Hoohlobl. K.k. Hofbibliothek,
W.umi
St 34
V Gorici, v cetvrtek 26. Avgusta 1875.
„So§ft" wbaja vuak cetvrtek in velja a poito prejcraana ali v Gorici na doin
"%*......tup
Pol leta......,, 2.30
Oetvrt leta   ,   ...   .   „ 1.20 ..Kmetovalec" «a naroemke Socc Vse 1. f 2—Pol l"te f. 1. Za nenarocnike: Vse Mo f. 3.- Pol leta f. 1.60
Pri oznanilih in ravno tako pri „po-atanicaJi" se pJaiuje za navadno tristopne vwto:
Hkr., ce 8t> tinlca 1 kr:it
T   „   „   ,.    „   2 krat
6   .,   „   „     „   2kwt
Z* vece  drke   po proitoru.
SOČA
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Pateroolliju; v Trata y tobakarnicah „Via del Belvedere 179 in „Via della caserraa 60*
Naiocnina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod nafilovom: Vik-tor Dolencc v Gorici. ~ Bokopisi se ne vrofiajo; dopisi naj so blagovoljno franlmjejo, — Delalcom in drugira ne-premolnim se narocninn icniiu uko M oghwo pri uredniiitvu.
Glasilo slovenskega poiitiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic,
Narodnost in pa  slepota nekaterih.
Kud  god oko tuim> gleda Nigdje, nigdje spasa nema, Svaktid vidit Ilea bleda, Od ialottt pregorke,
KfonoKlav Jovic"
Res mora siep biti, kdor ne vidi, da dandanes vsak narod v Avstriji ge pogauja za to, da dobi popol-noma vse praviee, katere so prva podlaga vsemu temu, da ie po Sedate vifti omiki zlajsa in zboljla svoje ziv-ljenje.—Jn ipak zalibog da taeih slepih ljudi ne raanj-ka, kateri res mislijo, da se bo dalo prtvifino to zahto-ranje Se kdaj—zatrcti in da bode vseh t^h „norc;ij<', kakor jih imennjejo, zopet konec. — Oj, kako slepi so taki ymlje, ki ne vidijo, kaj se po svotu godi. Ne vidijo, kaj delajo nasi bratje v Hereegovini. No vidijo, da tudi avstrijskim Slovanom stje drugo solnee pred doinari prag, da brli jugoslovanska zvezda na pulitifinem nebnem oboku in da vsako zatiranje po fizifrnih posta-?ah le toliko vefijo reakcijo rodi! Odkod pa izvirn tnka slepota nekaterih? Uxroki m mnogoteri.
Nekatori i/moj njih so taeega stanu, da ne pridejo % narodom v nikakorlno dotiko; obeojejo in % ljudini svojih mtsli, in 5e prav nalete na kak«ga drnzega filo-veka, tudi ne zved6 pravega zato, k»T jih pozna in— molci, ali pa, U je reva v moiganth, se jtin hliui in tlapoljoje rodo na njih mlin.—Drugi so zopet tako krat-ke pamoti, da ne ene svoj*:, samostalne niisli nemajo, le kar herd v casnikih, katerih giavna natoga je, da „kultaro nosijo na vzhod," to jira je—evangelij; ti fia-.iniki pa imajo za vso Avstrijo lo - eno struno, po kato-ri, naj note ali nehote, plelojo irsi njeui narodi.— Drugi so tako zarujaveii v nekdanjem Moternihovem him, da res mislijo, da omika je le privilegij enega naioda in po tern morajo vsi narodi segati.—Kakor je nekdaj Napoleon nameraval ves svet v Francoza vtakniti. tako si mislijo nekkri dandenaSnji, da vea Avstrija mora v vscm —neniska biti.—V tem zmislu pilejo nPresse" (v isti-ni pr..e Pis.) in drugi neinski listi t(;r tnlsnacijo nao-pak naie misli, dftijo in pr«ganjajo drugp, kati-ri le pre-
LISTEK.
Kedaj ki kako Je priSol Tolmin pod gori-§ke grofe?
Tolminsko in Bu§ko je goriske grofe jako inikalo in skusali so na vsak nacin poiastiti soju. Xa Buskem so bili l& zgodaj eerkveni patroni in zagovoroiki. A grof Meinhard II. odstopi I. 1227 to pravieo patrijarhu Hertboldu in dobi zato od dekana cedajskoga Lapitula S5 mark (34T-5 fl.)
Pervikrat so poskuSnli gori§ki grofi tolminskega grada siloma polastiti se 5. aprila 1278. Drugi napad se je ponovil 21—22. febru?arja 1299. Od I. 1305— 1307 je bil Tolrnin zopet ? l-okah groforih. Ved Casa je gospodoval grof ? Tolminu po dobitvi grada 6. oktobra 1313. §e le a?gnsta 1319 ga j<» izroSil patrijarhu naz-aj. Krog 1. 1350 je bil Meinhard VIL gospodar v Tolminu, ker v listini od 1. 1351 (nahaja so v derlav-upm arhivu na Dunaji) je obljubil grof patrijarhu, da mu prepusti vse dohodke v Tolminu. Pri nastopu noL vega patrijarha Lunovika je moral grof berikone Tolmin nazaj dati. Pa ze I. 1359 se polasti. Meinhard Tolmina in vse gorenje so§ke doline z izgovorom, da rau je bil patrijarh Nikolaj te kraje zastavil. Toda pa* trijarh se nij dal tako zlahka z svojega vaznega pose* itva odgnati. Zato je dala Meinhardova soproga Kata-rina 14. decembra 1363 „in Stupa magna super iori"*), v svojera in grofovem imena, (katerega nij bilo takrat v Goriei), dohodke in posestvo Tolmina fiedajskim ka-nomkom in patrijarhu Ludoviku nazaj. Drugi dan 15. dfeembra ft izrofiil tiedafski kapitnl pobotnieo, ki se je v grask«ni arhtvu nnsla.
* Bcrzkuiiw ,,v velikej gorenjej dvtrani*'   goriskega   grada.
dobro vedo, da ovi mozaki obrafiajo plajSfi po ,,'JroBB-deutsphthumn," po centralhiaaiji in gormnnizaeiji —IVm ljudem no gre v glavo, da prava srftna edinost mnozih narodov so opira bns na to, da vsak nnroiluitva jedna-ke praviee,—*da narod ne zavida narodu za prednosti, -da vsak narod more po najblizji in najra\noj§i poti to je, po poti Kwicga matorinega jozika dosoci vse to, eo-sar potrobuje /a omiko in blagoitan rvoj. — Ko bi ti eentralisti, ki se Se eolo „liboralcoH iiuunujujo, le po v**liki naturi so ozrli in bi imoli kaj veft rusumkii, nego ga imajo, bi vendar mogli videti, darozioo raznihbarv in diiav cvetft na livadi omv polog druge, in livada oBtnno eela, kakor je bila; da ptiLico propovajo pod milim ne-bom y logu svojc pesni, pa se vendar njih mili glnsi zlagajo v tako soglasjo, katero usosa tuikii in sr<5e veso-li, in log osfano log, kakor je bil.—
Kuko da tako tudi vsi narodi na^ega mnogojeziS-noga eesarstva drug zraveu druzega, v mini in ljubozni
ne bi ziveli kot bratje v vsem jeduaeih pravie?------
Vhak narod ima pravieo do tega, da vsak njegovih ljudi velja za oloveka v drkvi; ako so mu pa njegovje-zik jemlje, kateri je sredstvo, da po najkrajsi poti dospe do potrebne omiko, so mu jemyo popolna veljava njego-va, ker drug Llovek mora aatnestavati njoga, da mu pove, kar on sam iz pisma ali knjige ne more izvediti, v ptujem ma jezikn podane^i. — Nekdaj, ko nij bilo za vsak kos kruha desetero est, nij bilo ljud«lvu podu* ka in omiko tako sila treba, * kakor dandanes, ko nas je deset namosto enega in se kolo napredeka tako silno vrti, da vsak je revez, kdor zaostaja; — nekdaj jo bilo dosta, da so lo eni kaj znali, vsi drugi so tavali zanji-rai,—dandanes moramo vsi, naj smo na kmetih alir niestih, na poti omiko naproj, da si moromo krnh slu-ziti, davke odrajtovati in Se drugim potrebam zadosto-vati —
To spoznavajo zdaj vsi narodi in v vsakem narodu vsi ljudje, kateri se uze fiutijo — utoveka. — Zato pa se tudi Siri narodna zavest v«selo po vseh okrajinah in tako kr<*pko zbnjena nikdar nikoU no bo:lo vefi otrpnila, ker otrpnost je duSevna smrt.—C'as sedanji na vso mo6 tfrja omike, omika ima narodno veljavo,  po  kateri se
pride do nje: Nemoc po poti svojega jezika, Magiar po Bvojom, Ituhjan po svojem, Slovau po 8vojom-.irt.d. Kdor je zaostnl, ta mora toliko bolj hiteti, da prihiti, kar jo zainudil-Kdor hofto dandanes kak narod podu-eevnti m omikovati s ptujim jezikom, dela prav tako, kakor da bi 6loveka posadil na okorna kola in bi ga vozil po ovinkih do namenjenega mesta, namesto, da ga poHA.lt na fceleznieo, ktera ga hitro in naravnost pripolje, kamor je namenjen,
To dobro spoznavajo narodi dandnneM,—xato ho slepi, ki vsoga lega no vidijo, ali ki, kakor fftruA, skrl-vajo glavo pod penile, da ne bi videli, kar so po hvoIh godi. Ako nam pa Nemei privolfiijo jodnake praviee, bode Austrija sroftna, in vsi nemSkutarji se bodo poskri-li, kakor se poskrijejo ponoerii „ieurki(< po kuhiujali, ko prisije krasua juternja znrja,
Vi pa:
„blavjani, Slnvjani!
Vi narodu sluge!
Vi duvari earstvii
A dnigovl tMgnw
ne—udajte se'     M o % i r n k 1.
m*
Tako smo viddi, da so se tolminskt grofi vedno zastonj prlzadevali Tolmin popolnoma v svojo oblast do-biti. ^e le po prenehanji svotne oblasti patrijarhove posrecilo s«^ jo to m tlolj casa gori.skomu grofii Enriku IV. (1385 —1450). Ko so zaSeli namr«'g Bene5ani krog 1. 1410 svoja posestva nenadno hitro Siriti po terrafir-ini proti Frijulskemu in po Dalmaciji, ko so se bili ^e veftidel vseh poprej patrijarhovih posestev, (med temi tudi Oedada in Tolmina) polastili, napo^edal je cesar Sigismund bene§kej ropubliki vojsko, deloma kot oger-ski kralj zaradi posedenih most v Dalmaeiji, deloma kot neniski kralj zaradi beneSkih pridobitev v Lombar-diji in na Frijulskem. U. novembra 1411 poslje Sigismund sposobnega vqjskovodjo Florontinea Pipa (Filipa) pi. Ozora, grofa temesvarskega, z 10000 moStmi v Istro in od tod na Forojulsko, kamor je prilol 18. novembra. 6. dect-mbra promaga Videm, iz katerega je moral be-ne§ki patrijarh Antonio zbezati, V kratkem je odvzol vso Frijnlsko Bcneianom, promagal je vsega' vkup 72 gradov, terdnjavic in mest. Imo, na teh so se nam ohranila in med njimi je nastet tudi Tolmin (nemski Delmin), kot „citra Fulmentum et Lovenzam" leiefi (kakor tudi Videm, Cedad, Terzif i dr.). Listina se nahaja v Frankobrodskem a.M. mestnem arhivu **).
Bojna sre&a se je potem vedno gibala med nas protnikoma, vendar je Sigismund vefiidel zmagoval.
Mir skleniti nij bilo mogoce, ker je Sigismund preveS zahteval (izrogitev Zadra.) 18. decembra 1412 pride sam kralj v Violem. Njegov tast grof Hermann if. celjski mu je svetoval k mini, toda zastonj. Febru* varja 1413 prevzel je Sigismund sam poveljstvo vojske. A ker nij mogel posebnih uspehov doseci in ker nij smel med tem Nerafiije  in cerkvenih zmeSnjav iz ofiij
** Primeri: Ebcrh»rd Wiudeck, Lelicnsbuschreibung des Kaisem Siegmund (pri Mencken SS. 1.) cap. 28, in Verci, Storia delU marcha Trevigiana XIX. 62.
Umtfaja v UvrcvwwInl.
Od vseh zadnjih ve»ti jo gotov gram, katerega je poslal jako zanesTjiv1 Belgrada „Slovenskemu Narodu", ki se gfasiT druga klasa srbsko narodne vojsko, je pripravljena za marg. Navdi%uost jo volika! Vojna s Turkoin je ne-izbegljiva." ue se ta vest obistini po tem dobi upor drug obraz, kajti Turfiin se bo imel vojskovati z regu-larno lirabro vojsko, katero bode po vsem Balkanu pod-pirala vstaja.—S to vejstjo je tudi ona v zvezi, da je imenovan srbski obrst Zach, rodoma Ceh in eden glav-nih organizatorjev srbsko vojsko za gonerala in pove-Ijnika srbsko armade. Iz toga sledi, ker Srbska nij do-zdaj imela nobenega generala, da je Srbija pripravljena na akcijo. 1. in 2. klasa Srbske vojske Stejoti 8O000 moi. Iz Heroogovino so dosle sopet prav dobre ves'ti.—
spustiti sprijaznil se je zadnjic' ?. mislijo na mir in tudi Beneeani so bili s tem zadovoljni. Vsled posrodovanja coljskoga grofa bil je 17. nprilu 1413 potletni mir v Terstn "sklenjen. Obe stranki xta obderzali, kar sta ob gn8U mira posodali, Bonoeani so fiu placali 2000(K) du-katov odskodnine in dovolili Sigismundu prehol v Ita-lljo skozi svoja posestva, kolikorkrat bode zahteval. V tem mini so bili zapopadeni na Sigismundovej strani tudi goriski in ortenbur&ki grof in oglejski patrijah.*) Razmnljio in verjemo je, da ,ie prepustil sedaj Sigismund Tolminsko, katero je bil njegov vojsko vodja Beno&inom odvzel, svojomn xaveznikn in podporniku v toj vojski, goriSkemu grofu Enriku IV. kateri Jezeljno hri'penol po tem posestvn. Berzkone je dobil Enrik Tolminsko U-. kot dorzavni benficij in ne kot neodvisno lastno posostvo. Natan6neja doloeila in pogodbe 0 tem, kako je Sigismund grofa ortonburSkega in oglejskega patrijarha olskodoval nam nij znano. Patr. Ludwig Teck zgubil j».- vsa svoja svetna posestva, katera so Be-nefiani posedii in Ludwig III. Mezzarota Scarampo so odpove konefino 18. junija U45 vsemu posvetnemu vla-darstvu. Enrik IV. sprejme ze 1424 one beneficije iz rok beneSkcga dozeta, katere so poprej goriSki grofi od patrijarhov dobivali. Med temi pa nij bil tudi Tolmin in to kaze, da se nij vefi Frijulskemu pristoval.
Tz tega je razvidno, da Tolmin nij ostal „tacito consensu v rokah grofov goriSkih, sosebno v lasti ta-cas vladajocega grofa Leonharda," kakor se bere vpod-listku 15. §tv. Glasa, Qori navedena Frankobrodska li-stina nij bila tudi Czornigu znana, zatorej je v njego-vej zgodovini nejasno nacertan prehod nektonh patri-jarSkih posestev v roko goriSkih grofov.
*) Primeri: Verci, Doaunl. n. 2U1 - Aschbavli, Geschichte des K. Siegmund, I. pag. 336 - 5)60
Okolr frebinja^fo vedni boji in ker so ustaSi te dni dobiK mnogo podptre, hoeejozdaj vzeti to vazno raesto % mwkokom. (Vest, da so Turki zapostih to mesto, se nij obistinila) 23., 24., je bil menda naval na Trebinje. —Ob enem pa so ustaSi vzeli Tnrkom trdnjavo krstac in 7 manjSih trdnjavic (fortov) blizo ISiksiSa na Crno-gorski meji. -Zmaga je velika in jako koristna, ker so ustaSi dobili v rokS mnogo orofcja in streljiva. Poro-6a se ;udi, da je bil v tej bitvi sain poveljnik   DemS-
P §e bolj znamenito pa je to, dase je 4000 srbskib prostovo\jeev pod poveljstvom \lajkovica in znanega generate Stratimirovica v Hercegovini blizo Nevesinja ze-
po veliki zmagiSezDervi§--paSo zedinili z drugimi ustaSi ˇ Hercegofini.—Ce pa je to resnica, po tem je mogoce, da v kratkem dobe v last tndi Trebinje in KikSi6 glav-ni trdnjavi na ernogorski meji.—Trebinje je tako vafcno v strategienem obziru, da so bill uze veekrat za to mesto hndi boji. - Leta 1463 je vzel to trdnjavo sultan Mohmned if. s najve&in trudom in prav tako leta 1604 Beneeani pod Defflerora. Ue ustasi dobijo v loke Tre-bin e, po tern so gospodarji vseh prelazov iz Dalmacije Kleka, Satorine in Dalmacije. — Sicer pa se denes po mnogih listih cita telegram, da glavnega navala na Trebinje t pondeljek nij bilo in to na migjjei ali ukaz iz Cetinja. — V pondelek jo bilo veL manjSih bojev in 500 ustaie? je vzelo tndi trdnjavo Korito, strat<gieno falno mesto.—Ustasi so tudi tukaj dobili mnogo stre-Jjita, a jetnikom so povsod prizanesli ter jih spustili potera ko so jim vzeli orozje. V torek je moral turski poveljnik T Sntorini pred ustaSi pobegniti v Erceg Novi na avstrnska tla, kder so bili njegovi vojaki razorozeni.
Iz Bosne dohajajo sporocila, da je sicer upor raz-sirjen po vsqj Bosni; a da upornikom primanjkuje oroz-ja in streljiva in da nijso Se prav nie organizovani. UstaSi priSakujejo pomoSi is Hrvatske, Granice in Srbi-je; pomoc pa uze zacenja dohajati iz vseh slovanskib dezel. Mej tern pa se koljejo Turkiein kristjanje, kder se le srecajo in Turki strasno pozigajo in morijo; ka-kih 5000 ljudij iz Bosne je pribezalo v hrvatsko granico; vse kar more orozje nositi od 18 do 60 let oataja doma in se zbira v gorah; zarad poraanjkanja poSk so nekateri oborozeni s sekirami.— Nek trgovec iz GoriSkega je bil to dni v Kostenjevci In je videl.ka-ko je tarn gorelo in kako so ljudje bezali; ta gospod nas aagotovjja, da se tara na meji gode straSne refii in da ustaSi na meji plaeujejo smodnik po 5 gold. font. Pri BroA^a prestopilo 300 turSkih vojakov na avstrij-sko 4fj^HKd eesar so avstrijski fin. strazniki strelja-li na TdTWin nbili jih nekoliko.— Pri Jasenovcu so nstajniki 40 turSkih vojakov potisnili do Save in ti so potem zbezali cez Savo v Avstrijo, kder so jih razoro-zili.— Avstrija posilja mnogo vojakov na raajo Bosne.—
V Albaniji je nekda v resnici zacela ustaja, slrSi se, da je tarn mnogo ital. Garibaldinov, ki organiznjejo ustajo.—
Iz Bolgarskega zacenjajo bezati rodbine v Srbijo, kar je gotovo znamenje, da hoee tndi tarn priceti upor, kaiti bezece rodbine so znamenje bhznje nstaje.—
Vse o5i so obrnjene v Srbijo.— Knez ne more se-staviti navega ministerstva, ker se mora poprej oJlociti za vojno ali mir; narod Srbski hoee boj s Turkom; di-plomacija pa znga knezu in ga strasi pred vojsko; avstrijski diplomaticni agent v Belgradu je nekda knezn naravnost rekel, da Avstrija ne bo nikoli dopustila, da bi se Srbska prilastila kako sedaj tursko dezelo. A ju-tre, 27. t. m. se snide srbska sknpcina in ta bo skoro gotovo odloeila in od kneza zahtevala, da srbska nze za mars pripravljena vojska hiti na pornoc bojujocim se bratom.— Ce Srbija ne porabi tako dobre prilike, bodo pstaSi imeli silno tezavno stalisue. - Rosija tudi Srbijo zadrzuje, a menda zato, da ne bi Avstrija dobila nz-roka za interveneijo. Sploh se zdaj ta red strasno ku-ha, in iz hreegovinskega pnnta nastalo je evropsko pra-sanje na jezo nstavovernih listor.—Diplomacija je stopi-la zdaj v akeijo.— Buska bode razposlala vsem vladam novo spomenico zarad Hercegovine in sli§i se celo, da bode zarad tega npraSanja se§el v se kongres vseh ev-ropskih veleviasti na Duiiaji. — (3udno je to, da an-glezki prvi list wTimestt, ki je §e oni dan pisal. da Her-cegovina mora 5akati, zdaj pi§e, in kakor pravijo v porazumn z ministerstvom, da najboljSa resitev v zhod n e g a p r a § a n j a je, ce se dovoli Bosni in Hereegovini tista samostalnost, kakor jo imajojzdaj Srbi-jav Eumenija, Grnogora in da se ena dezela za drugo od mrtvega trnpla v oarigradn odtrga, ker do tega mora tako pritr. „Timestt po tem kar naravnost spozna-va, da je bila zmota to, da so Anglezi meniii, da se Turdija mora na vsak nacin vzdrzati.— Ta zmota bo se Angleze gotovo drago stala.
DopisL
V Qorioi, 24. avgusta, (Izv, dop.) Na koncn Sol-skega leta 1874-1875 dobili smo tri programe takaj-Snjih Sol v roke: program vigega gimnazija, ?i§e realke in nove c. k. nemske ciekliSke Sole. Zakaj tndi ueitelj-skipreparandij ne izdaja svojoga porogila—nam nij zna-uo, a skoro se nam pozdeva, da  bi se   tako   vaznemn
zavodn spodobilo porocati o svojem delovanji. Posebno letos, ko se iraa preparandij za u6itelje po veeletnem obstoji v Gorici v sosedno dezelo preseliti, bi bilo jff-ko zanimivo pozvedeti njegove dosedajne razmere in uspehe. Saj je vendar dekliska §ola ucilisce nize vrste, pa se puna§a(?) se svojim programom.
Letno poroeJlo vis-ga gimnazija je precej ob§irno in obsega mnogo zanimivega gntdiva, le Skoda, da mer-gole v njem liskov-ni pogreSki, cesai- pa nij ravnatelj-stvo toliko krivo, kolikor tnkajanje zaiostne tiskarske razmere Prvi elanek „Der Vetalapaneavincati" iz san-skrita prevodjen z uvodom, opazkarni in dokazi, je delo germanisto, prof. Dr. I«nber-|s.—Manj.si drug filanek „Bildnngsgesetze hannonischer SSahlena je sestavil gosp* ravnatelj Dr. Z i n d ie r sam.
Is iolskih vesti posnemamo, da stejo aiilisie zdaj 9 professorjev, 4 prave ofiteJje in 6 supplentov. Fri prav^avni raared p* suraven teb se dva ntitelja. — Dija-kov je bilo v zacetko leta vpisanih 278, do konea leta iih je pa ostalo 256; med temi jih je z raehta Goriee 66, z deiele 166 in od drngod 34, — po verozakonu: 247 katolifianov, 1 protestant in 8 zidov;—po narodnu-sti: 46 italijanov, 60 furlanov, 125 sloveneev in 25 neracev. (Ravnateljstvo je vslod nekega ministerskega ukaza lofiilo italijane od furlanov, kakor jih tndi baron Ozornig lofii v svojih spisih.) V obee so se giinnazijci v preteklcm leta dobro obnesli; 33 je odlicnj;ikov. 165 s prvim re«lom, 21 jih mora izpit iz ent'ga predmi>ta ponoviti, 15 je s kljuko, 21 s trajko obdarjenih in eden nij bil izpitan. — V pripravijavnem razredu je bilo 3H i'antov in sicer 36 sioveneev in 2 nemea; 5 jih je z odliko, 28 z enojko, 4 z dvojko in 1 s trojko solo konea-lo.—V raalem se»nini§ei je bil»> skupaj 50 izrej»'iieev.
Izmed 10 osmosolcr-v s» je oglasib 16 za izpit /relosti; 10 jih je izpit dobro prestnlo, mpd temi trije z odliko; 2 moreta po enem letn, 1 pa po 6 mes eih zopet izpit delati; 3 bodo pa p > dveh meseeih iz ene-ga predmeta izpit ponavljali.—Izmed ntaturantov so jih je odmenito 6 jundicnim, 2 phitosophicnim studijem; eden pojde v somini§6e, edi-n je pa voiak. Izmed no-maturantov je eden vojak, dva sta se pa za dnhovskt stan odloeila.
O giranazijskem progiamu imamo se omeniti, da obsega naloge, koje so dobivali dijaki v ri§ih razre-dih v nemSkem, itnlijunskem in slovenskem jeziku; da je v doticnem jeziku razlozeno, kako sta se dezelnn jezika v posameznih razredib razpravl.jula in da ie na koncn poroMla tudi itizglas zastran znfietka prihodnjega Koiskega leta v uenem in v obeh dozelnih jezikih po-natisn;en.—Vse to pa pogresamo v programn viie realke in Se vec: v tem niti nijso naredeni kraji, kdpr so posamozni dijaki doma. Vidi se prav, kakor bi h& bil hotel gospod ravnatelj Dr. Schreiber skrbno vsega ogi-bati, kar rij neinsko.
V realkinem porocilu nahajamo na prvem mestu nekrolog, kojega je posvetil g. ravnatelj svojemu pred-niku ranjkemu Ferdinandu Gatti-ju. Druui precej ob-siren dlanek nBerechnung der Brigg'sehen und Neper-schen Logarithmen u. die Lrklarungv der Proportional-tafelchen" je sestavil g. prof. Jakob Oebular.
Rpalka je Stela v preteklem solskem letn 6 professorjev, 6 pravih ufiiteljev, 3 supplente in enega assis-tenta. Y pripravljavnih parall. razredih so pcducevali 3 ucitelji.—
Dijakov je bilo skupaj 260, med temi 82 iz mesta Goriee, 178 od drugod (koliko goriSkih dezelanov in ko-liko z drugih dezel se no posnema iz statistifcnega raz-kaza); med dijaki je bilo 247 kat dicanov, 4 protestan-ti, 9 zidov.—po narodnosti 40 nemcev, 170 itilijanor in 50 slovencev. Uspeh §olskega obiskovanja, oziroma poduCevanja se sme imenovati na tem uciiisci i z v a n-V( !no slab: 18 dijakov je odlicnih, 135 jih je do-bilo enojko, 23 dvojko, 39 trojko, 43 zaeasno sprif-evalo, (morejo izpit iz encga predmeta ponavljati) in dva sta ostala neizpraSana.
Izmed devetih sedmo^olcev, koji so se za zrelostni izpit oglasili, je eden pred izpitom odstopil, eden, ne-in e e, je bil za zrelega spoznan, stirjo so za 6 mese-cev, dva za eno Ieto reprobirani. §e nikdar in .nenda nikder kaj enakega!
Prihodnje solsko leto se zaune na gimnaziji in na realki 16. oktobra Pogqji za sprejem so razlozeni v obeh poro5ilih.
Se eno poroctlo, ali poro&lice imamo pred seboj in sicer prvo letno porocilo c. k. nemske dekliske Sole v Gorici. katero je priobeilo vodstvo te Sole.
NajrajSe bi to izvrstno delce priobeili naSim 6. Citateijem kakorSno je v prav posebno zabavo. ker je v vsakum ozira jako zanimivo; zalibog nam tega ne Ho-voljuje prostor. Posebno se odlikuje elanek I. „Cber die dentsehe Sehule in Gorz" po svojih naivnih, endno logifinih. dokazih o potrebi nemSke dekliske Sole v Gorici in po obilnosti tiskovnih, gramatikalnih, jezikoslov-nih in drogih kozlov. To vam je nemSfiina, da se Bo-gn usmili! In uciteljiea, katera je to strasno zmes skvasila, je postala zdaj glavna uciteljiea in pride kot taka na dekliSko ueiteljisce; imenovali jo bodemo ngo-spodifina professor" in dobivala bo polno professorsko pla6o z aktivitetnim prikladom yred in s pravico do petletnin?! O trikrat sreSni casi nastanejo zdaj Gori-Ikema dekliSkemu Solstvat
NemSka dekliSka sola v Gorici je Stela v letoSnjem prvem letn 68 ueenk v treh razredih; kak-> se loSijo po verozakonu in narodnosti, tega nam program ne ra-
zodeva. Uspeh poducevanja je bil, kakor kaze porocilo sijbjen. V I. razredu je ena,st odlicnih ucenk, 12 jih je dobilo prvi, ena sama nepovoljni red in 2 ste med letom izostali; v II. razredu se jih odlikuje 5,do-brih je 10, ena ima dvojko, ena nij bila izpitana, 2 ste meii letom izstopiii in 2 umrli, v III. razredu je 12 odliemh in 7 dobrih ncenk, ena ima dvojko in ena trojko. BoljSega uspeh a si paL ne moremo misliti! Ra-dovedni smo pa vendar, ali bo katera uceuka po kon-canem 5. ali 6. razredu prekosila gospodifino glavno uciteljico v n e m S e i n i; ue jo s am o doseze in n preseze, naj so zanaSa najmanje na dvojko v zre-lostnem spricevalu.
Iz Kamrtt 25, avgusta Dan rojstva Nj. Ve!iLaustva Cesarja Franea Jozefa se je lotos z nenavadno slavnost-jo obhajal. Ko je napocila zora omenjenega dne. raz-Iegal se je uze strd moznarjev krog po krasni Kanal-ski doliniei in ljudstvu nnznanjal rojstni dan visokega vladarja.
Ob deveti mi bila je vetika slevesna sv. maSa, pri katuri so se vsi urndniki c. k. sodnije i davknrije „in i*orporo,u datje obeinski zastop / zupanom na 6uiu, od-delki e. k. fitiancne in zendarmerijske Ntraze i. t. d. vdo-li»zili, tudi tukaj bivajoui grof At turns % druzino iz Go-rice, in mnoga druga aristokracija obojega spola, katera ze Dfkiij cis i tukaj biva nij zaostala; ljudstva pa j<> bilo vkljub preobiiega opravka po zemljificih Se v precejsnein Stevilu. Sv. raaS» je sluzil p. e, g. A. Wolf z asistencijo pri masi so doinaci pevci vkljub redkih vaj prav izvrstno pel:.
Po poludn*: tocuo ob dveh urah bila je na gradu v gostilnici Franceta Vuge velikanska pojedinja, h ktcri je bilo cez 30 osob povabljenih; raznovrstnih napitnic spremljanih se streljanjem z moznarji ni bilo ue konea no kra^a, riiuj katerimi m je tudi lepo vbrr.no slovensko petjo vrstilo.
Ve:«elje je bilo in najwca harmonija vladala je tako, da se je drustvo Se le pozno v noc rnzSlo.
Pretekio sredo nas je zapustil naS preljubljeni in ncpozabliivi gospod Leopold z). Furlani; inamovan j«>, kakor je ze znano, za denarniearja pri c. k. glavni dav-kuriji v Gorici; pogreiamo ga t-zko ne samo mi Ka-nalci, nmrivec tudi eela okolicn, ki spada pod ok raj, luarsikomu je solzica v u&uh zaigraln, ko je pozvedel zalostno novieo; kaj bi ne? saj to vsak lahko pri/nava, da v Kanalu ga uij^mo in ga tudi ne bodemo imeli vee njemu enakega gospodii, da bi ljudstvu tako oreijubljen bil, kakor gospod zl. Furlani. Nam K.inalcem pa so ue bode izgubil vec iz spomina; za t»ga dtl z«)limo tuu h» srcom tisoe i tisoS srtr, i mn slelnjie za ^slovo'- i zainji pozdrav zaklicemo: ttB>g ohrani in zivi mnogo leta g. zl. Furlanija in njegovo druzino !•* Njogovo mesto v Kanaiu je zasadel nok nomec F. Kreipner, ki pa nij slovenskega jezika zmozm, trebalo ma bo toraj tol-maca. Bog nam pomagaj !!
Letina je srednja. pSeniea se je vsled premokrega vremena ne predobro obnesla, ceSpelj je toliko, da ne bo vedel kmet kam znjimi, celo drevlje se pod njimi lomi, tudi druzega sadja bo obilo, grozdje pa, ki je v zacetku iepo pokazalo, je zdaj veci del bolno, vendar pa se nadejatno srednje bendime, turSica in ajda tudi iepo rasteti, letina sploh, akoji suSa prizanese, bo dobra,
Tudi Kaiirtlcem- se Hereegovinske sirote, ktere isee-jo na gostoljubui Avstrijski zernlji pomo^i, smiiijo. ter zlozili so v ta namen 37 gld. 25 krM nadejemo se da bodo tndi sosedoje vasi n. pr. Roi'inj, Avca, Desk la, Bajnsica, i. t. d. posnemale zvelit*arjeve besede: ^Kilor sirotani pomaga, ta rncui poinaga."
Iz Ktielj, 23. avg. V nedeljo 22. toga mesca na-pravili so Lazeljski fantje kot osinino po sv. Lovrenci pies, kterega se je vdelezilo mnogo ljudij iz celega Kra-sa. Jaz sum se bil tudi napolil se svojim prijateljem popoludne tijakaj. Ker sva dobrega konjicka imela, sva precej tarn bila in v;.e od daled sva sliSala streljanje moznarjev, kateri so oznanjali, da bodo precej vecerni-ce jenjale.
Peljala sva se naravnost k zupanu Vran-u, kjer sva dobri teran srkala. Ko sva tudi nekaj pojuzinala, sent sel se svojim prijateljem malo pies pogledat. Godbaje bila Tomajska. Dosti ljudi je privrelo od vseh krajev in marsikateri lep obiazek se mi je pri plesu nasmeh-Ijal. Da, reci se mora, da na Krasu sedobi veLina prav zaiih deklic! Tudi sezanski dckliski cvet je bil tarn, tako da je eloveku sice poskakovalo veselja, tako njez-ne in zale deklice gKdajocemu. Mislil sem, ker so se te tako modro drzale, da se ne bodo v pies sou Jile; pa pete jih zacnejo srbeii za.uvsi muzUo in hajd ! ao inra-ka je Slo kakor da bi bili podi (brejarji) z oljem nama-zani.—
Pa kakor po navadi, tako je bilo tudi tuktij. Kap-Ijica boz a je zgrela fan tarn mozgane, jeli so se tepsti in enega so celo hudo ranili.—Akoravno so take veseli-ce na dezeli jako lepe, vendar bi bilo bolje, da bi bile prepovedane m zmeroin, kt*r se pri tacih priloznoslih vselej kaka nesreca dogodi, da pivpiri nastanejo, da bo stcpejo itd.                                                            Prostin.
Iz Nafareiine 14. avgusta 1875. — Dobili smo gosp. Fr. Vodopivee- zemljevid pokn. grofije goriSke i gradi-skanske. Privjtati so mora, da je ta veliki zemljevid /. redko pridnosijo i natanfnostjo izdelan.   Raba nekaterih
J
novih znainenj je zelo praktifina, pa tudi to daje afcmlje-vidn lepo vrednost i povzdiguje njegovo rabljivost oso-bitd v Soli, da je svet po njega kakovosti i legi natan-ka v obzir vzet i da so glavni kraji z debelimi crkami zaznamljeni. Iz debelosti krajnih pik posnameS lehko tudi Stevilo prebivalcev dotifinega trga ali vasi. S krat-ka: ta no? zeraljevid je izvrsten solsk pripomofiek, pa tu«ih pa njegovi zviinanji obliki prav lep kinc za vsako sobo. Tudi kamnotis je nze hvale vreden. G. izdelo ¦ valee pa, ki je s tern delom lepo spretnost v tacih stva-reh dokazal, naj bi nam vec enacih pripomofikov izgo-tovil. Se ve, da nekaterim ki Vbo, kar pride iz Primor-ske,po strani gledajo, morda tudi ta izdelek ugodil ne bode; * njih „frontis nubecula" ne strasi vefi!—
Kako da Nabresina napreduje vsvojem blagostanu, naj pokaze to tudi, da zidajo sedaj velik depot ali zalog za petrolej prav tik zeleznieo. Jud zida, i jud ve, kaj dela. Se h danes sem izvedol, akoravno bi moralo biti kaj jezikoznanea v meni, ki voba, prevdarja, primerja, zametava; ki bi moral iraetissj „radicesM na prstih itd.; Se le danes pravim, v sramoto mojo hodi rcfieno, sem izvedel, da ljud pravi Nabrzin ali Nabrzen na mestu: Nabrezina, Nabrzin? To mora biti gotovo jezikoslovsk spak. linen, de al bi, ne smcmo tako pisati, kakor je v tent nezaveden, zato nekaj neprakticen ljud izgovarja. Ko bi n. pr. siovi'iiscine tako pisaii, kakor jo n.jpr. Krauj-<*i izgovarjajo, mehercle! bili bi mi takoj slovonski Francozi; skorom vi«s akcent na konci besudij! Krnnjca kuieekega, ne gosposkegu govoriti sli&ati, je slast; tu je nekaj ati&krga. tu je kme*ka urbanitas (ako sinem teb poj'MTiov zediuiti!) nnpov v govoru je uze zanimiv ; a nUatttversclilicigerji" so Kraujci, kar jjin ji* uzs nt-eni Trstenjak oiital, da ne koj takih na tern ljubem svotu. Boljo pa, da so nasi ljubi sobratjt? Kranjci niz>ga stav-nii Jantvesrchlingerji, ko da bi tako grozno slovenftfei-no govorili ko njih gospoda. Pa tudi ta gospoda nnj se potolazi s tent, da veeina nemskih casopisov, osobito onin, ki so '.jceno napihujfjo, l'- > spakedrano, tako poptujeeno, tako grozno neiimno nentSGino pise, da ho morajo kosti nemskih klasikovodjeze premotavati. Pri-znavati .)»', da so nekutere ptujo b^nedo potrebne, to je res iz jezisko-filozon7'uo<ra stnlisea. Nemei sovrazijo Fran«oza (Franeoz je meni sicor veren, poston, v svo-jem rodoljubji vnet, zivah*n, fantazije polen, on tiuva, pazi za svojo tost. Nemec ga nij rnogel ni maluriJHlno n't moralno poniiati, kaj pa uni&iti! Ifogata^i francozki pa Ijiibijo svojo domovino, ker dajajo gl.is in imostvo za njo; so pa tudi nasi slavenski'bogatafti taki? Zgodovi* na bo govorila — pozneje prijdemo. sudajni slovanski vrstniki, ta v torn, ta v onem obziru na reSeto!! !). Pa jaz in ti nesrefno pero, kam sva zasln ? Nahrezina na-preduje, zaloga v novejih easih ima tudi sedaj i z v r s t-tio fabrikoali tvornieoza likerje ali / g a n e p i j a de. Gospod Anton Karis, slovens1'^-ga pokolenja j*j je lastnik, Uvrstnega in ii^enega knji-gojrzeca ima, mnogo ien.sk lupi sadje za uporabo vfa-nrtki. Fabrika ali tvomica je bogato oblo&ena: vsc sna-zno, novo, v vsakem obziru hvalevrodno; tubrikant izve-den. Mora se pristaviti, da dela fabrika s e sadje in, 6 i -garostanki s f» p o d e I u j j e o r e v n ej s i m p r|e-bi vale em. Ti nabrvzinski likerji so zelo nkusni prod vsem pa vsled c i s t o t e v t a b r i k i in uporabe sadja, potetn pa zarad zmerne cene. Nu, poskusite Slovene!, saj v tem se ne bote kesali. S e s a d j e m s e d e 1 a \ Nabrzint Na Bn*ziui ? to ji\ kakor tudi svet kaz<\ Nabrzin, to je nepovoljen dialekticon o«rajs<;k. Posne-iiiAjtti ljudstvo, a w v vsem. Kt«r pa mora dete tudi ime imeti, bilo bi inenda d«»bro. da bi sp reklo: N a-b r e k i n a, rNabrezin" je grdoba po t;ik«m  imenn :
Obc. zastopstvo je biio 12. t. in. izvoljeno. Iznrje-ni Slovenci so prisli v obMn-skn kolo. Gosp. J. Mali, okr. c. k. glavar je volitev vodil. Ta gospod je sedaj kot glavar e d i n t, kateri i / v r s t n o s 1 o v e n s k i nradoje. Tacih moz uc smentu pre/.irati, ki so z votjo in uspek totikih opo\ir toliko storili; ki so zmozui prav *-,isto uradsko obfovati i nostopati kakor, nas g. Mali. Da iivi!
yah okolice zato, da se vpotijo naredbe njej potrebne v zbo'JSanje njenega stanja; in
S e s t i & da se pripravi okolicanom dober, prosto, pa lepo in razumljivo pisan fiasnik, ki bi obsegal mar-sikaka razodevanja zastran potreb okolice, in zastran po-mockov za odprave njenega zalostnega sedanjega stanja.
Sieer sluziti bi ntegnil okolifianom tudi goriski easnik „Sofia,u ako bi se vanj jemali tudi primerni spisi ali filanki zadevajofii to okolien.
Iz teririke okoKoe. 22. avgusfa 1875. (Izv. dop.) Vsi tisti, ki telijo pomagati tej revnej okoliet, polrebni zdatne podpore, da se vtegne na bolj terdne noge spra-v ili, naj si resno prizadevajo:
Per vie: da se v prihodnje tiste Sole, katere ima zdaj ta okolica, bolj porabljajo, kakor so se doslej—brez nobene koristi, <^eravuo se pla^nje za-nje vsako leto nad 20.000 gold;
D r ug U: da se aapravijo §e tri, namrec tamvkjer jih se nije, in se jih vendar silno potrebuje — jedno za Skorkljo in Kolonjo, drugo za Rocol, tretjo za sv. Marjjo Magdaleno gorenjo;
Tretji6: da se ustanovijo zalozbe (itipendiji) v podporo ubogira in pridnim nSeneem da starsi neiina-jo po tern uzroka, izgovarjati se se vedno s pomanj-kanjem pripomockov za po§iljanje otrok v Solo, zlasti po doversenju ljudske v okolici, kakor so se do.'.dftj iz-govarjali, in da se tako naredi pot tudi okoiicni mladi-ni do sluzbo pri tergovini ali pri se drugih dobickonbs-nih opravilih v mestu.
f      CetertiS: da se napravi primerna branilaica za okolico po izgledu drugih deze).
Pet id: da se osnnje stanovitno dru stvo, katerega udje bi se imeli redno shajati in   pomenkovati o zade-
Politicni prcgled.
Mnogo liitov je bilo zadnji 6as konfiskovanih, ker so prinaSali vesfci o gibanji avstrijskih polkov in to na poseben nkaz ministra Glaserja,—Poroeati o gibanji vojakov je prepovedauo le ob flasu vojske; ali pa srao zdaj uze v vojski proti Turku ali proti koiuu ? Staro-in Mlado2ehi $e sopet bojujejo mej se-boj b peresoin.   Zdaj je cas za to!
Hrvatski sabor je bil 23. t.m. slovosuo otvo-ren 6 kraljovim pisniom, katerega je Mai ban Ma-znrani^ in katero obljublja, da se bode pred ko mogofie vsa graulea vfcelovila v mater ssemljo, kar je Kbor se zivioklici na ssnauje v/^l.—Sedajni sabor je jako va8e», posebno zdaj, ko se bratje borujejo na Balkanu.—Prav gotovo bo sabor o hrcegovinsko-bosni^kem praianji kaj sklenil in se sploh bavil v, drLavuo-pravnimi praiauji trojediiie kraljevine. — Torej tudi v ^agrebu se pripravljajo va^ni do-godki.
1% Turftkeg* se porofta, da je od§lo 1B000 o^ v Hrcogovino, Se >,daj nij prav gotovo, 6e so Turki v Kleku izladjali se in ?« m m zediuili % drugo turSko mot\joy ki mariira h Mostara proti, Trebinju. Zauesljivih vesti je treba Se pHcakov&ti SulUin je iraenoval 8 nove ministry; to jo vse na TurAkom nekaj vsakdanjega in ka^e, da drlavni vo;. turSki noSe ved naprej! — Vse drugo va&no o zu-nanji politiki poroifali smo na drugem mestu.
Euski poluvladni lint wPeterburpkija Vedo-inosti* pravi v eni ssadnjih Stevilk, da le vseslo-van.ska ideja more ustanku na Balkanu dati ves uspeh in za to kliee nas avstrijske »Slovane in fereftuo tudi nas Slovence, da pomagamo nstaSem in prihodnjost je nuSa; Co pa pridemo v nevarnosfc, sfcoji v sili Rusija ?&• nami.
V Carigradu so poslaniki: ruski, avstrijski, nemSki, francoski, augleski in italijanski po prej-snjem vzajemnem dogovoru turfikej vladi sve-tovali, da naj poSlje izrednega poslanika v Her-c e g o v i n o, kateri bode imel potrebna pooblastila, da bode prito^be ustaSev zasliSal in kjer bode treba, napake in nedostojnosti odpravil. Turski veliki v^zir je na to odgovoril, da bode po.slal dosedanje-ga ministra poljedelsiva Serverpado v H e r c e g o-v i u o. Vsled tega objavlja turfika vlada 22. avg. iz Carigrada, da je nasvete volikih vlad sprejela in da se bodo koiutili tujih vlad podali na bojisi'e k ustnsem, ter jim naznanili, da se jiin nij nadejati posredovanja z orozjem uiti od strani velikih vlad, niti od soseduih kne^evin. Ako (!) ima o ustasi pri-tofcbe zoper krajne oblastnije, naj jih izroCO* izred-nemu komisarju turSke vlade Server-pa§i. ki bode v ta namen v Mostar prisel in je preiskaval. Ako to ne bi uspeha imelo, & u ga turska vlada z voj-rao silo.
Turfiinu ustasi pafi ne bodo ve6 verjeli, saj jih je uze tolikokrat prevaril in nze vera njegova mu ne djpusca, da bt bil pmvfceft kristjanu. »Bolje umreti, nego nei5astno ^iveti," to geslo so si po-stavili Slavjani na Balkanu in diplomacija drSav, ki so na celu civilizacije, bi morala vendar ozira-ti se ne sanio na interes dotidnih drzav ali diiia-stij, • ampak tudi na CloveCanstvo in na vzviSene ideje tega stoletja, katere se ne dajo zadrzovati in prezirati. Diplomarija je stopila toraj v akcyo; .morda bo. Streno tako zamotala, da jo bo na vse zainje vendar treba presekati z meCem; t» se bo y kratkem pokazalo.
Razne veBti.
(tMeM««nl») Gosp. F. Suklje je imenovan za profeaorja na gimnazyi v Ljubljani.— v dez. Solski svet goriSki so od vlade za prih. sestlotno dobo imenovani gg. Andrej Maru§i6, Lorenc Pertout, ravnatelj dr. Ziftd-ler, ravnatelj dr. Schreiber.
dikof •tro.uinjer) v posebnem cerkvenem pis-mu svojmi duhovnikom javlja, da letos v septembru ne bode praznoval 25 letnice svojega Skofovanja, kakor je napovedal bil, ker je sedaj dolznost vsacega k r i s tV jana, podpirati nase v Turtiji za slobodo borefie se brate vsaj s tern, da sepreskerbe njih sirote.-Strosma-jer je paa dika slovanstva in prvi Jugoslovanl
C^^'J0 «o dmmwnU mm Hereenovlaike «lvo<e,l
V Kanalu: Anton Kriznifi, kotlar I  gl.f Josip HOnig  irgovec  3 gl., Anton  PodbrSSik 10 kr., Miha Medvejsfiik 10 kr., Stefan Zbogar 10.,  Nekateri rodo-jubi is Kanala in okolice skupaj  7 gl. 60 kr„ Stefan Krah 30 kr., Jaka N. 50 kr., Anton Gabrjeuei6 50 kr., Mef Goriup 20 kr., A. B. 40., I, G. 40 kr„ Mak-Ma-hon 10 kr.,  Kavarnar  20 kr„  Jozef Jakopifi  10 kr„ Anton Tc»m§i6 10 kr„ B. JeuSfiik 20 kr., Josip Tolmar ^0 kr„ Sovifi 10 kr., France Vuga 50 kr., Marusifi 20 kr., Franjo Kapla 20 kr.,  Bodoljubi 219 kr., N, N. 5 kr., Skarabot 10 kr„ Josip Cargo  50 kr., Maricka D. 20 kr., Karol OebojuSO kr., Pepo Franca 80 krM Giov. Durli 50 kr, Ant. Segala 80 kr., Bartl Franco 1 gl,, Ftano Bait 20 kr., Janko Toros 1 g!„ N. N, 80 kr.. I. 1.20 kv„ P. 0. 20 kr., Job. Kntgl 60., M.Berdon 10 kr„ JoSef Ter-m 1 gl., Lucja Vitori 11 kr., I. G. I gl„ And. Pavfilft 40 kr„ M. F. 15 kr„ Dobrosrfien 20 kr., M h Idrije 20 kr., Mizar T. 20 kr., Janko  Budin 40  kr., tistl v kantonl 20 kr., JoHip GolevSfiik 50 kr., Peter Kralj, Ma-rija Oolj 10 kr., Lojxa V. 80 kr., A. 1.  I). 50 kr., Ko-njedie Deakla 50 kr., V. Goriup 20 kr., I. Bucig 20 kr., L. KoUur 10 kr„ B. Kofiir 10 kr., Mart Stanlf 10 kr., VincencM Valentin^ic 20 kr., Ivan N. 2gl„Tere»inka R. 50 kr., Bodoljubi 50 kr., Droja Zidarie SO kf„ Katari-na Prosun 40 kr., V. Baudafi 15 ki,, Ivanka  Vidlfi 20 kr„ Janes na muti 10 kr., L. F. 20 kr,  A. Knldorftlft 10 kr., M. Breslgar 10 krM Peter Bandar 80  kr„ To-rezjna Poljlak 80 kr., Marlutca 10 Jtr„  Matiia Zimie 20 kr., Bwdon Anton 10 kr„ Hiijt Stefan   10 kr., Pe-t»r QabrijevfilG 10 kr., Kralj Miha 25 kr.,  Val. Gnbri-jovfeift 10 br., A. 1'odmnMik ilO kr., Miha Zo«a 180 kr„ Skupaj 80 gl. 85 kr. — V Orni 6ah:   Nolmsnovatii 40 kr„ Tomaz Ujk 80 kr., Jozef Lojk  40 kr.,  Val. Kosovelj  40  kr., Val. Voucift 10 kr., Janoz Vouoifl 20 kr., V. Kabcbr 50 kr., Mirija  Kancler 50 kr., France Leban 1 gl., France K oho vol 20 kr., Ant. Luban 20 kr. Valenlincift 50 kr., Dobra Hlovenka 20 kr., Neimenova* na 20 kr., Janoz Vrkib 20 kr.,  Kosuta Jo/,of 10 kr„ Podgornik J, 10 kr, Brata Pignatarjeva 1 gl., Dobro-miiliena gospodigna 20 kr., Leopold Bolko 1 gl., Bratje Lojk-avi 50 kr., Skupaj 8gl. 20 kr.—E n o (1 r n s t v o pri Bebku 1. gld., Badovan v liihenbergu 1. gld., —V Goriei sledefii gospodjo; V, 2. gold, Y. 2. gld., Dolschein 5 gold., Hoban 1 gld. A. Kon. v P. 2. gold., -Izlotavci pri novein svetu Tropinar: 60 kr, Ant. Bolko 3 gold., Kalau 2 gold, B. Dolenec 1. gold. A. KovacU 1 gold., A. Mozet.i6 1 gold., J. K. D. Ma& 60 kr P. v D. 1. gold.   Skupaj 31. goldinarjev 10 kr. Dr. Rojica delalci v Gorici  so  darovali. — 1 z  S o 1-kana: Iv.iu  Marui5i6  1 gl., Bortol  Biteznik  50 kr., Lavrenc Zavrtanik 50 kr, Gasper Bratkic 20 kr.. France DrasLek 20 kr., Gregor Batistie 20 kr.,  Stefan Ko-mel   20 kr., Jakob Komei 10 kr., Joze Srebrnic 20 kr., —Iz Rend: Dreja Mcrljak o6e 40 kr., DrejaMerljak sin 30 kr. Miha Trojar 15 kr... Miha Trojar 5 kr., Miha Martiuue 20 kr., Tone Martinuc 80  kr..  Urban  Mar-tinu.'. 20 kr., Franco Lukoftc* 20 kr., Bia2 ^igon 20 kr., Janez MozetiS 30 kr., Joze Mozetid 80 kr. France Mo-zutic 30 kr., Dreja Krpan 30 kr., Miha Stepanfiti   10-kr., JoXo Seksida 10   kr. - lz  G r a d i Se u t c:   Peter Stnbelj   10 kr., Miha Soksida 10 kr.,  Dreja Cotar   10 kr., Heurik  Auteei 15 kr. — I a 0 r e h o v 1 j a : Dreja Merljak   10 kr. France  Besednjak.   10 kr.—1 z Ver-toj be: Joze Gorkid 10  kr. Miha   FranceSkin 20 kr., GaSper Bifion 10 kr.—I •/. G o r i c e: Franc Zero vie* 1 gl. Biaz Biteznik 50 kr., Miha Martinuc 30 kr., Marija Mi-kulus 50 kr., gospodi5na Filomeca  Rojic 50 kr.,  go-pod je Guido Dolschein 1 gold., dr.   Rojic A.  B. sopet 3 gold., Stefan Makuc 50 kr.— Skupaj   14 gld. 85 kr. Nadalje gospodje Jozef t*avliS iz Velikih   Zabelj 5 gld., Franc Sapla v Gorici 1 gld., Ant.  Lazar vikar v Oblo-kah 1 gold., Martin Pervanje, vikar iz Sterzi§ea 2 gld. Skupaj 9 gold.
Bekapltal»cl]n : Zbirka iz Dornberga        (§tv. 32)   gold. 18 sold — „      w Rihenberga          „                „   15   „    85   t
w Oirknega            „                 9   25   fl    —
„       „ Kanala              (danes)          „   36   „    85
„      „  &rni$                    B .           B     8   „    20
II. Goriska             „ '           B   31   n    10
„      Dr. BojSevi   delalci    n             „   14   „    86
Is raznih krajev                    ,              »     8   „     —
skupaj gld. 158   sold. 35 Popresjnje zbirke                                »   90    »     —
Torej je dozdaj doglo                gld. 248 sold. 85
Odposlali pa smo vsled recepisa od 21. t. m. gl. 90 in vsled pobotnic, 25. t. m. gl. 70. skupaj gl. 160. Gstalo odposyemo, kakor hitro bomo dobili potrjilo in sporoSilo iz Dalraacije in Zagreba.
(Xndnje wtt), Ustaii, so tudi Niksifi in Ga6ko
vzeli; upomiki vrlo napredujejo, ves jug je v njihovi ob-
lasti. Turki mro riekoliko proe od Kleka in se ne upa-
jo naprej; la% je, da so se- zedinili z Dervis-paSo. Upor*
I niki bodo te dni osnovali svojo vlado in prokliealt kne-
za grnogorskega tfikita za vladarja Hercegovme.V Bulgaria ie za&l punt; iz Bamnnije jim tohajajo na po-mod prostovotfci. Enako so Miriditi nstah; torej gonpo ˇsem Balkana.
(f»«r<»««iki) 7.septembraza5ne Ssessija letoSnjih porat.   Kot porotniki so k tej scssiji  poklicani  sledefc
SI°Vejochraan Vencelj v Ajdov»i, Zornik terv 601 soci, Janez Toros v Medani, Sfiligoj Anton v Imenji, Anton Rustfa v Skriljah, Ant. Manfreda v Tolminuu Se-dej Lovrenc v Cerkneni, Pitamec Jozef y Vol5ait, Be in Anton 7 Kobaridn, Pete net Murtin ^be«u«. Fran*} v Kobaridu, Bratina France v fit. Tonw,n K» bat Franjo iz Rene, Martin Panian iz S«nlP^tt.^.^; karovife Martin iz Vrha pri Kannln. - Ta P« to oj ne-kajve* Slovene?, kakor navadno, namrec 16 1/ wpj 3«.
(No« trtnl ««vr»»nik) Od vis. c. k namostutttva do&pl nam ie sledeft dopis: V liekcm vinogrudu v B 0 r-atn pri Boijnneu (ne daleS od Trsta) so zaslo-dili eno na ?ide* fcudno spa6eno  trto.
Nj. eksc. gosp. nameatnik ie ukazal, da naj se ta trta pregleda. NaSli so na njej nekaj, ki je bilo okrp-15I0, Ie bolj ko grahovo zrno debelo, belo,p© ntett\h mestih rdede, na eni strani pa z rjavkasto zolenkastinii SSitki na pol pokrito. Ko so to re6 nataneno pioisfesls, pokazalo se je tole:                                            .
To kar iina okroglo podobo, so kupuai po kakin sto jafik neke sorte skrlatniee (Sehildlaus (cocus) blixo 1$ ram. indliinetra) dolzih. Jajcka so pomeranfcaste barve, in eliptieno (pakroino) uodobe. ZaviU so v nek> belo, gosto, kosmato tanSico. Us je podobna drngim skrla-tnieam n. pr. kogoniljkam, ktere jajeka, ki jib izvale. He gSitastim svojim zivotom na pol pokrivajo in potera na njih umerjejo.                                                     .
Kakor listne usi so tudi ta njim sorodne Skrlafcm-ee rastlinam, n. pr. breskvam. pomeran&un i. dr., skod-Ijive, ker se z riloastimi usti v bo!j mehke rastlinske dele zarijejo in sok iz njih srkajo. Iz rastlinjakov jib odganjajo s tem, da d»bln in voje okrtacijo, listje pa a go-bo v tobafinici pomofceno operejo.
En kos predomonjeno trte so privezali k drtigi ra« stoSi trti v ta namen, da bodo opazovali, kako se §kiv
U»niX;n«  ioiftbn v.ivuiia^A    na  tmli   7.atu    An  SA hftlltt VUlti'
ne praidejo. Kmetotalcem bodi nasvetovano, da kakor hitro bi tu popisani mrces kje zapazili, brz naj bliXnji politiSki gosposki to naznanijo, ter jej posljejo tudi ko-sove bolnih (spagenih) trt ali druzih koristnih rastlin, ki bi jih bile kake take o§i poskodovale. Gosposki bode skrb, da se poslane ji rastline preiSdejo.
Listnica ob^instva.
Gospodu domorodca n a K.. kem. Rependili so se fllistri Y Grand' Hotelu? Kaj za to! saj veste, «!a Tesnica v o« kolje, in jax sera jim golo resnico povedal. Ear se tice gosp. ucitelja, mi je ial, da se dobri moi hu.lnje;—saj sem v svojein dopisa jasno poyed&l, da govorim v obce in da ne cikam na nobeno 0 s 0 b 0. JAK bi tudi zares ne raogcl trditi, je li on tat ali tak; ce ga pa moje splosne opazke res tako bndo zbadajo, po tem bi skoro sumil, da spada tudi on med one lisice, katerira sem na rep stopil. Ix iole me ne bo podil, to je prav gotoyo, da ne; ker &i ne ze-lim vec t tako botno, tesno jeco, kder se ubogi ottoci vklepajo t dnievne spone nemcarstva Eedar se casi spremene. in bo ?iova sola dozidana, po tem pa menda njega ne bo vec  ˇ K .. kem, —
Ce bo gosp. G—8s se paseval, ne pridem b leta brez do-movnice k vam, a zanasam se, da mn v kratkem odklenka.— Za posebno Cast, s katero je hotel odlikovati mojo fotografijo, se mu prihodnje leto osobno poklonim. Dopis R . ke je oiifca! da-nes t peresa, ga prihodnjic iztresem.   Z bogom !
E. K.
S tem se naznanja, da se zacne pod«(5e
vanje na dezelni kmetijski soli  v  Gorici
dne 1.  oktobra t. 1 z ozirom na  prena-
redbe, ki se bodo 0 svojeni ^asn objavile.
Dezelni   odbor  v   Gorici
dne 19. avgusta 1875
Dezelni glavar
C0R0NIN1 L.R.
V Qorici ulici sv. Ivana hi* stv. 3. je  zaloga
sviloprejskega prahn, semljefei bigati, kteri j'6 posebno izvrsten. za gnojeuje strneuega polja in travnikov. Za kws jo ta zaloga v Komnu pri krCmajn Makovcu v 2&Y6e\i hisi.
J. BASEVI.
Janez Kersovani
civilni inienir                  j
je odprl svojo pisarno v O 0 r i c! Contra- I da Municipio (inagistratni ulici) st.391 v. | I. nadstropji: Priporo^a se si. obfinstvn j za vsa tehn i cna de la, to je razue stavbe. ceste, mostoveLtd. j za izdelovanje nacrtov, prora'3imo? in I nadzorovanje pri raznih stavbah. s kratka ! za van opravila, ki spadajo v inienirsko j stroko, obljnbnje hitro, natanjcno in c*no | postrezbo Htrank.___     _______             J
Oglas.
§lar^i   |i o / 0 r I
S W. oktobrom zai^ne tukajSna c. kr. priprav-nica svoje drugo solsko leto. Kakor znano, je namen te sole, preveiikemu pomanjkaujn ljudskih uSiteljev ? okom priti. Do s«daj je moral vsak, kdor je hotel stopiti v ufiteljsko izobrazevaliSSe, naj manj spodnji gimnazij ali realko dovr&ti, zdaj nij tega v«»<" troba, ampak popolno sadostuje, Ja eno leto to pripravnico z dobrim nspehom obisknjc in po prestanem sprejem-nem izpitu se sprejme v izobrazevalisCe. Pogoji za sprejem v pripripravnico so : 1. dovrseno 14. leto; 2. telesna sposobnost in nravna nepokvarjenost; 3. odpastno spricemlo Ifudske ali meSfmnsk© Sole. Spre-jemajo se defiki in dekliee in sicer ?sak dan od denasnjega dne zaconsi do 10 oktobra ustmeno in pisineno pri podpisanem vodrteljstvu. Pridni ufenci dobe* 50 gold, drzavne ^tipendije. Ta aola nij na-menjena le za okolifriwsampak ravno tako za Kra-Sevce in Vipafce in splob vsacega, kdor se hofe oglasiti. /.eleti bi tedaj bilo, da bi m mnogo mla-diue udele^ilo.
V Prosekn, 17. avgusta 1875. Voditeljstvo c. kr. pripravnice.
Perva ob5na zavarovalna banka
poslala je svojega inspektorja, gosp. Braa-nuela Adler-ja na Goriiko.—
Naj ga vsi rodoljubi po mogoCnosti podpirajo, da bo mogrf uspeSno delati za narodni zavbd, ki zdaj stoji, hrala Bogu, na popolno trdnib nogab. Slovenci I zava-rujte se pri domacem zavodn, da faS denar doma ostane, in da koristite do-movini I
naj boljse konstrakcije, s cinkovo ploSCevino okova-nimi Yalerjami dobivajo se po 26 gol. kos pri posodarju dezelne Yinoin sadjerejske sole na Slapu pri Vipavi: NaroCnino sprejema urednistvo nLmeto-Yaica" na Slapu.
Nova fabrika v NABRE^INI za Hkerje.
Ram, prav jamajsk  prY« ccne
sliYOYec 1. vrste .......
„           dmgo           „
Kliger 1. vrste   , ,.....
Tropinsko %anje, prve  vrste I Jane^evec pofmne. okosu 1 vrste
„    „      „ drnge ,  |40i30|i6 Briu jevec prve vrste ....
60
65
24
26 24
20
i !%!
franko potteja NABRE&NSKA.
Poskusitel Kar se fci^e dobrofce zgoraj imeno
vanih   pijaft   stoji   Nabrezinska   fabrika    y prvej
vrsti,KER DUU Si SADJEM. Lastnik tej novej
fabriki J'e:                             Aillow Kiiris.
II
Neobhodno   potrebno    za
vsako druiino je teko6o
itiilii I oneqiilii
(iz smole Toneqain true* novane) pafcentiran© od c. k Tlnd*obehdr iivnih poloric, ima ˇ *ebi ne  «dritvllni» mat-Kli*4i t«-r    xlepftuje kuio.
Na tiioCe o««b, ki mbijo to lcpotiino mllo je zgubilo cagoma im koine napake, kakor ho mgo> r«-!<Ml, p«n«i« Uoilcv, I«pwItci9l«$iNj meliur-vhv nena^adno r«til««#«iif l*«»ii* M. M, inzaflobilo lepo, zdravo clastitSno * Initio* koio, kukor je po-trcbna i\ l«p tela*. Za otroke, katdrih koia je Ae iako iiiUfla, je to edina inlla, katero ie «me r«> bit! br«?z strahu za hodocnost.
V hopeljl je to milo boljla od vwcig» dru*
Zfgft.
SV. HENN m Dun a j irJo^rstldterstrwiwJ 53 in dobi m tudi v rmtomlrnnlh l^odnjalnicah j).irfum«rij po 75 soldov iteiclenica, v zaboj6kih po $ steklenice f. 1.80 in po 6 stfiklunic f. 8. — Odpoiti* se proti prt'dplualu po poiti ali pa proti ponetja. I'rodajalci d«be udatotke (wbat).
IT
Naznanjam si. obcinstvu, da v svoj* i& davno znani kljufiavnicarski delalnici na Placnti §t. 36 (pri Kurtelinn) izdelujem in predelujeni vsakoverstne tehtnice po novoin sistemn IzlijYam tebtne bute in de-lam metridne mere.
Jakop Oblak.
pravega doma6egavini.
Belo Yipavsko   od 10 do 12 gol. ?edro Crno Prijulansko , 14 v   16    „      -
Dobiva se y drogeriji
^ c* p p e li li»14' r-jevi
na Travnikn.
NEKO  LOVSKO ORUSTVO
is6e skusenega LOVCA y--A    Gled^ pogojev obroejo naj se  prosilci Ip.'za to slu^bo do gospoda
!|            FRANCA  MAKTICA,
||trgovca Y Ajdovs5ini
Lasnik YIKTOR DOLENEC. Izdavatelj in za utednistvo odgovoren: AL0J2IJ VALE^TINClC. - T:skar: PATERXOLLI v Gorici.