431
To in ono.
Kranjska Čbelica — Kotzebue. Iskal sem v Graf en-auerjevi in Glaserjevi slovstveni zgodovini,  pa nikjer nisem našel pojasnjeno, zakaj so Čbeličarji svoj almanah imenovali lavno „Čbelico". „ČbeIa' je gorenjska izreka slovenske besede  „bHčela*  ali  „pčela",  „včela",   tudi   deminutiv rabijo radi po Gorenjskem. Ime sta listu tedaj očividno  dala Gorenjca, vodja  čbeličarjev Čop in Prešeren.  Da bi bila ime listu ravno dala zato,  ker so Slovenci od nekdaj bili dobri čebelarji in ker je zanimanje za čebelorejo okoli 1. 1800. po prizadevanju vlade  (cesarice Marije Terezije) bilo posebno naraslo  (1. 1771.  sta izšli na Dunaju Janžini nemško pisani knjigi o rojih in o čebeloreji, 1. 1792. v Celju pa Goličnikov slovenski  prevod),  na to  ni misliti,  ker je ta  almanah bil namenjen inteligenci;  prej bi  bilo lahko vplivalo tedajšnje obče zanimanje omikanih ljudi za prirodoznanstvo in oso-bito entomologijo. Pa tudi ta misel pri raziskavanju ni zadoščala.  Iskal  sem  pri   sosednih narodih, najprej seveda  pri Slovanih, našel sem kaj sličnega iz te dobe samo pri Čehih,  namreč Čelakowskega „Česko Včelo", ki je začela pa šele 1.1834. izhajati kot priloga lista „Prager Zeitung". Torej je  ravno Čelakowsky   ime posnel po „Kranjski Čbelici". Poglejmo še pri Nemcih. Tu najdemo, da   je Kotzebue,   od  1. 1790. do 1850. gotovo najpopularnejši nemški komedijepisec, izdajal v Kra-ljevcih (Konigsberg) v letih 1808 do 1812   zaporedoma   časnika   „Die Biene"   in   „Die  Grille".   Tedanji vpokojeni   ruski   kolegijski svetnik in   ud  berolinske  akademije Kotzebue gotovo ni bil nemškim Avstrijcem in tudi ne Slovencem, ki so vse svoje duševno življenje zajemali iz nemških virov, nepo-znat,   saj   so   se   mnogoštevilne njegove veseloigre uprizarjale po
vseh evropejskih gledališčih (prim. Čurčinovo razpravo „Kotzebue im Serbo-kroatischen" v letošnjem Archivu!) zlasti pa po Avstriji, kjer je Kotzebue bil od 1.1798. do 1800. cesarski dvorni dramaturg na Dunaju. Posebno sta morala pa biti občeznana omenjena njegova časnika, ki sta navzlic svojima nedolžnima imenoma ostro zbadala Francoze in Napoleona z vsemi močmi Kotzebuejeve satirike. Znana sta bila tudi ta lista, ker je v njih nasprotoval, kakor že prej v berolinskem „Der Freimuthige", Goetheju in romantikom. Slovencem je bil Kotzebue dobro znan, ker so se njegove priljubljene drame cesto uprizarjale v ljubljanskem nemškem gledališču. Prevajale so se njegove veseloigre tudi že zgodaj v slovenski jezik; Vodnik je poslovenil njegov „Hobenschlag" pod naslovom „Tinček-Petelinček", ki so ga poleti 1.1803. igrali otroci v ljubljanskem gledališču. (Trst. 29.) Vodnik je napravil po nekem rokopisu v ljubljanskem muzeju tudi prevod veseloigre „Die Kleinstadtburger". L. 1822. 28. marca se je v korist igralcu Dittmauerju igrala v deželnem gledališču kranjskem „ Kranjska kratkočasnost (veseloigra) ,Gol-fani Starci' iz Nemškiga prestavljeno od Kocebua" in ko je živahno 1. 1848.  zanimanje vzbudilo za  gledališčne igre v
slovenskem jeziku, je takoj nastalo zopet nekaj prevodov (Trst. 38 si.); vprašanje, koliko je vplival Kotzebue na naše gledališče, bi bilo posebne preiskave vredno. — To vse kaže da je Čopov krog gotovo dobro poznal poleg Ifflanda, „naj-modernejšega" nemškega dramatika, katerega slava je po nesrečni smrti (umoril ga je kot „vladnega ogleduha" dijak Sand 23. marca 1.1819.) le narasla in se je za vsa njegova dela tudi zanimal. Potemtakem tudi ni neverjetno, da so si Čbeličarji naslov svojega almanaha izposodili pri Kotzebueju. Seveda je pri tem bilo lahko somerodajno obče zanimanje za čebelarstvo („Kranjska bučela") in za entomologijo (prim. izraze v Čbelici: „sršeni" in „muhe"). Izraz ^Matica* (srbska nastala 1. 1826., češka nastala 1. 1831.) s čebelami nima nič opraviti, ker ,matica" pomeni tu „fonds" (prim. oklic čeških matičarjev iz 1.1831., odtiskan pri Tieftrunku „Dejiny Matice češke" str. 264).
BLERIOTOV ZRAKOPLOV
Naše slike.
V vatikanskem muzeju rimskih in grških starin, ki hrani največje umotvore klasične dobe, sta dva kipa, ki predstavljata dramatično umetnost: Komedija in Tragedija. Prvo prinašamo danes str. 389.
Solun (str. 402.), rojstno mesto sv. Cirila in Metoda, zdaj glavno tržišče balkansko, se cesto imenuje v zadnjem času. Solun je središče mladoturške agitacije, in tu so od-kazali tudi bivališče odstavljenemu sultanu samosilniku Abdulu Hamidu.
Spomenik Petru Velikemu — Tesarju. Med raznimi spomeniki, ki so jih postavili Petru Velikemu, je originalen oni, ki ga predstavlja kot tesarja (str. 409.). Peter Veliki, ki je položil temelj sedanji ruski državi, se je sam učil ladje tesati na Nizozemskem, da je Ruse privadil mornarstva. S tem, da je odprl Rusiji Severno in Črno morje, jo je dvignil med evropske velesile.
Burubudur na Javi (str. 416.) je največji buddhovski tempelj sveta, in stoji pri Djaja Karti ob robu več milj ob-segajočega  žrela ugaslega   ognjenika.  Potres  je v davnih
432
časih podrl ta tempelj, ki je ostal skozi mnogo stoletij v razvalinah. Od 1.1870. sem izkopujejo po razvalinah. Okolica je pusta in nevarna zaradi malajskih roparjev; zato se le redko drzne tuj preiskovavec, da bi proučeval ta zanimivi spomenik staroindijske kulture.
Torunj (str. 418.) je staro poljsko mesto, sedaj seveda pod prusko oblastjo, ki hrani še v svojih stavbah znamenite ostanke iz srednjega veka.  Priobčili bomo še nekaj slik iz
RUSKI   VOJNI  ZRAKOPLOV
Torunja. Torunj in Holmo sta bili nekdaj glavni mesti tako-zvanega poljskega Pomorja, prastari poljski mesti, a sedaj večinoma ponemčeni. Križarji so najprej beračili, potem pa uropali kos za kosom poljske države in si ustanovili na Pomorju svojo prusko kneževino. Torunj ima še mnogo davnih poljskih spominkov.
Na Španskem je buknila vstaja. V Maroku imajo Španci hudo borbo s Kabili, in ko so izpočetka imeli nekaj izgub, so revolucionarji v Barceloni to porabili za povod vstaji. Anarhistični in socialistični elementi so uprizorili pravo strahovlado. Kakšnega značaja je bila ta vstaja, se vidi iz tega, da so najprej planili nad cerkve in samostane. V cerkvah so razbili najlepše umetnine, morili in ropali; v samostanskih grobnicah so celo mrliče metali iz grobov. To se imenuje propaganda za „svobodno misel". Nekaj dni je trajalo to divjanje. A vlada je v zvezi s prebivalstvom naredila red. Fort Monjuich (str. 424.) v bližini Barcelone je trdnjava, ki kroti vso okolico. Tu so tudi glavni zločinci dosegli svojo kazen.
Zrakoplovstvo je šport letošnjega leta, če se sme taka važna iznajdba še šteti med športe. Na Nemškem so zložili mnogo milijonov mark, da je grof Zeppelin izdelal že tretji veliki zrakoplov. Njegove vožnje po zraku so pravi triumfi, ki jih hodi gledat na stotisoče ljudi, in ves svet se zanima zanje. Pa tudi drugi narodi tekmujejo v zrakoplov-stvu. Vedno nove iznajdbe prihajajo na dan. V Frankobrodu je bila letos že mednarodna zrakoplovna razstava, na kateri je bilo razstavljenih že na stotine zrakoplovov in se je občinstvo lahko za denar vozilo po zraku, kakor po železnici. Kar naenkrat je presenetil svet Francoz Bleriot, ki je s svojim zrakoplovom preletel morsko ožino med Anglijo in Francosko z velikansko brzino. Manj srečen je bil njegov tekmec Latham, ki je pri takem poizkusu dvakrat zapored padel v morje s svojim strojem. Vojne uprave hočejo zrakoplove porabiti za vojne namene. Kmalu bodo imele vse države vojne zrakoplove. Vojske bodo postale čisto drugačne, če se bodo uporabljali zrakoplovi, iz katerih se ne bo le dal opazovati sovražnik, ampak ki bodo metali razstreliva na zemljo. Naša slika (str. 432) nam kaže vojni zrakoplov, ki ga je Rusija naročila na Francoskem v delavnici Lebaudu in ki je zgrajen po vzorcu francoskega zrakoplova „Republique". Dolg je 52 m, obsega 3700 kubičnih metrov in ima Panhard-Levassorjev motor 80 konjskih sil, ki mu da pri ugodnem zraku brzino 60 km na uro.
NA  BOŽJO   POT