiera bo v kinu »Ljubljanski Dvor« v petek 16. t. m., je vsakomur priporočati v ogled. Glavno vlogo »Ramperja« predstavlja v filmu Pau! We-gener, umetnik, katerega pozna naša publika osetoo od njegovega lanskoletnega gostovanja na našem odru v dramskem gledališču. Film nam predočuje usodo drznega letalca in raziskovalca severnega tečaja, ki se je ob neki ekspediciji ponesrečil, bival mnogo let med večnim snegom in ledom dokler ga niso rešili. Zaradi dolgoletne osamelosti je postal »Ramper« že napol žival in se je popolnoma odtujil človeškim običajem. Ko ga ie po dolgotrajnem trudu neki zdravnik zopet napravil v človeka, je Ramiper razočaran v svojih liu-bavnih čustvih sklenil zapustiti človeško družbo in odpotovati nazaj v ledeno pustinjo. Predstave v petek kakor običajno ob 4., pol 8. in 9. zvečer. u— Slovenska Matica ponovno naproša ljubljanske člane, da vzameio osebno letošnje knjige v Matični pisarni na Kongresnem trgu 7 v delavnikih od 9.—12. in od 15.—19. ure do všetetega torka 20. t. m. naprej se bodo knefrge dostavljale čanom na dom proti plačilu donosirne 2 Din. Člani. ki žele imeti vezane knjige, se opozarjajo. da je barva vezave različna; če hočejo torej dobiti II. in III. del romana »Kmetje« 'v isti barvi, kakor je vezan lanski I. del, je neobhodno potrebno, da pridejo sami po knjige. V žalosti so tudi zemljevidi in avtokarte slovenskega ozemlja, oboje žepni format, in faksimile. Prešernove poezije po pesnikovem rokopisu iz leta 1848. Za člane znižane cene. u— Iz gledališča. Drevi pojejo v operi Kogojevo opero »Črne maske« za red C, drama pa ostane danes zaprta. u— JAD »Triglav«. V četrtek ob 20. bo-v društveni sobi članski sestanek s poučnim predavanijem primarija g. dr. Demšarja. Odbor poziva člane, da se polno številno udeleže tega sestanka, k predavanju pa vabi tudi nečlane o— Pat in Patachon v ljudskem kinu. Samo še danes ob 4, pol 8. in 9. zvečer bo imel na sporedu ljudski feino v kinu »Ljubljanski Dvor« izvrsfoo šaloigro »Pat ta Patachon kot zeta«. Vsi, ki si žele nekaj zabave, naj si ogledajo danes ta film, ki ie eden najboljših iz produkcije obeh kraljev smeha. Cene pri vseh predstavah najnižje: 2, 4, 6 ki 8 Din. u— »Ženski pokret« poziva odbomice in vabi članice, da se udeleže drevi važne se-ie, ki bo v damsfcj sobi »Emone< ob 20. o— Predavanje. SPD priredi 20. t m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Uniona« zanimivo skioptiično predavanje: V zložljivem platnenem čolnu skozi Avstrijo in Jugoslavijo. Predaval bo g. Oto Lutter lz Gradca, kj je v zložJijivem čolnu prepotoval naslednje reke: Salzach, Steyr, Enns, Donavo, Muro, Dravo. Savo, Mrežnico ter uno. Ob tej priliki nam bo predvajal nad 100 najkras-nejših sfcioiptičnifo slik z vseh potovanj. Predprodaia vstopnic v pisarni SPD, Dunajska cesta la-IV (lift). u— Razstava društva za raziskavanje Jam, prirejena ob priliki vseslovanskega geografskega kongresa, ostane- za občinstvo odprta še v petek ic soboto ves dan ter v nedeljo do 12. ure. Vstopnina 5 Din, za dijake 3 Din. Razstava je v balkorski dvorani univerze. u— Sobe za prenočišča obiskovalcev jubilejnega velesejma. ki bo od 29. t. m. do lO.junija, se potrebujejo v večjem številu in se naprošajo vsi, kj oi jih za ta čas dati stanovanjskemu uradu velesejma na razpolago. naj to naznanijo nujno mestnemu magistratu (mestni ekspedit, Mestni trg 27-H I, soba 50) ob navadn.h uradnih urah. le najboljši izdelek, površnike, Trenchcoate, dežne plašče nudi v največji izberi in solidnih cenah £u£tc, Stritarjeva ulica u— Karambol na Poljanski cesti. Mesarski pomočnik Ivan Marinšek je vozil predvčerajšnjim popoldne z enovprežnim dvo-kolesnim vozom tako zvanim gikom, v zelo naglem tempu po Potočnikovi ulici Po Poljanski cesti je istočasno pri vozil z avtobusom šofer Franc Avdič. Baš ob času, ko je privozil šofer do ogla Potočnikove ulice, je pridrvel od strani Marinšek na vozu in zadel ob avtobus, ki ga je šofer, sluteč nesrečo, hitro zavrl. Pomagalo pa ni tudi to. Konj. ki se je zaradi zaleta ranil v desno stran trebuha, je padel ter zlomil oje, na avtobusu pa so se zdrobile šipe in se je tudi drugače poškodovala karoserija. Podjetje Grad trpi zaradi tega nad 4000 Din škode. Nesreča je nastala čisto slučajno in je nista zakrivila ne Marinšek fci ne šoier. u— Obnemogel na cesti. Po Masarykovi cest; se je predvčerajšnjim zjutraj opotekal mlajši moški. Ljudje so ga gledali, zmajevali z glavami in si mislili: pijan je! Moški se je lovil za ograjo in drevesa ter se slednjič onemogel zgrudil na tla. Pa-santi so priklicali stražnika. Po padlega moža je prišel reševalni voz in ga odpeljal v bolnico. Tam so ugotovili, da brezposelni delavec 32-fetni Karel F. ni bil pijan, marveč da je onemogel zaradi gladu. u— Vlom v zidarsko barako. V barako poleg Bergan/tove stavbe na Dunajski cesti blizu stadiona ie vlomil neznan ztiko-vec in odnesel na škodo lastnika inž. Tor-naga različno orodje. Vlom ie zapazil prvi delavec Andrej Eržen, k; je prijavil, da ie bila tudi njemu ukradena razna delavna obleka. Oškodovanca sta tatvino prijavila polici S. u— Žeparji na poslu. Zeparska sodrga je postala zadnje dni zopet podjetnejša. Pred dnevi je neznana ženska ukradla na trgu Neži Peklenkovi iz levega žepa predpasnika 70 Din. Tatica, majihina, okrog 30-letna ženica ki je govorila hrvatski, je po izvršeni tatvini hitro pobegnila in se izgubila v množici. Istega dne je prijavila tudi Ivana Pregljeva, da jii je neznan moški ukradel denarnico z okrog 100 Din. Moški je izvršil tatvino ob priliki, ko je spremljal Prezljevo po Kralja Petra trgu. ZOBNI ATELJE dentist P. Vrankar zobar Gledališka ulica 7, se je preselil v nove, moderno urejene prostore na DUNAJSKO CESTO št. 20, poleg Kmetske posojilnice, nasproti kavarni »Evropa«, vhod iz Tavčarjeve ulice 2, I. nadstropje. — Ordinira od 15. maja naprej vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 5. 7064 u— Okradena branjevka. Neznan sve-drovček je te dni v pozni nočni uri vdrl v stojnico brauijevke Marije Giikrnanove. Odnesel je več klobas, ki jih je nekaj pojedel kar na mestu, nakar je izpnl tuda nekaj steklenic sodavice. S seboj je vzel več kosov čokolade, tort, pomaranč, ster dežnik in nekaj manufakture. Za vlomilcem ti sledu. u— Pretep ki pobijanje §ip. Kakor smo naknadno ugotovili, naša včerajšnja vest pod tem naslovom ne odgovarja povsem resnici. Razgrajači se poprej niso nahajali v dalmatinski gostilni na dvorišču hotela Tratnik, marveč so prišli v hotel iz r.eke druge gostilne im zahtevali prenočišče. Sobe v hotelu pa so bile oddane, zato jih je vratar odklonil. Nato šele so priče® pobijati Spe. u— Stavbne nasvete, načrte za novogradnje in adaptacije. Tehnični biro Tebna. Ljubljana, Mestni trg 25-1. Telefon 25-80. Iz Celja e— Podban dr. Pirkmajer se je včeraj mudil tu in je med drugim obiskal dopol« dne tudi celjsko sresko načelstvo. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 181etni čevljarski vajenec Stanislav Ocepek iz Sevnice ob Savi, v mestu pa 24« letna Frančiška Robnikova, žena čevljar* skega pomočnika iz Celja. e— Nočno streljanje na Brega. Policij* ski stražnik Podgornik je srečal predvče. rajšnjim zgodaj zjutraj v Razlagovi ulici 241etnega slugo tukajšnjega hotela »Evro« pa« Viktorja T., ki je ves razburjen prihi« tel v smeri od kapucinskega mosta proti hotela Na vprašanje, kaj se mu je zgodi' Io, T. ni ničesar odgovoril. Medtem je m o* ral oditi stražnik na kolodvor k prihaja« jočemu brzovlaku. Ko je stopil zopet na Krekov trg pred kolodvorom, je zaslišal iz smeri Savinje 8 zaporednih revolverskih strelov. Odhitel je h kapucinskemu mostu in zalotil na Bregu omenjenega T. Sluga je naslednje jutro pri zaslišanja priznal, da je hotel ponoči obiskati neko prijateljico na Bregu, toda je bil pred Gumzejevo s h darsko delavnico napaden od treh moških Zato se je vrnil v hotel po svoj samofis in se nato vrnil na Breg, kjer je oddal več strelov v zrak. Neznana napadalska troj ca je nato pobegnila. Policijska prijava pravi, da je izjavil tudi slugov "ospodar g. Berglez, da T. ni sposoben za ruscst orožja zaradi svoje ncrvoznosti. Prosii je. naj mu orožje z orožnim listom red oii* vzamejo. Policija je želji & Bcrgleza ustregla. e— Pobeg od mojstra. Policiji je prija* vil mesarski mojster Ivan Friedrich z Bre= ga pri Celju, da je neznanokam pobegnil njegov 151etni sin Karel, ki se je učil me; sarske obrti pri mesarju Aloizu Zavodni* ku v Prešernovi ulici. Preteklo soboto zju* traj je prišel domov in izjavil materi, da se ne da več pretepati od mojstra, nakar je izginil brez sledu. Vse dosedanje iska nje mladega beguna je ostalo brezuspešno. Deček je srednje postave, krepak, nosi ze. len žemper, jahalne hlače, črne usnjate dokolenice in črne čevlje ter je goloba v Komur je o dečku kaj znano, naj sporoči celjski mestni policiji. ITO — zobna pasta najboljša! Iz Maribora a— Izpremembe v mariborski oblastni hranilnici. Od dosedanjih članov upravnega dobora oblastne hranilnice je ban razrešil funkcij gg. Frana Hrastelja, Josipa Bar-leta in dr. Fr. Lipolda. Ostali so od starih gg. notar dr. Bartol, trgovec Gajšek in dr. Gvidon Sernec iz Celia, na novo pa so imenovani gg. dr. Stanko Štor, odvetnik v Mariboru, dr. Vladimir Ravnihar. odvetnik v Ljubljani, in dr. Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice. V nadzorstvu sta ostala od starih gg. Benko in Cestnik, na novo je imenovan ravnatelj g. Anton Krej-či iz Ruš. Pr.j podružnici v Celju sta imenovana na novo trgovca gg. R. Stermecki in Fr. Strupi, ostali pa so od dosedanjih članov upravnega odbora gg. Natek, Fa-zarinc, opat Jurak, dr. Karlovšek in dr. Hodžar. a— Iz gledališča. Poslednje glasbene predstave se vrše te d:ii ker po 15. maiu r.; vojaška godba na razpolago. Zato opozarjamo p. t abonente glasbenih predstav na bloke, da še izrabijo poslednjo priliko. — V soboto bo krstna predstava nove drame znanega slovenskega dramatila dr. Alojzija Kraigherja »Na fronti sestre Žive«. a— Sprememba voznega reda avtobusnih prog mestne občine. Dne 15. t. m. se uveljavi novi poletni vozrai red. Vzpostavi se proga Maribor—Rogaška Slatina, kier vozi avtobus ob nedeljah ai praznikih z odhodom ob 7. z gl. kolodvora in odhaja ob 19. iz Rogaške Slatine. — Na progi Maribor—Selnica se izvrši sprememba samo ob delavnikih pri popoldanski vožnji z odhodom ob 17.15 iz Maribora gl. kolodvor tn iz Selnice ob 18.30. — Ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus z Glavnega trga 6.45 ia vozi do Fale (gostilna Šturm). Popoldne odhaja iz Maribora Glavni trs ob 18.30, odhod iz Fale (gost. Štmrm) ob 19-30. — Na prozi Maribor—Sv. Peter vozi avtobus dnevno tudi popoldne ob 16.30 z Glavnega trga in odhaja iz Sv. Petra ob 17.45. — Ob nedeljah in praznikih se uveljavi na novo še ena popoldanska vožnja z odhodom z Glavnega trga ob 15. in z odhodom ob 15.32 iz Sv. Petra. — Na oplotmiški progi odhana avtobus iz Oplotnice ob 6.30, 12.45. 15.15, in ob nedeljah ter praznikih ob 9.35. — Odhod iz Konjic ob 11.45, 13.15, 18.05. Ob nedeljah in praznikih ob 9.05. Vozni red na ostalih progah ostane neizpremenien. a— Smrtna kosa. Včeraj zijutraj je umrl v splošni bolnici sprevodnik državnih železnic g. Jože Koren. N. v m. p. a— Zasebn; nameščenci in novi obrtni zakon. V torek zvečer se je v dvorani hotela »Pri Zamorcu« vršilo zborovanje Društva zasebnih nameščencev, ki se ga ie udeležilo okrog 150 članov. Na dnevnem redu je bilo vprašanje novega obrtnega zakona, ki ga ie ministrstvo trgovine in industrije v načrtu poslalo vsem zainteresiranim organizacijam. O načrtu je podal poročilo predsednik g. Petejan. Na prihodnjih zborovanjih se bodo po vrsti obravnavala razna poglavia zakonskega načrta in se bo zavzelo napram njim stališče ter sklepalo o eventualnih spremljevalnih predlotrih. a— Za promenadno pot ob Dravi. Že od lanskega leta vodi magdalensko OlepSe* valno društvo živahno akcijo za zgradbo promenadne poti na desnem obrežju Dra* ve med državnim in železniškim mostom. Odstraniti je moralo že marsikako oviro nerazumevanja in nasprotovanja. Sedaj je končno stvar tako daleč dozorela, da se vrši danes uradni komisijonelni ogled po poklicanih zastopnikih mestne občine, Olepševalnega društva in drugih intere* sen tov. a— Izpred senata trojice. Včeraj je sedel na zatožni klopi 19 letni čevljarski pomočnik Ivan Podstenšek iz Podpece pri Mežici, ker je skušal 22. novembra lani na cesti posiliti delavko Angelo B. Razprava, kj je bila tajna, je bila preložena, da se zasli-šnjo še neke druge priče. — Kot drugi se le moral zagovarjati 57 letni posestnik Peter Skalič iz Lipe pri Beltincih v Prek-murju obtožen, da je kot gerent občine Lipa v času od 6. oktobra 1919 do 12. marca 1926 porabil 7890.87 Din občinskega denaria za lastne potrebe. Obtoženec je izjavil, da nj imel namena občine oškodovati in da hoče škodo poravnati. Zato so ga obsodili na • 6 mesecev strogega zapora in izgubo časti pravic, vendar pogojno. Kazen se mu je odložila in se trni bo črtala, če tekom leta dni škodo poravna, kar je mož obliubiil. a— Osumljena rooa in oproščena. Včeraj sta sedela pred senatom petorice mariborskega okrožnega sodišča dva posestnika iz Radmožancev iz Prekmurja brata Peter in Karol Biiro, prvi star 35. drugi t>a 32 let. Obtožena sta bila. da sta v noči 20. januarja t 1. na cesti med Nedelico in Radmožanci napadla kmeta Štefana Somi, k; se je vračal s sejma, ga vrgla na tla in mu s silo vzela iz žepa knjižico s 5000 Din gotovine. Oba obtoženca sta krivdo odločno aanikala in dokazovala po pričah, da sta bila v času. ko je bil Somi napaden in oronan. pr.; sosedih, kier sta poma- gala Iičkati koruzo. Somi pa je na drugi strani trdovratno vztraja! pri svoji trditvi, da ie v obeh napadalcih spoznal oba brata Biiro. Razprava in prej že tudi pre iskava ie pokazala, da so vse jriče sosedje in da ie med njimi staro sovraštvo. Pri razpravi sta bili zaslišani še dve novi priči, od katerih ie ena izpovedala razbremenilno za obtoženca. Sodniki se niso mogli prepričati o obtoženčevi krivdi in so izrekli oprostilno razsodbo. Potenja, solnearice in peg Vas obvaruje originalni Kiggerol (Patent št. 5922.) Kožo Vam naredi gladko in enakomerno bakreno zagorelo. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 Iz škofje Loke šl— Gasilska proslava patrona sv. Flo* rijana se je izvršila prav slovesno. Močna četa gasilcev, sestavljena iz članov doma« čega in šesterih bližnjih drušcev, je s škofjeloško godbo na čelu odkorakala ob 8. k cerkvenemu opravilu v župno ccrkev sv. Jakoba v Škofji Loki. Po službi božji je bil na Glavnem trgu pred Gasilnim do« mom mimohod posameznih oddelkov. Iz Kamnika ka— Gostovanje Ljudskega odra v Kamniku. Najbrže po zgledu ZKD v Ljubljani, ki s; je ustanovila stalen oder, ki bo gostoval po raznih krajih Slovenije, je tudi Ljudski oder v Ljubljani poslal v Kamnik svoje igralce. Igrali so »Reko«. Čeprav so igrali dobro, jih pristaši Kamniškega doma niso prišli gledat in je bilo v dvorani komaj 50 ljudi. ka— Protituberkulozna I ga v Kamniku. Po vseh krajih Slovenije so že ustanovili protituberkulozne lige, samo v Kamniku ne. Mislimo, da je ustanovitev te prepotrebne insfcituciie prav v našem kram zelo važna in bi bilo želeti, da se v najkrajšem času izvede. Iz Braslovč br— Izredni obč. zbor Gostilni carske zadruge za vranski okraj v Braslovčah se je vršil prejšnji teden v gostilni g. Kumra na Kapli. Reševale so se razne stanovske zadeve in vprašanja, a glavna točka dnevnega reda je bilo znižanje cen pivu za 200 Din pri hektolitru. Vnela se je ostra jn stvarna debata, za predlog in proti njemu. Stavljeni predlog ie bil odobren z absolutno večino, razen enega člana: »Odobravamo postopanje svojih stanovskih tovarišev iz savske banovine ter se zavežemo s podpisi, da ne bomo točili piva, ko izbruhne tozadevni bojkot v Dravski banovini.« Le s solidarno skupnostjo bomo prisilili pjvovarniške tru-ste do znižanja cen piva. br— Regulacija Savinje. Pričelo se je z regulacijo že več let raztrganih nasipov ob Savinjj na desnem bregu pri grobeljskem mostu. Zaposlenih ie 25 delavcev, ki kopljejo, gradijo in zidajo močno škarpo. Delavci pripovedujejo, da so vedno v velikem strahu pred kačjimi piki. Pri delu naletijo na cela gnezda kačje zalege. Mlade, že izvaljene kačice, pa švigajo kar sem in tja. Neki delavec je ubil nad 1 meter dolgega modrasa in mnogo mladičev.__ S M. Juvan Autotaksi Kocenova nI. 5. Teiefsa 2821 br— »Navaden človek« na odru. Dramski odsek Sokola je uprizoril 11. t. m. »Navadnega človeka«, igro, prepleteno v vseh dejanjih s hvaležnimi prizori, polnimi zdravega humorja. Gledalci so prišli popoino-ma na svoj račun. Igralca - diletanti so reši® svoje vloge splošno odlično. Omeniti pa moramo zlasti Vinčetrtija (Kreffl Viktor), ki ima siguren nastop. Komaj se je pojavil na odru, že je bila publika v smehu. Arsa (Rojnik) se je docela poglobili v svojo vlogo. Njegova žena Marija (CHga Maršičeva) prav tako. Mičič (Gorišek), tip uglednega trgovca, kj žrtvuje za svoja načela samega sebe, je bil prav osrečen. Dušan (OmladiČ Fran) Zorka (Emica Tretnerjeva). Darruja-novič (Tomažič Makso) so se dobro odrezali in pripomogli do lepega uspeha ter zadovljnosti publike. Moralen in gmoten uspeh je dosežen. br— Zaključek kmetijskega nadaljevalnega tečaja. Tiho, skrommo, a plodovito je delovanje na gospodarskem polju v lepi vasi Letušu. Pod vodstvom tamkajšnjega šolskega upravatelia g. Zdolška se je vršil štirimeseoni kmetijski nadaljevalni tečaj, katerega je obiskovalo 18 kmetskih fantov. V šoli se je ob zaključku tečaja zbralo mnogo kmetskih gospodarjev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem in odgovorom svojih sinov na vprašan i a iz kmetijskega in narodnega gospodarstva. Navzoč je bil tudi zastopnik banske uprave g. Dolinar iz Ljubljane, ki je izrazil zadovoljstvo z izvrstnimi uspehi tečaja ter s tem dal prirediteljem priiznanje za ves trud. Iz Šoštanja §t— Nadaljevalno šolstvo. Obrtna nadaljevalna šola je končala šolsko leto 1929-30 v ponedeljek 28. aprila. Pripravnico, prvi in drugi razred je posečalo 61 vajencev in 18 vaienk, od katerih ie doseglo učni smoter 89%. V obiskovalcih šole je bilo zastopanih 18 raznih obrti. — Trgovska nadaljevalna šola je pa končala pouk 29. aprila. Imela je letos v drugem razredu 12 trgovskih učencev, oziroma učenk, ki so učni cilj vsi dosegli. V letošnjem šolskem letu je poučevalo na obeh nadaljevalnih šolah 6 učiteljev iz osnovne in 3 iz meščanske šole. Vzdržujejo se iz prisipevkov šostamjske mestne občine, obrtnih zadrug in zbornice za TOI. Obrtno - "nadaljevalna šola obstoja že 28 let, trgovsko - nadaljevalna pa 11 let. Obe je ustanovil bivši tukajšnji učitelj, sedanji Šolski upravitelj HI. deške osnovne šole v Mariboru g. Ivan Lukmanč Ža za- ključek šotekega leta bodo prirejeni poučni šolski izleti in sicer pojdejo učenca obrtne nadaljevalne šole 2. junija v Ljubljano, trgovskega pa 29. t. m. v Rogaško Slatino. Iz Konjic nj— Nova trgovina. Trafikant Vrhov« šek Ciril je otvoril trgovino s kolesi in šivalnimi stroji in nadomestnimi deli v hi« ši št. 33. nj— Razglednice žičkega samostana. Slov. planinsko društvo v Konjicah je za* ložilo razglednice žičkega samostana, ki so naprodaj pri logarju v samostanu. Raz* glednice so lepi fotografski posnetki raz* valin. Pri logarju se nahaja tudi štampilj« ka društva. Iz Ptuja j— Glasbena Matica v Ptuju. Ta teden se vršijo sklepne produkcije gojencev. Opozarjamo občinstvo posebno na glasbe* ni večer gojencev višje stopnje v petek 16. t. m. ob 20. v dvorani Glasbene Ma* tiče. Vstopnine ni, sprejemali pa se bodo hvaležno prostovoljni prispevki. j— Mestna uprava v Ptuju razglaša, da se razpisuje za letošnjo kopališko sezono v mestnem kopališču mesto plavalnega mojstra. Pogoj za podelitev tega mesta je popolno izvežbanje v plavanju in sposob« nost manipulacije s čolnom po Dravi. Po* drobnejša pojasnila daje mestna uprava Prošnje je vložiti do ponedeljka 19. t. m. do 12. ure. Iz Slov. Bistrice sb— Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko društvo za slovenjebistriški okraj je imelo v soboto 10. t. m. dobro obiskano zboro* vanje na Spodnji Polskavi. Predsednik go* spod Tajnik je podal izčrpno poročilo o stanju učiteljstva in o stanovski borbi za izboljšanje gmotnega položaja Refenral je tudi o poteku seje širšega sosveta UJU v Ljubljani. Zborovanja sta se udeležila tu* di gg. Hren in Skala iz Maribora. Prvi ie opisal pomen Učiteljske gospodarske po* sredovalnice in Učiteljskega doma v Ma* riboru, drugi pa je predaval o Zvezi kul* turnih društev. Obe predavanji je spreje* lo učiteljstvo z zadovoljstvom na znanje in se je zavezalo vneto delovati za procvit obeh institucij. Zlasti so se vsi navzoči iz* rekli za čim intenzivnejše prosvetno delo* vanje med ljudstvom. Kot delegati za po* krajinsko skupščino v Novem mestu so bili izvoljeni: Tajnik ter Franjo in Franja Logar. Na državno skupščino UJU, ki se bo vršila letos v Beogradu, pa pojdejo kot zastopniki Tajnik, Vari in Mulejeva. Pri* hodnje zborovanje bo skupno z maribor* skim učiteljskim društvom 14. junija v Slov. Bistrici. Po zborovanju se je zbralo učiteljstvo v restavraciji g. Ziherla, kjer se je pri izborni postrežbi razvila prijet* na zabava. sb— Akademija mariborski! učiteljlščnl-kov. V soboto 10. t. m. so priredili gojenci moškega učiteljišča iz Maribora ferijalnemu savezu v korist uspelo akademijo v dvorani ho teb »Beograd«. Na vsiporedu so bile orkestralne točke, petje, deklamaciie, šaljivi nastopi in dvoje prizorov iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Nutha potreba za pravično presojo njihovega nastopa je u-gotovitev dejstva, da so navežbali ves program brez kaikoršnefooli tuje pomoči Najboljši je bil salonski orkester, foi je tehnično zelo dobro vigran. Tudi moška zbor je dobro zapel nekatere pesmi. Recitacije iz Zupančičeve zbirke »■Mlada pota« sc bile pa tudi za diletanta dokaj šibke: z dviganjem ramen se pač ne da mnogo povedati. Šaljiva nastopa, dasi nista bila slabo podana, ne sodita v program akademije. Dvoje 'prizorov iz »Hlapca Jerneja« pa je bilo pod arah dobro in dokaj sugestavoo. Zlasti initerpret Jerneja je pokazal resno umetniško strem® en je. Obisk bi lahko bil bo©ši, kar ie prireditev brezdvomno zaslu-21a. sb— Koncert kvarteta Ljubljanske Glasbene Matice 4. t. m. je bil razmeroma slabo obiskan, čeiprav so bili prostori večinoma razprodani. Navdušenje poslušalcev je doseglo višek pri naših narodnih pesmi",i. Izvajanje je bilo vzorno v vsakem pogledu ter so pevci dokazali upravičenost svojega renomeja. Program je bil sestavljen največ iz starejših skladb. sib— Sokolski koncert v dvorani Okrajne hranilnice bo 24. t- m. Meščanstvo že sedaj / opozarjamo na nastop virtuoza violinista g. Dežele iz Šmarja. Vsakdo si naj nabavi vstopnice že v predprodajd! sb— Sokolski koncert. Domači salonski orkester, pomnožen z gositi iz Poljčan, priredi 24. t m. koncert v dvorani Okrajne hranilnice. Ob tej priliki bo nastopil virtu-ozni violinist g. sodnik Dežela iz Šmarja, na kar občinstvo še posebej opozarjamo. Vsakdo si naj nabavi vstopnico že v prediprodaji, tako da bo gmotni uspeh omogočil orkestru nadaljno uspešno delo. sb— Novi vozni red. Na lokalni progi je od 15. t. m. naprej vozni red nekoliko izpremenjen. Mešani vlaki vozijo odslej iz mesta ob 5.25. 8.27, 9.35, 13.47 in 16.50. Od postaje ob glavni progi proti mestu pa odhajajo vlaki ob 6.20, 9., 11., 14.22 in 18.20. Prepotrebni vlak, ki naj bi odhajal iz Slov. Bistrice okrog 15.20, je torej vzlic ponovnim prošnjam zainteresiranih črnite* ljev tudi tokrat izostal. sb— Stavbno gibanje. Za izdajo grad« benega dovoljenja za enodružinsko hišico je zaprosil sodni služitelj g. Pernek, ki namerava pričeti z zidavo še v tekoči se* zoni. — Slikarski mojster g. Goričan je prosil za dovoljenje, da sme svojo hišo temeljito prezidati. Iz Murske Sobote mr— Dajte ljudem uradne dne vet Iz« med vseh oblasti imajo prav sedaj ljudje največ posla z davčno upravo. Vendar morajo iz najbolj oddaljenih krajev zara.b davkov prihajati v Soboto. Tako oranids ves dan ter se vračajo utrujen* m zlovolj« ni, saj hodi večina peš, da si prihrani iz< »Jatke za predrag avtobus Sodna »n sreska oblast že imata svoie uradne dne.-e v Kri« ževcih. Gornji Lendavi in Cankovi Liu* dem pa s tem še ni dosti pomagano, ker morajo baš v davčnih zadevah vseeno «• oddaijeno Soboto Ali se res ne hi raslo na pristojnih mestih toliko tazunevania za potrebe ljudstva, da se izda nare-iba, naj ima tudi davčna uprava svoje uradne dneve v omenjenih treh krajih in sicer na isti dari. mr— Zaroka. V nedeljo 11. t. m. se je zaročil v Hodošu, soboški zdravnik g. dr Vučak s hčerko upravitelja tamošnje šole, gdč. Ilonko Vertes. mr— Slovanski seminar na ljubljanski univerzi, pripravlja za 28., 29. in 30. t. m. ekskurzijo v Prekmurje. Vodil bo študen* te vseučiliški profesor g. dr. Ivan Prija* telj. Prosimo vse, na katere se bodo semi« naristi obrnili, da jim ne odrečejo pod* pore. mr— Dražba Szaparyjevih premičnin, ki je sodno določena na 2. junij, bo najbrže odpadla, ker bodo glavni upniki sprejeli neko drugo solucijo. mr— »Revna kakor cerkvena miš,« je Ma prav za prav tudi letošnja dramska sezona sokolskega odra. Kadarkoli bi se naj našitudiralo novo delo, je izforuhuiha »kriza«. Komaj se je publika oddahnila, češ sedaj bomo imeli dobrega igralca ali dobro igralko, že ie prišel ta ali oni. ki mu je onemogočil delo na odru. Odersko delo brez kontinuitete oa ie prazno igračkale. Hvaležni bomo novemu sokolskemu pro-svetarju, g. direktorju L. V a gaji, ako napravi celoten načrt za prosvetno delo v tekočem letu, od katerega nihče ne bi smel odstopati. — Sobotna predstava je seveda tudi bolehala na marsičem. Bila pa ie živ dokaz, imamo v upravitelju šole g. Gabri-eloiču in grič. Peokovi orvovr oder. talenta. Mnogo truda ie imel v neurejenih razmerah tudi režiser, g. učitelj Z e i, ki je postavil na oder vzoren inventar. Nujno pa naj 9klepa odbor društva o tem. da st nabavi kulise vsaj za dve sobi. Igrati med samimi zavesami, pomeni toliko, kakoT obsoditi igro vnaprej na smrt, kajlti glasovi se vse razgube. Za približno 4000 dinarjev bi imeli dve sobi in strop — kar pa je še važnejše — imelfi bi tudi v dvorani pdbliko, ki bi od^ninla zadov^ina iz nie. mr— Moderen vrtiljak, zrcalni kabinet in vse kar še spada zraven, se je utabo« rilo na Glavnem trgu v Soboti. Obisk je rekorden, ravnotako pa tudi izdatki — saj jim občina zaračuna elektriko po 5 di* narjev! Tu ostanejo najbrže vse do ljub« ljanskega sejma, kamor so namenjeni. Iz Ljutomera jj— Osnova za pridobnino. Spisek za* vezancev za pridobnino in osnov za pred* pis tega davka je do vštetega 24. t. m. na vpogled pri mestnem občmsKem uradu. Opozarjamo naše trgovce in obrtnike, da si ta seznam ob pravem času ogledajo. lj— Poroka. V soboto 17. t. m. sta se po* ročila v Beogradu g. Dorče Ludvig, sin tu* kajšnjega ključavničarja in gdč. Elga Ku* kovčeva, hči ekonoma naše mestne občine. Oba sta zaposlena pri tvrdki Singer, ženin kot poslovodja, nevesta pa kot uradnica. Mlademu sokolskemu paru iskreno česti* tamol lj— Izleti. Pretekla nedelja je bila dan izletov. Tako je precej članov Sokolske* ga društva krenilo v dveh avtobusih k Sv. Juriju, da podprejo tamkajšnje dru* štvo, gasilci pa so se na svojem avtomo* bilu odpeljali v Šalince, kjer je gasilno društvo blagoslovilo novo motorno briz« galno. lj— Obnavljanje mesta. Osobito vzhod« ni del mesta okoli Starega trga se je za« čel obnavljati. Marsova hiša na Starem tr* gu je po dolgem času dobila lepše lice. Mesar g. Vaupotič je tudi prenovil svojo hišo. Zdaj renovira svojo gostilno novi gostilničar g. NVregg. Dvoriščno stran svo* je hiše prezidava tudi odvetnik g. dr. Stajnko, medtem ko je g. čerček dogradil svojo vilo ter jo pripravlja za najemnike. lj— Toča. Ledeni možje so nas presene* tili z nezaželjenim darom. V ponedeljek, na dan sv. Pankracija, se je naglo zbrala nad nami kopica temnih oblakov, iz ka* terih se je najprej vsul pohleven dež, po* tem pa med bliskanjem in grmenjem gosta toča. Ceste so bile v kratkem vse bele. Škoda menda ni prevelika. Daleč v gorice naliv ni segel. Tako je pri Jeruzalemu pad« lo le nekaj kapljic. Iz Gor. Radgone gr— Zadnja pot Janka Karbaša. V ne« deljo popoldne smo spremili k večnemu počitku tukajšnjega posestnika, gostilni« carja in občinskega svetovalca g. Janka Karbaša, ki je, kakor smo že poročali, ne« nadoma preminul v deželni bolnici v Grad« cu. Pokojnik je bil ugleden in značajen mož ter vzoren gospodar. Bil je 6 let član občinskega odbora tukajšnje trške občine, kjer je sodeloval z vso vnemo in požrt« vovalnostjo; posebne zasluge pa si je ste* kel kot načelnik gradbenega in opekarni« škega odseka. Bil je dolgoletni član okraj* nega cestnega odbora in raznih zadrug. O njegovi vsestranski priljubljenosti pričaio posebno številni venci ter množica, ki ga je spremila na zadnji poti, Pogreba se je udeležil občinski odbor z županom g. dr. Lenartom Boeziom, načelnik okrajnega cestnega odbora g. Janez Lančič, gornje* radgonsko gasilno društvo in drugi. M o« ški zbor pod vodstvom g. Janka čiriča mu je na domu zapel Hribarjevo žalostinko »Človek, glej«, nakar je krenil dolgi spre* vod na pokopališče k Sv. Petru. Ob odpr« tem grobu so se v ganljivih nagovorih po* slovili od pokojnika župnik g. Martin Ga* bere, v imenu občine župan g. dr. Lenart Boezio ter v imenu Gostilničarske zadru* ge g. Janko Čirič, nakar mu je moški zbor zapel še »Vigred se povrne«. Bodi mu ohranjen blag spomin. gr— Važno za vinogradnike, ki imajo svoje vinograde izven občin svojih biva« lišč. Glavni oddelek finančne kontrole v Gornji Radgoni je razposlal vsem občinam naslednje pojasnilo o postopanju pri pre* vozu vin iz ene občine v drugo: »Zaradi izprememb trošarinskega zakona smejo lastniki vinogradov, ki se nahajajo izven občin, v katerih imajo vinograde, preva* žati vino iz vinogradov na svoj dom tro* Sarine prosto za lastno uporabo le v dolo* čenih, do 100 litrov mesečno maksimiranih količinah, in še to le po predhodnem odo* brenju pristojne finančne direkcije. Vino« gradniki, ki imajo vinograde izven občine svojega bivališča in ki žele prevažati vino (ne grozdje ali vinski mošt, kar je itak prosto plačanja državne trošarine in do« klad pri prevažanju na svoj dom in tudi pri nadaljni uporabi) po 1. septembru 1.1. za lastno uporabo na svoj dom, morajo ves pridelek vina (ne vinskega mošta) naj« pozneje do 20. novembra vsakega leta pri« javiti pri pristojnem oddelku finančne ♦MMIMMIHimi>»MIIHMMM»MMIIHI Kot najbolje ma-sažno in domače zdravilno sredstvo proti sobo- to glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev tn krepitev mibičevja ter živ-ievia sploh, sevpo-rablja že poj stoletja priznana LEVJA MENTOL-DROŽENKA (francosko Uanje) DoM»» m r orig-taalnft plombiranih steklenem t pnetor predvojni kiiororti t dioperi- jafc m trgoTinab s aefcuriu blagom. 88-» S l kontrole kakor tudi kraj, kjer to vino shranjujejo. Razen tega morajo vložiti tu« di pismene s 5 Din kolkovane prošnje pri pristojnih oddelkih finančnih kontrol, na« slovljene na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani za izdajo dovoljenja, da smejo prevažati vsak mesec gotove količine vina (maksimalno 100 litrov) na svoj dom za lastno uporabo brez plačila državne tro» šarine in ostalih doklad. Dopisi JEZICA. Sokolsko društvo na Ježici pri« redi pešizlet 18. t. m. Vršil se bo v treh skupinah. Prvi dve odideta izpred. Sokol« skega doma ob 9., tretja pa ob 13., katere se udeleže starejši člani. Vse prijatelje So« kola vabimo na ta pešizlet. ST. VID NAD LJUBLJANO. V nedeljo 4. t. m. se je zaključilo šolsko leto na tukajšnjih obrtnih nadaljevalnih šolah. Na mizarski šoli je bilo 107, na obči pa 53 učencev. Slab uspeh je le pri 12 učencih. Na mizarski šoli se je otvoril v preteklem šolskem letu tretji razred m se je tako šola izpopolnila. V prihodnjem šolskem letu pa se namerava uvesti na obči šoli pouk o risanju po glavnih strokah, kar bi učne uspehe seveda dvignilo. Zadnji teden v šolskem letu je priredila šola dvodnevni poučni izlet v Zagrebu pod vodstvom rav* natelja Rudolfa Pečjaka in učiteljev Jo* vana Maksa in Josipa Goleta. Izleta se je udeležilo okrog 70 vajencev in pomočni« kov. Ogledali so si veliko mizarsko to* varno Bothe Ehrmann, dalje tovarno za svinčnike Penkala, tovarno za izdelovanje gramofonskih plošč, zoološki vrt, Mirogoi in druge zagrebške zanimivosti. Sprejeti so bili povsod prav gostoljubno in so se le neradi ločili od prelepega Zagreba. ROGAŠKA SLATINA. Obrtna nada. Ijevalna šola v Rogaški Slatini je zaklju« čila tekoče šolsko leto v nedeljo 4. t. m. z razstavo vajenških risarskih in pismenih izdelkov. Razstavo je otvoril v prisotnosti članov šolskega odbora, mojstrov in va« jencev vodja obrtne nadaljevalne šole go« spod Predan. Iz njegovega poročila posne« mamo, da je v tekočem šolskem letu obi* skovalo šolo 54 vajencev, oziroma vajenk. Uspehi so zelo povoljni, kar je razvidno že iz lepe razstave. Povsod se zrcali vest« nost in požrtvovalnost učiteljstva. Ko je g. župan in predsednik šolskega odbora izpregovoril nekaj zahvalnih besed učitelj« stvu, se je izvršila razdelitev 14 nagrad najmarljivejšim vajencem in vajenkam. nakar je bila razstava zaključena. Vodji g. Predanu kakor tudi učiteljicama gdč. Ahtikovi in Glinškovi čestitamo na lepih uspehih. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek, 15. mala. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasb«. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Vt troančjiega gospodarstva. — 19: Srbohrvaščina. — 1940: Gospodarska geografija. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. Pete*, 1«. maja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13JO: Poročila «z dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18-30: Ie socialne fizike. — 19: Ga Lovšetova predava o ameriški žeai. — 1930: Italijanščina. — 20: O petju ia življenja ptic. — 20JO: »Maj v besedi ia glasbi.« — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reprod. gtasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 18: Popoldanski koncert. — 20: Klavirski koncert. — 21: Komedija- — 2130: Poročila. — 31.45: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reprod. glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 16.30: Komorna glasba. — 19: Prenos oper« iz gledališča. — BRNO 16JO: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos opere »Mignon«.'— VARŠAVA 17.45: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simf. koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Reprod. glasba — 16-30: Glasbena akademija. — 17.15: Klavirski koncert. — 20: Dramski večer. — Jazz-band. — BERLIN 16JO: Koncert na čelo. — 19 JO: Godba na pihala. — 20.45: »Glasba.« — Zabaven program. — FRANKFURT 16: Francosko-špamski koncert. — 19.05: Ves program to StMfctgarta. — LAiNGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — Lahka godba. — STUTTGART 16: Koncert * Frankfurta. — 19JO: Koncert orkestra. — 20: Večer arij in pesmi. — 23JO: Plesni »šfazerji«. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 16.25: Klavirski kvarteti. — 20.60: Operetni večer. — Ciganska godba. — RiM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.412: Scbabertova ooereta »Pri tTeb mladenkah«. Maši kraji in Samaritanski tečaj Rdečega križa na Pobrežju Danes ob "/»S in%10 z v. Sijajna dunajska filmska opereta Dvoje src v 3L taktu Najboljši sedanji nemški zvočni tlim! Smeh! Zabava! Krasna godba! Izvrstni humoristi! Dobri pevci in pevke! Balet! eCitni kino Mlatica Telefon 2124 Kakor smo že pred kratkim poročali, je priredil agilni in jako delavni krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju pri Mariboru, kateremu načeluje predsednik g. M. Volk, z odobrenjem glavnega odbora v Beogradu samaritanski tečaj, ki ga je vodil jako požrtvovalno in uspešno g. dr. Sekula iz Maribora. Udeležba je bila posebno v začetku jako zadovoljiva. Zbralo se je po 50 lju- di trikrat na teden v šoli. Pozneje je nekaj obiskovalcev odpadlo. Ostali pa so zvesti vsi tisti, ki so spoznali velik pomen tega tečaja ter so se lotili z vso ljubeznijo in marljivostjo zdravnikovih navodil. Zato se je tudi večina od njih javila neustrašeno k izpitu. V nedeljo 27. aprila se je tečaj končal z zaključnim izpitom. K izpitu se je prijavilo 18 slušateljev tečaja, ki so vsi s prav dobrim ali vsaj z dobrim uspehom položili izpit. Ob grobu Avgusta Pihlerja Ljubljana. 14. maia. Popoldne ob 4. se ie vršil izpred mrtvašnice splošne bolnice pogreb šefa računovodstva ljubljanske univerze g. Avgusta Pihieria. Včeraj in predvčerajšnjim so hodili v mrtvašnico številni prijatelji blagega pokojnika, ki jim ie bil v življenju dober tovariš, tih in skromen družabnik. Počastili so njegov spomin, globoko sočustvujoči s tragično usodo rajnega moža. k; ie dolgo časa. kljubujoč tolikim neprilikam. sam. ne tožeč o svojem zlu vztrajal v živlienski borbi ob strani ljudi, ki bi ga morali najbolj razumeti, a ara niso. Pred mrtvašnico se ie že precej pred določeno uro zbirala velika množica prijateljev in znancem ki so mu izkazali tudi na poslednji poti svoje globoko spoštovanje. Po blagoslovitvi krste ie zapel akademski pevski zbor v srce segajočo žalostinko: -Beati mortui«. Žalni sprevod se ie nato razvil po Zaloški cesti in dalie po Ahaclje-vi in Smartinski cesti. V sprevodu so nosili takoi za križem trije nameščenci univerze prekrasen venec, k; ga ie naklonil tragično preminulemu šefu računovodstva rektorat. Sledila sta dva venca prijateljskih obitelji. nakar ie za vozom s krsto korakalo sorodstvo pokojnika. Na zadnii ppti je spremilo pokojnika tudi zastopstvo univerze, sam rektor dr. Metod Dolenc z univ. prof. dr. Kalom Hinterlechneriem in sekretarjem dr. Matevžem Šmalcem. Sledilo je uradni-štvo univerze, številno uradništvo finančne delegacije iti zastopnik; drugih javnih uradov in institucii. Pred železniškim podvozom so pevci zapeli drugo žalno pesem: »Blagor mu«, nakar je kreni! sprevod proti pokopališču k sv. Križu, kjer je našel blagi pokojnik blagi mir. ki mu za življenja ni bil dan. Ko so na pogreznjeno krsto zgrmele grude sveže zemlje, se je zrosilo marsikatero oko in se zganilo marsikatero srce v turobni žalosti. Počivaj v miru dragi Avgust in od-pušjai njim. ki so Ti zagrenili zemsko življenje ! J. Maček Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši KULTURNI Repertoarji ljubljanska drama Začetek ob 20. Četrtek, 15.: Zaprto. Petek, 16.: Vdova Rošlinka. d Sobota. 17.: Pustolovec pred vrati. C. ljubljanska opera. Začetek ob 20. četrtek 15.: Črne maske. C. Petek, 16.: Zaprto. Sobota, 17-: Pohujšanje v dotini šentflorjan- ski. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek: 15.: Adieu. Mimi. C. Kuponi. Petek, 16. ob 15.: Grudica. Šolska predstava po najnižjih cenah. Sobota, 17.: Na fronti sestre Žive. Premi-jera. V znamenju literarnih bojer. V zadnjem času so se na torišču srbskohrvaške književnosti vneli ostri literarni boji. Nekatere smo v naši kroniki že zabeležili. Izmed najnovejših je bila značilna zlasti kampanja, ki jo je vodil beograjski pesnik Rade Drai-nac proti popularnemu bohemu Tinu Ujevi-ču. Tin Ujevič se je nedavno umaknil iz Izpitu so prisostvovali med drugimi tudi zastopnik sreskega načelnika Maribor desni breg g. dr. Vrečar, šolski upravitelj g. Klemenčič in župan občine Pobrežje g. Str-žina. Pred početkom izpita je navzoče nagovoril in pozdravil predsednik M. Volk. Po izpitu sta imela zgoraj omenjena gospoda kratek nagovor. Prvi je poudarjal važnost in pomen takih tečajev ter je izražal željo, da bi se prirejali osobito na deželi, kjer zaradi oddaljenosti zdravniška pomoč ni tako hitro na razpolago. Drugi pa se je predvsem zahvaljeval g. zdravniku za njegovo požrtvovalnost. V imenu udeležencev tečaja pa se je v lepih zbranih besedah zahvalila udeleženka gdč. Kastnerjeva. Pri tej priliki je podaril trgovec g. Štefan Ren-čelj Rdečemu križu 100 Din, vrtnar g. Anton Požar pa g. zdravniku dragoceno palmo. Obema se krajevni odbor Rdečega križa najtopleje zahvaljuje. Zagonetna smrt mladeniča Poljšnik. 14. maja. V gozdu Tišje nad Reko so našli danes truplo 191etnega mladeniča Franca Lokar-ja. Ljudje, ki so ga našli, so prišli v Šmartno pri Litiji k mizariu. ter naročil; rakev. Orožnik g. Rebernik je za to zvedel in uvedel preiskavo. Smrt mladega fanta, posestniškega sina ie zelo zagonetna. Govorice, ki se širijo naokrog, se nanašajo na dogodke pred osmimi leti. Tedai so namreč neznani zločinci kmalu do gospodarjevi smrti napadli Lokarjevo hišo ter pri napadu gospodinjo tako težko ranili, da je takoj po prevozu v bolnišnico umrla. Nesrečna žena se ni več zavedla in ni mogla ničesar izjaviti o napadlcih. Tudi njen sin Franc je bil od zločincev tako mučen, da ie ležal nekaj časa v nezavesti in da je od tedaj bolehal na božjast; ter trpel še druge posledice zločinskega napada. Svojemu varuhu g. Po-glaienu je v poznejših letih večkrat pripovedoval. da mu neki ljudje strežejo po življenju. Liudstvo ie mnenja, da so ga usmrtili sedai ravno isti zločinci, ki so umorili njegovo mater, da bi tako spravili iz sveta edino pričo svojih zločinov. Truplo nesrečnega mladeniča bo obduci-rano in potem pokopano v Libergi v petek popoldne. Ekshumacija nesrečnega dekleta Šoštanj, 14. maja. Kakor smo že poročali, so našli na velikonočni torek v Gaberjah tovarniško delavko Marijo Cavnik mrtvo, in dognalo se je, da je bila njena smrt posledica vbodljaja z okroglim predmetom v srce. Kot ubijalca so obdolžili nekega Cehnerja, ki pa zatrjuje, da je Marijo ustrelil po nesrečnem naključju z revolverjem. Ko se je Cehner sam prijavil sodišču in izpovedal, da je usmrtil Marijo po nesrečnem naključju, je sodišče odredilo ekshuminacijo njegove žrtve. Okrožno sodišče v Celju je sedaj odredilo ponovno ekshuminacijo in so v ponedeljek izkopali nesrečno žrtev po 47 dneh na tukajšnjem župnijskem pokopališču. Komisija, ki so jo tvorili pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Troje, za državno pravdništvo dr. Juharta, dva mestna zdravnika iz Celja, eden od višjega deželnega sodišča iz Ljubljane, tukajšnji okrožni zdravnik dr. Koran in zagovornik obtoženca dr. Orožen, se je sestala ob 17. v mrtvašnici. Dovršila je svoje žalostno delo šele po pe- PREGLED prestolnice v Dalmacijo in se oglaša sedaj v splitskem dnevniku »Novo doba< z raznimi literarno - teoretičnimi sestavki. V stolpcih beograjskih dnevnikov in v nekaterih časopisih, kakor tudi v kričaških zunanjih nastopih se uveljavljajo nadrealisti, o&i roma njihovi nasprotniki. Kaj je prav za prav bistvo teh po večini papirnatih spopadov, je težko reči. Nekateri jih označujejo kot »boj generacij«. Problem »mladih« in »starih« je neprestano akuten. — V Zaerebu je dvignila mnogo hrupa nova drama Miroslava Krleže »Leda«. Te dni je neki beograjski dnevnik z mastnimi črkami zabeležil neuspeh, ki ga je imel M. Krleža s 6vojo dramo pri zagrebški kritiki. Obenem je izrazil začudenje, kako morejo t Zagrebu tako pisati o svojem, brez dvoma največjem sodobnem pisatelju. Po mnenju pisca beograjskega komentarja je afront zoper Krležo odgovor na predavanje, v katerem je avtor »Lede* porazno razčlenil zagrebško gledališko kritiko. V »Socijalni Mieh« (št. 5.) se je zopet oglasil Stanko Tomašič in tolče Krležo z njegovima lastnimi besedami iz dobe, ko je v »Plamenu« deval v nič številne starejše in mlajše književnike. — Značilen je tudi napad na Gustava Krkleca, ki ga je priobčila minule dni * »Politika* iz peresa Desimira Blagojeviča, ki pregreva svoja prejšnje trditve, da je Krfolec »dekoltirana gospodjica poet*a« in druge podobne ne-okusnosti. Krklec ni ostal ^nlžan odgovora ljudje tih urah in so se po ponovni obdukciji popolnoma ujemala vsa dognanja z onimi od prve obdukcije. Tokrat so okolico rane poslali še v analizo kemičnemu institutu ljubljanske univerze. Sodeč po ugotovitvi te komisije, se trditev obdolženca, da je Cavnikova postala žrtev slučajno izproženega samokresa, ne bo mogla obdržati. Govorilo se je, da bodo pred komisijo odnosno k obdukciji privedli tudi obdolženega Cehnerja, in je bila ta govorica povod, da je prišlo od zadnje strani mnogo radovednežev v mesto in na kolodvor. Cehnerja pa niso privedli. Žalostna smrt simpatične mladenke je še vedno glavni predmet razgovorov po vsej šaleški dolini. Radgonski protituberkulozni dan Gornja Radgona, 14. maja. Boj jetiki, je bilo geslo vseh zborovalcev minulo nedeljo, ki so napolnili posojilnično dvorano. Razveseljivo je bilo, da je med udeleženci bilo številno zastopano posebno kmetsko ljudstvo. Razen tukajšnjih zdravnikov sta bila navzoča tudi okrožni zdravnik g. dr. Jan Sedlaček iz Slatine Radenci ter g. dr. Sokolov od Sv. Jurija ob ščav-nici. Pripravljalni odbor je ukrenil vse potrebno ter povabil na to velevažno zborovanje in predavanje odposlance vseh okoliških občin. Zborovanje, ki je bilo ob enem tudi ustanovni občni zbor, je uspelo nad vse zadovoljivo. Otvoril ga je predsednik pripravljalnega odbora, vodja tukajšnje ekspoziture OUZD g. Kari šalamon. Podal je kratko poročilo o veliki važnosti in namenu ustanovitve te nad vse potrebne organizacije, na kar je bil sprejet predlog, da krajevna protituberkulozna liga v Gornji Radgoni sprejme pravila osrednje proti-tuberkulozne lige v Ljubljani, kot koje krajevni organ bo delovala. Sledilo je nato predavanje zdravnikov gg. dr. Breznika in dr. čremošnika o tej za-vratni bolezni ter uspešnih sredstvih za njeno zatiranje. Predavanju je sledilo občinstvo z velikim zanimanjem in vso pozornostjo. Tukajšnja uprava Posojilnice je dala razen dvorane prosto na razpolago projekcijski aparat ter potrebno električno razsvetljavo, diapozitive pa državni higi-jenski zavod v Ljubljani. Za krajevno protituberkulozno ligo v Gornji Radgoni je bil nato izvoljen naslednji odbor: predsednik g. dr. Boezio Lenart, podpredsednik g. šalamon Kari, odbornika gg. dr. Breznik in dr. Cremošnik ter tajnik g. Franc Snoj. članarina znaša za redne člane 12 Din letno, podporne 50 Din ter ustanovne 1000 Din. Krajevna tuberkulozna liga ima začasno sedež v prostorih bolniške blagajne, kjer se tudi sprejemajo člani in dajejo informacije. Delovala bo za enkrat samo za sodni okraj gornjegradski ter poziva zaradi tega vse tržane in občane okoliških občin, da se prijavijo kot člani bodisi podporni, redni ali ustanovni ter da kolikor mogoče vneto v njej delujejo v borbi proti zavratni morilki. Vače v spomin svojih vojnih žrtev Vače, 14. maja. Kakor drugi kraji, ki proslavljajo spo* min svojih vojnih žrtev, so tudi Vače, znane iz stare zgodovine, počastile spomin svojih rojakov, ki se niso vrnili iz dolge vojne. Teh rojakov je nad 50. V nedeljo so se že v jutranjih urah zbh rali ljudje iz trga in širše okolice ter so ob 10. napolnili obširni trg pred cerkvi jo. kjer je čital slovesno službo božjo dekan g. Cegnar ter blagoslovil spominski zvon, ki bo zvonil vsak teden po enkrat v spo« min vojnim žrtvam do leta 2000. Po maši so slovesno odkrili spominsko ploščo z imeni vseh rojakov, ki so padli na raznih bojiščih. Svečanost je otvoril z lepim govorom šolski upravitelj g. Stego» vec. Zastopnik Zveze slovenskih vojakov iz Ljubljane kurat g. Bonač pa je v dalj* šem govoru orisal vojne grozote. Nato je deklamiral 131etni učenec ljudske šole Alojz Janež prikladno besedilo. Rezervne oficirje je zastopal g. Zagažen, šolski upra* vitelj na Sv. Gori, svečanost pa je zakiju* čil g. Jožef Kimovec, posestnik iz Sbvi.e, ki se je zahvalil vsem govornikom in ade« ležencem spominskega dne. Zaradi študijskega potovanja ne ordiniram do 16. junija. Dr. V. Stacul speci jalist za otroške bolezni. Gosposvetska cesta 2. in v svoji repliki dokazuje Blagojeviču dvoličnost — Ali imajo ti spori kak globlji 9misel? B. Jevtič, sam soliden književnik, vidi v njih proces čiščenja in stabilizacije književnosti. (»Pregled« št. 5.) Zanimiva knjiga o starem Beogradu. M. S. Petrovič je spisal knjigo »Beograd pre sto godina«, ki vsebuje prav interesantne podatke o naši prestolnici, kakršna je bila v času, ko je bila še napol turško mesto. Zanimivo ji, da je Beograd štel pred sto leti 14 džamij in da so tudi Srbkinje morale hoditi zakrite kakor bule, s čemer so se izognile vsiljivosti turških vojakov. Tam, kjer je danes središče mesta — na Terazijah — je bila takrat 5» pusta ledina, po kateri so se pasle ovce. Spis M. S. Petroviča je zanimiv za vsakogar, ki pozna našo prestolnico. Opremljen je tudi z zgodovinskimi ilustracijami. Pripovednik Juine Srbije. Največ motivov zajema iz življenja južnosrbskaga ljudstva Grigorije Božorie, ki je nedavno izdal novo knjigo svojih južnoerbskih povesti >Roblje zarobljeno«. Njegovo zbirko je kritika sprejela e precej deljenimi sodbami. Pisateljica Milica Jankovič je v najnovejšem zvessku »Misli« laskavo pohvalila Božovioevo zbirko. »Ako bi bil g. Boiovič Francoz, bi imel pravico do mnogo večjih pretenzij. Ta narod zna ceniti svoje zaslužne može. Nam pa niti na misel ne pride, da bi v tem posnemali Zapad.« »Leksikon i« sasUrljače i odgonetače sa-gonet&kac, je naslov knjigi, ki jo je spisal in izdal Mavro Špicer v Zagrebu. Pis« je hotel a svojim delom priskočiti na pomoč Zagorsko pismo Zagorje, v maju Naša dolina se je tudi že ogrnila v zeleno pomladansko obleko, prijetno je sedaj: lovci skušajo zalesti divjega petelina, ta pa se .ie že otresel svoje pogubonosne snubaške slepote in mu je težko priti do živega, divji golobi so še premalo tolsti, divjačino ščiti lovopust. zato je tem živah-neie ob ribnatih potokih; zelenjadni vrtovi so skrbno obdelani, vedno več pažnje polaga posebno rudar na zaplatico zemlje — težki časi. ki iih preživlja, še niso pri kraju. Kliub obljubam, da se bo pri rudniku normalno delalo, so pretekli teden zopet dvakrat praznovali, ta teden pa celo trikrat in ne ve se še, kdaj in kako se bo to stanje izboljšalo. V znamenju te negotovosti in mizerije ie potekel tudi. že sam na sebi čemeren prvi maj. Velike skupine delavstva. obrtništva in trgovskega stanu so odšle na Sv. Planino in v Sklendrovec. kjer_ je popoldne igrala rudniška godba. Zvečer so se posamezne skupine tiho in trudno vračale in oživljale spomin na polpretekle čase. ko ie vsak rudar dobil precejšen nabavljalni prispevek zase in za družino. ko so bili šihti redni in dobro plačani in ie bilo vsega po potreb; in se ie živelo lepo. Pred kakimi petimi leti se ie začela redukcija, dolgovi so narastli in če povemo, da znašajo samo pri obrtnikih in trgovcih okroglo dva in pol milijona dinarjev, je to za naše razmere ogromna vsota. Ti dolgovi tlačijo kot mora že dolgo vrsto let ne samo delavstvo, tudi obrtniški in trgovski stan mora prenašati oezo neobrestovanega kapitala. Takole se natezuje struna in ie že skrajni čas. da se delavstvu omogoči primerno življenje. Odpravit; bi bilo treba zlo čim prej. a ne z redukcijami, nego s pametno regulacijo zaslužka, ki nai zagotovi minimum, potreben za življenje telesno močno obremenjenega rudarja. Saj je znano, da ie dobro plačan delavec skrajno priden in zvest, ter da s tem nadomesti izdatke, ki jih ima zanj delodajalec. Nihče ne more očitati našemu rudarju, da živi preko svo.iih plačilnih možnosti; če se mora zadolžiti, ga tira skrajna potreba, družina. višja sila. Primerjale konzum pred nekaj leti spoznamo, da je padel za tretjino: če računamo polovico tega kot nepotreben izdatek, gre ostanek na rovaš narodovega zdravja. Tako je prilično z našimi cestami, nekoliko so se izboljšale, nekai je pripomoglo vreme, nekai nasipanie. Kakšne učinke pa imajo v tem času z grčastim. nezavaljanim kameniem posute ceste, ie drugo vprašanje. Ce si bo naš avtopodjetnik v enem letu na njih uničil svo.ie novo. drago vozilo, ki si ga ie sedaj nabavil, mu tega ne bo povrnil nihče. Pri nasipanju pogrešamo sistema. zato bomo najkasneje jeseni zopet v blatu, ko se bomo v poletiu naužili prahu. Važno postaja vprašanje športnega prostora in še boli potrebnega javnega letnega kopališča. Načelno se ie občinski odbor že izjavil za kopališče. Potok Medija zaradi nesnažnosti ni primeren za kopanje, ie vendar vsako leto zelo obljuden, posledica so razne kožne bolezni. Sava zaradi globine in prežečih vrtincev ne pride v poštev. Ostane potok Kotredežica in sicer njega del. tako zvani »Krheljč«. med Weinbergerjevi-mi apnenicami in cesto na Bevško. Tu namerava občina po predhodni regulaciji potoka napraviti javno kopališče. Istočasno nai bi odkupila tudi nekaj oralov okoli ležečega travnika ter ga prepustila v športne svrhe. športna mladina bi oskrbela ostalo. Tako bi nastal idealno združen prostor, ki bi bil neprecenljive vrednosti za higijeno vse doline in bližnje okolice. Prostor sam leži v čistem zraku, .ie obdan od gozda, bil bi pravi blagoslov za 5000 duš broječe prebivalstvo občine. Dve uri oddaljeno kopališče v Medijskih toplicah izkazuie v poletnem času veliko frekvenco, kar znači gotovost, da se bi kopališče ob malenkostni vstopnini sčasoma plačalo samo. Prostor sokolskega letnega telovadišča. ki bo do-gotovlien tekom leta. ne bo mogel zadostovati potrebam najširših slojev in sport- ugankarjem, ki jih ni malo. Knjiga ima torej praktičen namen; koliko mu ustreza, bo pokazala praksa. Vodnik po ljubljanskih pokopališčih je sestavil Marko Bajuk. Namenjen je zlasti srednješolski mladini. V knjižici eo označeni vsi za naš narod količkaj pomembni pokojniki, ki so pokopani v Ljubljani. S to knjižico v rofci bo lahko najti tudi napol pozabljene grobove. Po nji bo rad segel vsakdo, ki 6e zanima za slovensko kulturno zgodovino. Knjižica stane 8 Din in se dobiva tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Slovansko delo v etnografiji. Ukrajinsko znanstveno društvo »Naukove tovarvstvo Imenv Ševčenka« v Lvovu ie imenovalo za olana svoje etnogirafsike komisije g. prof. dir. FramtiSka P o s p i s »1 a. direktorja etmografsikega oddelika moravsfcega deželnega muzeja v Brnu. Ta mladi učeniak ie dobre znan tudi v Jugoslaviji. Ze nekajkrat »e v znanstvene namene prenoviva! Orno goro in Dalmacijo. Lami ie z velikim uspehom na »Conigresso Nazaonale delte Tradi. ziioni PoDolari« v Firentza diskutiral z ita-liiaTiefkimti znanstveniki o vprašanju materialne in duhovne kulture v Dalmaoiii s slovanskega in italijanskega vidika. S svojimi predavanji ie raznese! širom Fvrope Sloves koren lske »Mormšike« b1 a ♦pike panije«. bokeljske mornarice in lastovskih »poklada«. Dr. Pospišil se udejstvuie fudi na sedan-iem III. kongresu slovanskih geografov v Jugoslaviji. Tako ie predaval v SoJlitu o senisfci «alki«. Nieeovt film* o iu-goslovenskih iunaSkib plesih so v Rimu in v Londonu vzbudi® veliko zanima ni e. nih udeistvovanj. čeprav se bo tam lahko razvila družina hazerie in pozimi drsalni šport. Prosvetno življenje se počasi umika udej-stvovanju v naravi. Najbrž zadnia tosezon-ska predstava sokolskega odra je bila ljudska ter brez vstopnine. Udeležba je bila nad vse pričakovanje lepa in ie ponavliana-drama »Stilmondsk* župan« moralno zapustila močan doiem. Prav ie. da ie sokolsko gledališče uvedlo brezplačne ljudske predstave. ker se na ta način vzbuja smisel in ljubezen do gledališča. Prihodnjič ie treba iz razumljivih vzrokov uvesti prostovoljne prispevke. Za zakliuček šoiskega leta pripravlja mladina topliške šole Ribičičevo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«, za 24. mai pa Glasbeno društvo proslavo svo-iega 20-letnega udeistvovania: sodelovanje so obljubila okoliška pevska društva, ono iz Hrastnika in že znani gostje iz Ljubljane« Primorske novice Poročali smo, da je bila poštna uradnica Leopoldina Albertova zbog raznih nerodnosti, storjenih v poštnem uradu v Postojni, obsojena na tržaškem sodišču na 5 let, 4 mesece in 5 dni zapora ter pa globo 291 lir. Proti obsodbi je podala po svojem odvetniku pri-ziv in v drugi razpravi je bila oproščena obtožbe. Izdatki tržaške mestne občine za tekoča leto so preračunani na 85,195.890 lir. Izdatkov bo tako 6 milijonov manj kakor lansko leto. Občinski načelnik je skrčil pred vsem stroške za javna dela in podpore za dobrodelne ustanove. Primanjkljaj 7 milijonov, ki je nastal radi odprave mestnih carin, se bo kril baje iz državne blagajne. O tržaškem zdravniku dr. J. Pertotu ee je bila raznesla vest. da ga je posebni tribuna! obsodil na večletno ječo. Vest pa ne odgovarja istini. Podana je bila ovadba, ki je hotela naprtiti dr. Pertotu nasprotovanje »dnevu kruha« (giornata del pane)), ki ga prireja akcija za pospeševanje italijanstva v Orijentu. Izkazalo se je, da je ovadba bre^ vsake podlage, nakar je bila preiskava ustavljena in dr. Pertot puščen na svobodo. V tržaški luki je bilo meseca marca skupnega prometa 3,973-039 kvintalov napram 4,922.369 v lanskem marcu. V prvem četrtletju t. 1. je bilo v tržaški luki skupnega Drometa 12.005.744 kvintalov napram 13 milijonom in 49.058 v lanskem prvem četrtletju. Nova finančno-hotelirska skupina v Opatiji, kateri načeljuje Dunajčan Huebner, se ni hotela vezati na soseščino in je odklanjala tudi stike z Reko, misleč si naročati dobave, kjer ji bo najbolj prijalo. »Tribuna« je zahtevala nato poino sodelovanje rivijere z Reko in Opatija je dolžna, da se v trgovskih poslih poslužuje predvsem Reke. Opatija ne sme biti eorpus sepaiatum v reški pokrajini. Fašistična tnrovska organizacija v Opatiji je takoj razglasila k tej stvari svoj sklep, ki se krije z izvajanjem »Tribune«. Izvoz istrskega bauksita narašča in tako čaka često parobrod v limskem kanalu, da se naloži naročeni bauksit. Domači nesapo-slenci vsaj nekaj zaslužijo s težkim nakladalnim delom. Napovedan je za poletje še znatno povečan izvoz bauksita. S evoječasno naredbo finančnega ministrstva so vojnodškodninske hiše oproščene hišnega davka za dobo 25 let. Davčni urad pa je za mnoge vojnodškodninske hiše na Goriškem za tekoče leto predpisal hišni davek. kar je v očitnem nasprotju z omenjeno ministrsko naredbo. Prizadeti lastniki so morali podat; zato rekurz na pristojno oblast. Goriški pokrajinski gospodarski svet je sklenil, da zgradi za svoje uradne prostora novo palačo, ki bo stala v Gorici na trgu, kjer je bila svojčas tigovsko-obrtna zbornica. Po petnajstih letih se je oglasil iz Sibirije Ivan Pavlin iz Ravnice nad Grgarjem. Iz pisma, katero so prejeli njegovi starši, ja razvidno, da pisec še nič ne ve, da je prišla goriška dežela pod italijansko oblast. Posojilnica in zadruga v Dornbergu sta imeli nedavno svoja redna letna občna zbora, na katerih je številna udeležba pokazala, da se člani dobro zavedajo pomena obeh gospodarskih zavodov. Na Orleku bi bili radi deležni kraškega vodovoda. Oddaljenost od glavne ceste znaša 1300 metrov. Da bi dobili vodo, bi morali sami izkopati z robotami jarke in vise potrebno. Na posameznika bj prišlo po deset dni robot. Kmečkih posojilnic je v Italiji nad dva tisoč. Najbolj goste so v Julijski Krajini in na Tridentskem. V Julijski Krajini je kakih deset posojilnic, ki imajo nad en milijon hranilnih vlog, mnogo jih je, ki imajo vlog do stotisoč lir. Šolski skrbnik Mondino je izdal okrožnico, iz katere je razvidno, da je na Goriškem, . na Postonjščini in na Tržaškem praznih učiteljskih mest 230. Skoro enako število stalnih me«t je praznih tudi v Tstrj in okoli Zadra. Večina teb služb je zasedena sedaj po provi-zoričnih učnih močeh. Od Senožeč do Famelj se gradi nova moderna cesta, ki bo gotova še to poletje. Obljubljene so še nove ceste na Barko, Mislice in Vatovlje. Pri zastarajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislina giavobo-fti. razdražiljivosti. tesnobnem počutiku. splošni slabosti, utruienosti odvaia zelo mila naravna »Franz Josefova« grenčica, v želodcu in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih shtčaiih da se ne poiavi vnetie slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletia so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z naivečfim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dirogeriiah in specerijskfh trgovinah. ŠPORT Nogometne zadeve po svetu R<« je, da je potekli že dober teden dni, cd približati bližje kot na 13 m! Ker je -treba za odobritev spremembnih predlogov štiripeiinske večine, je komaj verjetno, da bi katerikoli prodrl. Serijo treh zaporednih golov, ki jih ustreli isti i Talec, imenujemo v nogometnem žargonu ~:hat - trick:. Izraz Je zgodovinski in izvira iz druge »športne- panoge. Na angleških ljudskih zabaviščih so bile zelo pr-Fjubla:ne stojnice, kjer so razposajeni objokovale i zbijali s kepami možicem klobuke r. glav. (Prim. Ljubljano v Jeseni 1. 1929.«, I "paviljon levo!) Kdor je s tremi zapored- nimi kepam; izbil tri klobuke, je dosegel >hat - Irick« in prejel zato posebno nagrado. Izraz se je zde J pozneje primeren tudi gledalcem in igralcem nogometa in je danes že precej vdomačen na vseh nogometnih igriščih. Vsekakor je na njih težje dosegljiv kot v paviljonu! Športni drobiž Kakor smo te dni beležili, je mednarod* ni tajnik JNS dr. Andrejevič v Budimpešti razpravljal z zastopnikom Uruguaja dr. Fischerom o udeležbi naše reprezentance na svetovnem nogometnem prvenstvu v Montevideu. Savez je pred tem že raz« poslal poedinim klubom vprašalne pole, ali bi bili pripravljeni kljub državnim pr* venstvenim tekmam odstopiti svoje naj« boljše moči za državno reprezentanco pro* tj Uruguaju. Na to polo je dobil deloma pozitivne, deloma pa negativne odgovore. JNS se je medtem obrnil tudi na zunanje ministrstvo, da naj zavzame glede naše turneje v Južno Ameriko stališče. V od* govoru izraža ministrstvo željo, da bi mo< ralo naše moštvo že zaradi propagande so« delovati na tej svetovni konkurenci. Končnoveljavna odločitev o udeležbi na« še reprezentance bo padla na prihodnji po« nedeljkovi seji JNS. V drugem kolu za Davisov pokal sta sc - Londonu srečali ekipi Anglije in Polj« ske. Boj je sigurno in visoko s 5 : 0 odlo«. čila Anglija v svojo korist. Službeno iz LNPa. Danes, v četrtek ob 18. v restavraciji hotela »Slon« seja od« bora za izvedbo proslave lOletnice LNP. Gospode, ki so bili vabljeni na to sejo, prosim, da se je gotovo udeleže. Istočas« no vabim na sejo tudi pods. odbornika gg. Kemperla in Čeka. — Predsednik LNP. SK Krakovo. Danes ob 20. seja ožje« ga odbora v gostilni Usenik. ASK Primorje (iz tajništva). Seja cen« tralnega odbora bo danes ob 20.30 v ka« varni Emona. PODARSTVO Občni zbor Društva indhstrijcev in veleirgovcev Včeraj popoldne se je v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani vršil redni občni zbor Društva industrijcev in veletr-govcev. To društvo se je v petih letin svojega obstoja naglo razvilo in igra danes že važno uiogo v regulaciji naših kreditnih razmer in na polju trgovske informacijske službe. Občni zbor je otvoril društveni predsednik gosp. Ivan Samec, ki je ob priliki petletnice obstoja društva opisal historijat njegovega razvoja. Iz primitivnih razmer se je društvo razvilo v organizacijo, ki danes s svojo informacijsko in iztirjevalno službo uspešno posega v sistem kreditiranja v tu-zemstvu in inozemstvu. Društvo je svoj namen, ki obstoja v varstvu pred neracionalnim kreditiranjem, v polni meri doseglo; danes pa stoji kot edina organizacija za zaščito upnikov v Dravski banovini pred novimi nalogami in pred novim razširjenjem svojega delokroga, ki je v zvezi z uveljavljenem novega konkurznega in poravnalnega zakona. Na ministrstvo pravde le bila vložena že prošnja, da se društvu v insolvenč-nem postopanju prizna pravica poizvedovanja o dolžnikovem imovinskem stanju, ugotavljanju imovinskega stanja, zavarovanja imovine itd. v smislu gornjih zakonov. Obširno tajniško poročilo je podal član društvenega odbora gosp. Jernej Jcleme, ki je podal sliko društvenega delovanja. To delovanje se danes ne omejuje več na informacijsko službo glede zamudnih plačnikov. glede zavarovanja pred nesolidnimi odiemalci in na opominjanje zamudnih plačnikov. Društvo s?: je že predlanskim pričelo b->viti z individualno trgovsko - informacijsko službo in nudi danes na podlagi zbranega gradiva svojim član >m že povsem zanesljive informacije o kreditnih razmerah posameznih odjemalcev. Lani je bila uvedena iztirjevalna služba in ima društvo danes svoje zaupnike in kasante v Ljubljani. Celju. Mariboru. Zagrebu, Beogradu in Nišu; to službo pa bo še razširilo. Končno je bilo letos uvedeno tudi tožbeno postopanje, ki čip ga člani v naraščajoči meri poslužujejo. Poleg tega je uvedlo kataster nezanesljivih potnikov in sezname odjemalcev, ki šikanirajo dobavitelje z namenom zavlačevanja plačMa. Predvidena je tudi uvedba intervencij v trr»5arinskih in davčnih vprašanjih. Glede na razširjenje poslovanja bo moralo društvo misliti na povečanje pisarniških prostorov in na nastavitev posebnega pravnega konzulenta in še ene moške pisarniške moči. število članov se je tekom krnskega Wa dvignilo od 107 na 164. letos pa je pristopilo še nadaljnjih 15 članov. Iz naraščajočega poslovanja je razvidno, da se kreditne razmere lani še n.so zboljšale. Društvo je moralo lani registrirati 5920 toženih in opo-minjanih tvrdk (predlansk.m 3400). razposlalo je 2000 opominov in 5740 individualnih opominov; individualnih trgovskih in- formacij pa je izdalo 2860 nnsprot 1754 v I. 1928. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Edvard Praprotnik, je razvidno, da je lani društvo zaključilo bilanco že s skromnim dobičkom in da je amortiziralo izgubo prvih poslovnih let, tako da tudi pri razširjenju poslov ne bo treba povišati članarine. Za predsednika društva je bil ponovno iu soglasno izvoljen gosp. Ivan Samec; odsto-pivšega podpredsednika gosp. Jos. Kunca pa ie občni zbor v znak zahvale za njegovo požrtvovalno delovanje izvolil za častnega predsednika, dočim je bil za podpredsednika nanovo izvoljen gosp. Stane Vidmar. Nadalje so bili izvoljeni v odbor gg.: Edv. Praprotnik, Jernej Jelenič, Ivan Jeras, Oskar Schmitt, Matej Orehek in Drago Gorup; za namestnika gg. M. Teržan in Ivan šoštarič in v nadzorstvo gg.: Franc Urbane, A. Volk in Jernej Verovšek. Pri slučajnostih se je razvila razprava o uredbi novih občinskih trošarin v Ljubljani. Te trošarine ne obremenjujejo samo blaga, ki se konsumira v mestu, temveč tudi blago, ki se producira in izvaža iz mesta. Na predlog g. St. Vidmarja ie bil soglasno sprejet sklep, da se gospodu županu predloži tozadevna resolucija občnega zbora in se ga obenem opozori na nevarnost izselitve industrije in veletrgovine iz območja mestne občine. = Načrt zakona o gospodarskih zbornicah. Iz Reoerada poročajo, da je posebna kolTiisija v trgovinskem ministrstvu že izdelala načrt zakona o zbornicah za TOI, ki bo poslan v izjavo vsem zbornicam. Pri sestavi tega načrta so služil? 7>a vzor tozadevne določbe v Franciji in Nemčiji. = Monopolski dohodki. Po objavljenih uradnih podatkih so znašali monopolski dohodki v februarju t. 1. I67.S milijona Din, to je za 24.4 milijona Din vce nego v febm-arjn pret. leta. V 11 mesecih pret. proračunskega leta (od 1. aprila 1929 do 28. februarja 1930) so znašali skupni monopolski dohodki 2203.6 milijona Din in so bili m 65.0 milijona večji nego dohodki v istem razdobju prorač. leta 1928./29. in za 44.6 milijona Din večji nego dohodki, predvideni v preračunu. = Konstituiranje Banke za mednarodno izravnavo plačil. V ponedeljek se je vršila v Raslu seja upravnega sveta Ranke za med-i narodna plačila (reparaciiske banke), ki jo je vodil Predsednik Mac Garrah. Na tej seji je bilo sklenjeno formalno konstituiranje, tako da je banka sedaj ofieijelno ustanovljena. Isti dan ee je vršila druga seja, na kateri se je razpravljalo o modalitetah emisije reparaeijskega posojila od 300 milijonov dolarjev. Za četrtek je sklican v Rasel sestanek bankirjev, na katerem ee bo končno sklepalo zlasti o emisij, tečaju tega posojila. Emisija delnic Ranke za mednarodno izravnavo plačil se bo vrila takoj po uve-ljavlienju Voungovega načrta (to je po 17. maju), dočim bo reparacijsko posojilo emitirano koncem maja. — Cena bakru se zopet dviga. Ponovno in znatno znižanje cene bakru je zadnje dni izzvalo večje povpraševanje od strani kon-suma, kar ni ostalo brez vpliva na ceno. V ponedeljek je mednarodni kartel prvič zopet povišal ceno, in sicer od 12.80 na 13.05 dolarskih centov za funt. -- Nižje dividende dnnajskih velebank. Upravni svet dunajske Kredilanstalt, naj večje avstrijske banke, je te dni sklenil predlagali za pret. leto dividendo od 8 % nasproti 10 % za 1. 1928. Vodilna dunajska banka sledi torej vzgledu obeh velebank Bankverein in Niederosterreichische Es komptegesellschaft, ki sta na nedavnih občnih zborih že sklenili znižanje dividende. v katerem se zrcali lanska kriza v dunajskem bankarstvu = Prvo prisilno - poravnalno postopanje po novem zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza v Sloveniji. Dočim so bili v Beogradu že 1. maja, ko je zakon o prisilni poravnavi izven konkurza dobil obvezno moč, predloženi sodišču trije predlogi za uvedbo poravnalnega postopanja, moremo za dravsko banovino zabeležiti šele prvo tako postopanje. Okrožno sodišče v Mariboru je namreč uvedlo poravnalno postopanje o imovini zapuščine po pok. dr. Fritzu Juritschu, odvetniku v Mariboru (oglasitveni rok do 11. junija, narok za sklepanje poravnave 16. junija). "-= Združene papirnice Vevče. Goncane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne 14. t. m. svoj redni občni rbor, na katerem se je odobri! računski zaključek za minulo poslovno leto in pritrdilo predlogu upravnega sveta na 8% dividendo. Kuponi družbinih delnic št. 10 se bodo torej vnovoili počenši ž 21. majem 1930 z 8 Din pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri njerif po-duržnici v Zagrebu. V upravni svet sta bila nanovo izvoljena gg. Alojiij Vodnik, indu-strijec v Ljubljani, ter Viktor Naglas, tovarnar v Ljubljani. 677 = Občni zbori. >Bajtar<, reg. stavbna In kreditna, zadruga železniških uslužbencev z o. z. v Ljubljani 1. junija (v ljubljanski kolodvorski restavraciji); Črna -.Kaolin d. d. v Ljubljani 28. t. m,; Jurja grofa Thumskega jeklarne na Ravnah d. d. 28. t. m. v pisarni dr. Josipa Leskovarja v Mariboru. = Oddaja adaptaeijskih del vojašnice Kralja Petra v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije o. junija pri lnženjerekem pddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na .vpogled v pfsarni Zbornice za TOI, načrti in proračun pa pri omenjenem oddelku.) = Oddaja adaptaeijskih. del vojašnice Kralja Petra v Celju se bo vršila potoni ofertne licitacije 6. junija pri inzenjerekem oddelku dravske divizijslce oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornica za TOI. načrti in proračun pa pri omenjenem oddelku.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave vodovodnih cevi, flanš, ventilov in odtočnih ptp. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave aparatov za merjenje struje. Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 1. Junija ponudbe glede dobave uniform za gojence pomorske vojne akademije. Dne 26. t. m. se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofer-talna licitacija glede dobave lOOb ton bri-ketov. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 28. t. m. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Reogradu licitacija glede dobave pisarniškega materija-la. (Oglas je na vpogled v Zbornici z TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) BORZE 14. maja. Na ljubljanski borzi je bil dane« devizni promet velik, zlasti v devizah Praga, Rerlin in Dunaj. Tečajii deviz so se v splošnem ponovno okrepili. Med efekti je prišlo do zaključkov v Ljubljanski kreditni po 120 in v Kranjski industrijski po 304. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes obdržala včerajšnje tečaje. Za aranžma se je trgovala po 429 in 427 in za junij po 428. Tečaji Rlairovih posojil eo se ustalili na sedanji višini in je prišlo do prometa v 8% po 96.875 in v 7^0 po 84.75 do 84.875. Agrarne obveznice eo bile zaključene po 54.25. Med bančnimi papirji je prišle do prometa le v Jugo banki po — 80 in v Etno po 155; med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v Slavoniji po 200, v Isisu po 33 in v Trboveljski po 440. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.795, Rerlin 13.5100 — 13.5400 (13.5230). — Bruselj 7.9069. — Budimpešta 9.8959. — Čutih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 7.9739 — 8.0030 (7.9880). — London 275.36. — Newyor1c 56.565. — Pariz 221.15 — 223.15 (222.15). — Praga 167.44 — 168.24 (167.84). — Trst 297.05. Zagreb. Amsterdam 22.76 _ 22.82. Dunaj 797.30 — 800.30, Berlin 13.51 — 13.54. Bruselj 790.69, Budimpešta 988.09 _ 991.09. Milan 295.98 — 297.98, London 274.95 do 275.75, Newyork ček 56.465 — 56.665, Pariz 221.22 _ 223.22. Praga 167-44 _ 168.24, Cu-rih 1094.4 - 1097-4. Curih. Zagreb 9.1250. Pariz 20.2825, London 25.1275, Newyork 517.15, Madrid 63.15, Bruselj 72.1750. Milan 27-1150, Amsterdam 208, Berlin 123.40. Dunaj 72.91. Sofija 3.7430, Praga 15 3250, Varšava 57.85, Budimpešta 90.3250. Bukarešta 3.07. Dunaj. Beograd 12.4975 — 12.5375, London 34.4075 —' 34.5075, NeVvork 708.85 do 710.35. Pariz 27.76—27.86, Curih 136.80 do 137.39; dinarji 12.45 — 12.51. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 96.50 bi., 7% Blair 85 blago, Celjska 160 denar, Ljubljanska kreditna 120 zaklj., Praštediona 905 denar, Kreditni zavod 170 denar, Vevče 132 denar. Ruše 270 — 280, Kranjska industrijska 30-1 zakli.. Stavbna 40 denar. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 427 — 428, za junij 428 do 428.25, za december 430 — 431. investicijsko 87.5 — 88. agrarne 54.5 — 54.75. 8% Rlair 96.25 — 97.5, 7% Rlair 84.5 — 84.75; bančne vrednot?: Praštediona 900 — 910. Union 196 _ 198, Jugo 79 — 80, Narodna 8350 _ 8480, Etno 156 _ 160, Srpska 178 do 182. Zemaljska 145 — 149. Ljubiianska kreditna 120 den., Katolička 35 — 37; industrijske vrednote: Narodna šumska 24 do 37, Našička 1280 _ 1375, Gutmann 165 do 173, Slaveks 70 den., Slavonija 200 — 205. Drava 267 den., Šečerana 365 — 372.5. Brod vagon 110 den., Vevče 125 den., Isis 33 do 35, Dubrovačka 430 den., Trbovlje 440—444. Blagovna tržišča Les. + Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon remeljnov. Povpraševanje je za trame (11/11 cim 6, 7 in 8 m; 11/13 cm, 6, 7 in 8 m: 13/16 cm. 4 in 10 m: 16/19 cm, 5 in 8 m: 19/24 cm, 9 m: 21/26 cm 6 m; 24 29 cm, 7, 10, 11. 12 in 13 m) in za 1 vagon moralov (remeljnov. 28/58 mm, 4 m). Žito. + Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška, 80 kg težka p> 252.50—255), 78 kg po 245.50—247, 77 kg po 237.50—240: rž: baška, 72-73 kg po 197.50; koruza: baška promptna po 135—137.50, za junij po 140—142.50; ječmen: baški 62-63 kg po i62.5—165: oves: baški, navad, tarifa po 180 _ 185: moka: sOgt feo. Ljubljana, plač, po prejemu blaga po 400 — 405. + Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 22 vagonov pšenice, 2 vagona otrobov, 11 vagonov koruze in 8 vagonov ovsa. — Pšenica: baška. 77 kg 190—192.50; 78 kg 195 do 197.50; gorenjebaška, 78 kg 197.50—200; banaška, Tisa, šlep, 78 kg 195—197.5; sremska 77 kg 175—177.50. Oves: baški m sremski 125—130. Ječmen: bašiki, 63-64 kg 107.50—112.50. Koruza: baška in sremska 90—92.50; ladja Dunav 90 60 92.50; za junij 92.50—95; banaška 85—57^0. — Moka: baška »Ogg« 332.50—342.50; »Og« 330 do 340; »2« 295—305; »5« 235—245; »6« 165—175: »7« 115—125; >8« SO—90 Otrobi: 65—75. + Budimpeštanska terniinska borza (14. t. m.) Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica: za maj 20.23 — 20.25, za junij 20.34 do 20.35. za oktober 19.05 — 19.06; rž: za junij 10.50, za oktober 11.84 — 11.85; koruza: za maj 11.51 — 11.53, za julij 11.51 do 11.53, tranzitpa za maj 11.78, za julij 10.96 do 10.98. ' AUTOPROIIET CARMAN Iz Podutika — Dravlje Iz Dravelj Iz Zgornje šiške Iz Dravelj Iz Dravelj Iz Ljubljane — Dravlje Iz Ljubljane — Dravlje Iz Ljubljane — Dravlje Iz Ljubljane — Z g. šiška Iz Ljubljane — Zg. šiška Za slučaj defekta na vozu lastnik avtopodjetja ne odgovarja za even-tuelne zamude. 7149 šiška ob 6.40 ob 6.30 ob 6.50 ob 7.30 ob 11.50 ob 7.10 ob 11.30 ob 17.30 ob 20.— ob 22,— SOKOL Sokolskj glasnik je izšel v svoji 10. številki 11. t. m. ter prinaša na uvodnem mestu mnogo važnih vesti o zletnih pripravah ter o zanimanju za zlet v inozemstvu. Sledi poročilo o zletu francoskih gimnastov v Alžiru, kjer ie bilo slovansko Sokolstvo zastopano po svojem podstarosti br. Adamu Zamovskem. Nato sledi slovanska rubrika, predavanje br. Bučara o slovanstvu in Scfootetvu. Zanimivo oiše br. Luno Lovrič o Sokolstvu v svetovni vojni. Članku slede vesti iz saveza SKJ ter pravilniki o podpornem fondu, godbenih odsekih in razna navodila za zlet srednješolske mladine, ki .1,0 bo vodil na zletu Savez telovadnih učiteljev. Ostali del lista tvorijo vesti iz žup in društev. Nova sokolska društva so se ustanovila zadnja čas v krajih: Saiovci v Prekinurju, Kotariba. Dolnja Dubrava, Sv. Marija, Le-grad v Medimurju. Beosrad III in IV. Veliko Gradište, Bela Palanka, Prijepolje, Prozor. Morič, Bečei-Sv. Djuradj, Banat-sko Arandijelovo. Diala. Klariia Mokrin. Čoka, Melenci. Voiika. Gložan, Stanišič, Horgoš. Našice in Tenje. II. Pokrajinski zlet v Kladnu, znanem rudniškem centru v srednja Češki, se bo pričel z dmevom sokolske dece. ki bo nastopila v številu preko 5200 oseb ter bo sama izpolnila ves program dneva. Naslednjo nedeljo, 8. junija se bo vršil nara-ščaiski pokrajinski zlet. nakar bo 15. junija sledil pokrajinski zlet vsega članstva, ko se bo zbralo okrog 6000 Sokolov in So. kolic v slavnostnem kroju v staroslavnem Kladnu. Isti dan se. sestaneio tamkaj tudi legionarii, kj pripadajo kladensfci legijonar-ski žnpi. Žrebanje sokolske loterije v Beogradu .se bo vršilo nepreklicno 10. junija. Odc. tovano smo že poročali, da :e namenjen čisti dobiček sokolske loterije za zgracinjo sokolskega doma v prestolnici, v Beogradu, kjer bo imelo naše Sokolstvo v bodeče svoj sedež in vodstvo. Loterijski odbor je napel zadnje dni vse sile,, da se razproda zadnjii ostanek srečk, ki stanejo, kakor znano 10 dinarjev. Z-ito nr.: or. društva to uvažuieio ter sodciuicio Motorji na sesalni plin (Sauggasmotore) Fabrikat HP - obratov Langen & Wolf 12 200 Deutz 20 220 Deutz 25 220 Deutz 30 240 M. A. N. 40 200 Deutz 65 190 Korting 70 190 Schliitter 4/6 350 Korting 116 190 Dieselmotor 120 190 Dieselmotor 50 240 Vsi motorji so generalno repari- rani in v prvorazrednem stanju. Cene povoljne! Oglejte si naše skladišče! H. LOHER I SINOVI KUSTOŠIJA—ZAGREB Telefon 3881 t Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je v torek, dne 13. maja t. 1. preminul gospod tli 1 ari j Votlopivec član glavne kontrole v pokoju, imejitelj reda Sv. Save II. in IV. vrst« ter Belega orla V. vrste. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Četrtek, dne 15. maja 1930 ob 16. iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju pri Mariboru. Sv. maša zadušnica bo 16. maja ob 7. zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. N Maribor, dne 14. maja 1930. KAROLA VODOPIVEC, soproga. — VERA WINTERHALTER roj. VODOPIVEC, hči. — JOSIP VODOPIVEC, podpolkovnik v pokoju, ANTON VODOPIVEC, davčni kontrolor, brata. — MILKA GOLJA roj. VODOPIVEC, LOJZKA ZEEIAL roj. VODOPIVEC, sestri, ter vsi ostali sorodniki. K homatijam v Indiji Polici/a zasledile v bližini Kalikapurla pri Kalkutj skupino Gandijevih pristašev, ki so skočili t majhno reko, da bi ubegnili aretaciji. Fritjof Nansen Mali norveški narod nam je nadvse zgovoren dokaz, da tudi številčno majhni narodi lahko zavzamejo odlično mesto v svetovnem koncertu, ako so se ■povzpeli kulturno na čim višjo stopnjo s tem, da so zanesli omiko v najširše plasti ljudstva ter ga kot celoto dvignili do nivoja, na katerem so pri večjih narodih le najvišji in privilegirani sloji. Zaradi tega je med Norvežani razmeroma daleko več mož svetovnega slovesa, mož, kojih beseda zaleže v mednarodni javnosti in ki uživajo nesporen ugled po vsem svetu. Eden izmed njih je ravnokar umrli Fritjof Nansen. Njegov životopis nam izdaja človeka, ki se je v sedmih desetletjih svojega življenja udejstvoval na različnih poljih politike in znanosti, ki pa ni Ie izpolnil svojega mesta, marveč se je povsod izkazal kot delaven, pameten in za napredek kulture ter za blagor človeštva zavzet mož, naj si je že nastopal kot učenjak in raziskovalec. diplomat ali državnik. Nansen je prvič stekel slavo svojemu imenu in svojemu narodu, ko je 1. 1888» kot 27-leten mladenič vodil raziskovalno odpravo proti Grenlandiji in obogatil znanost za marsikakšen dotlej neznan izsledek v pogledu oceanografije, zemljepisja in posebnosti polarnih dežel. Velike zasluge ima tudi za odkritje severnega tečaja kot pionir, ki je dokazal, da se da doseči najsevernejša točka naše zemlje, dasi sam zavoljo tehničnih nedostatkov ni dospel do za- željenega cilja. Vendar je dal pobudo vsem naslednjim raziskovalcem, ki so obogačeni po njegovih izkušnjah tudi dosegli severni tečaj. Neprecenljive so Nansenove zasluge v tej panogi znanosti, za katero je bil pripravljen«vedno tudi staviti na kocko svoje življenje, kar je zlasti dokazal s smelim podjetjem 1. 1895. Namenoma je pustil, da so ladjo oklenile ledene mase ob sibirskem obrežju, da znanstveno ugotovi njih premikanje po Severnem ledenem morju. Po tem junaškem podvigu se je posvetil znanosti in je na univerzi v Oslu predaval zoologijo. Vendar pa se ni odrekel svoji ljubezni do polarnih dežel ter je vodil še dve nadaljnji eks-pediciji na Grenlandijo in na Grumante (Spitzberge). Ko je začetkom tekočega stoletja na-rastlo na Norveškem gibanje za popolno samostojnost in odcepitev od Švedske. se je Nansen. čigar ime je tedaj že imelo sijaj pogumnega in neustrašenega junaka polarnih raziskavanj ter sloves temeljitega učenjaka, postavil takoj odločno za norveško narodno stvar ter v boju vztrajal prav do zmagovitega konca. Svojo domovino je tudi zastopal nadvse uspešno kot prvi norveški poslanik v Londonu, nakar se je 1. 1908. vrnil v svoj pravi poklic: proučevanje polarnih dežel. Med svetovno vojno je lajšal usodo vojnih ujetnikov s svojimi pomožnimi akcijami, po sklepu miru pa se je zavzel za begunce in emigrante, ki jih je izpremenjeni politični položaj tiral iz rodnih tal. Milijoni teh nesrečnikov so bili naenkrat brezpravni, dokler jim ni Nansenovo prizadevanje izposlovalo mednarodno priznanih listin osebne istovetnosti. Potomec sv. Ludovika Leta 1916. je srečala v Parizu imo-vita gospa Heutzova sleparja, ki je trdil, da je vnuk nesrečnega zadnjega do-fena. sina obglavljenega Ludovika XVI. Trdil je, da njegov oče ni umrl kot vajenec čevljarja Simona, temveč da je srečno pobegnil v tujino. Prepričal ie gospo, da bo kmalu zasedel presto! svojih prednikov. V svojem navdušenju za monarhijo mu je spisala gospa sledeče pismo: Veličanstvo! Prepričana sem, da bo utegnil samo potomec sv. Ludovika povrniti mir in srečo Francoski, ki je postala žrtev stalnih kriz. Izvolite sprejeti kot skromno darilo znesek 200.000 frankov, ki naj vam pomaga srečno dovršiti plemenito začrtano nalogo. Molim Boga. naj vam pošlje zmago!« Toda obnovitev monarhije je zahtevala vedno več denarja. Gospa Heutzova je prodala svoje dragulje in posestva, da bi mogla podpirati preten-denta. Obljubil ji je, da ji bo vse stotero poplačal, čim bo postal kralj. A leta so tekla. Možakar je bil postal medtem napol oslepel starec. Gospa Heutzova je naposled izgubila vero v »zakonitega kralja« in je zdaj po sod-nijskem potu zahtevala od Louisa Bour-bonskega povračilo pol milijona frankov. Najbrž ne bo nikoli dobila svojega denarja, zato pa bo zvedela, kako se v resnici piše dozdevni dofen. Čudna tožba ločenega moža Žena nekega znanega pariškega finančnika se je pred tremi meseci v Cannesu seznanila z mladini ruskim emigrantom, nenavadnim krasotcem. Zaljubila se je vanj na smrt in to loja! no priznala svojemu soprogu. Ta je privolili v ločitev zakona s pogojem, da se lepi Rus obveže, poročiti njegovo ločeno ženo. Krasotec se je obvezal in na splošno zadovoljstvo je bi! zakon ločen. Naenkrat pa se je Rus skesal in ni hotel slišati o zakonu z ločeno ženo. Finančnik se je razjaril nad nezvestobo ljubimca svoje žene in toži Rusa, ki je bogat, za odškodnino 250.000 frankov, češ da je oškodovana njegova čast v tej zagonetni zadevi. Zastopnik lepega Rusa, znani pariški odvetnik Thaon, zavrača tožbo, češ da dogovor nima pravne veljave, ker ie proti dobrim običajem in država ne more pomagati do veliave nemoralnim pogodbam. V :S>©©@©©(§ Masiranje s Creme Simon je za obraz božanje. Ker ni ne suha ne lastna nego p naglo prodre mastna nego popolnoma voljna, e v kožne znojnice. CRtME SIMON oživlja vrhnji del kože, je napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Način uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ Športne obleke za kolesarje, turiste, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. Čez deset let na mesec! V francoskih učenjaških krogih so doslej opazovali poskuse z raketami zelo skeptično, zato prihaja tem nepričako-vaneje poročilo, da se je te dni vršilo na Sorboni predavanje o raketnem poletu v vsemirje. Predaval je o tem predmetu znani francoski učenjak Es-nault-Pelterie, predsednik društva francoskih izumiteljev in tehnikov. Za predavanje je vladalo tako ogromno zanimanje, da je bila velika dvorana univerze premajhna za poslušalce in preko 1000 oseb ni moglo na predavanje. Izvajanja učenjaka Esnaulta so se čula kakor najbujnejša fantazija, toda predavatelj jih je podkrepil s tako tehtnimi dokazi, da so poslušalci dobili do-jem, da se bodo te fantazije uresničile v najkrajšem času. Učenjak je najprej razložil težave, ki jih ie treba premagati, nredno ie misliti na uspešen polet v vsemirje. Vsi dosedanji načini takih poletov niso obstali pred strogo kritiko strokovnjakov in so bili označeni kot neuresničljivi. To velja za izstrel iz topa, o katerem ie sanjal Jules Verne in za slične domisleke. Vse izglede na uspeh pa ima raketa. Da prodre preko območja zemeljske težnosti, mora leteti z začetno hitrostjo 11 km v sekundi. Dosega te hitrosti ni nemogoča, kajti že danes je mogoče razviti to brzino s pomočjo tekočih gonilnih snovi, kakor vodika in alkohola, morda tudi eksplozivnega plina. Potovanje na mesec bi trajalo 48 ur; ko pa bodo odkrili še učinkovitejše pogonske snovi, pa bo mogoče premagati razdaljo med zemljo in mesecem v kakih dveh do treh urah. Sprva ne bo mogoče misliti na pristanek na mesecu, marveč ga bo morala- raketa le obleteti ter se vrniti na zemljo. Težkoče ki bi jih morala raketa premagati v medplanetnem prostoru, so velike, a ne nepremagljive. Ne gre jih podcenjevati, vendar se dado premagati s primernimi tehničnimi uredbami rakete. Na tem polju se živahno dela in to delo bo gotovo rodilo ugodne plodove. Esnault ie izrekel nado, da bo mogoče se prav resno baviti s potovanjem na mesec čez kakih 10 ali najkasneje 15 let. Pripravljalni poskusi bodo sicer stali kake 2 milijona dolarjev, ki jih pa Amerika z lahkoto izda za tako velevažno podjetje. Nov način potova nja bo ime! močno praktično stran, ker •se bodo najprej poskusila potovanja preko Atlantskega morja. Raketa s not niki bi rabila iz Pariza v Newyork le kakih 23 minut in bi napravila popoln preobrat v letalstvu in parobrodništvu. Nepoznan jezik Priletna ženska je ustavila nekega pariškega stražnika na ulici in mu ie razburjeno pričela pripovedovati nekaj v neznanem jeziku. Stražnik jo ie odvede! na policijo.-kjer so poskusili uradniki z nemščino in angleščino, a zaman: tujka jih ni razumela. Poklicali so tolmača, ki obvlada več jezikov, a italijanščina. španščina in celo ruščina niso imele nobenega uspeha. Nenadno pa se ••p e(?erj oc] stražnikov, ki so bili v pisarni slučajno navzoči, in je na splošno začudenje pričel s tu.iko živahen razgovor. Izkazalo se je, da je skrivnostna ženska preprosta francoska kmetica, ki je iska!a svojo pred tednom dni pogrešano hčer. Prišla je v Pariz iz oddaljene vasice v departe-mentu Finistere in govori samo svoje bretonsko narečie. francoščine pa sploh ne razume. 17-letna slikarica V Londonu Je razstavila svoja dela 17-letna miss John Manning-Sandersova; kritika se izraža o njenih stvareh zelo povoljno. Slika jo kaže pred njenim delom »Otroci na obali«. Previden si in se boš pri slabem vremenu in dežju primerno oblekel Kaj pa, če kljub iemu prideš s mokrimi nogami drhlajoč domov? Bodi potem ludi modro-previden in vzemi takoj 1—2 ASPIRIN-tableti, da se tako izogneš nevarnosti, ki preti Tvojemu zdravju. Ne čakaj, temveč pravočasno JIspIrlBa* tablete vzeti! Pazi pa na to: vsak zavoj in vsaka tableta nosi Bayer-jev križ. Chicago v Evropi Parižani, ki so te dni mirno srkali svoio kavo na verandi kavarne v ulici Victor Masset. so se nenadno hudo prestrašili. Mimo je zdrve! avtoizvošček s štirimi potniki. Eden od njih se je vzravnal in v polnem diru odda! štiri revolverske strele na mirne obiskovalce kavarne. Zadel je dva moška, ki .sta padla na tla, oblita z lastno krvjo. Šofer je sunkoma ustavil vozilo, nakar ie planila četvorica potnikov v beg. Vendar je ujela razjarjena množica revol-verskega junaka in ga pošteno namlati-Ia. Na policiji so takoi ugotovili njegovo osebnost: bil je neki Jacques Mandeljni. ki živi od sramotnega zaslužka svoje ljubice-prost;tutke. Iz avtomobila je v kavarni zagledal nekega starega sovražnika ter je pričel kratkomalo streljati s svojo avtomatično pištolo. Zadel pa je nedolžne ljudi, dočim ?e njegov sovražnik srečno pobegnil. Po navadi pariškega »dna« Mandelini ni hote! izdati njegovega imena: »To je moja osebna zadeva!« je izjavil komisarju. »Nekoč bom ž njim že obračunal, policijo pa to nič ne briga.« Novi kovanci v Avstriji in Nemčiji Kakor sporoča neka časniška korespondenca. bo izdala Avstrija nove kovance po dva šilinga (16 Din) s podobo VValter.ia von der Vogelweide, največjega nemškega srednjeveškega viteza-pesnika. čigar obletnico praznujejo letos. Tudi Nemčija bo izdala tolarje z enako podobo. B. Br.: Velepomemben izum Potrkalo je na vrata, kakor !bi M kdo šavsnil z okovanim čevljem ipo triih in naslednji hip je stoip® predane človeik, ki sem ga takoj obsodi, da je poet. »Matevž Gaber,« je dejali enostavno. »Prtiaijam k vam s prošnjo. Posrečilo se mi je velikansko odktritje v popolnoma novi panogi tehnike, pa vas prosim, da bi opozorili javnost na moj izum.« Kruto sem se zmotil, ko sem v prišle-cu zaslutil poeta, kajti bili je vse nevar-ne.iše pasme, spadali je v vnsto izumiteljev, -ki se jih človek vse težje odkriža kakor poetov in drugih umetnikov. Zato sem nabral obraz v Obupne gube in ga hotel kratko odpraviti: »Kaj neki tratite čas, da hodite sem. Tecite rajši na patentni urad, da vas kdo ne prehiti. Tehnika napreduje s tako orjaškimi koraki, da se to utegne zigoditi itn kakor bi treniil site ob plodove svojega izuma. Stoer pa ne razumem niti pičice o tehničnih- stvareh.« »Vem to in se ne čudim,« je povzel mirno, da mi je postali kar mahoma všeč, »zato vam tudi ne bom orepodrobno razJlagal svojega izuma. Gotovo pa si bom zaščito preskrbeli, preden ko- mu razodenem bistvo iznajdbe. Izumil sem lampo... »Recimo: svetilko,« me je poščege-tala puristična žilica. »To je ravmo, da mi svetiJjka. Ne daje •namreč tJuči in svetlobe, ampak nepro-dirno temo. Kako naj jo imenujem sve-tiljko?« »Temo daje?« »Da, temo dalje.« »Hahalha, ketmu ipa je potreba še več teme. ko je je že iitak več ko preveč oa svetu. Saj ravno zaradi nje deCamo toč.« »In zaradi luči bomo delali temo. Vi ste smešnega prepričanja, da je na svetu več terme nego svetlobe. Vzemimo dva za nevedtnega lafta dostopnejša izraza: noč in dan. Ravno z dnevom in nočjo sta svetloba m tema razdeljeni v dve polovici. Matematično enako v dve polovici. Za laike moramo ceflo reči v dvte enaki polovfci. Ali mi tako?« »Res je prav na dve enaki polovici, ali svetlobe nam je vedno premalo in si jo še umetno delamo, za temo se pa nilhče ne puli.« ».Midva bova naipravSa, da se bodo zanjo pulili vsi, ki jim je potrebna.« Zasmejal! sem se: »Mene kar izpustite iz tega podjetja.« »Ne smejte se,« je resno nadaljeval, »ako stvari ne razumete. So Ijuidje, ki bi plačah tisoče in tisoče za dobro prgišče teme ob belem dnevu. N. pr. sovražnik, ki z letali napada mesto, bi z zlatom prepfjačafl potrebno temo, da bi vanjo skril svoje zračno feredovje. Ogroženo mesto- bi dalo še več. aJko bi se mogilo Obdaiti z nepredirno temo za onih par minut, kar bi traial zračni napad. Par kubičnih metrov teme opoldne je vredno vsaj toliko, kolikor ista kofičima svetlobe o ipcflnoči. Mar ne?« »Da, vsekako. Začenja se mi daniti, stvar je itzredrno zanimiva, nadalljujte, prosim.« »F LEX I B LE< nova nezlomljiva gramofonska plošča FRANC BAR, LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 CENE MALIM OGLASOM: la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče da m mM poitfo po pooti mm/o« aR GaGo drufo informacijo ticoco mo matih oflaooo naf pritoži o unamGah /* tfccr no bo prejet odgovora / * CENE MAUM OGLASOM: Zenit v g in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsako beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. fla&tovi tnaCift egia&ov ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah ».JUTRAc v Šivilj, pomočnice svetne sprejmem takoj v trajno de':-o. Naslov pove o" .v-ni oddelek 'Jutra« 18004 Sobarico Zobotehnika »sstenta 7. daljšo prakso sprejme OUZD v Ljubljani t 1. junijem — Prošnje s spričevali o dosedanjih r'užbah je vložiti do 24. jmja 1930. 13110 Dobro kuharico starejtšo, za ča«- od maja do oktobra, za ponsion na Gorenjskem sprejmem ta- koj. Naslov pove oddelek »Jutra«. oglasni 18110 Marljivo učenko iščemo za modno trgovino ■v Ljubljani » potrebno izobrazbo. Pismene ponudbe m oglasni oddelek Jutra pol »Marliiva učenka 11«. 15047 Pletiljo rn-rmie v M Babšek, n/n. s'a;no Rožna službo dolina 18040 Pridno dekle pošteno in snažno, za vsa hišna dela boljša družina. Tuli začetnice niso izVjučene. — Pismene ponudbe z navedbo plače na "irlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč 4«. 18162 Pošteno dekle staro 20—35 tet. za vsa hišna in vrtna dela sprejmem v stalno službo. — Valjavčeva utira štev. 18. Kolezija. Trnovo 18J63 Mlinarja in Žagarja lahko * družino, hi razume tudi v.-a popravila pri mli-rn In žagi. sprejme Matija P-srajcastara žaga. pošta Cernomošnjice 14 Plača i>o dogovoru. 1S174 Oiiduleria d^vbro iz\ e/banega takoj sprem? L. Srdar. Kamnik. 18191 Služkinjo va jen" gos--podin>iva in neko Iko kuhi, sprejme Drago Y'-:i:;-. .Jesenice, Gorenjsko. Nastop takoj. 1SIG8 Pek. učenca zdravega, ne pod 15 let starca. ifir^ me takoj A Kern t Kranju. 1S224 Sobarico vestno i^ pridno, ki pazi tudi na večje otroke, išče za takoj V. Vidmar. Kar-lOTŠka cesta t 13230 vajeno serviranja in likanja iščem za takojžen na-stop. Pismene ponudlie s samo prvovrstnimi spriče-vali naj s» pošijejo na naslov: Oskrbništvo graščine. Ribnica. Dolenjsko. 18170 Postrežnico iščem za posipravljanje treh ob — do 10. j« med Naslov -.Jutra« vsak dan od Vi ure. Predstaviti se 10. in 11. uro. — v oglas, oddelku 18178 Učenca za trgovino 7 mešanim blagom sprejmem takoj. Starost 14—io let. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko«. 18101 Privatnega uradnika s popolnim znanjem franco Ičine sprejmem za inozemstvo. Pismene ponudbe 6 kratkim curriculum vltae na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Francija«. 18244 2 mizar, pomočnika spretna, vajena stavbnega in pohištvenega dela. sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Istotako sprejmem tudi pridno in pošteno dekle v pomoč gospodinji. Avgust Primožič, strojno mizarstvo in pogrebno podjetje v Tržiču. Gorenjsko. 18176 Služkinjo pridno in pošteno sprejmem takoj v stalno službo, za vsa domača dela. — Josip Bergman. Ljubljana. Poljanska cesta 85 1S206 Gospodično lepe zunanjosti, pošteno, ki ■ima -veselje do go&ti-lne—in ki razpolaga s 1000 Din kavcije.'sprejmem takoj kot natakarico Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13217 Ročnega oblikovalca (Handfo-rmer) in modelnega mizarja (Modetltisehlei), prvovrstne moči sprejme za takojšen na-top »Titan« d. d.. Kamnik. Mizar, poslovodjo iščemo za večjt industrijsko podjetje, v Beogradu. Biti mora popolnoma samostojen, z večletno prakso v večji tovarni za stavbe, pohištvo, stoipnjice in okna za šiba-nje, dober organizator, pošten. energičen, priden in pri delu hiter, poleg držav, nega jezika mora znati t.udi nemško. Plača dobra in stalna služba. Ponudbe s prepisi zadnjih dveh spričeval poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizarski poslovodia za Beocrarl«. 18231 G. Th Rntman: Potovanja in čudovite prigode Tomiia Popkinsa 64. »Sram te naj bo!« je vzklikn;la Eskimov -ka. »Kako moreš odkloniti to dobro pijačo! Nu, nai bo kakor hočeš! Jaz jo prav rada Dopijem!« In nagnila je skodelico k iistam bi io v dušku izpraznila. Minulo ie teden dni, a stric Štefic še vedno ni mogel stati na nogah. Njegovi tovariši so se preoblekli v Eskimove obleke in šli pogledat, kako ie z avtomobilom. Slaščičarskega pomočnika mlajšega in prvovrstnega sprejme takoj tovarna A. Kern v Kranju. 18223 Več dobrih pleskar, pomočnikov sprejme tvrdka Josip F. Mam. Ljubljana, Dunajska cesta 9. 1S243 Dve natakarici mladi in prikupljive zunanjosti sprejmem takoj. — Dober zaslužek. Ponudbe « sliko na hotel »Snreki kralj«. Zemt.n 18187 Potnike manufakturne stroke — za Ljubljane ic bližnjo okolico. za obi«k pri v st-rank sprejmem takoj Na-slcv t oslasnem oddelka »Jutra« 18201 Potnika k« potuje po Dravski banovini. iščem za dober postranski oredmet. Dober postranski zaslužek. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18216 Zastopnika pisalnih strojev iščejo svetovne to-varne. Ponu-ibe na ogla«. oddelek »Jutra« pod »Spreten« 17175 Perilo v pranje in likanje sprejema Posavc. Karlovska Cesta 30 18214 Kdo ve za dober nasvet dobre ideje, iznajdbe ali druge prilike, s katerim se . da zaslužiti. Pouuribe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kepretirane zahteve«. 18241 Angleščino po lahko umljivi metodi poučuje gospodična. Sprejme same začetnike Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18022 I. obla«'v. »oncesijotiirana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunaisk« cesta 6te». M 'JugoavtoJ. lel. 2336. Pouk in orakticne vožnje 851 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 1 Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiiveisova cesta št. 52 18205 * » < Sluga — fin kuhar ki je služil v gcv->poskih hišah in jo vešč tudi vrtnarstva. gre tudi kot portir aH sluga k samskemu gospodu al. k majhni gosposki družini kamorkoli izven Ljubljane. Na razpolago prvovrstna dolgoletna spričevala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18027 Mesarski pomočnik miad; priden tn posten, z dobrim1 spričevali. išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18077 2 natakarici iščeta mesta za. takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18215 Hlapec polten, vesten in vajen vsakega dela in kom;, želi dobiti stalno službo. Naslov pove ogla.3. oddelek »Jutra« 18138 Absolventinja učiteljica otroškega vrtca, zmožna slovenščine in nemščine. išče primerno mesto B. Klabutschar — Videm-Kršiko. 18148 Žagar vajen pofcnojarunmika in venecijanks, ter brušenja rešil, vešč vseh popravil, z dobrimi spričevali, išče službo za takoj. Naslov: M. Pi-šorn. Jesence, pošta Račje pri Mariboru. 18166 Strojni ključavničar vojaščine prost, vešč stru-garske, elektrotehnične m mehanične stroke, žela mesta v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen ključavničar« 18185 Zobotehnik perfekten v kavčuku in zlatu, išče mesto. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj nastopim«. 18167 Mlad šofer trgovsko izobražen, išče službo potoika-šoferja ali gre k privatniku Cenj. ponurtbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uporaben«. 13204 Vrtnarski pomočnik mlad in priden, išče odgovarjajoče mesto. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18173 Natakarica stara 25 let, praktična, prikupljive zunanjosti, fci govori slovensko in nemško, išče nanrcščenja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13237 VnHtam Kose »Vulkan« svetovno znane, najboljše kvalitete, v dolžini 50 in 55 cm, več sto komadov po 5 Din proda Ivan Sav-nik, Kranj. 17521 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmamj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozo-vič, Zagreb. IKca 82, Kc-miska čistilnica perja 242 3 velika izložbena okna in moško kolo ceno predam P o iz ve se v trgovini Pevaiek. Židovska alica 6. 18031 Ročni voziček štirikolesni, nov, pripraven za trgovino, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18193 Kino-aparat Erneman ugodno prodam. Ponudbe na podir. »Jutra« v Mariboru pod »Kino*. 18151 Otroški voziček lap in dobro ohranjen naprodaj: Privoz 8. 18234 Hladilnik v j.iko dobrem stanju. 1.80 širok, 1.10 visok, 70 globok, dvojna vrata oa ključ, za 1200 Din naprodaj v Celju. Breg 11. 1S239 Vagon ogija postavljenega na postajo Sv, Lovrenc na Pohorju, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18236 Pločevinast dimnik 16—20 m višine, iz 4—5 mm debele pločevine kupimo. Zunanji premer 60 cm. ni-tan, ne varjen, iz 3—4 meterekih komadov, brez ali z raprdtanjem. — Ponudbe z navedbo najnižje cene brezhibnega dimnika na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dimnik«. 17988 Predsobno steno kup'rn. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra,, pod šifro »Navedba cene«. 16180 Trocevko brerzpetelinko. kal. 16. 16/8 ktupi Ivan Novak, dentist. Ribnica. Dolenjsko. 17914 Skobeinik rabljen, dobro ohranjen kupi J. Kovač. Ljubljana. Stara pot 4. 18199 mmSSSESSSm Ford-avtobus dobro ohranjen, za 14 eseb prodam. Pogleda se pri Mihael Kaučlč. Zg Šiška. 18056 Majhen avto dvosedežen. v zelo dobrem stanju, z majhno porabo bencina prodam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 18222 Motorno kolo D K. V.. 6 konjskih sil. dobro ohranjeno proda Sebenik. Knezova ulica. 18242 2000 Din posojila za kratko dobo prosi poštena gospa. Cenj. dopise pod »Zaupanj«« na o do 5/6. ostalo od 6/7 naprej do 9*10. — Martin Ročni*, lesna trgovina ■ šeštanj-zavodma. . 18175 Dijaka ki m želi priučiti nemščine 13—16 let starega sffrejme čez počitnice n^mšiat meščanska diružina v Grazu, ki prebije počitnice v zdravem kraju v okolici Gradca. Najskrbnejša osikrba in ljubeznfivo nadzorstvo, kakor družinskim članom zagotovljeno. Naslov z referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Graz«. 18203 KES2SS323 Majhno stanovanje 1—Ssobno c pritiklinami. za takoj ali do julija iščem t »redinl mesta, v pritličju ali I. nadeferopju Cenjene ponudbe pod šifro »Solidna stranka« na ogl. oddelek »Jntra«. 17263 Stanovanje ličoo. poceni in pripravno za sam ost« j,»o žens-ko, oddam. Vprašati od 1.—3. popoldne. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 18039 Stanovanje tri- ali štirisobmo išče mirna in snažna stranka dveh o sob za takoj ali avgust. Naslov pove oglas, oddelek »Jut: a«. 18179 Stanovanje 2—3 sob, kuhinje in priti-klin iščem za 1. junij. — Najemnino plačam za nekaj mesecev r.aprej. Ceni. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod značko »Za junij«. 18184 Stanovanje 2 sob. kuhinje in prjtikHn. v bližini TržaSke cente ali Vrtače iščem za 1. avgust. Ponudiš? pod »F. M.« na oglasni oddelek »Jutra«. 18197 Lepo stanovanje 2 sob. kuhimje. shrambe itd. z elektriko in vodovodom, v bližini trnovske cerkve oddam za 900 Din meeečno. Naslov pove oglas, oddclesk »Jutra«. 18207 flovem rne&tu Ljubljanska cesta št. 42 in na ^ebumcah pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. Stanovanje 3—4 eot in kopalnice. - z vrtom iščem za nu-sec avgust — na Prulah ali na Mirju. Event. vzamem tudi v najom enostanov-anjsko hišo z vrtom PomuKbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stanovanje št. 320«. 18156 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritiblin. solnono, yo-dovod in elektrika v hiši. oddam mirni stranki za mesec avgust. Naslov pove og'afini oddelek »Jutra«. 18192 Stanovanje sobe. kuhinje in shrambe takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18210 Starejše gospode vzamem na stanovanje e popolno oskrbo v mamjšem meetu. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ob Savi«. 17990 Sobo v sredini mesta iščem za krojaško obrt. Pouudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »KTojaštvo«. 18108 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13191 Prazno sobico takofl oddam za 320 Din epi ojsobi v Staaičevi .ulici. «• 'pritličje; igm 1 ali 2 giospoda event. tudi s hrano sprejmem na stanovanje na" Vi-d.o vdans.k). ceMi 22. 18182 Gospodično sprejme na stanovanje jn hrano uradniška družina. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18181 2 opremljeni sobi v I. nadstropju,, z enim vhodom poceni oddam s 1. avgustom. Pojasnila f»ri tt.. Matej Orehek, Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 26. 18188 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo takoj oddam v Ciril-Metodovi ulici 19/1—4. 182-29 Lepo sobo oddam na Mestnem trgu 13 Izve se v Grajski kleti. 18065 Če ne verjamete da Nikoprost učinkuje, se pridite prepričat! Enkrat za vselej stane s poštnino vred 76 Din. pa boste zopet zdravi pestali. Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Pustite kajenje takoj! — Josip Liud:č, Ljubljana, Komenskega ul. št. 17/a. 78 Dep&fi Deželanka Ni'kakeca sestanka. 18202 »Industrijalec« Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 18227 1 Planino maJ-o rabljen, ugodno prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17826 Pes čistokrvne volčje pasme, dobro dresiran, naprodaj na B!eiweieovš ceeti št 3. 18212 Pes volčjak z rodovnikom, vaj naprodaj ulici 11. izvrsten cu-7 Zarnikovi 18228 Pisalni stroj že rabljen, v dobrem stanju kupim. Ponudbe z navedbo ct-ne in znamke na naslov: Vinko Brišnik. Sv. Jurij ob Taboru 18171 Motor 4 HP 300 volt, kupi Delniška tiskarna d. d., Ljubljana 17698 Nov čevljarski stroj prodam ali zamenjam za motorno kolo. Vprašati v gostilni na Tržaški cesti 4 — Ljubljana. 18186 Krojaški stroj še dobro ohranjen po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18206 Opekarske stroje z vsemi pritikiinami, t-rao«-misijo prem. 100 in 60 mm z ležišči, utežnimi kolesi in jcrmcn.ica.mi ter tovorni avto Fiat-Torino. 40 HP, proda Ivan Ogrin. stavbno podjetje v Ljublijani, Gru-barjevo nabcežj« 8. 18313 Če nujno rabiš sliko slike za legitimacije, jili dobiš v 10 -minutah pri- Jo-ško Smucu, industr. in umetn. fotografu. Ljubljana. Wolfova ulica 12. 17242 Vsi člani Sokola dobijo kroje po meri in novopreiiipisane čepice, kakor tudi samu rdeče temelje za prejšnje čepice pri bratu F. Hren. Kodel>jievo-Moste pri Ljubljani. 18218 Špedicija »Merkur« v Mariboru Meljska cesta št. 12 izvršuje selitve ? .pohištvenimi vozovi. kakor tudi s peresnimi diTami najt-očneje in najceneje Zahtevajte oferte. 18333 Telefon 2059 Premog, suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Redka prilika Oficirska menaža ovdašnjeg ganniziona traži zakupca ili zakupni su za vodenje iste od 1. ju na 1930 g. — Zakupac debij? bezpiatno stan od 1 sobe. potrebnu poslugu — sav potrehan pribor, vodu ; električno osvetlenje — Broj članova menaže fcreče se izmedu 50—100. Detaljm-e informacije i nalovi mogu se dobiti svaki dan od 12 do 19. ure u oficirskem domu kasarna Vojvode Mišiča do zakliučno 20 maja 1930. 18006 Opozorilo Osebo, ki je pomotoma vz?'a dam.sk: dežnik v nedeljo v vlaku oh 31.10 — prosim da ga odda v ogl. oddelku »Jutra«. Sicer bodo neipriftke. ker je osebno znana. 18190 Jazbečeve in lisičje kože ter vseh drugih divjih živali V u p v j e stalno sikom oelo leto D Ziravič. trg usnja v LJubljani. Flcrijan ska uliea 9 1880-a Novost! NovmU Železna služlrska Brozovis« patent postelja zlo2> liiva, s tapeciranim mx> d raco m,-zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nožne Mut> be Jn za potujoče osa* be stane Din. 4M.— Ras pošiljam po po fe nem povzetli* Lesen* patent postefT* tložliiva, s tapeciranim madracom, tele prak« tična^tane Din. 280.— LefaTBa tMnnSanie— (Lito 4c«lnhlU« »inovij« mB «U» »C Di». 15»— t, BdOZOTZft Zapet. !&•«. «*. Zo birmance Za mladino, ki gre k sv. obhajilu, za botre in botrice priporočam »DOKO« čevlje, ki so najlepši, najtrpežnejši in res poceni. Domač izdelek. V zalogi vse moderne barve in številke. 7154 ,Doko", Prešernova ulica 9) dvorišče. Darujte za slepce! Tvrdka JOHANN GLOBOTSCHNIGG, tovarna žice In žičnikov, javlja tužno vest, da je preminili dolgoletni, za razvoj podjetja velezaslužni delovodja, gospod Anton Ankele po kratki bolezni v svojem 49. letu. Pogreb se bo vršil v petek, dne 16. maja 1930, ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče v Tržiču. Tvrdka ga bo ohranila v častnem spominu. Ljubljana, dne 14. maja 1930. 7155 V današnjem žrebanju drž. razretlne loterije je bil zopet izžreban mm- glavni dobitek od Din 200.000 na pri nas kupljeno srečko št. 83.302 Najsrečnejša prodajalna sreek drž, razr. loterije ANTON GOLEŽ, Maribor, Aleksandrova eesta štev. 42 Emersos Hotigti: MOŽJE Roman XLII1. Poglavje V tistem trenutku je počil na gozdnem parobku strel iz muškete. "S eliki koni Satan je nagnil glavo naprej iti klecnil na kolena. Jaz sam sem skočil s konja in kriknil ljudem na robu gozda povelje, naj pu-fcte tega človeka meni. Ne vem,, ali so me moji vojniki slišali ali ne. Morda so v tem -trenutku bolj pazili na krike novega oddelka v sivih uniformah, ki je že utrujen od nagle ježe, pridrvel na svojem zasledovanju mimo nas. Ko so me ti ljudje minili, gotovo niso videli drugega kakor kos gozda, uničenega po streljanju, in na ravnici dve postavi, izmed katerih je ena [^omagala drugi iz položaja, nalikujočega padcu konja. Taki prizori so bili zelo pogosti. Nihče naju ni motil, ne s te ne z one strani. Cez nekaj trenutkov sva bila z Gordonom Ormeom Spet sama. Prijel sem velikega vranca za zadnjo nogo in ga zanesel do gozda, kier sem naslonil njegovo telo ob drevo. Po malem je odprl ■oči in se sam še bolje oprl na deblo. Hvala vam, stari dečko,« je dejal; »ta konj je bil peklensko težek — mislim, da mi je poškodoval nogo.« Pokazal je na svoj škorenj in -videl sem, da mu ie noga zavita na stran. »Hudo me boli. Bodite mi dober prijatelj in končajte to.« V odgovor sem mu vrgel eno njegovih lastnih pištol, zakaj pobral sem bil obe, čeprav ni bilo treba. Ozrl se je nanjo, a je zmajal z glavo. Najprej se nekoliko pogovoriva,« je rekel. »Jaz sem izgubljen. Nikoli več vam ne bom delal neprilik. Ali sem vam že kdaj prelomil dano besedo?« »Ne,c sem rekel in vrgel tudi njegovo drugo pištolo na tia. >Bolje bo za nas vse, če umrete, Orme. Ubiti vas ranjenega nočem, a živeti ne smete.« »Zadet sem tako, da vam ni treba biti v skrbeh,« mi je zatrdil. »Strel mi je šel skozi želodec in jetra. Zoper tako rano ni leka.« Strmo je gledal predse, kakor bi zbiral voljo. Slišal sem, kako je zamrmral: »Swami!« kakor bi nekoga ogovarjal. »Nu, zdaj mi je bolje,« je rekel naposled. Sedel je vzravnan in se mi smehljal. »To je Asana, umetnost lege,« je nadaljeval. »Zdaj počivam s telesom na rebrih, z dušo pa v zraku, Potipajte me za srce!« Ko sem tako storil, sem z grozo umaknil roko. Kadar je hotel, mu je srce prestalo utripati in nato spet začelo, ko mu je dovolil! Se vedno je bil mojster v svoji strašni umetnosti! »Nekaj časa bom še gospodar na tem svetu,« je dejal. »Zato gibljem z organi, da olajšam odtok krvi. A teh odprtin v telesu ne morem ne zamašiti, ne zaceliti. Do jeter in želodca ne morem, da bi jih zašil, kakor sem zašil rano na vašem vratu. Cez nekaj časa bom umrl.« Govoril je jasno, skoraj mirno, brez najmanjše strasti. Nikoli še nisem bil videl človeka, ki bi mu bil podoben. Molče sem stal pri njem. Položil si je roko na prsa, rekoč: »Ubogo, staro srce! Čutim ga, kako dela. Srce je ogromna sesalka, to je prav za prav strašna stvar! Le pomislite, koliko dela opravi v sedemdesetih letih — in čemu vse to? Samo zato, da moremo živeti in se veseliti — in umreti, kadar pride čas. Za teh nekaj minut, ki mi še ostanejo, sem dolžnik temu, da sem izvežbal svoje telo do popolnosti. Ce ukažem srcu, naj bije, pa bije!« Gledal sem na to čudovito, fascinujočo dušo, na to osebnost, ki ni poznala strahu in ki ji v vsem svojem življenju nikoli nisem poznal enake. »Obljubite mi nekaj,« je rekel in se mi napol nasmehnil, napol zarežal. »Ne,« sem odvrnil. »Hotel sem vas prositi, da bi po moji smrti vzeli moje srce in ga poslali mojim sorodnikom na Orme Castle finrHnn Armo ,, Angliji — saj morda veste, kje je to. To bi bila z vaše strani ljubeznivost, ki bi jo izkazali rodbini.« Z nekakšno grozo sem ga pogledal, on pa se je nasmehnil in nadaljeval: »Mi smo ostali do današnjega dne ljudje srednega veka, kakor smo bili nekdaj. Zmerom jih je nekaj izmed nas, ki delajo neprilike v tem ali onem koncu sveta; in naš rod ne bo imel miru, dokler ne bo poslednje srce Gordonov počivalo v domači grobnici. Po sto let in delj so potovala srca Gordonov po vsem svetu; izgubljala so se, kradli so jih in jih skrivali. Nazadnje se je nekje izgubilo srce mojega očeta. Ce bi se bilo vrnilo na poslednji počitek domov, bi bilo moje življenje povsem drugačno. Res, Cowles, ali ne bi mogli storiti tega zame? Mi Gordoni smo imeli skoro vselej kakega poslednjega prijatelja, ki nam je storil to uslugo.« »Ničesar ne bom storil, kar bi pomenilo uslugo za vas,« sem odgovoril. »Pa storite zato, ker je pravično. Ljubše bi mi bilo, če bi bili vi tisti, ki bi to napravil. Vaša pest in vaša duša sta jeklo, kadar se odločite, da boste nekaj storili.« »Da, stari,« je nekam trudno nadaljeval, »zmagali ste. Pošteno ste poračunali z menoj in stvar je bila v vsakem pogledu fair. Toda obljubite mi, za kar sem vas prosil! Ali obljubite?« Ne vidi se mi potrebno, da bi vam pravil, ali sem Gordonu Ormeu kaj obljubil ali ne, niti ne, da bi vam povedal svoje mnenje o srednjeveških in tajnoslovnih stvareh. Rečem samo, da je težko odbiti umirajočemu poslednjo prošnjo. »Orme,« sem dejal, »vesel bi bil za vas, če bi bili drugače uravnali svoje življenje. Čudovit človek ste.« On se je nasmehnil: »Ljubil sem visoko igro — šport, ljubezen in vojno.« A v tem se mu je obraz zmračil. »Saj res, ali ste izpolnili ono drugo obljubo, ki ste mi jo dali?« je vprašal. »Ali ste se oženili s tistim dekletom — kako ji je bilo že ime? — z gospodično Shera-tonovo?« »Gospodična Sheratonova je mrtva.« io limr-lo i a * m••>,-. 1 T>„__~___o (leseno pletivo) v,a strope in stene Parketne deščice Trst je za strope Bakula Stresno lepenko in lesni cement dobavna Jos. It. Puh, Ljubljana Gradaška ulica št. '22 - Tel. int. št. 2513 žrebanje v drž. raz. loteriji Dne 12. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE! TOVARNA PELIKAN KOLESNI DELI — PNEUMATTKE — i;\ DETAJL LAKIRANJE — PONIKLANJE EX (i ROS Otroški vozički MARIJIN TRG ŠT. 8 TOVARNA Ljubljana VII. SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! Vinogradniki Širjenje raznih bolezni in škodljivcev preti z vedno k večjo nevarnostjo, da uniči ne samo trgatev, temveč tudi vinograde same. Sedaj je najboljši čas za pokon- mm čavanje OIDIUMA, TRTNIH MOLOV in drugih škod- H ljivcev s preizkušenimi in sigurnimi preparati, če želite imeti bogato trgatev. AGRITOX najnovejše sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM. ARZOLA sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM. MOLEX sredstvo za zapraševanje proti TRTNIM MOLOM za časa cvetenja, ko se bolj pojavijo in se trte ne sme škropiti. SULFAROL za škropljenje proti OIDIUMU. AGRITOX, ARZOLA in SULFAROL se lahko zmešajo z raztopino modre galice za istočasno škropljenje zaradi prihranka časa in delovnih moči. Zahtevajte naša strokovna navodila in cenike naslov: na Din 500.— 17.979, 19.126, 29.240, 34.178, 46.636, 46.648, 56.047, 56.050, 67.575, 68.720, 69.469, 69.485, 77.242, 77.366, 87.251, 87.260, 98.178, 98.951, št.: 1876, 19.145, 19 35.386, 36. 46.651, 46. 57.342, 57, 68.723, 68, 73.782, 77.377, 87.934, 98.953, 73, 78. 89, 98. Din 2000.— št. 89.152 1880, 8033, 8048. 13.890, 16.050, 16.062. 16.088, 17,956, 199, 27.730, 27,752, 27.745, 27.760. 27.793, 29.223, 29.223 .690, 37.763, 37.786, 38.115, 38.132, 38.135. 38.180, 39.540 ,659, 46.663, 46.669, 47.430, 47.456. 48.333, 48.363, 49.425 ,374, 58.854, 58.867, 58.872, 59.564, 59.573 66.440, 67.514 .727, 6S.765, 68.770, 69.119, 69.186. 69.424, 69.451, 69.458 978, 75.053, 75.110, 75.139, 76.655, 77.216. 77.227, 77.236 055, 78.096, 84.185, 86.928, 86.959. 86.968, 86.995, 87.201 109, 89.114, 91.348, 96.615, 96.628, 96.638. 96.812, 96.829 970, 98.978, 98.996, 98.999. žrebanje bo trajalo do 6. junija t. 1. ta se bo vršilo vsak dan. Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke nam je takoj vposlati. Zadružna hranilnica. LJubljana. Sv. Petra cesta 19. ••J Ilirov:** Prigode gospoda Kozam urnika — Poredni Bobi_ Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, emok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo v podružnicah ,.Jutra" \a Jesenicah in v Novem mestu Istotam se dobijo t udi vsi izišli ., Jutrovl" romani BILJAM Telefon 3—80 !>., BEOGRAD Dušanovac. 5717 Prenosljive aparate za točenje limonade izdeluje okusno in higijenično Brača Goldner, tovarna omar za led, lesene opreme in kovinskega blaga. SUBOTICA, Jugovičeva 30. Telefon 134. posluje od danes naprej v svojih poslovnih prostorih gradbena družba z o. z. LJIBLJAM Miklošičeva cesta 16/111 telefon S3-SO Telefon 23-SO DVOKOLESA — teža odlko naurei aajlažjega m najmodernejšega Upa najboljših svetovnih tovarn. Otroški i vozički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj aižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Ako se nalezem nahoda -ali influence, kažlja dripav-osti, brenčanja v ašeeih itd., tedaj takoj vzamem za noeljanje, grgranje ter za obkladke Fel-1 Ierjev prijetno dišeči »Elsafluid«. To pomaga lntro ia zanesljivo! Nekoliko kapljic na sladkorju odpravi takoj krče in » steklwničica 6 K«, dvo/na at«*teoi«a 9 T*n, epecijalna steklenica 26 Bfa. Pa pošti najmanj za 62 Din pri:, EUGEN V. FS-teBR, lekarnar Stubica Donja Elsatrg 245 Stiskalnico na vreteno (rabljeno) za 130.000 kg llaka ca. 120—130 mm vretenove debeline iščemo. — Naslov Elin dd., Zagreb. TOVARNA modrega tiska s konstantno 12-15 HP vodno silo v bližini mesta, obstoječa iz: a) tovarniškega poslopja, površina 402.5 m2, b) sušilnice, enonadstropne 113.88 m2, c) stanovanjske hiše enonadstropne 111.60 m2, d) kompletne obra-tozmožne strojne naprave, e) vrta 0.639 ia, I) pašnika 1.3523 ha, g) gozda 1.1196 la za ceno 28.000 šilingov naprodaj. Ponudbe je poslati na anončno eks-pedicijo »KAVER«, Celovec (Klagen-:urt), Alterplatz 1. pod »Gelegenheits-kauf« Nr. 731. 14 kar. Zahtevajte poštnine prost brezplačni cenik! Din Srebro^gjg^ J60 Jamstvo pet let. E!egantna plottnata nikelj cilinder nra IM QQ e kamni, kot sfcka " m I«ta v gladki stat- 168 Ijici »Roskopf« Najcenejše kakovo- gjp jg »BOSKOPF« Za aeo<1 povarjajoče ee vrne denar. A »ton Kiffmann Maribor 136/b Specialist sam« aa bolj*« švicarske »re. Tračnice industrijske, rabdjene vendar v dobrem stanju v dofkžitii 6 m. 66 mm. teža 7 kar do metra, kupimo in to v dolžini 800 m. Ponudbe so naslovita na: Premogovnik Uboje. družba z o. z.. Ljubljana. Miklošičeva cesta 15. 7110 Naročajte »Našo dobo"91 Razglas. ^ Na podlagi § 23 zakona o narodnih šolah in odobrenega načrta in proračuna ter sejnega sklepa krajevnega šolskega odbora z dne 11. maja 1930 razpisuje podpisani odbor javno ofert-no licitacijo za GRADNJO NOVE ŠOLE V MOHORJIH, to ie zidarskih, tesarskih, mizarskih in raznih rokodelskih del. Praviln9 kolkovane ponudbe je predložiti županstvu občine Rob v zaprti kuverti najpozneje do 2. junija 1930, 12. ure opol-| dne. _ Načrt, stroškovnik, splošni in tehnični pogoji so na vpogled pri županstvu občine Rob. Odbor si pridržuje pravico oddati delo ne glede na višino vsote, ne da bi mu bilo treba za to navesti I razlogov. Krajevni šolski odbor v Mohorjih pošta Rob pri VeL Laščah. [ Potočnik - Grad Ela L r., Leopold Rupar 1. r., _ tajnica. predsednik. TRGOVEC1 z dobro vpeljano trgovino, lep lokal, na najboljšem prostoru Maribora, * ---------- išče samoprodajo, kom. zalogo ali drugačen prodajni arangement za različno manufakturno blago, KONFEKCIJ O, čevlje, klobuke ali slično; mogoč je velik promet. Dopise na: Hinko Sax, Maribor, pod: »Eventuelno kav- Cli!f___ 7134 Trgovsko izobraženega potnika ki bi bil poverjen z inkasom in za obisk privatnih strank, sprejmemo takoj s stalno plačo, provizijsko nagrado in ev. dnevnicami. Kavcije zmožni agilni zastopniki, ki so dobro uvedeni po ozemlju bivše Kranjske in ki so dalje časa delali v podjetjih s šivalnimi stroji in kolesi, naj stavijo ponudbe na poštni predal 18 v Ljubljani, z navedbo dosedanjega službovanja. 7136 | Važni so tehnični pripomočki | Važni kemični preparati j Najbolj važna pa prvovrstna strokovna izvežbanost zato Vam naj izvrši električno masažo lica, manikuro, oksidiran je in barvanje las, trajne kodre, vodno ondulacijo in lasna dela le |salon Fettich-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19, nasproti »Zvezdi«. 6304 OBAOVA^ gradbena družba z o. z. poslnje od danes naprej v svojih novih poslovnih prostorih I Ljubljana, Miklošičeva c. 16/111, Telefonska številka 23 — 80 7 i09 dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. MOTO H. Ljubljana, Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo t najmodernejšem električnem mlinu na kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Ivan Ziegfler posestnik in nadučitelj v pokoja dne 13. maja zvečer po daljšem trpljenju, previden s sv. zakramenti, v 70. letu starosti, mirno preminul. K večnemu počitku spremimo predragega iz hiše žalosti št. 59 v četrtek, dne 15. maja, ob 5. uri popoldne. Dravlje — št. Vid, dne 14. maja 1930. 7146 A polonija roj. Tonejec, soproga. — Sabina, hči. — Milko, Milena, Boža, Stanka, vnuki. — Dr. Dobravec, zet. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutrac Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za iaaseratni del je odgovoren Alojzij Novak. ysi v Uublanl