RJAVOVRATI PONIREK (Podiceps grisegena) Zanimivo opazovanje. Vrsta je bila v zacetku oktobra 2020 opazovana na Blejskem jezeru [http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-125170]. izvirni foto: Bojan Bratož MUŠJA LISTNICA (Phylloscopus inornatus) Redkost iz Sibirije. En osebek te vrste se je v prvi polovici oktobra 2020 nekaj casa zadrževal v vrtu v Sežani. Podatek pomeni cca. dvajseto opazovanje mušje listnice v Sloveniji in le drugo opazovanje, ko ni šlo za ptico, ujeto v mrežo obrockovalcev [http://carniolicum.blogspot.com/2020/10/yellow-browed-warbler-in-garden.html]. izvirni foto: Domen Stanic SREDOZEMSKI VIHARNIK (Puffinus yelkouan) Vec jat sredozemskega viharnika, ki so skupaj štele okoli 430 osebkov, je bilo v zacetku oktobra 2020 opazovanih na morju med Miljami in Ankaranom [http://carniolicum.blogspot.com/2020/10/october-seawatching-rarities.html]. izvirni foto: Domen Stanic SVETPTIC 04 2020 REVIJA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUCEVANJE PTIC SLOVENIJE ISSN: 1580-3600; LETNIK 26, ŠTEVILKA 04, DECEMBER 2020 SREDNJI (Mergus serrator) in VELIKI ŽAGARJI (M. merganser) foto: Dejan Bordjan BELOLISKA (Melanitta fusca) je mesojeda raca, ki se hrani predvsem s školjkami, kakršna je pri nas tujerodna potujoca trikotnicarka (Dreissena polymorpha). foto: Boris Kozinc 6 ŽAGARJI SLOVENIJE Zima je obdobje, ko se pri nas številcno in vrstno pojavlja najvec rac. Med celotnim naborom rac, ki priletijo k nam s severa, se najbolj razveselimo tistih iz skupine žagarjev. ZVONEC (Bucephala clangula) ilustracija: Jan Hošek SVETPTIC 20 revija Društva za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije, letnik 26, številka 04, december 2020 ISSN: 1580-3600 SPLETNA STRAN REVIJE: www.ptice.si/publikacije/svetptic/ IZDAJATELJ: Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia©) E-POŠTA: dopps@dopps.si SPLETNA STRAN: ptice.si © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušca, je potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. NASLOV UREDNIŠTVA: DOPPS – BirdLife Slovenia, Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana tel.: 01 426 58 75, fax: 01 425 11 81 GLAVNA UREDNICA: Petra Vrh Vrezec E-POŠTA: petra.vrh@dopps.si UREDNIŠKI ODBOR: Gregor Bernard, Blaž Blažic, Katarina Denac, Tomaž Mihelic, dr. Tomi Trilar, Barbara Vidmar, dr. Al Vrezec LEKTORIRANJE: Henrik Ciglic ART DIREKTOR: Jasna Andric OBLIKOVANJE: Gorazd Rovina, Vizualgrif d.o.o. PRELOM: Boris Jurca, NEBIA, d. o. o. TISK: Schwarz print d.o.o. NAKLADA: 2500 izvodov IZHAJANJE: letno izidejo 4 številke Clani DOPPS prejmejo revijo brezplacno. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Za objavo oglasov poklicite na društveni telefon ali pošljite e-mail glavni urednici. POSLANSTVO DOPPS: Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in blaginji celotne družbe. PREDSEDNIK: Rudolf Tekavcic PODPREDSEDNICA: dr. Tatjana Celik UPRAVNI ODBOR: Gregor Bernard, dr. Pavel Gantar, Eva Horvat, David Kapš, Urša Koce, mag. Iztok Noc, Tanja Šumrada NADZORNI ODBOR: Bogdan Lipovšek, dr. Peter Legiša, Bojan Marceta, dr. Tomi Trilar DIREKTOR: dr. Damijan Denac DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. RISOM NA POMOC Dolgorocni cilj projekta LIFE Lynx je povezava naše in švicarske populacije risa, ki bi omogocila stalen pretok genov. S tem bi populacijo risov pri nas ohranili tudi za prihodnje rodove. 16 VRANJEK V SLOVENSKEM MORJU Po sedmih letih smo v letošnjem poletju ponovno preštevali vranjeke (Phalacrocorax aristotelis), ki se po koncani gnezditvi vzdolž hrvaške obale že nekaj desetletij množicno selijo v slovensko morje. foto: Tone Trebar EVRAZIJSKI RIS (Lynx lynx) foto: Miha Krofel 30 NAJBOLJ PTICARSKI DOGODEK Letošnja že 12. Pticarijada po vrsti je potekala na Kocevskem. Na njej je tekmovalo kar 15 skupin. foto: Pia Höfferle UVODNIK KAZALO DRAGE CLANICE, DRAGI CLANI, po starodavni indijski legendi je dal kralj ob umiku v osamo sinu, mlademu kraljevicu, prstan, rekoc: »Nikoli vec me ne boš videl. Ko boš najbolj srecen in boš želel to deliti z menoj, snemi prstan in v njem boš videl moje sporocilo, enako stori, ko boš najbolj nesrecen.« Novi kralj je prstan snel samo dvakrat - ko se je porocil in ga je raz­ganjalo od srece in vsega lepega, in sredi vojne, ko so se zgrnile nanj vse grozote in trpljenje tega sveta. Obakrat je v prstanu zagledal isto sporocilo: »Tudi to bo minilo.« Naj bo ta pripovedka modrecev z vzhoda namesto mojih želja in cestitk ob novem letu. V poplavi vsakodnevnega bombardiranja z novicami o koroni, mrtvih, gospodarski krizi in zdaj še pticji gripi se moramo zavedati, da bo to minilo in da po vsaki nevihti posije sonce. Saj je pozitivno, da nekdanja, sicer navidezna locnica med varstvom narave in skrbjo za cloveka vse bolj bledi. V družbi pocasi dozoreva spoznanje, da za normalno delovanje in preživetje potrebujemo pitno vodo, cist zrak, »nezastrupljeno« hrano, pa tudi gozdove s pticjim petjem, jezera, reke, kamor naš narod pa tudi številni tujci tako zelo radi zahajamo po duševni mir. Posebej v teh casih. Kolegi, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino, mi venomer tožijo, da najbolj pogrešajo prav našo naravo in izlete vanjo. Moramo jih razumeti. Pozitivno je, da se ljudje zdrznejo, ko se dogajajo politicne demontaže zakonodaje, ki varuje naravo in demokraticne svobošcine. Pa nimam v mislih specificno teh ali onih barv, saj pri apetitih in zlorabah narave, kot smo videli v zgodovini naše mlade državice, barva ne igra nobene vloge. EU je sprejela napredni strategiji kmetijstva in biodiverzite­te. Obe sta izvrstni. Clovek bi rekel, res pozitivno. A le, ce zatajimo temne oblake, ki se vedno znova zgrinjajo nad prej zapisano oz. so kar stalno tukaj in nas nezadržno opozarjajo, naj kar pozabimo na zasanjano idilo. Ko policija prime zakrknjenega kriminalca, je cel narod vesel in tako je prav. Ko pa skupina t.i. nevladnikov preganja velike kršilce zakonodaje te iste države, jih isti narod skoraj linca, saj zavirajo »razvoj in napredek«, za katerega si prizadevajo kršilci? Za zunanji svet je naša narava najlepša, koliko pa je vredna doma? Naša rešitev mobilnosti so nove in nove ceste, a slovenska gospo­dinjstva so že dolgo na prvem mestu po stroških za mobilnost v Evropi. Seveda, vsak ima avtomobil in to je drago, železnice pa so na nivoju Avstro-Ogrske. A ti so vsaj gradili proge, mi jih ne. Oni so zgradili progo od Ljubljane do Kocevja v enem letu, mi je nismo sposobni obnoviti v 10 letih. Še vedno je zaprta. Kje so rešitve mo­bilnosti? V obvoznicah gotovo ne. Kmetje vpijejo, da jim poplave odnašajo zemljo, protipoplavni ukrepi pa so tisockrat dražji od te zemlje. Hocejo poglabljanje struge ipd. Ali so glasovi volivcev res vredni vec od zdrave pameti? Vsi molcijo glede oranja na vodnih zemljišcih in nezakonitih posegov v Naturo – samo ob Dravi jih je za vec deset hektarjev, celo »gerke« imajo tam prijavljene in prejemajo subvencije, inšpekcije molcijo, vsi so srecni. So rešitve kmetijstva dodatne regulacije in komasacije? In Natura bi naj bila ovira – za kaj in za koga? Premier okleveta Naturo in nihce v naši republiki ne rece nicesar. Samo DOPPS se javno odzove, vsi drugi so tiho – ampak Mi­nistrstvo za okolje in prostor ta hip uresnicuje vec kot 17-milijonski projekt za »okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji«. Tukaj ni logike. Odmislimo in se odpravimo raje na izlete v naše cudovite gozdove. Saj ni res – prišli smo na sto-hektarske (nisem se zmotil v številki) goloseke na Naturi. Pozabimo na belohrbtega detla, obcu­dujmo raje reko v betonskem koritu in se zleknimo na sredo koruzne njive in tam užijmo našo opevano naravno dedišcino. Se opravicu­jem za ta sarkazem. Rešuje nas samo dejstvo, da kljub vsej domaci malomarnosti še vedno »izgledamo dobro«, ce o neprijetnih temah molcimo ali jim ne pustimo izpod preproge – saj smo bili z marsicem bogato obdarjeni. A slepiti se nikoli ni zdravo – pred nedavnim je v New Yorku potekal vrh Združenih narodov na temo biodiverzitete. Glavno sporocilo – upada biodiverzitete nam ne uspe zaustaviti, ne moremo doseci ciljev trajnostne rasti in investicija v zdravje planeta je naša najvecja investicija v našo prihodnost. Kaj se bo moralo zgoditi, da bomo v naših posegih v naravo in »investicijah« res videli lastno prihodnost? Veliko dela nas še caka. Nekoc bo posijalo sonce. DAMIJAN DENAC, direktor DOPPS-a 4 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažic 6 ŽAGARJI SLOVENIJE// Dejan Bordjan 11 NAJBOLJ PRILJUBLJENA HRANA NA KRMILNICI// Maria Gameiro, Sofija Maxieira 12 DHOFAR, ZELENI RAJ NA JUGU OMANA// Taja Cvetko 16 VRANJEK V SLOVENSKEM MORJU// Urša Koce 19 ALI IMAJO SLOVENSKE SOVE HERPES?// Zvezdana Samac 20 RISOM NA POMOC// Lan Hocevar, Miha Krofel 22 MALI DETEL// Tomaž Berce SKOZI OBJEKTIV 24 // Samo Jerele 26 OLIVIER MESSIAEN// Petra Vrh Vrezec 30 PTICARIJADA // Tjaša Zagoršek, Aleksander Kozina 32 CARLI, OTO IN LOLA// Katarina Denac, Tilen Basle 34 NARAVA V EVROPI IZGINJA // Tilen Basle 35 GLOBALNO VIRTUALNO OPAZOVANJE PTIC V CASU PANDEMIJE// Enej Vrezec PTICE OKOLI NAS 36 // Tilen Basle 38 NA PRAGU 14. LETNIKA// Petra Vrh Vrezec 40 J002 – INTERNACIONALIST// Borut Štumberger 42 EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC 2020// Tilen Basle 43 BELA ŠTORKLJA ELSA // Aljaž Mulej, Tjaša Zagoršek 44 POSTOVKE NA KRMILNICI // Terezija Erman 46 PROGRAM ZA OBDOBJE JANUAR–APRIL 2021 5NOVICE0 foto: Alen Ploj // Blaž Blažic 2 1 DULAR (Charadrius morinellus) Zelo zanimivo opazovanje. Seleca se ptica je bila septembra 2020 opazovana v letu nad grebenom Rakove Špice. Odletela je v smeri Razorja, nad vrhom Rogljice (2547 m. n. v.) [http://barjebirding.blogspot.com/2020/09/gorski-izdihljaji.html]. foto: Alen Ploj 3 4 5 6 MALI SKOVIK (Glaucidium passerinum) Izredno zanimivo opazovanje. Septembra 2020 je bil en osebek opazovan na vrhu Bovškega Gamsovca. Morda je ptica oprezala za morebitnimi obnemoglimi pticami pevkami, ki se v tem casu selijo prek gorskih grebenov [https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3775231245834285]. izvirni foto: Blaž Mihovec OSTROŽNA CIPA (Anthus richardi) Kar dve opazovanji v letošnji jeseni. V zacetku septembra 2020 je bil en osebek opazovan na Cerkniškem jezeru. Približno mesec kasneje pa je bila ostrožna cipa opažena tudi na Ljubljanskem barju. Podatka pomenita sedmo in osmo opazovanje vrste v Sloveniji [https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3719649201392490, http://barjebirding.blogspot.com/2020/10/jesensko-barje-cudoviti-svet-ptic-pevk.html]. foto: iStock PEŠCENEC (Calidris alba) En osebek je bil v zacetku oktobra 2020 opazovan v mešani jati pobrežnikov na Cerkniškem jezeru. Podatek je drugo opazovanje vrste na tem obmocju [http://carniolicum.blogspot.com/2020/10/october-seawatching-rarities.html, https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3859363997421009]. foto: Alen Ploj BICJA TRSTNICA (Acrocephalus schoenobaenus) Zelo zanimiva najdba. Kadaver bicje trstnice je bil septembra 2020 najden nekaj metrov pod vrhom Jalovca [http://barjebirding.blogspot.com/2020/09/gorski-izdihljaji.html]. izvirni foto: Luka Poljanec 7 4 3 2 1 8 6 5, 6 7 8, 9 10 11 10 9 STRMOGLAVEC (Morus bassanus) V zacetku oktobra 2020 je bila ena ptica opazovana na morju med Miljami in Ankaranom, medtem ko so bili istega dne na morju pred Piranom opazovani trije razlicni osebki [http://carniolicum.blogspot.com/2020/10/october-seawatching-rarities.html]. izvirni foto: Domen Stanic SOKOL PLENILEC (Falco cherrug) Zelo redko opazovanje. Prvoletna ptica je bila v zacetku novembra 2020 opazovana v severovzhodni Sloveniji. Podatek pomeni enaindvajseto opazovanje vrste v Sloveniji in domnevno prvo opazovanje po letu 2012 [https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3917896024901139]. izvirni foto: Jure Novak BLEDI HUDOURNIK (Apus pallidus) Redek podatek. V sredini oktobra 2020 je bilo šest ptic opazovanih v Strunjanu [https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3859363997421009]. foto: Matej Gamser 12 GRIVASTA GOS (Branta bernicla) Drugi podatek za Slovenijo. Prvoletna grivasta gos je bila ob koncu oktobra 2020 opazovana na Ptujskem jezeru [https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3871524409538301]. izvirni foto: Luka Božic 15 14 13 TRIPRSTI GALEB (Rissa tridactyla) Redko opazovanje. Enoletni osebek triprstega galeba je bil v zacetku septembra 2020 zabeležen na Ptujskem jezeru [https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3719649201392490]. foto: Alen Ploj RIBJI GALEB (Ichthyaetus ichthyaetus) Sedmi podatek za Slovenijo. Mlad ribji galeb je bil v sredini septembra 2020 opazovan na Ormoškem jezeru [http://barjebirding.blogspot.com/2020/09/magic-ormoz.html]. izvirni foto: Mitja Denac VELIKI PRODNIK (Calidris canutus) Zelo zaupljiv enoletni osebek je bil v zacetku septembra 2020 dvakrat opazovan na Ormoškem jezeru [https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3719649201392490]. izvirni foto: Luka Božic 11 14, 15 12, 13 16 MALI STRNAD (Emberiza pusilla) Redek podatek. Osebek je bil septembra 2020 ujet in obrockan v bližini Novega mesta [https://www.facebook.com/BirdingSlovenia/posts/3775231245834285]. izvirni foto: Ruj Mihelic 16 POLJUDNI CLANEK ŽAGARJI SLOVENIJE // Dejan Bordjan Jata SREDNJIH ŽAGARJEV (Mergus serrator) s samcem VELIKEGA ŽAGARJA (M. merganser) foto: Dejan Bordjan V meglenem in mocno prevetrenem dnevu smo se potikali ob jezeru, ki je bilo brez obrežnega rastja, obkroženo samo s kamenjem, skalami in na eni strani pokrito z ledom. A vendar se je sredi jezera potapljala raca. Pred našimi zacudenimi ocmi se je znašel lep samec zimske race. Vrste, ki jo v Sloveniji poznamo le kot redkega zimskega gosta. Zima, cas, ko narava pociva, cas miru in tišine. To je obdobje, ko se pri nas številcno in vrstno pojavlja najvec rac. Med celotnim naborom rac, ki priletijo k nam s severa, se najbolj razveselimo tistih iz skupine žagarjev. V pleme ža­garjev, ki zajema 23 vrst, spadajo zvonci, žagarji, gage ter zimske in crne race. Medtem ko so zvonci in žagarji pri nas dokaj številcni, pa so crne in zimske race ter gage redke vrste, vredne obravnave Komisije za redkosti. Ce je bila še v 90-ih letih prej­šnjega stoletja najredkejša crna raca, ima danes ta nelaskavi naziv gaga. To je presenetljivo že zaradi tega, ker je slednja v tem casu pricela gnezditi v naši neposredni bližini. Za žagarje je znacilno, da so zelo raznolika skupina. Še najbolj jih druži pretežno severna razširjenost z le eno vrsto v Južni Ameriki, prehrana z malo rastlinja ter za mnoge vrste tudi priljubljenost morja. ZIMSKI GOSTJE Žagarje bi lahko po obdobju pojavljanja imeno­vali tudi zimske race. Ceprav veliki žagar pri nas gnezdi, zvonec pa obcasno letuje, lahko vecino vrst opazujemo samo v hladnem delu leta. Prvi osebki se pojavijo oktobra, pogosteje pa šele novembra ali decembra. Mali žagar obcasno k nam zaide šele ja­nuarja. Prezimovališca pricnejo zapušcati marca, posamezne vrste pa se pri nas lahko zadržujejo do zacetka maja. Za vecino vrst je znacilno poletno zbiranje na golitvenih obmocjih. To velja tudi za velikega žagarja, ki pri nas ne samo gnezdi, marvec tudi prezimuje. V poletnih mesecih neopazno »ponikne« iz Slovenije ter se preseli na golitvena obmocja. Za vsaj nekaj naših žagarjev je to severna Poljska. Z izjemo velikega žagarja in zvonca se vse vrste pojavljajo posamic ali v manjših skupinah, ki redko štejejo vec kot deset osebkov. ZELENJAVA ME NE ZANIMA Pretežni delež prehrane vecine vrst rac sestavljajo semena in drugi deli rastlin. Nasprotno pa žagarji med vsemi skupinami rac, ki se pojavljajo pri nas, pojedo najmanj rastlinske hrane, nekatere vrste celo skoraj nic. Ceprav se med plenom lahko znajdejo skoraj vsi vodni nevretencarji in manjši vodni vretencarji, imajo zelo pomembno mesto v prehrani žagarjev ribe in školjke. Kot nacin lova oziroma nabiranja hrane je za vse vrste znacilno skoraj izkljucno potapljanje, kar ima mocan vpliv na njihovo razširjenost in izbiro vodnih teles. Tako pogosteje izbirajo vodna telesa z nizko vsebnostjo hranil in bistro vodo, v notranjosti predvsem globlja jezera in reke. Mnoge vrste se pozimi pomaknejo na morje. V Evropi so zvonec, mali in veliki žagar v tem pogledu izjeme, saj se le redko zadržujejo na morju. Pomemben vpliv na pojavljanje nekaterih vrst v notranjosti celine ima širjenje tujerodne školjke potujoce trikotni­carke (Dreissena polymorpha), ki je zanje dober vir hrane. PODUK IZ GEOGRAFIJE Za vse vrste je znacilna pretežno severna razšir­jenost, ki je pogosto omejena na tundro in tajgo. Zvonci, gage in žagarji gnezdijo tudi južneje, zvonec na primer celo v delti Donave, veliki žagar pa pri nas. Ce štejemo ozko sorodne vrste, ima vecina evropskih vrst žagarjev cirkumpolarno (zajema celoten polarni pas na severni polobli) ali cirkumborealno (zajema pas tajge na severni polobli) razširjenost. Izjema so mali žagar, ki ga bomo zaman iskali v Severni Ameriki, ter islandski zvonec in harlekinka, ki sta omejena na Severno Ameriko in Islandijo. Deljenost na podvrste, in danes tudi vrste, sledi geografskim vzorcem. Tako imajo Evropa, Severna Amerika in vzhodna Azija vsaka svojo vrsto beloliske ter svojo podvrsto gage in velikega žagarja. Svojo podvrsto zvonca ter vrsto crne race si Evropa deli z Azijo, medtem ko zimska raca ter srednji in mali žagar nimajo podvrst. OGROŽENI ALI NE V današnjem casu biodiverzitetne krize je osve­žujoce videti skupino, ki ji vsaj delno kaže dobro. Ceprav so bile v preteklosti nekatere vrste žagarjev v upadu, danes mnoge populacije celo narašcajo. Do nedavnega je podobno kazalo tudi beloliski, a je razdrobitev na vrste pokazala, da je v težavah. To je še en dokaz vec, kako pomembno je varova­nje posameznih podvrst in celo populacij. Med Evropskimi vrstami sta v težavah tudi zimska raca in ruska gaga, ki sta, tako kot beloliska, ranljivi vrsti, ter gaga, ki je v kategoriji blizu ogroženos­ti. Skupina sicer vsebuje tudi izumrlo labrador­sko raco (Camptorhynchus labradorius) in crnega žagarja (Mergus australis) ter kriticno ogroženega bronastega žagarja (Mergus octosetaceus). Zaradi pretežno severne razširjenosti lahko zaradi pod­nebnih sprememb v prihodnosti pricakujemo težave tudi pri drugih vrstah. GAGA (Somateria mollissima) Izmed vseh pri nas pojavljajocih se rac je gaga najbolj morska. Gnezdi na morskih otokih ter na zašcite­nih obalah, v manjšem številu tudi na otokih vecjih jezer. Gnezditvene gostote so lahko prav spektaku­larne. Tako je na otoku Ile Bicquette, v estuariju reke Sveti Lovrenc v Quebecu, na vsega 15 ha zgošcenih kar okoli 10.000 gnezdecih parov. Nam najbliže gnezdi v bližini Devina v Italiji. Pozimi se gage pre­maknejo na obmocja morskih obal z veliko otocki in bolj izrazito plimo. Gaga je v Sloveniji redka vrsta, s težišcem opazovanj v 80-ih in 90-ih letih prej­šnjega stoletja. Po letu 2000 je bila gaga v Sloveniji opazovana zgolj šestkrat, zadnjic leta 2015. Ce je bilo mogoce vcasih gage najpogosteje opazovati na dravskih akumulacijah, tudi v Mariboru, pa jo bomo danes najlaže opazovali na Obali. BELOLISKA (Melanitta fusca) Beloliska gnezdi ob stojecih vodah v tajgi in tundri. Majhna, izolirana populacija gnezdi na otokih kra­terskih jezer na Kavkazu. Glavnina populacije pre­zimuje na plitvih morjih, le v manjšem številu pa se pojavlja na vecjih stojecih vodnih telesih v notra­njo­sti. Prehranjuje se pretežno s školjkami. V Slo­veniji je beloliska redka vrsta, ki je še najpogostejša na dravskih akumulacijah in Obali. V preteklosti je bila nekajkrat opažena tudi na akumulaciji Zbilje in v zadnjem casu na akumulaciji Krško. Kljub redkos­ti jo lahko, predvsem v jeseni, pricakujete tudi na drugih globljih akumulacijah in gramoznicah. CRNA RACA (Melanitta nigra) Crna raca gnezdi na majhnih vodnih telesih v tundri in na severu tajge. Pozimi se premakne na obale Atlantskega oceana, kjer prezimuje na morju 0,5–2 km od obale. Nam najbliže gnezdi na jugu Nor­veške. Pri nas je crna raca redka vrsta, ki se izjemno redko pojavlja predvsem na Ptujskem in Ormoškem jezeru. Prehranjuje se pretežno s školjkami. Ni vezana na posamezno vrsto školjke, saj se prehranju­je s tisto vrsto, ki je na nekem obmocju najbolj dos­topna in številcna. Crna raca se tako kot druge vrste te skupine pri nas pojavlja predvsem pozimi. Pravo presenecenje je bilo opazovanje enega osebka konec junija in zacetek julija 2016 na Ormoškem jezeru. ZIMSKA RACA (Clangula hyemalis) Zimska raca gnezdi na manjših stojecih vodnih telesih v tundri ter na obalah in rekah visoke Arktike. Prezimuje dalec na morju ter redkeje na globokih jezerih. Pri nas je redka zimska gostja in obcasno tudi prezimovalka. Prehranjuje se z vodnimi nevretencarji, predvsem pozimi pa so pomembne tudi ribe in školjke. Zimska raca je po­sebnost med racami, saj v enem letu perje menja kar trikrat. Pri nas smo jo najpogosteje opazovali na dravskih akumulacijah ter Cerkniškem jezeru. Izjemna so opazovanja na plitvih Hraških mlakah in zadrževalniku Medvedce. ZVONEC (Bucephala clangula) Zvonec je gnezdilec jezer, ribnikov in rek v širokem pasu tajge. Za njegova gnezdišca je znacilna majhna zastopanost obrežnega rastja ter drevesa z dupli, kamor samica odlaga jajca. Ponekod v Skandinaviji zvoncem postavljajo gnezdilnice, ki so bile vcasih vir hrane, danes pa služijo predvsem raziskovalnim namenom. Zvonci se pozimi premaknejo na vecja jezera, reke in morske lagune, kjer pomembno vlogo igrajo manjše ribe in bistrost vode. Zvonec se pojavlja po vecjem delu države, a najbolj številcen je na severovzhodnem delu Slovenije. Na Ptujskem in Ormoškem jezeru se lahko na prenocišcu zbere tudi vec kot 1000 osebkov. MALI ŽAGAR (Mergellus albellus) Mali žagar ima podobne zahteve glede življenjske­ga okolja kot zvonec, le da se pozimi redko pojavlja tudi na morju. Zanj je znacilno, da se izogiba obmo­cjem, ki so globlja od šestih metrov. Na gnezdišcih se prehranjuje predvsem z vodnimi nevretencarji, na prezimovališcih pa z ribami. Izmed vseh vrst žagarjev mali žagar prileti na prezimovališca naj­kasneje, pogosto šele v januarju. Pri nas je najpogo­stejši na reki Dravi ter tudi drugod po nižinah SV Slovenije. Z izjemo Cerkniškega jezera in v zadnjem casu akumulacij na Spodnji Savi je drugod po Slove­niji dokaj redek. VELIKI ŽAGAR (Mergus merganser) Veliki žagar je edina gnezdilka Slovenije iz te skupine rac. Pri nas gnezdi predvsem na zgornjih in srednjih odsekih vecjih rek. Gnezdenje je bilo zabeleženo že po vecini vecjih rek Slovenije. Na severu Evrope za gnezdenje uporablja tudi vecja in manjša jezera. Prezimuje na velikih jezerih, rekah in lagunah. Pri nas v vecjem številu prezimuje na zgornjem delu Save, na Dravi in Savinji. Veliki žagar se zvecer zbere na skupinskih prenocišcih. Najvecja lahko najdemo na Zbiljskem in Ptujskem jezeru ter na Teharskih jezerih. Prehranjuje se predvsem z ribami, opazovali pa so ga tudi pri lovu na povodno rovko (Neomys fodiens) ter celo malega ponirka (Tachybaptus ruficollis). SREDNJI ŽAGAR (Mergus serrator) Srednji žagar gnezdi na globljih jezerih in rekah v tajgi in na južnem robu tundre. Prezimuje na mirnejših morjih ali zavetnih zalivih. Prehranjuje se predvsem z ribami. Pri nas ga bomo najlaže in najbolj zagotovo opazovali pozimi na morju. Takrat ni redko, da lahko opazujemo pisane samce, kako se s plesom potegujejo za samice. V notranjosti Slovenije, kjer sicer zelo redko prezimuje, ga lahko posamic ali v manjših skupinah opazujemo pred­vsem na selitvi v novembru in aprilu. KAPUCASTI ŽAGAR (Lophodytes cuculatus) Kapucasti žagar je severnoameriška vrsta, ki se predvsem v zahodni Evropi lahko pojavlja po naravni poti. Ker vrsta v Evropi nima naturalizira­ne populacije, gre pri vecini opazovanj za ubežnice. Podobno velja tudi za Slovenijo, kjer smo kapucas­tega žagarja doslej opazovali dvakrat; enkrat samca na Komarniku in enkrat samico na Šaleških jezerih. Obe opazovanji sta iz sredine aprila. Podobno kot druge vrste žagarjev se prehranjuje z ribami, ki jih dopolnjuje z raki in vodnimi žuželkami. POTUJOCA TRIKOTNICARKA (Dreissena polymorpha) foto: iStock Samci GAG (Somateria mollissima) so znacilno bele barve s crnim trebuhom in crno kapico. Samice so rjave s temnimi progami. foto: Dejan Bordjan Samec BELOLISKE (Melanitta fusca; desno) je pri nas redka prikazen, a zelo prepoznaven. Oranžen kljun je opazen tudi pri mladih pticah. Samica (levo) ima znacilni beli lisi na glavi in crn kljun. foto: iStock CRNA RACA (Melanitta nigra); oba spola sta enotno temno obarvana. Samica (1. in 3. ptica) je »sprane« barve s svetlimi lici in delom vratu. V nasprotju s samcem z oranžno liso na kljunu ima samica enotno crn kljun. Mlade ptice imajo svetel trebuh (6. ptica). foto: Kajetan Kravos Samec ZIMSKE RACE (Clangula hyemalis) ima lep kontrasten vzorec in dolg rep. V primerjavi s samico (v ozadju) ima belo glavo in rožnato liso na kljunu. foto: iStock ZVONEC (Bucephala clangula); samec (zgoraj) je bolj kontrasten in z zeleno glavo z veliko belo liso. Samica ima rjavo glavo in rumeno liso na kljunu. Med letom zvonec spušca znacilen piskajoc zvok. foto: Kajetan Kravos Zimska raca je posebnost med racami, saj v enem letu perje menja kar trikrat. MALI ŽAGAR (Mergellus albellus); samec malega žagarja (levo) je pretežno bel s crno masko. Samica se s svojo kostanjevo glavo, belim podbradkom ter sivim telesom barvno mocno razlikuje od samca. foto: iStock VELIKI ŽAGAR (Mergus merganser); njegov kljun je odlicno prilagojen za lov na spolzek plen. Zakrivljena konica je tudi uporabna za locevanje od srednjega žagarja. Samec (zadaj) je bolj kontrasten in z vec beline. foto: Bojan Bratož KAPUCASTI ŽAGAR (Lophodytes cuculatus); samca (spredaj) prepoznamo po beli lisi na zatilju in znacilno kapuco. Slednja je opazna tudi pri samici, ki je na hitro podobna samici malega žagarja. Loci se po svetlejšem kljunu in odsotnosti bele barve. foto: iStock SREDNJI ŽAGAR (Mergus serrator); pri obeh spolih se pojavlja neurejena priceska, znacilna za to vrsto. Samec se od velikega žagarja loci po temnih prsih, samica pa po pomanjkanju svetlega ovratnika. foto: Borut Rubinic IZ TUJEGA TISKA NAJBOLJ PRILJUBLJENA HRANA NA KRMILNICI // Maria Gameiro, Sofija Maxieira Potreba cloveka po sodelovanju z naravo iz naravovarstvenih ali estetskih razlogov se kaže z narašcajocim številom krmilnic tako na podeželju kot v urbanih okoljih, vse vecjim števi­lom pticjih vrst, ki sprejemajo tako ponudbo hrane, in z zneskom denarja, porabljenega za pticjo hrano. Izbor pravilne krmilnice in hrane sta dve veliki pod­pornici te dejavnosti, ki vodita k vprašanju: kakšno hrano imajo ptice najraje? EKSPERIMENTI VELIKEGA OBSEGA Raziskovalci na Poljskem so pozimi preucevali selektivno prehranjevanje ptic v 80 krmilnicah na 14 obmocjih, tako v podeželskem kot v mestnem okolju. Da bi se izognili plenilcem, so krmilnice postavili visoko in nanje položili štiri razlicne vrste hrane - loj, soncnicna semena, proso in suhe plodove jerebike. ALI SO LAHKO SONCNICNA SEMENA ODGOVOR Raziskava je s primerjavo mestnih in podeželskih okolij dokazala, da so bila soncnicna semena med pticami bolj priljubljena. Znano je, da je izbor hrane odvisen od vrste ptice. Najštevilcnejša vrsta na vseh preucevanih obmocjih je bila velika sinica (Parus major), ki pozimi zaužije ogromno kolicino sonc­nicnih semen, kar je lahko eden izmed razlogov, da so bila v raziskavi soncnicna semena bolj priljublje­na. Na izbiro hrane bi lahko vplivala tudi velikost hrane. Nekatere ptice namrec živilo raje odnesejo s krmilnice in ga pojedo v varnem zavetju. Zaradi tega te vrste prednostno izbirajo hrano manjše ve­likosti, kakršno je soncnicno seme. Raziskovalci so uporabili enako kolicino štirih vrst hrane z razlicno velikostjo, težo in obliko. Izbor manjše hrane bi bil lahko podcenjen, vecje pa precenjen. Ugotovljene prednosti pri izboru hrane, ocenjene na tej podlagi, so zato verjetno pristranske. Raziskava je pokazala, da so soncnicna semena bolj priljubljena od loja, prosa in plodov jerebike. Vendar pa nekatere študije kažejo, da soncnico izbira le omejeno število vrst, zato je za privablja­nje vecjega števila vrst (poleg sinic tudi drozgov, vrabcev ipd.) bolje uporabiti kombinacijo razlicne vrste hrane, z razlicnimi hranilnimi vrednostmi in razlicno velikostjo. VEC INFORMACIJ Nekatere države so pri zagotavljanju knjig in platform za preucevanju ptic na krmilnicah zelo uspešne. Denimo vlada v Nevadi je izdala knjigo s podatki, katere ptice privabiti na dolocen tip kr­milnice in na doloceno hrano. FeederWatch je inte­raktivna platforma, ki pomaga pri izbiri obmocja, hrane in tipa krmilnice za ptice. V raziskavi so uporabili štiri RAZLICNE VRSTE HRANE - loj, soncnicna semena, proso in suhe plodove jerebike. foto: iStock PREBERITE VEC: Najštevilcnejša vrsta na krmilnicah je bila VELIKA SINICA (Parus major), ki pozimi zaužije ogromno kolicino soncnicnih semen, kar je lahko eden izmed razlogov, da so bila v raziskavi soncnicna semena bolj priljubljena od drugih vrst hrane. foto: Ivan Esenko VIR: Indykiewicz, P., Moller, A., Morelli, F., Tryjanowski, P. (2018): Food preferences by birds using bird-feeders in winter: A large-scale experiment. – Avian Research 9: 16. ORNITOLOŠKI POTOPIS DHOFAR, ZELENI RAJ NA JUGU OMANA // Taja Cvetko Podzemne reke hribovja Jabal Aram pritekajo v sotesko Wadi Darbat, ki se pricenja z apnencastim klifom. Nakopicene vode v deževnem obdobju oblikujejo slap in pod njim globoko jezero. Že od nekdaj so pripovedovali zgodbe o izgubljenih mestih in deželi izrednih lepot, Arabiji Felix. Deželi kontrastov; pešcin, gorovja, kanjonov, cudovitih sotesk, zelenega hribovja, neokrnjenih obal, pešcenih plaž ter cudovitega podmorskega sveta. Razlicna življenjska okolja omogocajo biotsko raznovrstnost. Pokrajina Dhofar leži na jugu države in meji na Jemen in Savdsko Arabijo. To je zeleni raj na robu pušcave; dežela kadila ”frankincen­se", mogocnih klifov in globokih zelenih dolin med visokim hribovjem, kokosovih palm in pešcenih plaž. Zanjo je znacilna tropska klima. Jugozahodni monsun prinaša deževje in pršenje tri mesece v letu, od sredine junija do sredine septembra. Obdobje se imenuje "harif". Pokrajina je v tem casu bujno zelena, hribovje pa obdano z meglo. IZVIRI Vodni izviri ob vznožjih hribovij kmalu spet po­niknejo ter se spet pojavijo v obalnih lagunah. V okolici Salalaha, glavnega mesta pokrajine Dhofar, sem obiskala šest takšnih izvirov. Tam sem opazovala afrotropske, arabske in evropske vrste ptic. Ko sem sotesko Wadi Darbat obiskala prvic, marca, v suhi sezoni, sem tam opazila selivko, crno štorkljo (Ciconia nigra), na vejah akacij pa vec visecih gnezd z živo rumenimi Rüppelovimi tkalci (Ploceus galbula). Nižje ob slapu sem se nagledala jate izra­elskih rdeceperutcev (Onychognathus tristramii). Pokrajina je bila izredno suha, le tu in tam nekaj zelenja, s katerim so se hranili velblodi (Camelus dromedarius). Ko sem se vrnila v casu "harifa", je pokrajina kazala popolnoma spremenjeno podobo; povsod zelena trava, grmicevje in ozelenela drevesa ter mogocen slap z jezercem. Konec septembra sem v soteski videla tudi beloprso malo kukavico (Chrysococcyx caprius) in endemita arabskega polo­toka, oaznega skovika (Otus pamelae), ki je podobne velikosti kot naš veliki skovik (Otus scops), le z bolj raznolikim življenjskim okoljem, saj ga najdemo tako v gozdovih kot tudi na kamnitih obmocjih. Zelo pogoste ptice ob izvirih so bile še oazna (Spilopelia senegalensis) in turška grlica (Streptopelia decaocto), povsod nepogrešljiva invazivna žalostna majna (Acridotheres tristis), sivoglavi gozdomec (Halcyon leucocephala), ki spominja na našega vodomca (Alcedo atthis), le z drugacno porazdelitvi­jo barv ter velikim rdecim kljunom, crno-sivo-bela arabska penica (Sylvia leucomelaena) in kratkorepi krokar (Corvus rhipidurus). Drugi pisani, leteci pre­bivalci v okolici izvirov so bili turkizni in živo rdeci kacji pastirji ter roji kobilic, ki so pomembna hrana za ptice. Obdobje »harifa« je tudi cas, ko pastirji s hribov pri­ženejo svoje velblode. V jutranjih in poznih popol­danskih urah sem pogosto srecevala velike crede, ki so se odpravljale na pašo oz. vracale domov. Vedno se je ustavil ves promet, ko so preckali cesto. Pogosto so si sredi ceste privošcili tudi pocitek in vstali šele po vztrajnem hupanju. Sama sem bila na teh obmocjih vedno zelo previdna. Velblodi so sicer zelo elegantni in pocasni, a ce pomisliš, da na dirkah, ki jih prirejajo, dosežejo hitrost tudi do 65 km, previdnost ni odvec. A velblodi v Omanu ne služijo le gospodarskim namenom. Domacini jih imajo radi. Pogosto sta pri hiši eden ali dva za hišnega ljubljencka. PRIOBALNE BRAKICNE LAGUNE Priobalne lagune, ki jih od morja loci le ozek pas peska, so ugodna mesta za prezimovanje in po­stanek vodnih ptic selivk. Najvec je evropskih in vzhodno azijskih, nekaj tudi afriških. Zaradi iz­rednega pomena so lagune zašcitene kot naravni rezervati. V okolici Salalaha ter bližnjega mesta Taqah se razteza vec lagun, recimo Al Qurm, Rawri, Awqad, ce jih naštejem le nekaj. V njih sem opazovala razlicne vodne ptice, med njimi tudi za­nimivo afriško žlicarko (Platalea alba) z edinstveno dolgim in na koncu širokim splošcenim kljunom. Z njim lovi hrano tako, da ga v vodi premika z ene na drugo stran in z obcutljivimi živcnimi koncici na robu kljuna zaznava plen. Zelo pisani in s svojimi kontrastnimi barvami hitro opazni so fazanji jakani (Hydrophasianus chirurgus). Sprednji del glave ter peruti so v gnezditvenem casu bele barve, perje na zatilju je zlato rumeno, preostali deli telesa so crni. Krasi jih zelo dolgo perje na repu. Crno­vrati ponirki (Podiceps nigricollis) pritegnejo pogled s crnimi copki na glavi, rdecimi ocmi ter znacilnimi rjavo-rdecimi lisami na predelu za ocesom. Ena izmed lagun, ki sem jo obiskala septembra, Khawr Ad Dahariz, leži na obrobju mesta Salalah. Tam sem bila do vecera, ko me je presenetila velika jata plevic (Plegadis falcinellus), ki je priletela in se zbrala na visokih drevesih. Precej glasne so bile. Družbo so jim delali sveti ibisi (Threskiornis aethiopicus) in velike bele caplje (Ardea alba). Prav tako me je osupnila tudi jata plamencev (Phoenicopterus roseus), ki se je hranila na oddalje­nem, nedostopnem mestu. Zanimivo je bilo tudi dogajanje v neposredni bližini. Skupina mladih fantov se je z avtom zapeljala prav do lagune in v ozkem pasu peska med laguno in morjem nasedla. Kmalu je pridrvel visok športni terenec, zapeljal z enometrske navpicne sipine prek globokega vodnega kanala ter z lahkoto potegnil vkopani avto iz peska. POKRAJINA DALKOT Na jug sem se odpravila po nasvetu domacinov, kajti "najlepši del Omana si je obvezno treba ogledati"! In res je ta del, ki ga turisti ne obišcejo pogosto, pokrit z bujno vegetacijo, ob jemenski meji pa se dvigajo visoka, mogocna hribovja. Moj prvi postanek na poti proti jugu je bil v Mughsaylu, ki leži ob vznožju Jabal Al Qamar ("lunine gore"). Znamenitost je od morja izdolbena skala, kjer se zaradi mocnih valov v casu "harifa" skozi odprtine morska voda dviguje kot vodomet. Vijugasta cesta s spektakularnimi pogledi vodi do suhega, pustega gorovja z redkim rastjem, ki je v obdobju "harifa" skrito v megli. Oblaki, ki se dvigujejo iz arabskega morja, se ustavijo ob visokem hribovju. Na južni strani je zato hribovje pokrito z gosto vegetacijo, na severni strani pa je pokrajina suha in pusta. Kamnite, suhe verige visokogorja se strmo spušcajo v doline, kjer drevesa "frankincen­se" oz. kadilne bosvelije (Boswellia sacra) uspevajo v svojem naravnem okolju. Na poti sta se izmenjevali gosta in manj gosta megla. Na bolj preglednem delu je na sredi ceste stal visok "tovornjak". Ko sem se mu približala, se je dva metra pred mano »spremenil« v na sredi ceste mirno stoje­cega velbloda. Le-ti so v Omanu tudi najvecja prome­tna nevarnost. Po zelo ovinkasti in na posameznih mestih po majskem hudem deževju uniceni cesti sem se spustila v zeleno dolino Dhalkot. Popoldan in naslednje jutro sem, v družbi velblodov in goveda, ki so se pasli v gosto obrašcenem grmovju, na pecini ob morju opazovala že kar nekaj tukaj videnih ptic, od novih pa pojoce škrlce (Mirafra cantillans), pušcavske lastovke (Ptyonoprogne obsoleta), rumenorite bulbule (Pycnonotus xanthopygos) idr. Od orlov in drugih ujed lahko, med drugimi, vidimo kacarja (Circaetus gallicus), malega orla (Hieraaetus pennatus), kragu­ljega orla (Aquila fasciata) in kafrskega orla (Aquila verreauxii). AFROTROPSKI PTICJI RAJ Pred odhodom iz Dhalkota sem obiskala še mogocno drevo afriškega izvora baobab (Adansonia digitata) ter se odpravila do Sarfajta, mejnega mesta z Jemnom. Okoliški gozdovi so bivališce mnogih afrotropskih vrst, kot so afriški rajski muhar (Terpsiphone viridis), katerega repna peresa pri samcu v casu gnezdenja za vec kot dvakrat presegajo dolžino telesa, progastoglavi strnad (Emberiza tahapisi), ki ga zaradi cimetove barve trebuha imenujejo tudi cimetoprsi strnad, škrlatno modro zeleno obarvan abesinski medoses (Cinnyris habessinicus), lesni vir (Bubo africanus) idr. Ob povratku sem se ustavila še pri mogocnem klifu Šaat, ki se dviga 800 m nad morje. Obiskala sem ga že tretjic, saj sem ob svojih prvih dveh obiskih lahko opazovala le oblake, ki so se valili prek klifa. Vztrajnost je bila poplacana s cudovitim pogledom na spodaj ležece morje. Na poti je cesto preckalo vec arabskih kameleonov (Chamaeleo arabicus). Izredno pocasni so in v rastlinju ob robu ceste skoraj nevidni; še njihov rep se giblje kot okoliška trava v vetru. V Omanu me je vedno znova presenecala velika pokrajinska raznolikost in seveda "harif", ki je prej suho hribovje pokrival z gostim zelenim rastlinjem in cvetjem. Za mnoge koticke, ki sem jih obiskala, sem dobila informacije pri prijaznih domacinih, ki so mi vedno z veseljem svetovali, kaj naj si ogledam. Najlepši koticki niso oznaceni, ceste do njih so najveckrat prevozne le s terenci, del poti pa je treba tudi prepešaciti. A vec truda, kot je bilo pot­rebnega, vecje presenecenje me je cakalo na koncu. Prijazni domacini radi usmerjajo po neoznacenih brezpotjih, še najveckrat pa bodo rekli "follow me" (sledite mi), pozabili, kam so bili namenjeni, in te odpeljali do lokacije, ki jo išceš. Lega države omogoca izjemno veliko raznovrstnost, saj tu živijo afriške, azijske in evropske ptice. Mnoge ptice selivke se ustavijo na poti proti jugu, kamor se umaknejo pred hladno zimo severne hemisfere. ZNACILNOSTI DRŽAVE: Št. prebivalcev: 4.480.333 (avgust 2020) Endemiti arabskega polotoka: bronasti kormoran (Phalacrocorax nigrogularis), jemenski grilcek (Crithagra menachensis), arabski dleskar (Rhynchostruthus percivali), jemenski repnik (Linaria yemenensis), arabska kotorna (Alectoris melanocephala), arabski kupcar (Oenanthe lugentoides), oazni skovik (Otus pamelae) Pomembnejša zavarovana obmocja: Zatocišce arabskega oriksa (22.824 km2, UNESCO), Naravni rezervat za zašcito želv; dve obmocji Ras Al Hadd in Ras Al Jinz (120 km2), Naravni rezervat Daymaniyat (302 km2, UNESCO), Naravni park As Saleel (220 km2), Naravni rezervat Jabal Samhan (4.500 km2), Hribovje Jabal Al Akhdar, Priobalne lagune v Dhofarju, Soteska Dawkah SIVOGLAVI GOZDOMEC (Halcyon leucocephala) ABESINSKI MEDOSES (Cinnyris habessinicus) ARABSKA KOTORNA (Alectoris melanocephala), samica z mladicem RUMENORITI BULBUL (Pycnonotus xanthopygos) OAZNA GRLICA (Spilopelia senegalensis) VELBLOD (Camelus dromedarius) z izraelskim rdeceperutcem (Onychognathus tristramii) POKRAJINA DHOFAR se v sezoni "harif", v casu monsuna, za tri mesece spremeni v zeleno pokrajino ZANIMIVE VRSTE PTIC: izraelski rdeceperutec (Onychognathus tristramii), pušcavski kupcar (Oenanthe deserti), smaragdni cebelar (Merops orientalis), afriški rajski muhar (Terpsiphone viridis), copasta cigra (Thalasseus bergii), grahasta stepska kokoška (Pterocles lichtensteinii), crna caplja (Egretta ardesiaca), zeleni golob (Treron waalia), abdimova štorklja (Ciconia abdimii), beloprsi ocalar (Zosterops abyssinicus), belogrli hudournik (Apus berliozi), pegasta prlivka (Burhinus capensis), žalostna majna (Acridotheres tristis), cagra (Tchagra senegalus), arabska penica (Sylvia leucomelaena) ARABSKI KAMELEON (Chamaeleo arabicus) PLAŽA ŠAAT s turkiznim morjem je verjetno najmanjša plaža v Omanu. Dostopna je po vijugasti in strmi makadamski cesti s cudovitimi razgledi. foto: vse Taja Cvetko VARSTVO PTIC VRANJEK V SLOVENSKEM MORJU V LETU 2020 // Urša Koce Po sedmih letih smo v letošnjem poletju ponovno preštevali vranjeke (Phalacrocorax aristotelis), ki se po koncani gnezditvi vzdolž hrvaške obale že nekaj desetletij množicno selijo v slovensko morje. Šteli smo v sklopu dvoletne­ga monitoringa (2020–2021), ki ga je omogocilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s sredstvi Evropskega sklada za pomorstvo in ri­bištvo. Ker smo pri štetju uporabili enake metode kot v letih 2012–2013, ko smo monitoring opravili v sklopu projekta SIMARINE-NATURA, smo tako zagotovili primerljivost rezultatov v obeh obdobjih. Monitoring je potekal po dveh metodah, in sicer kot socasno preštevanje osebkov na treh priobalnih skupinskih prenocišcih na gojišcih školjk klapavic (školjcišcih) ter kot popis s colnom na transek­tu, potekajocem po celotnem slovenskem morju. Tako smo pridobili podatke o številu vranjekov, ki prenocujejo ob obali, ter oceno števila osebkov, ki se podnevi zadržujejo na širšem obmocju našega morja, kjer se tudi prehranjujejo. PRENOCEVANJE VRANJEKOV NA ŠKOLJCIŠCIH Prvo štetje vranjekov na prenocišcih (v juliju) je bilo nekoliko posebno, saj je potekalo v sklopu prvega skupnega mednarodnega štetja letujocih vranjekov v Jadranskem morju (Mednarodni vranjekovi dnevi) na pobudo in v koordinaciji italijanskih kolegov iz morskega zavarovanega obmocja Mira­mare. V štetje, ki so ga opravili predvsem prostovolj­ci, je bila vkljucena velika vecina znanih prenocišc v Jadranskem morju, t.j. vec kot 80 lokalitet. Prešteli smo skupaj 5041 osebkov, od tega na prenocišcih v slovenskem morju kar 978 osebkov, kar je skoraj petina celotne jadranske pognezditvene populacije. Štetje na skupinskih prenocišcih, ki ležijo v Zalivu sv. Jerneja, Strunjanskem zalivu in Piranskem zalivu, smo v okviru nacionalnega monitoringa opravili še avgusta in septembra. Višek številc­nosti je bil v avgustu, ko smo na slovenskih ško­ljcišcih prešteli 983 osebkov. Pa vendar je to kar za 23–26 % manj v primerjavi z obdobjem 2012–2013. Število prenocujocih vranjekov je najbolj upadlo na prenocišcu v Piranskem zalivu, in sicer povprecno za 30 % v primerjavi z obdobjem 2012–2013, na prenocišcu v Zalivu sv. Jerneja za 13 %, najmanj, za 5 %, pa na prenocišcu v Strunjanskem zalivu. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kje so razlogi za takšen upad prenocujocih vranjekov ob naši obali. Ce najprej pogledamo v Piranski zaliv, kjer je upad najvecji, ugotovimo, da je po letu 2013 prišlo do prerazporeditve vranjekov znotraj zaliva, saj so v tem obdobju na hrvaški strani ob obali pri Kanegri nastala nova školjcišca, ki so jih vranjeki zaceli množicno uporabljati v zadnjih letih. Na obmocju celotnega Piranskega zaliva v primerjavi z obdob­jem 2012–2013 tako ni prišlo do bistvenih spre­memb v številu prenocujocih vranjekov. Vendarle pa na slovenski strani ne smemo spregledati naraš­cajocega deleža monofilamentnih školjcišc, katerih znacilnost so pokoncno vezane boje, ki vranjekom ne dajejo primerne površine in stabilnosti za use­danje, zato slovenska školjcišca postajajo vse bolj neugodna za njihovo prenocevanje – k sreci so ne­ugodno situacijo pri nas v tem primeru rešila nova školjcišca na drugi strani meje. Nekoliko drugace je na cezmejnem slovensko-italijanskem prenocišcu v Zalivu sv. Jerneja, kjer smo zabeležili upad ne le v slovenskem delu, marvec na ravni celotnega zaliva, in sicer za 11 %. Tudi na tem prenocišcu, zlasti na slovenski strani, opažamo povecan delež pokoncno vezanih boj, kar najverjetneje prispeva k upadu števila prenocujocih vranjekov. Tako vse kaže, da bo treba skrbneje pristopiti k upravljanju slo­venskih prenocišc, ki so tudi vkljucena v omrežje Natura 2000, vendar pri tem ne smemo prezreti dejstva, da vranjeki ne poznajo državne meje in je cezmejno sodelovanje pri ohranjanju njihove populacije neizogibno. Skupne akcije, kakršni so bili letošnji Mednarodni vranjekovi dnevi, so tako bistvenega pomena za sodelovanje med državami, s katerimi si delimo jadransko morje in z njim ja­dransko populacijo vranjekov. VRANJEKI NA MORJU Dnevni popisi s colnom nam odkrivajo še drugi del slike življenja vranjekov v slovenskem morju. Vecina vranjekov vsak dan zapusti prenocišca in se razprši po Tržaškem zalivu, kjer plenijo pridnene ribe; kot so pokazale analize njihovih izbljuvkov, gre zlasti za crne glavace (Gobius niger), ki so na morskem dnu zaliva bogato zastopani, obenem pa slabo mobilni in zato lahek plen za vranjeke. Vranjeke na morju stran od obale lahko opazujemo med potapljanjem, sušenjem peruti ali plavanjem. Obicajno se pojav­ljajo v majhnih skupinah, ki štejejo nekaj osebkov, ponekod pa jih srecamo tudi v vecjih, a navadno razpršenih skupinah. Vecje strnjene skupine so bolj znacilne za obrežna obmocja, kjer priložnostno družno plenijo jate gavunov (rod Atherina). Vcasih pa v skupinah sledijo tudi ribiškim ladjam. Popise s colnom smo opravili na skoraj 88 km dolgem transektu, ki je enakomerno pokril celotno slovensko morje (popisno obmocje). Pri transek­tnem popisu ne preštejemo vseh ptic na popisnem obmocju, ampak le v pasu 300 m na vsako stran popisne poti. Tako skupno število vranjekov, ki ga podamo za celotno popisno obmocje, ni natancno število, ampak le ocena, ki jo pridobimo z množe­njem ugotovljene gostote na transektu in površino popisnega obmocja. Ker pa smo število vranjekov beležili po krajših segmentih, smo lahko ugotovili tudi to, na katerih predelih slovenskega morja se pojavljajo vecje oz. manjše gostote vranjekov. V treh popisih, ki smo jih opravili med julijem in koncem septembra, je bilo najvecje ocenjeno število vranjekov na popisnem obmocju, t.j. 1310 osebkov, ugotovljeno julija. V dveh septembrskih popisih, ki sta potekala na zacetku in na koncu meseca, je bila številcnost vranjekov znatno nižja – dosegla je zgolj 28–35 % julijske številcnosti, kar pa nas je glede na to, da se njihova številcnost na prenocišcih sep­tembra še ni bistveno znižala, precej presenetilo. O razlogih za takšno nizko pojavnost vranjekov na obmocju lahko le ugibamo, kot možen razlog pa bi navedli to, da smo oba septembrska popisa opravili v prvem vremensko ugodnem dnevu po vecdnev­nem deževnem in mocno vetrovnem vremenu, ki je na morju vzpostavilo razmere, kakršne morda niso ugodne za prehranjevanje vranjekov. Številcnost vranjekov je med razlicnimi popisi v poletnem obdobju nihala tudi v letih 2012–2013 in v analizi z modeliranjem smo ugotovili, da je na to vplivalo tudi stanje morja. Ali se vranjeki v slabem vremenu prek dneva raje zadržujejo na prenocišcih, koliko na njihovo pojavnost na morju vpliva motnost vode in s tem vidljivost in ali se posamezni osebki sploh hranijo vsak dan, so sicer vprašanja, ki ostajajo odprta za prihodnje raziskave. Ne glede na to, da smo v primerjavi z obdobjem 2012–2013 ugotovili upad števila vranjekov na slo­venskih prenocišcih, pa se je število osebkov, ki se cez dan zadržujejo razpršeno po slovenskem morju, povišalo. V letih 2012–2013 so se ocene v poletnih mesecih gibale med 220–940 osebki, letos pa med 370–1310 osebki, kar kaže na to, da so razmere v slovenskem morju še vedno ugodne za njihovo pre­hranjevanje. Število vranjekov, ki se prehranjujejo v slovenskem morju, seveda ni odvisno zgolj od tega, koliko vranjekom zagotavljamo primerna prenociš­ca, saj v naše morje gotovo prihajajo tudi osebki, ki sicer prenocujejo ob italijanski in hrvaški obali. Morda je najbolj zanimiva ugotovitev transektnih popisov, da so se obmocja, kjer so bile gostote vranjekov v letošnjem letu višje, v veliki meri prek­rivala z obmocji zgostitev v obdobju 2012–2013. Tako ugotavljamo, da se vranjeki prek dneva v vecjih gostotah pojavljajo nekaj kilometrov stran od obale kakor ob obali. Ali temu vzorcu dnevne razširjenosti vranjekov morda botruje tudi razpo­reditev njihovega plena v slovenskem morju, pa v okviru monitoringa ugotavljamo v študiji, ki vklju­cuje vzorcenje rib, ki so najpogosteje zastopane v njihovi prehrani. Raziskavo, ki bo kljucne rezultate ponudila prihodnje leto, opravljajo strokovnjaki z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pod vodstvom dr. Lovrenca Lipeja. Letošnji popisi ne bi bili mogoci brez terenske pomoci prostovoljcev, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za njihov angažma. Na pomoc so nam zaradi omejitev, povezanih z epidemijo koronavirusa, priskocili tudi hrvaški kolegi, ki so preštevali vranjeke pri Kanegri. Zahvaljujem se tudi Iztoku Škorniku, ki nam je omogocil štetje v Krajinskem parku Secoveljske soline, ter Andreju Medvedu za udobne prevoze s colnom, ki so nam omogocili kvalitetno izvedbo transektnih popisov. V slovenskem morju prebiva vec vrst morskih živali, ki so zavarovane z evropsko zakonodajo. Med njimi sta tudi SREDOZEMSKI VRANJEK (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) in VELIKA PLISKAVKA (Tursiops truncatus), ki sta med pticami oz. sesalci našega morja med bolje raziskanimi. foto: Ana Hace, društvo Morigenos VRANJEKI vecino svojega plena ujamejo pri dnu morja, kar pomeni, da so zelo ucinkoviti potapljaci. Njihov globoki potop zaznamuje znacilen nadvodni obrat, po cemer prepoznamo, da gre za prehranjevalno vedenje. foto: Tone Trebar Vranjeki ne poznajo državne meje, zato je cezmejno sodelovanje pri ohranjanju njihove populacije neizogibno. VRANJEKI si med potapljanjem dodobra omocijo perje, torej je zanje znacilno tudi sušenje peruti, kot to velja za vse kormorane. foto: Bojan Škerjanc Razmere v slovenskem morju so še vedno ugodne za prehranjevanje vranjekov. JE BELA ŠTORKLJA PRI NAS POZIMI? // pisarna DOPPS VECERNO PREŠTEVANJE VRANJEKOV na skupinskih prenocišcih je v poletnem casu zelo prijetno opravilo, zato se je v akcijo vkljucilo veliko število prostovoljcev, kar je tudi omogocilo uspešno štetje v okviru Mednarodnih vranjekovih dni. foto: Urša Koce BELA ŠTORKLJA (Ciconia ciconia) lahko pozimi ostane tudi na gnezdišcu. foto: Dušan Klenovšek Bele štorklje (Ciconia ciconia) so znane selivke, ki jeseni odletijo na svoja prezi­movališca v Afriki. V zadnjih letih pa smo v vecjem delu srednje Evrope zaceli opažati, da nekatere štorklje jeseni ne odletijo, ampak prezi­mujejo kar v bližnji okolici gnezda. Zakaj je tako? Selitev za vsako vrsto ptice pomeni zelo veliko tveganje. Tako na poti kot tudi na prezimova­lišcu jih veliko pogine od izcrpanosti ali pa pos­tanejo žrtev plenilcev. Kljub takšnemu naporu in tveganju pa se nekatere vrste ptic s selitvijo izognejo obdobju pomanjkanja hrane, saj v zimskem casu ne bi mogle preživeti na obmo­cjih, kjer sicer gnezdijo. Zaradi vse višjih temperatur in pogostih milih zim je v vecini slovenskih krajev zadnja leta med hladnejšo polovico leta snega malo ali pa ga sploh ni. Tega pa nismo opazili samo mi, temvec tudi marsikatera bela štorklja. Tveganje, da preživijo selitev na prezimovališca in nazaj na gnezdišca, je nenadoma vecje kot pa tveganje, da ostanejo na gnezditvenem obmocju z milimi zimami, kjer se kljub vsemu še vedno da dobiti kaj za v kljun. IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV ALI IMAJO SLOVENSKE SOVE HERPES? // Zvezdana Samac Virus herpes, podoben, vendar ne enak, kot ga poznamo pri cloveku in se prenaša z dotikom, obstaja tudi pri drugih sesalcih in tudi pticah. Leta 1935 so znanstveniki v Združenih državah Amerike prvic potrdili, da je herpes kriv za pogin številnih sov. Pri obolelih sovah s herpe­som so nekaj dni pred smrtjo opazili depresivnost in neješcnost, prav tako je bolezen lahko pustila nekaj posledic tudi na preživelih sovah. Dolgo casa se je govorilo, da sove prizadene ista vrsta herpesa kot golobe (vrsta Columbid herpesvirus 1) oziroma sokole (vrsta Falconid herpesvirus 1), zato pricujoca raziskava odkriva nov svet pri raziskavi obolenja sov s herpesom. PRIZADETE SOVE V raziskavo so vkljucili 55 vzorcev poginulih sov, najdenih med letoma 1995 in 2015 v Sloveniji. V zbranem vzorcu je bilo sedem vrst sov: lesena sova (Strix aluco), mala uharica (Asio otus), kozaca (Strix uralensis), pegasta sova (Tyto alba), veliki skovik (Otus scops), velika uharica (Bubo bubo) in moc­virska uharica (Asio flammeus). Poginulim sovam so odvzeli vzorce tkiv, iz njih izolirali in preucili zaporedje DNK ter naredili filogenetsko analizo. SKUPNI SOVRAŽNIK SLOVENSKIH SOV Rezultati raziskave so potrdili herpes le pri mali uharici, kozaci in veliki uharici, skupaj je bilo oku­ženih osem osebkov. Najbolj presenetljivo odkritje je, da se v populaciji slovenskih sov pojavljajo tudi virusi herpesa, ki se razlikujejo od herpesa pri golobih. Od osmih osebkov, okuženih s herpesom, je bilo takih sedem. Le pri enem osebku je bil odkrit enak herpes kot pri golobih. Šlo je za en osebek velike uharice, kar pomeni, da je omenjena študija prva, ki je opisala prisotnost te vrste virusa pri veliki uharici. Ob tem dejstvu se nam zopet odpre novo vpra­šanje. Kako so lahko golobi, okuženi s herpesom, prakticno neprizadeti, medtem ko prisotnost herpesa pri sovah v vecini primerov vodi v smrt? Treba se je zavedati, da herpes ni vedno znacilen za specificno tkivo ali gostitelja, ob preckanju le-teh pa lahko znatno spremeni patogenost (patogeni virus lahko povzroci bolezen). Vecje vrste sov, na primer velika uharica, naj bi bile bolj dovzetne za okužbo s herpesom, cesar pa ne moremo pripisati njenemu nacinu življenja. K manjši dovzetnosti za virus herpes naj bi vplivala raznolikost znotraj vrste, zato pri osebkih iste vrste opažamo razlicne stopnje prizadetosti. ZAKLJUCEK Omenjena raziskava je prva, ki potrjuje prisotnost razlicnih vrst herpesov pri sovah, prav tako pa tudi ugotovitev, da se sovji herpesi razlikujejo od tistih pri golobih in sokolih. Vendar pa so nekatere raz­iskave potrdile, da je herpes, ki prizadene golobe, zelo podoben herpesu pri sovah. Razlikujejo se lahko zgolj v enem genu, zato je še toliko bolj po­memben izbor odsekov za preucevanje sekvenc DNK. Herpes so dokazali tudi pri MALI UHARICI (Asio otus). foto: Matej Vranic VIR: Žlabravec, Z., Krapež, U., Slavec, B., Vrezec, A., Zorman Rojs, O., Racnik, J. (2018): Detection and Phylogenetic Analysis of Herpesviruses Detected in Wild Owls in Slovenia. – Avian Diseases 62(4), 1-6. VARSTVO NARAVE RISOM NA POMOC Z DOSELITVIJO NOVIH OSEBKOV // Lan Hocevar, Miha Krofel Leto 1908: na Štajerskem ustreljen evrazijski ris (Lynx lynx). Za tisti cas nic nenavadne­ga, a vendar je bil ta ris zadnji na obmocju Slovenije, kar je pomenilo, da je pri nas vrsta izumrla. Razlogov za izumrtje je bilo vec, glavna pa sta bila zagotovo prekomeren lov nanj kot tudi na njegove glavne plenske vrste, srnjad in jelenjad, ter prekomerno izsekavanje gozdov. PREGLED ZGODOVINE RISA V SLOVENSKEM PROSTORU V preteklosti so velike zveri veljale za škodljivce, zato so jih lahko ljudje brez vecjih omejitev ubijali, za ustreljene živali so celo ponujali visoke denarne nagrade. A vendar se je z leti odnos ljudi do velikih zveri pocasi zacel spreminjati. Vse bolj so spoznava­li, da imajo velike zveri pomembno vlogo v naravi ter da so pomemben del gozdnih ekosistemov, javnost pa je postala vedno bolj kriticna do iztre­bljanja živalskih vrst. Skok v leto 1973: šest risov, pripeljanih iz slovaškega Rudogorja, po vec kot 60 letih ponovno raziskuje gozdove na obmocju Slo­venije. Risi so bili spušceni iz karantenske obore v Kocevskem Rogu. Ta naselitev še danes velja za zelo uspešno naravovarstveno dejanje v Evropi. Takrat so slovenski lovci na pobudo lovskega gosta iz Švice, Karla Webra, in financno pomocjo naravovarstveni­kov pripeljali šest risov, kar je bilo takrat oznaceno kot precej kontroverzno dejanje, saj so bile zveri v tem casu v mnogih krogih še vedno precej neprilju­bljene in na splošno predstavljene v zelo slabi luci. Risi so se v desetih letih razširili po Dinaridih in pa tudi v Alpe, populacija se je hitro širila in dosegla vrhunec nekje sredi 90. let. Po tem obdobju so se v zacetku novega tisocletja pri risu zacele opažati vedno vecje težave, saj se je krivulja rasti populacije hitro obracala navzdol. Razlogov za upad popu­lacije je bilo vec, eden kljucnih pa je bila zagotovo visoka stopnja parjenja v sorodstvu. Sorodnost je prišla tako dalec, da sta si bila v povprecju dva na­kljucna risa iz Dinaridov na genetskem nivoju med seboj bolj sorodna, kot ce bi imela iste starše. To pa prinaša vrsti razlicne težave, pri risih se te najbolj kažejo v nižji stopnji preživetja risjih mladicev, vecji dovzetnosti za bolezni in razlicnih telesnih defor­macijah. Po letih raziskovanja vrste in spremljanja upada populacije je bilo jasno, da bi ris pri nas brez pomoci cloveka ponovno izumrl. Izguba te najvec­je evropske macke v naravi bi bila za današnji cas »katastrofa« tako za cloveško družbo kot tudi za gozdni ekosistem, saj ris kot vrhovni plenilec po­membno vpliva na populacijo svojega plena, kar je pri nas srnjad. Poleg tega vpliva tudi na zdravje po­pulacije srnjadi, ko selektivno pleni osebke v slabši fizicni kondiciji. Ris ima tudi vlogo krovne vrste za dinarski gozdni ekosistem, zato z varovanjem njega varujemo tudi naravno okolje, v katerem živi, kar je koristno za mnoge živalske in rastlinske vrste. STANJE DANES Zaradi omenjenih težav z risi pri nas se je leta 2017 zacel projekt LIFE Lynx, katerega glavni cilj je do­selitev novih risov iz Karpatov (Romunije in Slova­ške) v Slovenijo in na Hrvaško. Doslej je bil projekt zelo uspešen, saj je bilo preseljenih sedem živali. Naloga novo naseljenih risov je, da se cim hitreje in ucinkoviteje vkljucijo v našo populacijo in izbolj­šajo genetsko sliko dinarske populacije. Prvi odlovi v Romuniji so se zaceli v zimi 2018/2019, ko sta bila odlovljena dva samca. Poimenovali so ju Goru in Doru. Goru je bil izpušcen v Sloveniji, medtem ko je Doru svoj teritorij zacel iskati na Hrvaškem v Gorskem kotarju. Risi so teritorialna vrsta, kar pomeni, da osebek aktivno brani svoje ozemlje pred osebkom iste vrste. Teritorialnost se pri risih izraža samo proti osebkom istega spola; samci med seboj tekmujejo za ozemlje s samicami, medtem ko samice med seboj tekmujejo za ozemlje, ki je bogato s hrano in ugodno za vzrejo mladicev. Zaradi tega je bilo pricakovati, da bodo izpušceni risi nekaj casa iskali primerno obmocje, ki je še nezasedeno. Goru si je po nekajmesecnem iskanju vzpostavil svoj teri­torij na obmocju Male gore na Kocevskem, kjer se je srecal z lokalno samico Tejo, ki takrat v svojem teri­toriju ni imela samca. Teja je imela v tem casu tudi telemetricno ovratnico, zato smo lahko natancno spremljali njeno gibanje. Goru ni potreboval prav dolgo, da se je srecal s Tejo, rezultat njunega sreca­nja pa se je pokazal dva meseca kasneje, ko je Teja povrgla mladica, ki so ga raziskovalci poimenovali Mala, po obmocju Mala gora. Ris Doru si je našel svoj teritorij na obmocju Javornikov v Sloveniji, vendar smo v zacetku leta 2020 izgubili njegov signal. Letošnje leto je bilo še bolj uspešno, saj je bilo v Slovenijo in na Hrvaško skupno preseljenih še pet samcev: Katalin, Pino, Maks, Alojzije in Boris. Od teh se v Sloveniji trenutno zadržujeta Maks in Katalin, in sicer na obmocju Menišije, Rakitne in Logaške planote, risa Boris in Alojzije pa sta na Hrvaškem. Alojzije je že vzpostavil svoj teritorij na južnem Velebitu, medtem ko Boris obmocje, kjer se bo ustalil, še vedno išce. Ovratnica risa Pina je pre­nehala z delovanjem kmalu po izpustu v severnem Velebitu, zato žal ne vemo, kje je ta samec. V sklopu projekta se poleg naselitev opravljajo tudi številne druge aktivnosti. Ena izmed pomembnih je ozavešcanje javnosti in vkljucevanje ljudi iz lokalnih okolij v projekt. Vzpostavili smo lokalne posvetovalne skupine, sestavljene iz ljudi, ki jih ris zanima in so z njim povezani. Že tretje leto zapored poteka tudi monitoring risa na nacionalni ravni, kjer se postavljajo foto pasti. Ker ima vsak ris uni­katen vzorec kožuha, jih lahko med seboj razlocu­jemo in prepoznavamo. Tako je bilo v lanskem letu prepoznanih okoli 20 razlicnih osebkov. Pomoc na terenu, kot so postavljanje kamer in iskanje risovega plena, nam nudijo tudi lovci, ki s svojimi izkušnjami veliko pripomorejo k poznavanju in ohranitvi te karizmaticne vrste. NACRTI ZA PRIHODNOST Prihodnje leto je cilj odloviti in v Slovenijo dose­liti tudi nekaj samic, ki so še posebej potrebne za osnovanje populacije, da se bo širila dalje v alpski prostor, kjer je trenutno stanje risov zelo slabo. Dolgorocni cilj projekta in naloga naravovarstveni­kov pa je, da se naša populacija poveže s populacijo v Švici in se tako omogoci stalen pretok genov. S tem bi se populacija risov pri nas ohranila tudi za prihodnje rodove, pri tem pa ne bi bilo vec potrebe za nadaljnje umetne preselitve. EVRAZIJSKEGA RISA (Lynx lynx) so v sklopu projekta LIFE Lynx pripeljali v Slovenijo leta 2018. foto: Miha Krofel Romunska terenska ekipa opravlja biometricne meritve na risu Doruju takoj po odlovu v škatlasto past. foto: Lan Hocevar DINARSKI GOZDOVI Slovenije so idealen življenjski prostor za velike zveri. foto: Lan Hocevar PORTRET PTICE Moja prva srecanja z malim detlom (Dryobates minor) segajo v Vipavsko dolino, kjer sem ga pozimi nemalokrat opazoval, ko je stikal po steblikah navadnega trsta v mrtvem rokavu reke Vipave. In ce pleza po trstu, lahko sklepamo, da ne gre za veliko ptico. NAJMANJŠI V EVROPI Mali detel upraviceno nosi naziv najmanjšega pred­stavnika detlov v Evropi, kar nakazuje tudi njegovo vrstno latinsko ime »minor« (majhen). Po velikosti ga lahko primerjamo kvecjemu s šcinkavcem (Fringilla coelebs), mogoce z dleskom (Coccothraustes coccothraustes). Izkušeno opazovalcevo oko bo zato že po velikosti brez težav dolocilo, da ima opravka s to vrsto, ne da bi iskalo druge znacilnosti. Na hitro in površno bi ga sicer lahko zamenjali z belohrbtim detlom (Dendrocopos leucotos), vendar je pri njem poleg razlike v velikosti najbolj ociten rdece obar­vani podrepni del, cesar pri malem detlu ni. Samico in samca med seboj locimo po obarvanosti temena, ki je pri samcu rdece, pri samici pa crne barve. JASEN IN GLASEN Kot pri vecini detlov bomo tudi malega detla prej slišali kot videli, saj se pogosto zadržuje prav v vrhu krošenj. Tih, neopazen in vrh tega še majhen detel. Izdal se bo šele z jasnim, glasnim in odsekanim napevom okrog 8–15 hitrih ponavljajocih se zlogov »ti-ti-ti-ti …«. V spomladanskem casu pa se bo izdal tudi z obmocnim trkanjem, ki pa prav tako ni na­menjeno nam poslušalcem, temvec drugim samcem iste vrste, tekmecem za ugoden teritorij, na katerem se bo šopiril pred samicko. Par si dom za vzrejo mla­dicev pripravi v duplu, ki ga izteše precej visoko, vecinoma prav pri vrhu drevesnega debla ali v vejah. Na podlago, sestavljeno iz lesnega drobirja in lesnih okruškov, samica izleže 3–8 belih jajc. Pretežno ima samo eno leglo. V iztesanem duplu pogosto preživlja tudi noci. VRTOGLAVI PLEZALEC Mali detel je specialist za lov na male žuželke – najpogosteje stika za licinkami hrošcev v odmrlem lesu, pobira jih na površju debel, poišce pa jih tudi z dolbenjem lukenj ali brskanjem pod drevesnim lubjem. Obcasno ga lahko opazujemo, kako se sladka z drevesnim sokom sveže odlomljene veje ali izvrtane luknje. Pri iskanju primernega obroka mora zato pokazati vse spretnosti detlov, pri cemer zbuja še malo vec pozornosti. Zelo rad pleza po spodnji strani vej, kar mu omogoca predvsem njegova majhnost oziroma majhna teža. Pogosto se hrani prav na robu krošenj, na najbolj odmaknjenih in izpostavljenih delih vej. Redko ga bomo opazili pri tleh, še redkeje pa na krmilnici. Pri plezanju mu pomaga posebna prilagoditev, ki se je pravzaprav oblikovala in ohranila pri vseh ple­zalcih – posebna usmerjenost prstov. Dva prsta sta namrec usmerjena naprej, dva pa obrnjena nazaj. Vrh tega pa mu pri plezanju pomagajo dolgi in ostri krempeljci. RAZŠIRJEN, A NE ŠTEVILCEN Biologija in ekologija malega detla sta precej slabo raziskani. V zadnjem obdobju vemo nekaj vec o njegovi razširjenosti v Sloveniji. Je stalnica, ki se pozimi ne odseli. Prebiva najraje v nižinskem svetu, predvsem v svetlih listnatih gozdovih ob rekah. Rad ima svetle gozdove z veliko odmrlega lesa, izogiba pa se iglastih gozdov in gosto zaraslih sestojev. V Sloveniji se pojavlja na nižjih nadmorskih višinah, do 600 m nad morjem, izjemno redek je nad 1000 metri. Kljub temu da je razmeroma splošno raz­širjen po ozemlju Slovenije, z izjemo Alp in višjih predelov Dinaridov, je njegova populacija ocenjena le na 2500–3500 parov. Mali detel je v Sloveniji in Evropi uvršcen med neogrožene vrste, vendar pa ni varen pred vplivi sodobnega upravljanja z okoljem, v katerem živimo. Vrsta v Sloveniji postaja vse redkejša v kmetijski krajini, prav tako pa nanjo vpliva izginjanje visoko­debelnih sadovnjakov in krcenje listnatih gozdov. Na sreco se mali detel dobro znajde tudi v odprti krajini, kjer so se ohranile majhne skupine dreves, ter v vrtovih in parkih. MALI DETEL (Dryobates minor) // Tomaž Berce To je ena izmed vrst, pri kateri si med spomladanskim opazovanjem ptic vedno znova recem: »Še dobro, da je tako glasna,« saj je sicer v bogato olistani krošnji sploh ne bi zaznal. Samec MALEGA DETLA (Dryobates minor) nima rdece barve v podrepnem predelu – po tem ga lahko lepo locimo od belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos). foto: iStock Tih, neopazen in vrh tega še majhen detel. Izdal se bo šele z jasnim, glasnim in odsekanim napevom okrog 8–15 hitrih ponavljajocih se zlogov »ti-ti-ti-ti …«. SAMICA malega detla na svojem telesu nima rdece barve – teme je crno, po cemer jo locimo od samca. foto: iStock Mali detel za ŽIVLJENJSKI PROSTOR izbira odprto krajino, v kateri se prepletajo manjši sestoji gozda ali posamezna drevesa, najdemo pa ga tudi v parkih in v bližini potokov ali rek. foto: Tomaž Berce BREZ DELA NI JELA ŠMARNICA (Phoenicurus ochruros) – SKRBNA MATI Po vec poizkusih mi je maja letos le uspelo ujeti v objektiv portret šmarnice z obilno malico. CRNA ŽOLNA (Dryocopus martius) – BREZ DELA NI JELA Zelo dolgotrajna želja, da ujamem v objektiv crno žolno, se mi je le uresnicila 6. maja. Po podrobnem pregledu posnetka sem ugotovil, da uporablja posebno ocesno prevleko, ki jo šciti pred delcki debla, letecim na vse strani, medtem ko trka po deblu. PLAVCEK (Cyanistes caeruleus) – NE MOTI, OSVAJAM! Med vsakodnevnim sprehodom sem se zagledal v nepoznano drevo. Nenadoma je nanj priletel plavcek in mi zacel nekaj glasno dopovedovati. K sreci sem bil pripravljen in tako je nastala ta precudovita fotografija. SKOZI OBJEKTIV To še ni to … SAMO JERELE IZOBRAZBA: bolnicar, negovalec // ZAPOSLITEV: Varstveno delovni center Crnomelj O FOTOGRAFIRANJU: Moja ljubiteljska fotografska pot se je zacela z makrofotografijo, ko sem v objektiv lovil žuželke in drobne detajle. Sledilo je obdobje fotografiranja koncertov, potem pa sem se znova vrnil k fotografiranju narave, predvsem ptic. Za fotografiranje uporabljam NIKON D500, NIKON 200-400mm f4 in maskirne pripomocke. avtor fotografije: neznan PORTRET ORNITOLOGA O NJEGOVEM ŽIVLJENJU Z enajstimi leti se je vpisal na Pariški glasbeni konservatorij in tako imenitno napredoval v usva­janju novih znanj, da je leta 1924, star samo 15 let, prejel drugo nagrado na tekmovanju v harmoniji. Leta 1930 je osvojil prvo nagrado v kompoziciji ter dokoncal študij kompozicije in orgelske igre. Leta 1932 se je porocil z violinistko in skladateljico Claire Delbos. Njun srecni zakon ga je navdihoval za dela, ki jih je pisal za svojo ženo. Žal pa se je zakon tragic­no koncal, ko je žena po operaciji izgubila spomin in preostanek življenja preživela v umobolnicah. V 2. svetovni vojni je bil vojni ujetnik v nemškem taborišcu Görlitz na meji s Poljsko. Med zaporniki je kmalu spoznal glasbenike: violinista, violonceli­sta in klarinetista. Za to inštrumentalno zasedbo, vkljucujoc sebe kot pianista, je v zaporu skom­poniral Kvartet za konec casov (Quatuor pour la fin du temps) in ga v nemogocih razmerah krstno izvedel januarja 1941 pred obcinstvom zapornikov in paz­nikov. Nedolgo po tem je bil izpušcen in ko se je vrnil v Pariz, so ga imenovali za profesorja harmo­nije, leta 1966 pa za profesorja kompozicije na pa­riškem konservatoriju. Vse od leta 1931 dalje je bil organist v pariški cerkvi Église de la Sainte-Trinité, in to kar 60 let. Kot profesor je odprl odre številnim ucencem, med njimi tudi pianistki Yvonne Loriod, ki je po smrti prve žene postala njegova druga žena. Z njo je zaradi koncertov in glasbenih prireditev veliko potoval po svetu in te priložnosti izkoristil za obisk narave in spoznavanje ptic. PTICJE MUZE Pticje petje je Messiaena navduševalo že od malih nog. Ocaran nad pticami in njihovim raznolikim petjem je postal po zaslugi svojega ucitelja Dukasa, ki je svoje ucence pozival, naj "poslušajo ptice". Messiaen je tako v nekatere svoje zgodnje skladbe vkljucil stilizirano pticje petje. Njegove uglasbitve pticjega petja pa so z leti postajale vse bolj izpo­polnjene, podobne pravim pticjim oglašanjem. S skladbo Prebujanje ptic (Le réveil des oiseaux) iz leta 1953 je ta proces dosegel zrelost, saj je delo skoraj v celoti sestavljeno iz pticjega petja. Od tega obdobja naprej je Messiaen pticje petje vkljuceval v vse svoje skladbe in sestavil vec glasbenih del, v katerih so ptice zastopane tako v naslovu kot v vsebini; na primer zbirka trinajstih skladb za solo klavir Katalog ptic (Catalogue d’Oiseaux), Vrtna penica (La fauvette des jardins), Eksoticne ptice (Oiseaux Exotiques), v mnogih skladbah je posamezne stavke posvetil kosu (Turdus merula) idr. Angleški kritik je o njem napisal: »Messiaen je bolj vesten ornitolog kot katerikoli skladatelj doslej in bolj glasbeni opa­zovalec pticjega petja kot katerikoli ornitolog.« Veliki skladatelj in ornitolog je obiskal razlicne kraje v Franciji, da bi opazoval in slišal razlicne vrste ptic. Potoval je tudi po svetu, obiskoval naravne parke in spoznaval nove pticje vrste ter njihovo petje. Žena Loriod je hodila z njim in mu pomagala pri podrobnih študijah pticjega petja ter petje snemala na kasete. Tako v Franciji kot v tujini je vedno s seboj nosil zvezek in si vanj zapi­soval pticje napeve. Ko je ustvarjal nove skladbe, je vanje vkljuceval prepise teh napevov, kar je tudi ena njegovih inovativnih glasbenih idej. Z analizo in glasbenim zapisom pticjega petja se je ukvarjal vse od svojega 19. leta, ko so ptice postajale vodilni motiv mnogih njegovih skladb. Od leta 1960 dalje je v vsako svojo skladbo vtkal pticje petje, zaigrano z razlicnimi inštrumenti, in s tem v resno glasbo vpeljal t. i. stil oisseaux (pticji stil). O KATALOGU PTIC Za svoje temeljno in svetovno znano delo Katalog ptic je Olivier Messiaen napolnil na stotine zvezkov, v katere je zapisoval »nebesne zvoke« in jih imel kot osnovo za svoje skladbe. Ni cudno, da se je Olivier imel tako za skladatelja kot ornitologa. Zanimiv je videoposnetek na YouTubu, v katerem je pojasnil, kako je s pesmimi ptic sestavljal svojo glasbo ali drugi video o Oliverju v divjini, v katerem razlaga o svojih najljubših pevcih narave. Cikel Katalog ptic, sestavljen iz 13 skladb za klavir­ski solo, je pisal med letoma 1956 in 1958. Vsak del tega cikla nosi naslov vrste ptice v regiji in prikazuje njeno življenjsko okolje, vzdušje in barve tega okolja, zvoke, temperaturo in vonj. Messiaenovo pisanje za klavir je zelo izvirno, ne samo v oponašanju pticjega petja, marvec tudi v ustvarjanju ozracja in interak­ciji med njima. V tem smislu glasba preseže sliko­vitost in postane resnicno umetniško delo. Sprva je ekstremnim pianisticnim zahtevam tega cikla lahko ugodila le Messiaenova žena, Yvonne Loriod, prva izvajalka in tudi razlagalka dela. Zanimivo, da je Veliki škurh zadnji od trinajstih stavkov cikla, ki sicer v celoti traja dve uri in pol. Populacija velikega škurha se je od casa Messia­enove stvaritve v petdesetih do danes zmanjšala za skoraj 80 %! Odlocitev Messiaena, da bo stavek Veliki škurh postavil na konec trinajstih stavkov Kataloga ptic, skoraj jasnovidno napoveduje trage­dijo izginjanja vrste. Številna druga Messiaenova dela iz istega obdobja se obicajno koncajo s svetlobo in upanjem. Stavek Veliki škurh pa je temen in zaple­ten, ki ga vsaj z malo svetlobe izboljšuje ocarljivost in vrednost naslovne ptice. ELEKTRONSKI INŠTRUMENT »ondes Martenot« oz. »glasbeni valovi«, ki ga je Messiaen vkljucil v vec svojih del. foto: Wikipedija Francoski skladatelj OIVIER MESSIAEN je bil velik navdušenec nad pticami in pticjim petjem. Na izletih in potovanjih je zbiral in si natancno zapisoval petje ptic v njihovem naravnem okolju, kar je bila osnova za njegova obsežna glasbena dela. foto: Wikipedija OLIVIER MESSIAEN – ORNITOLOŠKI SKLADATELJ // Petra Vrh Vrezec Olivier Messiaen (1908–1992) je bil ne samo eden najvecjih francoskih skladateljev 20. stoletja, marvec tudi dober ornitolog in velik ljubitelj ptic, h katerim se je zatekal po skladateljski navdih za svoja velika in svetovno znana glasbena dela. Motiv petja KOBILARJA (Oriolus oriolus) iz stavka Kobilar (Le loriot) iz cikla Katalog ptic. Pticje petje, ki ga igra pianistova leva roka (note na spodnjem notnem crtovju), ponazarja temeljne note kobilarjevega petja. foto: Wikipedija ilustracija: Jan Hošek KATALOG PTIC LAHKO POSLUŠATE NA PRILOŽENI POVEZAVI. Seznam skladb v Katalogu ptic je po vrstnem redu cikla napisan s francoskimi, slovenskimi in latinskimi imeni ptic za lažje sledenje vsebini glasbe: 1. Le chocard des alpes, planinska kavka (Pyrrhocorax graculus) 2. Le loriot, kobilar (Oriolus oriolus) 3. Le merle bleu, pušcavec (Monticola solitarius) 4. Le traquet stapazin, sredozemski kupcar (Oenanthe hispanica) 5. La chouette hulotte, lesna sova (Strix aluco) 6. L’alouette Lulu, hribski škrjanec (Lullula arborea) 7. La rousserolle effarvatte, srpicna trstnica (Acrocephalus scirpaceus) 8. L’alouette calandrelle, kratkoprsti škrjancek (Calandrella brachydactyla) 9. La bouscarle, svilnica (Cettia cetti) 10. Le merle de roche, slegur (Monticola saxatilis) 11. La buse variable, kanja (Buteo buteo) 12. Le traquet rieur, crni kupcar (Oenanthe leucura) 13. Le courlis cendré, veliki škurh (Numenius arquata) Olivier Messiaen je bil bolj vesten ornitolog kot katerikoli prejšnji skladatelj in vecji glasbeni opazovalec pticjega petja kot katerikoli ornitolog do konca 20. stoletja. OLIVIER EUGČNE PROSPER CHARLES MESSIAEN Rojstvo: 10. december 1908 (Avignon, Francija) Starši: Pierre Messiaen, Cécile Sauvage Smrt: 27. april 1992 (Clichy) Poklic: francoski skladatelj, organist, ornitolog, glasbeni ucitelj, muzikolog, pianist, pisatelj V bližini doma ZIMSKA OPAZOVANJA V NARAVI MENIŠCEK (Periparus ater) V zimskem casu je to ljubko sinico najlaže opazo­vati na krmilnici. V letošnjem letu je smreka obilno obrodila in tako menišcki najdejo dovolj hrane v smrekah, pa vendar bodo radi obiskovali krmilni­ce ob gozdu ali morda tudi ob vaši hiši. Ta mala crna sinica se ne pusti motiti. Skoraj izpod prstov vam bo odnašala soncnicna semena, ce pa imate lojno pogaco z orehi, bo tudi vprico vas kljuvala to njej tako priljubljeno hrano. Sicer pa marsikdo ne ve, da se menišcki iz Slovenije klatijo v smeri proti zahodni Evropi, in tako so bili s pomocjo ob­rockanja zabeleženi v Italiji, Švici in celo v Franciji. besedilo in foto: Dare Šere RUMENOGRLA MIŠ (Apodemus flavicollis) Rumenogrla miš je naš najpogostejši glodalec (Rodentia). Ima dolg rep, velike crne oci in velika štrleca okrogla ušesa, kar je znacilno za vse miši (Muridae). Pri nas je splošno razširjena od nižin do zgornje gozdne meje, kjer naseljuje listopadne in mešane gozdove ter grmov­ja in parke. Zaide tudi v cloveška bivališca. Aktivna je v mraku in po­noci ter zelo dobro pleza. Gnezdo zgradi med koreninami, v duplih ali gnezdilnicah, lahko tudi pod zemljo. Zbira zimsko zalogo hrane. Hrani se s semeni gozdnega drevja, cvetovi, plodovi zelnatih rastlin, listjem in mahom. Poleg tega lovi tudi žuželke in druge clenonožce. besedilo: Tomi Trilar, foto: iStock Na terenu SIVA GOS (Anser anser) V srednji Evropi najbolj razširjeno vrsto gosi, sivo gos, bomo pri nas najverjetneje opazovali v hladnem delu leta. Na zadrže­valniku Medvedce jih ne moremo zgrešiti, saj se jih tam zadnja leta zadržuje vec kot 1000. Z opazovanjem obrockanih ptic smo ugotovili, da se vsako leto vracajo ene in iste, predvsem iz srednje Evrope. Pa tudi s Finske! besedilo: Matej Gamser, foto: Bojan Bratož Za terenske sladokusce JEREBICA (Perdix perdix) Ce bi se danes pisalo leto 1990, bi jerebico v tej rubriki uvrstil med opazovanja »V bližini doma«, ker pa se piše leto 2020, jo moram uvrstiti med opazovanja »Za terenske sladokusce«. Nekoc so se jerebice pozimi pogosto pribli­žale hišam, se držale gnojišc in še v 90-letih smo, takrat zagnani mladi ornitologi, imeli jerebico za ne ravno redko ptico celo v Ljubljani. Današnji mladi ornitologi te srece nimajo vec in se morajo presneto namuciti, da jo še naj­dejo v naravi, saj so srecanja s to poljsko kuro iz leta v leto redkejša. Morda so se danes zadnje kite jerebic obdr­žale samo še v SV Sloveniji. Trik pri zimskem opazovanju je iskanje nezasneženih travniških zaplat, ko deželo obilno pokrije sneg. Tam se jerebice rade zberejo, spomladansko poslušanje njihovega vecernega oglašanja pa je pravza­prav že eksotika in privilegij brez primere. V casu, ko je sneg postal prej izjema kot zimsko pravilo, je tudi jerebica postala prej velika izjema kot terensko pravilo. besedilo: Al Vrezec, foto: Simon Kovacic KRANJSKI JEGLIC (Primula carniolica) Znamenitež, ledenodobni endemit malega košcka naše de­žele: le na dobrem odstotku in pol našega ozemlja je njegovo domovanje. Blešcece zelene rozete, že v zacetku aprila med njimi poženejo cvetna stebla z rožnatimi cvetovi, ob ustju posutimi z belim prahom. V sencnih grapah, pa tudi na trav­nikih ga najdemo v Trnovskem gozdu, v okolici Idrije, Iškem Vintgarju, v borovniškem Peklu, pa še kje, seveda. Kjer se dru­ži z lepim jeglicem, avrikljem, opraševalci poskrbijo za prese­necenja. Njun križanec, idrijski jeglic, Primula x venusta, nam postreže z vso barvno paleto med rumeno in rožnato, tako raznoliki so cvetovi posameznih rastlin. Jelenk je njegovo do­movanje. Do aprila je še dalec, bo treba pokukati v knjige in na medmrežje, splaca se, pa še lažje bo pocakati dan, ko se odpravimo k njemu na obisk. Zasluži si on, mi pa tudi. besedilo: Metka Škornik, foto: Aleksander Kozina OBMORSKI SKAKAC (Anurida maritima) Skakaci so prastara skupina šesteronožnih cleno­nožcev, saj so njihovi fosili iz devona med najsta­rejšimi fosili kopenskih živali nasploh. Ena izmed znacilnost skakacev so pod zadek spodvihane skakalne vilice (furka). Kadar se sprožijo, udarijo ob podlago in vržejo skakaca v zrak. Skok je ne­usmerjen in smer odvisna od naklona podlage. Na morski obali najdemo do 3 mm velike obmorske skakace, ki živijo pod kamni tik ob morski gladini (v zgornjem pasu bibavice), vcasih pa se zbirajo v velikih skupinah na površini bazenckov somornice na obali. Samci kar brez navzocnosti samic odložijo na podlago pecljate mešicke s semencicami (sper­matofore), ki jih nato samice poberejo v spolno od­prtino in shranijo do oploditve jajcec. besedilo in foto: Tomi Trilar MI ZA PTICE IN NARAVO NAJBOLJ PTICARSKI DOGODEK JE BIL LETOS NA KOCEVSKEM // Tjaša Zagoršek, Aleksander Kozina »Pet, štiri, tri, dva, ena ... uspešno Pticarijado, ekipa. Zdaj pa tišina!« se je zacel stavek ene izmed ekip sredi kocevskih gozdov, ko so se ob starih hrenovkah, kozarcu pogretih špagetov in kavi spraševali, ali jim bo kozaca (Strix uralensis) kmalu zapela. In res, imeli so sreco, kozaca se je oglasila ob 4.01. Sledilo je hitro pakiranje v avto­mobile in vožnja proti tocki za poslušanje oglašanja velike uharice (Bubo bubo) ter še drugih vrst sov. Letošnja že 12. Pticarijada po vrsti je potekala na Kocevskem. Kocevsko je s svojimi mogocnimi gozdovi, rekami in jezeri ter kulturno krajino napovedovalo izjemno zanimiv ornitološki izziv. Poligon je zajemal obcini Kocevje in Ribnica ter dal tako tekmovalcem možnost opazovanja in fotogra­firanja ptic na kar 709 km2. Tako veliko obmocje je narekovalo ustrezno tekmovalno taktiko, saj je bilo casa za pregled celotnega obmocja premalo. 15 SKUPIN, 107 VRST PTIC Tekmovalo je 15 skupin; 13 skupin se je po terenu premikalo z avtomobili, ena skupina je kolesarila, ena pa je ptice opazovala in poslušala peš. Tekmo­valci so v desetih urah skupno zabeležili neverjet­nih 107 vrst ptic. V kategoriji »opazovane vrste« je tekmovalo 13 ekip, ki so skupaj zabeležile 105 vrst ptic. Med najpogosteje zabeleženimi vrstami ptic so na vrhu seznama kraljevale naslednje vrste: šoja (Garrulus glandarius), škorec (Sturnus vulgaris), kanja (Buteo buteo), krokar (Corvus corax) in domaci vrabec (Passer domesticus). Le redki pa so imeli sreco z opazovanjem planinskega orla (Aquila chrysaetos), skalnega strnada (Emberiza cia), rdece­grle cipe (Anthus cervinus) in malega sokola (Falco columbarius). Z 90 opazovanimi vrstami ptic je zmaga pripadla skupini Bukovi kozlicki. V »fotografski kategoriji« je tekmovalo šest skupin, ki so v skupnem seštevku fotografirale 66 vrst ptic. Zmagovalcem, skupini Ribn'ška banda, je v svoj objektiv uspelo ujeti never­jetnih 53 vrst. Med njimi malo uharico (Asio otus), pivko (Picus canus), velikega srakoperja (Lanius excubitor), vodomca (Alcedo atthis) in trstnega strnada (Emberiza schoeniclus). NARAVI PRIJAZNI SKUPINI V kategoriji »naravi prijazna mobilnost« sta tek­movali dve skupini, ki sta skupaj zabeležili 57 vrst ptic. Zmagovalka je bila kolesarska ekipa ATPjevci s 54 opazovanimi vrstami. Med vrstami, ki so jih opazovali, je treba posebej omeniti sokola selca (Falco peregrinus), saj so bili edini, ki jim je to uspelo. Zmagovalcem kot tudi drugim tekmovalcem iskrene cestitke! Za pomoc pri organizaciji in gosto­ljubje se iskreno zahvaljujemo sekciji Od Kolpe do Barja. Na ponovno snidenje ob letu osorej! Veliko obmocje je narekovalo ustrezno tekmovalno taktiko in skupina Namatral smo se (Maks Sešlar, Gaber, Ruj in Bor Mihelic) je izbrala maratonsko taktiko. foto: Pia Höfferle V kategoriji »naravi prijazna mobilnost« je zmagala kolesarska ekipa ATPjevci (Dejan Bordjan, Tilen Basle, Neža Kocjan, Janez Leskošek in Rok Lobnik) s 54 opazovanimi vrstami. foto: Pia Höfferle Skupini Ribn'ška banda (Aleksander Kozina, Katarina Kokol in Jože Kozina) je v objektiv uspelo ujeti neverjetnih 53 vrst ter tako zmagati v kategoriji fotografiranih vrst. foto: Pia Höfferle Na vrhu seznama najpogosteje zabeleženih vrst je kraljevala ŠOJA (Garrulus glandarius). foto: Aleksander Kozina Z 90 opazovanimi vrstami ptic je zmaga pripadala skupini Bukovi kozlicki, ki so jo sestavljali Matej Gamser, Zarja Bajec Pagon, Nejc Bajec in Polona Pagon. foto: Pia Höfferle Hvala Kibubi, ki je oblekla naše zmagovalce! foto: Tjaša Zagoršek Po Kocevskem smo ptice opazovali tudi med vožnjo s kolesi. foto: Tilen Basle CARLI, OTO IN LOLA … // Katarina Denac, Tilen Basle BELA ŠTORKLJA (Ciconia ciconia) foto: Branko Brecko … so tri mlade bele štorklje (Ciconia ciconia) iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki smo jih 10. julija 2020 opremili z GPS-sledilnimi napravami. Tako so se pridružile petim drugim štorkljam, ki smo jih od leta 2015 opremili v okolici Grosupelj (Zuri, Fortuna, Pavle) in na Ljubljanskem barju (Bela, Srecko). Imena so jim v sodelovanju s širšo javno­stjo dali v družbi Elektro Ljubljana, ki je financno podprla projekt spremljanja selitve slovenskih belih štorkelj. LOLA JE PRIŠLA DO ISTANBULA V nasprotju z lanskim presenecenjem, ki nam ga je pripravil Srecko, ko je ubral nenavadno pot prek Apeninskega polotoka, so se letos vse tri mlade štorklje odpravile po isti poti. Evropo so zapustile po vzhodni selitveni poti prek Bosporja. Pravza­prav sta jo zapustila le Oto in Carli, Lolin oddajnik pa se je okoli 10. septembra »ustavil« na stavbi provincialnega istanbulskega direktorata Mini­strstva za kmetijstvo in gozdarstvo v evropskem delu Istanbula. S pomocjo turškega ambasadorja v Sloveniji, gospoda Dogana Günesa, smo navezali stik z varstvenim biologom Burakom Tatarjem z Oddelka za upravljanje s prostoživecimi živalmi Generalnega direktorata za varstvo narave in na­cionalne parke pri turškem Ministrstvu za kmetij­stvo in gozdarstvo. Sporocil nam je, da je bila Lola najdena še živa, vendar z zlomljeno nogo, 8. sep­tembra v okolici vasi Çantaköy (v istanbulskem okrožju Silivri). Takoj so jo odpeljali k veterinarju, ki pa je ni mogel rešiti. Uradni vzrok za njeno po­škodbo ni znan, vendar pa glede na lokacije, ki smo jih prejemali v dneh preden so jo našli, domneva­mo, da je bila hudo ranjena v prometni nesreci. Lolin oddajnik, ki deluje brezhibno, je sedaj spet v naših rokah, saj nam ga je gospod Tatar prijazno poslal nazaj. CARLI SE JE USTAVIL V SUDANU Carli, ki je sprva malce zaostajal za Lolo in Otom, saj se je med njuno potjo prek Balkana skupaj z drugimi štorkljami še vedno klatil po Ljubljanskem barju, je zamudo kasneje nadoknadil. Uspešno je preletel Rdece morje in sledil toku Nila vse do Kartuma v Sudanu. Tam se je njegova življenjska pot po skorajda 5500 preletenih kilometrih žal sklenila – za šport ga je ustrelil kamelji pastir. Detektivsko delo iskanja vzroka njegove smrti je opravil Awad Siddeg, fotograf in ornitolog iz Kartuma. Spoznali smo ga prek socialnih omrež­jih, saj drugih, DOPPS-u podobnih, organizacij v Sudanu ni oz. z njimi nimamo stikov. Awad je obiskal hišo, iz katere smo prejemali signal oddaj­nika, in opravil razgovor s pastirjem. Ta je napravo v vmesnem casu predal varnostnim organom, ki so ugotovili, da naprava ni namenjena vohunjenju ali kakšnim drugim necednim poslom. Napravo so nato predali Awadu, ki nam jo je poslal nazaj v Slovenijo. Prav ta GPS-oddajnik se je žal že drugic predcasno vrnil domov, saj gre za isto napravo, ki jo je nosil nesrecni Srecko. Hvala Awadu za njegov požrtvovalni trud in pomoc pri razpletu in nastan­ku zgodbe! OTO PREZIMUJE V CADU Edini od letošnje trojice, ki je še živ, je Oto. Za prezi­movanje si je izbral Cad, in sicer njegov zahodni del, okoli 100 km JV od Cadskega jezera. V navidezno presušeni pokrajini z redkim drevjem in grmi­cevjem so na satelitskih posnetkih vidne globoko vrezane struge vadijev, ob katerih se zadržuje Oto. Cad je sicer glede na izsledke telemetrijskih razi­skav obmocje, kjer se v casu prezimovanja mešata vzhodno- in zahodnoevropska gnezditvena popu­lacija belih štorkelj. BELA JE PRELETELA DOBRIH 21.000 KM Bela, sorojenka Srecka, ki se je lani septembra v Tuniziji zapletel v plasticne vrecke in nesrecno poginil, nam je med 8. avgustom in 14. septem­brom izginila z »radarjev« na meji med Egiptom in Sudanom zaradi izgube GSM-signala. Dan kasneje se je pojavila v Cadu, kjer se je dalj casa zadrževala v dokaj sušnem in redko poseljenem osrednjem delu države, približno 500 km severovzhodneje od Ota. Trenutno se Bela zadržuje na jugu Sudana, kjer dnevno obiskuje kotanje in recne struge, ki so z vodo najbrž napolnjene le obcasno. Do sedaj je preletela že vec kot 21.000 kilometrov in iz srca ji želimo, da se še naprej uspešno ogiba vsem pastem na svoji poti! Selitev Bele in Ota lahko še zmerom v živo sprem­ljate na spletni strani ptice.si. Awad je fotograf in ustanovitelj društva Bird Sudan, ki se trudi za popularizacijo in varstvo ptic. foto: avtorjev osebni arhiv Carlija je ustrelil kamelji pastir OB VADIJU zahodno od Kartuma. Vadiji so suhe recne struge, ki se napolnijo le v deževnem obdobju. foto: Awad Siddeg BELA ŠTORKLJA v družbi KRAVJIH CAPELJ (Bubulcus ibis) je bila fotografirana v Sudanu, vendar je brez oznake ali oddajnika. Le od kod je priletela? foto: Awad Siddeg NARAVA V EVROPI IZGINJA // Tilen Basle Evropska agencija za okolje in Evropska komi­sija sta oktobra izdali novo porocilo Stanje narave v EU. Gre za izjemen dokument, ki bo v naslednjem desetletju pomembno vplival na odlocitve in politike mnogih sektorjev. Stanje narave v EU je porocilo, v katerem so zbrane informacije, ki jih po Habitatni in Pticji direktivi sporocajo države clanice EU. Ti podatki so anali­zirani, njihova interpretacija pa obravnava stanje narave v EU med letoma 2013 in 2018, kar vkljucuje stanje populacij ptic, varstvene statuse življenjskih okolij in drugih vrst organizmov ter nevarnosti, ki jim grozijo. Porocilo hkrati poudarja uspehe in pomanjkljivosti dosedanjih ukrepov za varstvo narave in potrebe renaturacij za varovanje najbolj ogroženih vrst in okolij. K slednjemu ogromno pri­spevajo prav obmocja Natura 2000, zato v porocilu najdemo tudi besedilo o pomenu teh obmocij za doseganje skupnih ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020. NAJVECJE GROŽNJE NARAVI Statistika v porocilu ne prinaša spodbudnih novic. Na vsakih deset vrst ptic se štiri vrste soocajo z upadom populacije, populacije skoraj tretjine vseh vrst ptic pa upadajo že zadnjih 12 let. Na vrhu seznama groženj življenjskim okoljem in živalskim ter rastlinskim vrstam so intenzivno kmetijstvo, širjenje mest in netrajnostno gozdarstvo. Na ži­vljenjska okolja vplivata tudi onesnaževanje zraka, vode in zemlje ter nenehno cezmerno izkorišcanje živali z nezakonitim izlovom ter nevzdržnim lovom in ribolovom. Te grožnje še povecujejo posegi v reke in jezera, kot so jezovi in odvzem vode, in­vazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe. Opušcanje kmetijskih zemljišc pa pomeni poslab­šanje okolij, kot so denimo travišca, in življenjskih razmer tam živecih vrst, na primer metuljev in ptic kmetijske krajine. PRIMERI DOBRIH PRAKS Kljub temu pa vse ni slabo. Primeri z vsega sveta so nam pokazali, da se vrste lahko vrnejo z roba izumrtja in uspešne naravovarstvene zgodbe v EU niso nobena izjema. Po zaslugi velikih politicnih in konkretnih naravovarstvenih ukrepov (pro­jekti LIFE, obmocja Natura 2000) smo bili prica izboljšanju populacij nekaterih vrst ptic. Povodna trstnica (Acrocephalus paludicola) je zaradi izgube mokrišc v EU skoraj popolnoma izginila, danes pa po letih truda vidimo izboljšanje stanja populacije. Vrnitev z roba izumrtja je po desetletjih preganja­nja, zastrupljanja in unicevanja življenjskega okolja doživel tudi rjavi škarnik (Milvus milvus). Oba primera ilustrirata, da za ohranjanje in varstvo že prizadetih vrst potrebujemo strašansko veliko virov. Aktivno varovanje narave in renaturacije bodo vselej veliko zahtevnejše in dražje kot varo­vanje ohranjene narave, zato je tudi z ekonomskega vidika nujno, da takšna obmocja varujemo. Iz porocila je razvidno, da cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost 2020 niso bili doseženi. Vlade morajo nemudoma in ucinkovito ukrepati, saj po trenutnih trendih evropske vrste in ekosis­temi drvijo proti tocki brez vrnitve! ŽERJAV (Grus grus) je ena izmed vrst, katere populacija v EU je v porastu. foto: Alen Ploj Celotno porocilo »Stanje narave v EU« lahko preberete na povezavi. GLOBALNO VIRTUALNO OPAZOVANJE PTIC V CASU PANDEMIJE // Enej Vrezec V letu 2020, ko nas je pandemija korona­virusne bolezni prikrajšala za opazo­valne pohode po najboljših slovenskih ornitoloških obmocjih, kaj šele da bi za pticami potovali po svetu, smo se ptic lahko naužili tudi drugace, virtualno. Kanal YouTube vsebuje celo kopico terenskih kamer v živo na pticjih krmil­nicah po razlicnih koncih sveta, ki jih enostavno najdemo z geslom »live bird feeder«. Ameriški or­nitološki inštitut The Cornell Lab of Ornithology oddaja na svojem YouTube-kanalu vec lokacij po Združenih državah Amerike in Paname. Sicer pa so na YouTubu prenosi v živo tudi s pticjih kr­milnic v Nemciji, na Ceškem, Finskem, v Veliki Britaniji, Kanadi, Južni Afriki in še kje bi se našli. Navdušilo me je, da sem lahko opazoval ptice na krmilnicah iz tako razlicnih koncev sveta in se uril v njihovem prepoznavanju. Pri opazovanju ptic prek kamer sem zelo užival, saj so bile ptice, še posebej v Srednji Ameriki in Afriki, zelo razlicne in zelo pisanih barv. Seveda je dolocanje ptic, ki jih pri nas niti izjemoma ne moremo opazovati, velik izziv. Pri tem si lahko pomagamo s prirocnikom o pticah sveta, ki je ravnokar izšel pri založbi Lynx All the birds of the World (Vse ptice sveta) in s pred­hodnimi izdajami Illustrated checklist of the birds of the world (Ilustrirani seznam ptic sveta), avtorjev del Hoya in sodelavcev. Zelo uporaben pa je tudi spletni portal eBird (https://ebird.org/) ameriške.­ga inštituta The Cornell Lab of Ornithology, ki je podoben portal kot naš NOAGS, le da zajema cel svet in ponuja še dodatne dolocevalske pripomoc­ke. Tako si za vsako državo na svetu lahko izpišete seznam vrst, ki je opremljen tudi s fotografijami, oglašanjem in sezono pojavljanja, kar je zelo upo­rabno pri takem eksoticnem virtualnem opazova­nju ptic. Virtualno opazovanje ptic resda ne more zamenjati izkušenj neposredno na terenu, a se z njim lahko zelo veliko naucimo o pticah sveta. Pticja krmilnica IZ AFRIKE (Južnoafriška republika): domaci vrabec (Passer domesticus), skalni rdeceperutec (Onychognathus morio), oazna grlica (Spilopelia senegalensis), ovratniška grlica (Streptopelia capicola), crnolici vrabec (Passer melanurus), kapski tkalec (Ploceus velatus) in rožnoglavi agapornis (Agapornis roseicollis) Pticja krmilnica IZ SEVERNE AMERIKE (ZDA, Ohio): karolinska sinica (Poecile carolinensis), karolinska žolna (Melanerpes carolinus), modra šoja (Cyanocitta cristata) in rdeci kardinal (Cardinalis cardinalis) Pticja krmilnica IZ SREDNJE AMERIKE (Panama): sivomodra tangara (Tangara episcopus), škrlatna tangara (Ramphocelus dimidiatus), rdeca piranga (Piranga rubra) in modroglavi kolibri (Florisuga mellivora) // Tilen Basle DOMACIH VRABCEV (Passer domesticus) ste v letu 2020 prešteli kar 3055. ilustracija: Jan Hošek NAJŠTEVILCNEJŠE PTICE OKOLI NAS V LETU 2020 Zadnji teden januarja smo že dvanajsto leto zapored skupaj preštevali ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Zbrane podatke smo obdelali in za vas pripravili porocilo. Katerih ptic je bilo najvec? Ste opazili kakšno redko vrsto? Ste sporocili kak zanimiv pripetljaj? Poglejmo! VRABEC, SINICA IN SIVA VRANA Na prvem mestu in tako najštevilcnejša vrsta v le­tošnjem letu je bil domaci vrabec (Passer domesticus) s kar 3055 preštetimi osebki. Sledili sta mu velika sinica (Parus major) z 2229 in siva vrana (Corvus cornix) s 1566 opazovanimi osebki. Vse tri vrste skupaj so po številu opazovanih osebkov predsta­vljale kar 40 % vseh opazovanih ptic. Trem najšte­vilcnejšim so sledili domaci golob (Columba livia domestica), poljski vrabec (Passer montanus), šcin­kavec (Fringilla coelebs), lišcek (Carduelis carduelis), kos (Turdus merula), plavcek (Cyanistes caeruleus) in sraka (Pica pica). DOMACI VRABEC Vsem poznani vrabec je po številu opazovanih osebkov na prvem mestu že od samega zacetka akcije Ptice okoli nas. Slednje ni presenetljivo, saj se štetje osredotoca na naselja, kjer pa so vrabci najbolj »domaci«. Zato jih tudi imenujemo domaci vrabci! Vrabcem naša bivališca pomenijo zavetje, vrtovi, zelenice in ulice pa jim zagotavljajo obilo hrane. Hkrati so vrabci zelo družabni, radi se zbirajo v jate, zaradi cesar so v danem okolju še uspešnejši. Vec oci vec vidi! VELIKA SINICA To je vrsta, ki je vajena bližine ljudi. Kljub temu pa se bolje pocuti na obmocjih, ki premorejo vsaj nekaj dreves. Najvec ste jih našteli tisti, ki ste ptice opa­zovali v bližini gozda, zelo rade pa so obiskale tudi krmilnice. SIVA VRANA Iz podobnih razlogov kot pri domacem vrabcu najdemo na tretjem mestu med letošnjimi opazova­nimi pticami sivo vrano. Vrane so zelo pametne in se znajo spoprijeti z mnogimi izzivi. Najverjetneje jim mesta ustrezajo tudi zato, ker po njih ne morejo streljati lovci, saj je siva vrana žal še vedno lovna vrsta [PREBERI VEC: Siva vrana, Svet ptic 02, 2007; https://www.ptice.si ali slikaj desno kodo]. KAR 1027 SODELUJOCIH Akciji Ptice okoli se je v letu 2020 pridružilo 1027 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med njimi veliko otrok, ki se akciji pridružijo v okviru pouka. Letos je bilo takšnih kar 689 iz 38 razlicnih osnov­nih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Tezno Maribor (56 sodelujocih), Osnovni šoli Koper (37 sodelujocih), Osnovni šoli Slivnica pri Celju (37 sodelujocih), Osnovni šoli Ledina (36 so­delujocih) in Biotehniškem centru Naklo (33 sode­lujocih). Zahvaljujemo se vsem vam, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic. PTICE BODO OKOLI NAS TUDI V LETU 2021 Opazovanje ptic je enkratna prostocasna dejav­nost, ki se ji lahko posvecamo tudi v neposredni bližini doma. Ker nas zelo zanima, katere in koliko ptic opazite pri vas doma, vas v letu 2021 ponovno vabimo k sodelovanju v akciji Ptice okoli nas. Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2021 potekala od ponedeljka, 25. januarja, do nedelje, 31. januar­ja. V tem tednu si morate enkrat vzeti pol ure casa in opazovati ptice na poljubni lokaciji. Ta je lahko v okolici doma, ob pticji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi ipd. Zabe­ležite samo najvecje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprecite veckratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporocite do konca februarja prek e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoc pri opazovanju. VELIKA SINICA (Parus major) je bila z 2229 opazovanimi osebki druga najštevilcnejša vrsta v letu 2020. ilustracija: Jan Hošek IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE Emu // Al Vrezec LIŠCEK (Carduelis carduelis) ilustracija: Mike Langman / RSPB foto: Ciril Mlinar Cic Nam najbolj oddaljena celina, Avstralija, je tudi v ornitološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije s primerki ptic slabo zastopana. V Avstralijo doslej ni odpotovala še nobena ornitološka odprava iz Slovenije, sicer pa s to državo slovenski ornitologi tudi nismo imeli kakršnihkoli strokovnih povezav, prek katerih bi muzejsko zbirko obogatili s primerki avstralskih ptic. Slednje je zanimivo predvsem s stališca, da v Avstraliji živi tudi dokaj velika slovenska skupnost. Pravzaprav je v naši zbirki le en primerek avstralske ptice, in sicer najvecja avstralska ptica, emu (Dromaius novaehollandiae). Gre za dermoplastiko odrasle samice (inventarna številka PMSL 5317), ki jo je iz gozdov vzhodne Avstralije v zacetku 20. stoletja pridobil zverinjak (tedanji živalski vrt) Michel v Ljubljani. Gre za samico, pridobljeno še v casu avstro-ogrske monarhije, ki je v zverinjaku prebivala dokaj dolgo, saj naj bi bila poginila dne 11. aprila 1914 v starosti 14 let. Kako natancno je preparat prišel v Prirodoslovni muzej Slovenije in kdo je ptico nagacil, ni znano. Ceprav je ornitološka zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije v vecji meri osredotocena na primerke iz Slovenije, pa so se v obdobju 200-letne zgodovine muzeja v zbirko priložnostno natekli tudi primerki ptic iz malodane vseh celin sveta, z izjemo Antarktike. 20 LET REVIJE SVET PTIC NA PRAGU 14. LETNIKA // Petra Vrh Vrezec Sedanja urednica PETRA VRH VREZEC foto: Al Vrezec Revijo sem prevzela nekaj mesecev pred rojstvom sina. 14. letnik v letu 2008. Do takrat sem se v pisarni DOPPS kot mlada bi­ologinja urila v administraciji vecjih projektov; LIFE kosec in dveh Interregov. V spominu mi je ostala predaja uredniškega dela moje predhodnice, Urše Koce, ko mi je, zelo zgledno, že nekaj mesecev pred koncem leta 2007 predala arhiv in bazo fotografij, kontakte fotografov ter tudi že nekaj idej za prispev­ke prve številke. Še vedno slišim njene besede ob predaji: »Izkušnje so me naucile, da mora imeti novi urednik cas za pripravo prve, zanj najtežje številke, da dobi dober zalet za svojo uredniško pot!« Urši sem iskreno hvaležna, da me je izbrala kot primerno na­slednico in me na moji poti »dvigala« (in me še danes) s svojimi iskrenimi pohvalami. Na 13 let trajajoci uredniški poti sem se naucila ogromno – kako pisati dovolj poljudno, kako komunicirati s pisci in fotogra­fi, da je treba pohvaliti sodelujoce in jim biti iskreno hvaležna, sprejeti tako grajo kot pohvalo, se zavedati, da vsem ne morem ustreci, biti potrpežljiva ipd. VETRENJE REVIJE V 13 LETIH Te dni sem namenoma prelistala vse dosedanje šte­vilke, ki sem jih uredila, in obcudovala naše skupne dosežke ob razvoju revije. Ob listanju sem se spom­nila na kar malo prevec širokopotezno vizijo prvega letnika (2008). Poleg rednih rubrik sem si zamislila predstavitve cim vec razlicnih tipov gnezdilnic za razlicne vrste ptic. V tem letu smo podrobneje predstavili tudi vse DOPPS-ove sekcije in ustvarili novo rubriko Dolocevalni koticek; dolocali smo sovje mladice, iskali pticje sledove v skalni steni in raz­locevali med obicajno in svetlo levcisticno obliko laboda grbca (Cygnus olor), kdo je lastnik peresa, do­locali starost pri mestni lastovki (Delichon urbicum) in še kaj. Naslednje leto (2009) smo dali vecji po­udarek izobraževanju mladih. Nastala je rubrika Ornitologija v ucnem nacrtu, ki smo jo obdržali kar tri leta. Tudi za najmlajše smo poskrbeli s Pticjimi zgodbicami za otroke. V prvem letu z naravoslovni­mi ilustracijami Žarka Vrezca, po mojem drugem porodniškem dopustu leta 2011 pa smo do leta 2014 obcudovali otroške ilustracije ilustratorke Kristine Krhin in celo nekaj pticjih zgodbic pisa­teljice Polonce Kovac. V tem letniku se je rubrika Varstvo ptic in narave razdelila v rubriki Varstvo ptic in Varstvo narave. Slednjo smo »prepustili« v pisanje strokovnjakom drugih društev in inštitucij, s cimer smo v reviji pridobili res kvalitetne prispevke. V zadnji številki leta 2009 smo nazorno v fotografiji in kratki besedi obeležili tudi 30 let DOPPS-a. REVIJA SE ŠIRI Leta 2012 je nastala rubrika Nasveti za opazovanje v naravi, ki jo pišemo še danes. Naslednje leto, 2013, smo naredili prvo tematsko številko proti lovu ptic, in praksa tematskih številk se je nadaljevala; tematska številka Pticam prijazne gradnje, Cigra in NR Škocjanski zatok. Do leta 2014 je živela rubrika Skupaj rastemo, ki sta jo vecinoma neutrudno pisali Alenka Bradac in Barbara Vidmar. Zelo aktualni rubriki Iz tujega tiska in Iz ornitoloških raziskav, ki jo snujejo študenti predmeta ornitologije Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in se urijo v preobli­kovanju znanstvenih besedil v poljudne, sta se zaceli leta 2015. Rubriki nam porocata o aktualnih raziskavah v ornitologiji pri nas in po svetu. Leto 2016 mi bo še posebej ostalo v spominu po »potenju« za novo oblikovno podobo revije, ki jo je oblikoval Gorazd Rovina pod budnim ocesom naše odlicne »društvene« oblikovalke Jasne Andric. Prenove sem si želela že od zacetka svojega uredni­kovanja, saj je bila bolj dinamicna oblika ob naraš­cajoci kvaliteti dobrih fotografij nujno potrebna. Priznam, da sem med brskanjem po starih revijah postala kar malce nostalgicna, hkrati pa sem zacu­tila veliko hvaležnost ob zavedanju, koliko dobrih besedil in fotografij nam je skupaj uspelo ustvariti za varstvo ptic in narave. Kar si v prihodnje še zelo želim, je, da bi bili mladi pisci bolj odzivni na pova­bila k pisanju v revijo, ter tako izkoristili možnost, da se urijo v poljudnem pisanju, najprej krajših, s pridobljenimi izkušnjami pa tudi daljših prispev­kov. Tako bodo nekega dne lahko tudi sami postali snovalci novih rubrik in številk revije Svet ptic, ki bo tako s svojim poslanstvom lahko zorela še naprej. TEMATSKE REVIJE: »Proti lovu ptic« (na naslovnici je jata grivarjev (Columba palumbus) fotografa Paula Bowyerja), »pticam prijazne gradnje« (lesna sova (Strix aluco), foto: Ivan Esenko), »cigra« (navadna cigra (Sterna hirundo) foto: iStock) in o »NR Škocjanski zatok« (škorci (Sturnus vulgaris) fotografa Mirka Kastelica) FOTOULOV PRVO SRECANJE Z MALIM DETLOM Kolega Ivan Esenko mi je po­vedal, da v ljubljanski živalski vrt obcasno prileti tudi mali detel (Dryobates minor). Jaz ga v naravi še nisem videl in me je zelo zanimalo, kakšen je (po velikosti, nacinu obna­šanja in oglašanja). Po nekaj­kratnem obisku ljubljanske­ga ZOO-ja se mi je koncno nasmehnila sreca. Najprej sem mislil, da vidim mladica velikega detla (Dendrocopos major), ko je tako majhen. Ves cas je živahno obracal glavo in opazoval okolico ter tako skrbel za svojo varnost. Marjan Gresl, Ljubljana, 19. oktober 2020 Z letom 2020 zakljucujemo 26. letnik revije Svet ptic; 20 let revije in šest let Novic DOPPS. MALA UHARICA (Asio otus) Dejan Rocner, Puconci, 8. november 2020 Prenovljeni letnik 22 (2016) s fotografijo rumene pastirice (Motacilla flava) na naslovnici (foto: Davorin Tome) OBROCKOVALSKI KOTICEK 1 J002 – INTERNACIONALIST // Borut Štumberger Slovenija foto: Borut Štumberger 2 Življenjska pot CRNOGLAVEGA GALEBA (Ichthyaetus melanocephalus) J002 zemljevid: Borut Štumberger Maroko foto: Geoffrey Monchaux Crnoglavi galebi (Ichthyaetus melanocephalus) so zaceli v Sloveniji gnezditi na otokih Ptujskega jezera leta 2006. Nacionalna po­pulacija pozitivno niha in šteje do 28 parov. V želji pridobiti osnovne informacije o premikih naših mladih crnoglavih galebov, nujne za varstvo in raz­iskave, je Slovenski center za obrockanje pticev v letu 2018 odprl barvno shemo vrste za Slovenijo (www.cr-birding.org). Tako kot drugi vzhodnoevrop.­ski crnoglavi galebi med Baltikom in Panonijo so tudi »naši« oznaceni z rdecim nožnim obrockom. Ta je pri nas namešcen na desni nogi, dodeljene kode, J001-J500, so berljive od spodaj navzgor. Obrockamo zgolj operjene mladice, ki jih najveckrat elegantno ulovimo z lovilno mrežo kar s colna v okolici kolonije. PRVOLETNI CRNOGLAVI GALEBI SE SELIJO PREK ALPSKEGA LOKA V treh gnezditvenih sezonah smo obrockali 29 mladicev crnoglavih galebov. Kar 72 % name­šcenih obrockov smo do konca septembra 2020 odcitali doma in na tujem (skupno 55-krat). Med »internacionalisti« na osnovi števila odcitavanj in premikov zbuja pozornost crnoglavi galeb z oznako J002, ki ga na osnovi najdb vrstnikov s Ptuja interpretiramo takole: v letu 2018 je bil sposoben frcanja obrockan 3. julija in se je potem do 19. julija potikal po koloniji (štiri opazovanja). Januarja 2019 je prezimoval pri Rabatu v Maroku, se maja tega leta klatil vzdolž atlantske obale Francije, letoval v Walesu v Veliki Britaniji in se ob koncu leta odpravil prezimovat v južno Portu­galsko (in verjetno naprej v Maroko!). Septembra 2020 se je vnovic vrnil v Wales (glej zemljevid). Sklepamo, da je J002 oblikoval nekakšen vzorec oz. zvestobo med obmocjem, kjer v prvem letu življenja goli telesna peresa in krovce in kasneje letalna peresa (»letovanje«), in obmocjem, kjer se bo/je golil v poletno perje s crno glavo (»prezimo­vanje«). Pot galeba J002 je fotografsko izvrstno dokumentirana, do mere, da lahko spremljamo celo potek golitve (slike 1–4). Ker so bili doslej trije na Ptuju obrockani mladici neposredno za tem, ko so zapustili maticno kolonijo, odcitani za alpskim lokom, v Švici, Franciji in na Bavarskem, to kaže, da naši crnoglavi galebi preckajo Alpe v SZ smeri, da bi priceli z delno mladostno golitvijo telesnih peres in krovcev na perutih na obali Atlantika. Strategija selitve mladih crnoglavih in recnih galebov (Chroicocephalus ridibundus), ko zapustijo kolonijo, sloni tudi na lovu žuželk v zraku. Med aktivno selitvijo lovijo npr. krilate mravlje pa vse tja do hrošcev, kar velja tudi za naše kraje, saj so bili nekateri želodci osebkov iz selitvene jate obeh vrst, ki jih je pobila toca pri Ptuju julija 2019, polni letecih žuželk! Z njimi crnoglavi galebi prehranju­jejo tudi dorasle mladice na Ptujskih otokih, kjer ti goltajo kar cele julijske hrošce (Anomala dubia). Sklenemo lahko takole: crnoglavi galeb je evropsko razširjena vrsta, ki prezimuje pretežno vzdolž obal Sredozemlja in Atlantika med Britanskim otocjem in Marokom. Rezultati barvnega obrockanja vrste kažejo, da jo morda vecina mladih crnoglavih galebov, ko zapustijo rojstno kolonijo na Ptuju, mahne cez Alpe na Atlantik. Torej, varstveni orni­tologi, ne pozabite predvsem na alpski lok! 3 Portugalska foto: Goncalo Elias 4 CRNOGLAVI GALEB J002 je bil fotografiran in odcitan tako v Evropi kot v Afriki. Na Portugalskem se je zadrževal v skupini galebov v solinah, predstavljeni na sliki 3. Ce bo uspešen, bo leta 2021 zelo verjetno gnezdil. Morda se srecamo z njim prav kmalu v svatovskem perju? Za datume fotografij glej sliko zemljevida, za študij obarvanosti perja in golitve pa galebe Olsena in Larssona (2004). Velika Britanija foto: Arfon Williams CRNOGLAVI GALEBI V SVATOVSKEM PERJU se ob koloniji na Ptuju zadržujejo že 6. marca (2018). foto: Borut Štumberger RECNI GALEB B042 Barvno obrockanje recnih galebov (Chroicocephalus ridibundus) na Ptuju v letih 2015–2020 kaže, da se del izvaljenih mladicev v kasnejših letih vraca v rojstno kolonijo: bodisi kot gnezdilci bodisi jo obiskujejo ob selitvi. Posebno osebno zgodbo piše recni galeb B042. Obrockan je bil kot operjen mladic 12. junija 2017 na levi daljnovodni platformi na Ptujskem jezeru. Med 3. in 8. julijem 2017 je štirikrat prenoceval na bližnjem prodnatem otoku in potem v treh zaporednih zimah obiskoval smetišca v okolici španske Zaragoze. Na osnovi petih odcitavanj je za prehranjevanje ocitno uporabljal okoli 30 km dolg odsek reke Ebro, kakor tudi samo mestno središce. Prvi datum pojavljanja v Zaragozi je bil 16. november 2017 in zadnji 7. februar 2020. Žal ni znano, kje naj bi bil B042 gnezdil. Ce sploh je kje gnezdil? Dne 5. junija 2020 se je po treh letih utrujen ali prizadet nenadoma vnovic pojavil na naplavljenem drevesu ob prodnatem otoku, kjer je prenoceval kot mladic. In izginil. Dne 19. septembra 2020 je bil barvni obrocek galeba najden na vsaj dva meseca razpadlih košce­nih ostankih telesa ob cišcenju otokov. Zvestoba rojstni koloniji do smrti! JULIJSKI HROŠCI (Anomala dubia), ki so jih 1. julija 2020 izbljuvali operjeni mladi crnoglavi galebi pri obrockanju na Ptuju foto: Borut Štumberger VIR: Glutz von Blotzheim, U.N. (izd.) (1999): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. – Bd. 8/1, Charadriiformes (3. Teil). Aula-Verlag, Wiesbaden. Olsen, K.M. & Larsson, H. (2004): Gulls of Europe, Asia and North America. Princeton America. – Princeton University Press, London. del Hoyo, J., Elliot, A. & Sargatal, J. (ur.) (1996): Handbook of the Birds of the World. – Vol. 3 Hoatzin to Auks. Lynx Edicions, Barcelona. Z DRUŠTVENEGA IZLETA EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC 2020 // Tilen Basle Kljub zaostrenim razmeram zaradi pandemi­je koronavirusne bolezni smo letos skupaj s 35 evropskimi BirdLife-partnerji v ome­jenem obsegu obeležili Evropski dan opazovanja ptic. Skupaj smo organizirali vec kot 1700 dogod­kov, ki so pritegnili skoraj 24.000 opazovalcev, in prešteli neverjetnih šest milijonov ptic. Letos se je izkazalo rusko društvo Ptice in ljudje, ki je organizi­ralo 810 dogodkov, s katerimi so v naravo privabili skoraj 6500 ljudi. Najvec ptic so prešteli kolegi na Finskem, kar 2,5 milijona! Najštevilcnejše vrste so bile belolicna gos (Branta leucopsis), škorec (Sturnus vulgaris) in šcinkavec (Fringilla coelebs). V Sloveniji smo na društvu organizirali šest dogod­kov, ki se jih je udeležilo 89 ljudi. Skupaj smo opazili 64 vrst ptic, najštevilcnejše pa so bile grivar (Columba palumbus), škorec in mlakarica (Anas platyrhynchos). Opazovanje ptic OB GAJŠEVSKEM JEZERU smo organizirali v Pomurski sekciji DOPPS. Na izletu smo imeli kar nekaj srece, saj smo opazovali selece se pribe (Vanellus vanellus), ribjega orla (Pandion haliaetus) in rdecenogo postovko (Falco vespertinus). foto: Gregor Domanjko V MESTNEM PARKU MARIBOR smo pozornost namenili urbanim pticam, predvsem pa nacinom, kako jim lahko pomagamo cez leto. Opazovali smo iznajdljive sive vrane (Corvus cornix) in drobne rumenoglave kraljicke (Regulus regulus). foto: Neža Kocjan MLAKARICA (Anas platyrhynchos) foto: Marjan Gresl V NARAVNEM REZERVATU ŠKOCJANSKI ZATOK smo za udeležence pripravili opazovalno tocko v osrednji opazovalnici. Zabeležili smo najvec mlakaric (Anas platyrhynchos), lisk (Fulica atra) in recnih galebov (Chroicocephalus ridibundus). foto: Bojana Lipej BELA ŠTORKLJA ELSA, MEDIJSKA ZVEZDA TREH DRŽAV // Aljaž Mulej, Tjaša Zagoršek Konec avgusta, ko se je dan že prevešal v vecer, me je poklical predsednik Društva za varstvo okolja Bled Miha Žvan: ''Po blejskem jezeru plava bela štorklja, mislim, da je ranjena.'' Prva misel je bila, da gre zelo verjetno za sivo capljo (Ardea cinerea). A izkazalo se je, da je na obali jezera dejansko povsem premocena bela štorklja (Ciconia ciconia). Hiter pregled je pokazal, da ima na trebušni strani raztrganino. Kaj natancno je bil vzrok zanjo, se v tistem trenutku ni dalo ugotoviti. Preden smo ptico oddali na zdravljenje v Azil za prostoživece živali na Muti, ji je obrockovalec Dušan Dimnik nadel še obrocek, da bi po izpustu vedeli, kam se štorklja seli in kakšno je njeno zdravstveno stanje. Po dveh tednih rehabilitacije je bila ob novinarskem spremstvu casopisa Gorenjski glas izpušcena nazaj v naravo v bližini Vrbe na Gorenjskem. Štorklja se je nekaj dni še zadrževala v okolici in zbujala zani­manje lokalnega prebivalstva, saj je prenocevala na strehah hiš v bližnji vasi Studencice. NJENA NADALJNJA POTOVANJA Dne 15. septembra dopoldan je prišlo sporocilo, da je clan crnogorskega društva za zašcito in opazo­vanje ptic (CZIP) v bližini Ulcinja opazoval ''našo'' pred desetimi dnevi izpušceno belo štorkljo. Mirno se je sprehajala po naselju in ljudem ni pustila blizu. Mešcani so svoja opazovanja prek socialnih omrežij vestno sporocali društvu. O štorklji, ki v tistih koncih ni prav pogosta ptica, pa so porocali tudi crnogorski mediji. Cez tri dni je prišla novica iz albanske prestolnice Tirana, da je »naša« štorklja, vidno oslabljena, pri­stala na vrhu najvišjega hotela v Tirani. Po nasvetu ornitologov iz albanskega društva (PPNEA) so jo prepeljali v rehabilitacijski center za živali Divjaka, kjer je potem ostala na rehabilitaciji. Ptico so poi­menovali Elsa. Ob sprejemu v rehabilitacijski center je zaradi izcrpanosti tehtala slaba dva kilograma, ob izpustu deset dni kasneje pa dobre tri. Njeno ''ponovno'' vrnitev v naravo je pospremila skupina otrok ob navzocnosti vec novinarskih ekip, s cimer je Elsa postala prava medijska zvezda v Albaniji. Upajmo, da je Elsi potem uspelo priti na prezimo­vališce in da nas bo v prihodnje razveseljevala s podatki o svojem varnem vracanju na gnezdišca in gnezdenju. BELA ŠTOKLJA (Ciconia ciconia) je bila po dveh tednih rehabilitacije ob novinarskem spremstvu casopisa Gorenjski glas izpušcena nazaj v naravo v bližini Vrbe na Gorenjskem. foto: Urška Peternel Elsa, kot so jo poimenovali v Albaniji, tik pred svojo ''ponovno'' izpustitvijo nazaj v naravo foto: Mirjan Topi POSTOVKE NA PODSTREHI SREDNJE ŠOLE V KRANJU // Terezija Erman Vse od leta 2009 sem vsako pomlad opa­zovala živahno pticje dogajanje na strehi in v okolici naše Srednje ekonomske, storitvene in gradbene šole Kranj. Z veseljem sem ugotavljala, da na podstrehi šole gnezdi postovka (Falco tinnunculus) in da vsako leto spelje kar nekaj mladicev. Izjema je bila ena od zadnjih pomladi, ko se je zelo ohladilo in sem pogrešila samca. Mislila sem, da se je poslovil. Naslednje leto me je razvese­lil (nov) par postovk, naselilo pa se je še nekaj kavk (Corvus monedula), vendar se je hišnik odlocil, da bo podstrešni luknji zamašil, ker naj bi ptice onesnaže­vale podstreho. Z željo, da pomagam pticam (in hišniku), sem se spomnila, da bi se podstrešni odprtini zaprli s po meri narejenimi gnezdilnicami. Blaž Blažic mi je svetoval strokovnjaka za postovke, ornitologa Dareta Fekonjo iz Prirodoslovnega muzeja Slove­nije, ki si je kmalu ogledal podstreho in premeril odprtini. Glede na to, da ima šola naziv EKO ŠOLA, sva z Daretom projekt postavitve gnezdilnic in spremljanja gnezditve ptic predstavila ravnateljici Nadi Šmid. Na moje presenecenje se je strinjala z njim in prav tako tudi z nadgradnjo projekta, s katero bi na gnezdilnici namestili kameri, ki bi predvajali dogajanje v njuni notranjosti. Ob sodelo­vanju Aljaža Muleja sta bili gnezdilnici namešceni konec novembra 2018. POMLADNO DOGAJANJE V LETU 2019 Povpraševanje za gnezdilnici je bilo v zgodnjih pomladnih mesecih leta 2019 zelo intenzivno tudi s strani drugih ptic, kot so kavke, vrane in golobi, zato so ptice »prehitele« racunovodstvo in kamer ni bilo vec možno namestiti. Par postovk si je priboril in obranil gnezdilnico »z balkonom«. Drugo, levo gnezdilnico, so zasedle glasne kavke. Konec maja 2019 sem pregledala obe gnezdilnici. V postovkinem gnezdu se je gnetlo šest dobro rejenih, še puhastih postovcic. V kavkinem gnezdu so bila tri zelenkasto-bela jajca. Obrockovalec Aljaž Mulej je postovke obrockal 27. maja in te so se v zacetku junija, še vedno pod budnim ocesom staršev, poslovile. Ker mrgolenju in prepirom okoli gnezdilnic kar ni hotelo biti konca, sem šla pogledat, kaj se dogaja. Konec junija so bila v gnezdu postovke štiri rjav­kasta jajca. To je bil torej drugi rod postovk v istem letu, kar naj bi bilo dokaj redko. V zacetku avgusta so bili v postovkini gnezdilnici štirje puhasti mla­dicki; 21. avgusta so se poslovili. DOGAJANJE PO NAMESTITVI KAMER V mesecu novembru 2019 so v okviru zakljuc­ne naloge dijaki 3. letnika Srednje tehniške šole elektro smeri pod mentorstvom Aleša Bregarja na podstreho namestili internetni signal. Kmalu po novem letu sta bili v sodelovanju IT mojstra Grega Belovica in Dareta Fekonje v gnezdilnici name­šceni kameri. Februarja 2020 se je zacelo dogajati. Najprej hud boj med kavkami in parom postovk. Koncni izplen je bil isti kot prejšnje leto - v desni gnezdilnici postovke, v levi kavke. Vso »kovidno pomlad« je bilo izredno zanimivo spremljati dogajanje v živo in za nazaj pregledovati posnetke. Kameri sta posneli tudi nocno življenje ptic. Po pogostem obracanju jajc so postovke izvali­le in izpeljale sedem mladicev, kavke dva. Zelo dramaticen moment je kamera ujela 7. aprila ponoci, ko se je v gnezdo postovke prikradla kuna. Samica je takoj odletela, kuna pa je ovohavala štiri izvaljena jajca. Na presenecenje in našo sreco je odšla in pustila jajca nedotaknjena. Zatem smo gnezdilnico takoj dodatno zavarovali. Mladici so se uspešno izvalili in bili obrockani, prav tako tudi samec in samica postovke. V zacetku junija so se vsi poslovili in odleteli novim dogodivšcinam naproti. Zares je bilo lepo s pomocjo kamere opazovati cudeže narave, ki so bili do tedaj skriti ocem. Za presenecenje je poskrbel eden od šestih lansko­letnih obrockanih mladicev postovke. Preletel je razdaljo skoraj 1300 km od doma – opazili so ga na enem od letališc pri Londonu. (Ne)srecno nakljucje je pripomoglo k identifikaciji. Po pomoti je dobil barvni obrocek na levo nogo. Na podstrešne odprtine srednje šole v Kranju so namestili gnezdilnici za POSTOVKE (Falco tinnunculus) in s kamerami spremljali njihovo gnezditev. foto: Jan Breznar Konec maja 2019 obrockani mladici postovke – eden od njih je odletel v Anglijo. foto: Aljaž Mulej FOTOULOV POSTOVKA (Falco tinnunculus) je priletela med gostim snežnim metežem, nekaj casa preletava­la obmocje, sedla na bližnje drevo in odletela. Rajko Gnezda, Gore nad Idrijo, 18. marec 2019 Postovka je presenetila s še eno gnezditvijo v istem letu (julij in avgust 2019). foto: Terezija Erman POSEBNA VELIKA BELA CAPLJA Na Ljubljanskem barju (na Šinkovem štradonu, v smeri Iš­cice) sem slikal veliko belo capljo (Ardea alba). Doma sem si slike ogledal bolj natancno in videl, da ima ptica rožnate noge, crn kljun in je okrog oci zelena. Za razlago te poseb­ne caplje sem se obrnil k Juriju Hanželu, ki mi je brž razložil, da gre zelo verjetno za "hormonsko podivjano" veliko belo capljo, ki je sredi zime razvila svatovsko perje. Vzroki za ta pojav so še neznani. V Sloveniji in Evropi so bili že opaženi podobni osebki, za katere se je sprva zdelo, da pripadajo azijski podvrsti velike bele caplje modesta. Po posvetu z azijskimi ornitologi pa se je izkazalo, da so "njihove" caplje videti drugace in da je ideja o azijski podvrsti napacna. Mirko Gaberšek, www.NaIzletu.Si ™, Ljubljansko barje, 12. december 2020 DOPPS PROGRAM PREDAVANJ, IZLETOV IN AKCIJ ZA OBDOBJE JANUAR–APRIL 2021 Glede na razmere, ki jih povzroca SARS-CoV-2, in nepredvidljivega spreminjanja varnostnih ukrepov, vas prosimo, da morebitne odpovedi ali spremembe dogodkov spremljate na spletni strani društva www.ptice.si in FB-strani www.facebook.com/pticeDOPPS ali preverite pri organizatorju dogodka. TECAJ PREPOZNAVANJA VODNIH PTIC Luka Božic društvena Facebook-stran (www.facebook.com/pticeDOPPS/) ali ZOOM (za prijavo pišite na tilen.basle@dopps.si) ob 18.00 V okviru priprav na zimsko štetje vodnih ptic (IWC) bomo imeli pre­davanje, na katerem bomo spoznali race, gosi, caplje in druge vodne ptice, ki jih v zimskih casih lahko opazujemo na naših vodah. Naucili se bomo, kako jih najlaže prepo­znamo, locimo samca od samice, kakšno je njihovo vedenje, hkrati pa bomo spoznali metodo in rezultate prejšnjih popisov. DIVJA TAJSKA Tjaša Pršin in Blaž Blažic društvena Facebook-stran (www.facebook.com/pticeDOPPS/) ali ZOOM (za prijavo pišite na tilen.basle@dopps.si) ob 18.00 Kljub temu, da je Tajska med ljudmi najbolje poznana po odlicni kuhinji in rajskih plažah, je izredno prilju­bljena tudi med ornitologi. V tej azijski državi je bilo doslej namrec zabeleženih prek 1000 razlicnih vrst ptic. Predavatelja, Blaž Blažic in Tjaša Pršin z DOPPS-a, bosta navzoce ob fotografijah popeljala v cudoviti pticji svet tega dela Indoki­tajske. predavanje izlet akcije / delavnice / stojnice / popisi lokacija ura informacije DOLGOREPA RACA (Anas acuta) ilustracija: Jan Hošek VIDRA IN BOBER, SKRIVNOSTNA PREBIVALCA NAŠIH VODA Tatjana Gregorc društvena Facebook-stran (www.facebook.com/pticeDOPPS/) ali ZOOM (za prijavo pišite na tilen.basle@dopps.si) ob 18.00 Bober in vidra si zadnjih 20 let tudi v Sloveniji spet delita življenjski prostor. Bober je v Sloveniji pred vec kot 200 leti izumrl, po naselitvi na Hrvaškem pa ponovno osvaja svoja historicna življenjska okolja. V cem se vrsti razlikujeta in kakšna je njuna vloga v ekosistemih celinskih voda? Kateri je vecji, hitrejši ali bolj kosmat? Zakaj je bober ekosistem­ski inženir in kaj ima to opraviti s podnebnimi spremembami? Vse to in še vec izveste na predavanju biologinje Tatjane Gregorc iz Inšti­tuta Lutra. Predavanje bo potekalo v okviru projekta LIFE BEAVER – LIFE19 GIE/SI/001111. AKCIJE / DELAVNICE / STOJNICE PRIPRAVA GNEZDITVENIH STEN ZA BREGULJKO IN VODOMCA Tilen Basle (informacije in prijave na 051 636 224 ali tilen.basle@dopps.si) HAJDOŠE, bencinski servis Petrol v Hajdošah (Hajdoše 43D, 2288 Hajdina) od 9.00 do 14.00 S prostovoljno delovno akcijo bomo pripravili pešcene stene in s tem omogocili gnezdenje bre­guljkam in vodomcu. V primeru slabega vremena bomo akcijo prestavili na nov termin. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se na akcijo prijavite na na­slov tilen.basle@dopps.si ali na telefon 051 636 224. JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC (IWC) 2021 Luka Božic na vseh vecjih rekah, celotni slovenski obali in vecini pomembnejših stojecih vodnih teles v državi Vec informacij o najobsežnejšem sis­tematicnem in organiziranem popisu ptic v Sloveniji dobite na strani 49. OPAZOVANJE PTIC V MESTNEM PARKU TIVOLI Dare Fekonja (dodatne informacije in prijave na 041 513 440) LJUBLJANA, zbor na parkirnem prostoru pred kopališcem v Tivoliju od 9.00 do 11.00 Pticje cebljanje nas že spremlja na vsakem koraku, mi pa bomo na tok­ratnem sprehodu po mestnem parku opazovali in spoznavali ptice, ki so tu ostale cez zimo in prve pricenjajo z oznacevanjem svojih obmocij. Ker teh vrst ni veliko, se bomo laže nauci­li prepoznavati njihovo petje in ogla­šanje. Izlet, ki je še posebej primeren za družine z otroki in zacetnike, bo potekal v vsakem vremenu. Izlet or­ganizira Prirodoslovni muzej Sloveni­je v sodelovanju z DOPPS-om. OPAZOVANJE PTIC V MESTNEM PARKU TIVOLI Dare Fekonja (dodatne informacije in prijave na 041 513 440) LJUBLJANA, zbor na parkirnem prostoru pred kopališcem v Tivoliju od 9.00 do 11.00 Pticje cebljanje nas že spremlja na vsakem koraku, mi pa bomo na tok­ratnem sprehodu po mestnem parku opazovali in spoznavali ptice, ki so tu ostale cez zimo in prve pricenjajo z oznacevanjem svojih obmocij. Ker teh vrst ni veliko, se bomo laže na­ucili prepoznavati njihovo petje in oglašanje. Izlet je še posebej prime­ren za družine z otroki in zacetnike. Sprehod organizira Prirodoslovni muzej Slovenije v sodelovanju z DO­PPS-om. PTICE OKOLI NAS V LETU 2021 Tilen Basle (informacije in prijave na 051 636 224 ali tilen.basle@dopps.si) po celi Sloveniji Ker nas zelo zanima, katere in koliko ptic opazite pri vas doma, vas v letu 2021 ponovno vabimo k sodelovanju v akciji Ptice okoli nas. Vec o tem na strani 36. ZELENONOGA TUKALICA (Gallinula chloropus) ilustracija: Jan Hošek TAŠCICA (Erithacus rubecula) ilustracija: Jan Hošek DAN MOKRIŠC V NR ŠKOCJANSKI ZATOK Bojana Lipej (informacije in prijave na 051 680 442 ali bojana.lipej@dopps.si) KOPER, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Sermin 50 od 9.00 do 13.00 Na dan mokrišc bodo za ucence od 1. do 5. razreda organizirane delav­nice. Podrobnejše informacije bodo objavljene na spletni strani www.skocjanski-zatok.org in FB-strani @skocjanskizatok. Izvedbo dogodka sofinancira Mestna obcina Koper. IZLET NA ZBILJSKO IN TRBOJSKO JEZERO Blaž Blažic (informacije in prijave na 070 713 978 ali blaz.blazic@dopps.si) ZBILJE, na parkirišcu za Zbiljsko jezero od 9.00 do 12.00 Zbiljsko in Trbojsko jezero sta aku­mulacijski jezeri na reki Savi in kot taki zelo pomembni prezimovališci za vodne ptice v osrednji Sloveniji. Na izletu bomo opazovali in spoz­navali razlicne vrste rac, ponirkov, galebov in drugih vodnih ptic. Vcasih je med njimi možno opazovati tudi kakšno redkejšo zimsko gostjo, deni­mo belolisko ali zimsko raco. Izlet je primeren tudi za mlade in zacetnike. SPOZNAJMO PTICE V PARKU Tilen Basle (informacije in prijave na 051 636 224 ali tilen.basle@dopps.si) MARIBOR, Mestni park Maribor (zbor pred Akvarij-terarijem) od 8.30 do 10.00 Na vodenem izletu bomo spoznali ptice, ki prebivajo v urbanem okolju in jih lahko srecamo tudi v bližini naših domov. Izlet je posebej pri­meren za zacetnike in tiste, ki bi radi obnovili znanje pred akcijo Ptice okoli nas. TRADICIONALNI IZLET NA MARIBORSKI OTOK Matjaž Premzl (informacije in prijave na 041 835 612 ali matjaz.premzl@gmail.com) MARIBOR, pred gostilno v Koblarjevem zalivu od 9.00 do 11.00 Na tradicionalnem izletu na Maribor­ski otok bomo opazovali ptice, ki so pri nas na prezimovanju. Na izletu bomo lahko videli vse pogostejše obiskovalce z daljnega severa, ki pre­živijo zimo na reki Dravi. Ogledali si bomo tudi zanimivosti otoka in tam živece gozdne ptice. Izlet je primeren za zacetnike in družine z otroki. ORNITOLOŠKI SPREHOD PO ARBORETUMU VOLCJI POTOK Alenka Bradac (obvezna prijava po elektronski pošti na prireditve@arboretum.si do petka, 19. 2. do 12. ure) ARBORETUM VOLCJI POTOK (zbirno mesto je pri vhodu v park) od 8.30 do 9.30 Arboretum ponuja zatocišce in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsika­tero izmed njih. Priporocamo, da s seboj prinesete daljnogled. Placati je treba vstopnino v park, vodenje sprehoda pa je brezplacno. Obvezna je prijava po elektronski pošti, pri tem pripišete še številko svojega mo­bilnega telefona (le za obvešcanje o morebitni odpovedi dogodka). 15. SLIKARSKI EX-TEMPORE Bojana Lipej (informacije in prijave na 051 680 442 ali bojana.lipej@dopps.si) KOPER, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Sermin 50 od 9.00 do 13.00 Tudi letos bomo Svetovni dan voda obeležili z že tradicionalnim slikarskim Ex-tempore z naslovom »Naša naravna dedišcina«. Udele­žijo se ga lahko ucenci tretje triade osnovnih šol Primorsko – Kraške regije. Podrobnejše informacije prej­mete ob prijavi. Izvedbo dogodka sofinancira Mestna obcina Koper. IZLET NA ŠOBEC Blaž Blažic (informacije in prijave na 070 713 978 ali blaz.blazic@dopps.si) ŠOBEC, na parkirišcu pred kampom Šobec od 9.00 do 12.00 Obiskali bomo zanimivo obmocje ob Savi Dolinki, kjer se prepletajo razlic­ni življenjski prostori. Na Šobcevem bajerju se zadržujejo dolocene vecje vrste vodnih ptic, medtem ko bomo na reki Savi lahko opazovali povo­dnega kosa, sivo pastirico, z nekaj srece pa tudi vodomca. Ornitološko zanimiv je tudi borov gozd, kjer se bomo srecali z razlicnimi predstavni­ki žoln, drozgov, sinic, šcinkavcev in drugih vrst ptic pevk. Izlet je prime­ren tudi za mlade in zacetnike. DOLGOREPKA (Aegithalos caudatus) ilustracija: Jan Hošek OPAZOVANJE PTIC V MESTNEM PARKU TIVOLI Dare Fekonja (dodatne informacije in prijave na 041 513 440) LJUBLJANA, zbor na parkirnem prostoru pred kopališcem v Tivoliju od 9.00 do 11.00 Na Gregorjevo naj bi se pticki ženili, mi pa bomo ta ljudski praznik malce prehiteli in se sprehodili skozi park že malo prej. Na izletu boste lahko izve­deli, kdaj se pticki zares ženijo, ter opazovali ptice, ki se že skrbno prip­ravljajo na to, da v parku vzgojijo svoj zarod. Izlet, ki je še posebej primeren za družine z otroki in zacetnike, bo potekal v vsakem vremenu. Sprehod organizira Prirodoslovni muzej Slo­venije v sodelovanju z DOPPS-om. ORNITOLOŠKI SPREHOD PO ARBORETUMU VOLCJI POTOK Alenka Bradac (obvezna prijava po elektronski pošti na prireditve@arboretum.si do petka, 16. ali 9. 4.) do 12. ure) – tocen datum izvedbe sprehoda preverite v zacetku aprila! ARBORETUM VOLCJI POTOK (zbirno mesto je pri vhodu v park) od 8.30 do 9.30 Arboretum ponuja zatocišce in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsika­tero izmed njih. Priporocamo, da s seboj prinesete daljnogled. Placati je treba vstopnino v park, vodenje sprehoda pa je brezplacno. Obvezna je prijava po elektronski pošti, pri tem pripišete še številko svojega mo­bilnega telefona (le za obvešcanje o morebitni odpovedi dogodka). OPAZOVANJE PTIC V MESTNEM PARKU TIVOLI Dare Fekonja (dodatne informacije in prijave na 041 513 440) LJUBLJANA, zbor na parkirnem prostoru pred kopališcem v Tivoliju od 9.00 do 11.00 Ce bi se radi naucili cesa novega o pticah, ki jih lahko v naši bližini opa­zimo vsak dan, se nam pridružite na nedeljskem izletu v ljubljanskem parku Tivoli. Aprila si bomo na spre­hodu po parku še lahko ogledali nekatere vrste ptic, ki se zadržuje­jo v grmovju ali visoko v drevesih, prisluhnili pa bomo tudi njihovemu petju. Izlet, ki je še posebej prime­ren za družine z otroki in zacetnike, bo potekal v vsakem vremenu. Izlet organizira Prirodoslovni muzej Slo­venije v sodelovanju z DOPPS-om. ORNITOLOŠKI SPREHOD PO ARBORETUMU VOLCJI POTOK Alenka Bradac (obvezna prijava po elektronski pošti na prireditve@arboretum.si do petka, 19. 3., do 12. ure) ARBORETUM VOLCJI POTOK (zbirno mesto je pri vhodu v park) od 8.30 do 9.30 Arboretum ponuja zatocišce in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsika­tero izmed njih. Priporocamo, da s seboj prinesete daljnogled. Placati je treba vstopnino v park, vodenje sprehoda pa je brezplacno. Obvezna je prijava po elektronski pošti, pri tem pripišete še številko svojega mo­bilnega telefona (le za obvešcanje o morebitni odpovedi dogodka). SPREHOD OKOLI ZADRŽEVALNIKA MEDVEDCE Janez Leskošek (informacije in prijave na 041 833 942) PRAGERSKO, na parkirišcu pri železniški postaji Pragersko od 8.30 do 13.00 (rezervni termin v primeru slabega vremena je sobota, 24. april 2020) Na vodenem izletu okoli zadrževal­nika Medvedce bomo spoznali ptice, ki tu gnezdijo oziroma jim zadrže­valnik pomeni pocivališce na dolgi in zahtevni poti s prezimovališc na jugu nazaj na gnezdišca v Evropi. JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTIC (IWC) 2021 NASLOVI LOKALNIH KOORDINATORJEV: o za števno obmocje Obale: - Borut Mozetic, 041 643 703, e-pošta: borut.mozetic@dopps.si o za števno obmocje Notranjske in Primorske: - Peter Krecic, 031 571 076, e-pošta: peter.krecic@siol.net o za števno obmocje zgornje Save: - Sava od izvira do Naklega, Sora: Blaž Blažic, 070 713 978, e-pošta: blaz.blazic@dopps.si - Sava od Naklega do Litije: Katarina Denac, 041 316 740, e-pošta: katarina.denac@dopps.si - Ljubljanica, Ljubljansko barje: Mitja Denac, 041 243 920, e-pošta: mitja.denac@gmail.com o za števno obmocje spodnje Save: - Krka: Andrej Hudoklin, 041 893 740, e-pošta: andrej.hudoklin@zrsvn.si - Sava od Zidanega Mosta navzdol: Gregor Bernard, 041 830 463, e-pošta: gregor.bernard@siol.net - Sotla: Dušan Klenovšek, 041 593 929, e-pošta: dusan.klenovsek@kp.gov.si o za števno obmocje Kolpe: - Urša Koce, 031 263 849, e-pošta: ursa.koce@dopps.si o za števno obmocje Savinje: - Luka Božic, 031 307 993, e-pošta: luka.bozic@dopps.si o za števno obmocje Drave: - Luka Božic, 031 307 993, e-pošta: luka.bozic@dopps.si o za števno obmocje Mure: - Željko Šalamun, 041 712 396, e-pošta: zeljko.salamun@dopps.si o Nacionalni koordinator IWC: - Luka Božic, 031 307 993, e-pošta: luka.bozic@dopps.si Navodila za štetje vodnih ptic, popisni obrazec, vsa obvestila v zvezi s štetjem ter navodila za prevzem popisnih materialov in oddajo podatkov prek spletne baze bodo dostopni tudi na spletni strani DOPPS www.ptice.si. Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematicni in organizirani popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja vsako leto skupaj preš­tejemo vodne ptice na vseh vecjih rekah, celotni slovenski obali in vecini pomembnejših stojecih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišc. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoca brez velikega vlo­ženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoci prispeva kamencek v mozaik cez tisoc kilometrov dolge mreže recnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto. Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2021, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo! Luka Božic, nacionalni koordinator IWC Štetje vodnih ptic bo leta 2021 potekalo v soboto, 16., in nedeljo, 17. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih obmo­cjih, na vseh najpomembnejših vodnih telesih po Sloveniji. Vsako števno obmocje ali njegov del ima svojega lokalnega koordinatorja, ki vas bo razpore­dil na odsek, kjer boste šteli, ter skrbel za skladno opravljanje popisa. VODNE PTICE ŠTEJEMO V SOBOTO, 16., IN NEDELJO, 17. JANUARJA 2021 SPLETNA BAZA JANUARSKEGA ŠTETJA VODNIH PTIC (IWC) Zaradi velike kolicine zbranih informacij so shranjevanje, upravljanje in obdelava podat­kov štetja zamuden in logisticno zahteven projekt. Pred nekaj leti smo vzpostavili bazo, ki omogoca spletni vnos opazovanj in njihovo sprotno preverjanje s strani administratorja. Funkcionalnost baze in obrazec za spletni vnos vseskozi izboljšujemo, tudi s pomocjo povratnih informacij uporabnikov. Spletni vnos podat­kov v trenutni razlicici je preprost, zmanjšuje možnost napak in omogoca pregleden dostop do rezultatov štetja vsem popisovalcem. Možnost spletnega vnosa podatkov uporablja vecina vseh sodelujocih, si pa želimo, da bi se ta delež v bodoce še povecal. Z neposrednim vnosom se zmanjšajo možnosti napak pri prepisovanju po­datkov s popisnih obrazcev v bazo, izognemo pa se tudi okolju neprijazni porabi velikih kolicin papirja. Vsem, ki ste že pristopili k sistemu elektronskega obvešcanja in vnosa podat­kov v preteklih letih, bomo podrobnejša navodila, vsa obvestila v zvezi s štetjem in opomnik dogodka poslali izkljucno prek elektronske pošte. Nove popisovalce in tiste, ki se za ta korak še niste odlocili, vabimo, da prevzem popi­snih materialov (obrazec, navodila, karte z odseki oz. lokalitetami) in oddajo podat­kov (vpis rezultatov vašega štetja in drugih rubrik z obrazca) za leto 2021 opravite prek spletne baze. Ce se boste odlocili za to možnost, vas prosimo, da nam svojo odlo­citev sporocite najkasneje do 8. 1. 2021 po e-pošti oziroma z SMS-om nacionalnemu koordinatorju štetja. Sporocilo naj vsebuje vaše ime in priimek ter e-poštni naslov, za ka­terega želite, da se vkljuci v bazo januarskega štetja in ga uporabljamo za komunikacijo z vami. NOVICE Vmesni popis vegetacije na obmocju NR Iški morost // besedilo: Blaž Blažic, foto: iStock Vegetacijo na obmocju Naravnega rezervata Iški morost smo popisali tudi v letošnjem poletju, in sicer na tistih delih rezervata, kjer se v okviru projekta PoLJUBA izvajajo razlicne metode zatiranja zlatih rozg (rod Solidago). Za to je poskrbel zunanji izvajalec – ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, rezultati pa kažejo na nekoliko boljše stanje. Vegetacijski popisi so potekali po enaki metodologiji kot leta 2019. Takrat je bilo dolocenih 10 vzorcnih ploskev s skupno 30 popisnimi kvadrati (vsaka vzorcna ploskev namrec vsebuje tri popisne kvadrate), na katerih bodo vegetacijski popisi potekali v obdobju 2019–2021. Na vecini vzorcnih ploskev sta tudi v letu 2020 prevladovali obe tujerodni invazivni vrsti zlatih rozg: kanad­ska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (S. gigantea). Prva je na obmocju popisa nekoliko redkejša, saj ji bolj ustrezajo manj vlažna in pešcena rastišca. V letu 2020 je bila tako zabeležena v 10 od 30, v letu 2019 pa v 12 od 30 popisnih kvadratih. Orjaška zlata rozga, ki ji ustrezajo bolj vlažna rastišca, je pogostejša. V letu 2020 je bila zabeležena v 28 od 30, v letu 2019 pa v 27 od 30 popisnih kvadratih. Kanadska in orjaška zlata rozga (posa­micno ali skupaj) sta bili v obeh popisnih letih zabeleženi na vseh desetih vzorcnih ploskvah, vendar z razlicno pokrovnostjo. Medtem ko sta tujerodni zlati rozgi v letu 2019 na vzorcnih ploskvah rastli s pokrovnostjo od manj kot 1 % do 70 %, je bila njuna pokrovnost v letu 2020 od manj kot 1 % do najvec 60 %. Le v enem izmed popisnih kvadratov ni bilo zaslediti nobene izmed invazivnih tujerodnih zlatih rozg. Rezultati vegetacijskega popisa sicer kažejo na to, da se je pokrovnost invazivnih tujerodnih zlatih rozg na projektnem obmocju zmanjšala, vendar razlika ni stati­sticno znacilna. Na Naravnem rezervatu Iški morost smo letos skupno pokosili kar 92 ha površin // besedilo: Blaž Blažic, foto: Barbara Vidmar Travišca znotraj Naravnega rezervata Iški morost smo v prete­klosti vzdrževali z redno pozno košnjo. Ker pa sta se na doloce­nih delih mocno razširili orjaška (Solidago gigantea) in kanadska zlata rozga (S. canadensis), smo v okviru projekta PoLJUBA opre­delili posamezna podobmocja, kjer bomo z namenom izboljšanja stanja vegetacije in zmanjšanja pokrovnosti obeh tujerodnih invazivk, košnjo s pomocjo zunanjega izvajalca opravljali veckrat letno. Razlicne dele rezervata smo tako letos pokosili enkrat, dvakrat, trikrat in celo štirikrat. Upoštevajoc vse košnje smo skupno pokosili kar 92 ha površin. Cilj veckratne košnje je predvsem oslabitev rastlin tujerodnih in­vazivnih vrst zlatih rozg in njihov odkos pred obdobjem cvetenja in zrelostjo semen. Na zahodnem delu Vrbovk, v severovzhodnem delu Malih delov, posameznih manjših delih Jevš, Cerkvošcine in Velikih delov, kjer se bohotijo vecji sestoji teh vrst in tako ustvar­jajo popolnoma neustrezno življenjsko okolje za travniške vrste ptic, smo kosili trikrat ali štirikrat. Na predelih, kjer se zaradi vecje namocenosti in s hranili revnih tal tujerodni invazivni vrsti ne po­javljata, pa smo se odlocili za enkratno ali dvakratno pozno košnjo. V casu gnezdilne sezone ptic smo vedno kosili po metodi od sredine travnika navzven ali od enega roba travnika proti drugemu. Poko­šena trava pa je pred spravilom in odvozom s travnika na parceli odležala vsaj dva dni. Evropsko partnersko srecanje BirdLife // besedilo: Damijan Denac Vsako leto se predstavniki partnerskih organizacij BirdLife International iz Evrope in osre­dnje Azije zberejo na t.i. Evropskem partnerskem srecanju ali »EPM« (European Partner­ship Meeting). Zaradi koronavirusa je letos, prvic v zgodovini, to srecanje potekalo spletno. Vec kot 80 predstavnikov iz vseh držav v regiji je 5. in 6. novembra 2020 razpravljalo o delu in izzivih za varstvo narave v novih »COVID-19« razmerah, o novem modelu financiranja BirdLife, o ucinkovitem varstvu ptic vzdolž selitvenih poti, o pripravi nove strategije za obdobje 2022–2032 in bliža­jocem se svetovnem kongresu leta 2022 v Cambridgeu, skupaj s praznovanjem 100. obletnice BirdLife. Partnerskega srecanje smo se udeležili tudi z DOPPS-a. Naš predstavnik, Damijan Denac, pa je bil vnovic izvoljen v t.i. Evropski in osrednjeazijski komite (European and Central Asian Committee) – vodilno in odlocevalno telo BirdLife v regiji. Crnoceli srakoper na obmocju Ajdovskega polja v letu 2020 // besedilo: Pia Höfferle, foto: Alex Kotnik Na obmocju Ajdovskega polja, kjer je letos gnezdil en par crnoce­lega srakoperja (Lanius minor), smo v sklopu kohezijskega projekta VIPava junija 2020 ponovno spremljali rabo lovnih prež in prehra­njevališc. V petih popisnih dneh smo zabeležili skupaj 150 opazo­vanj uporabe razlicnih prež. Od enajstih postavljenih lovnih prež so bile najpogosteje uporabljene preže na razdalji do okoli 100 m od gnezda, ki so jih srakoperji samostojno ali v kombinaciji z drugimi prežami uporabljali kar v 69-odstotnem deležu vseh opa­zovanj. Najpogosteje so lovili na košenem travniku tik pod najbolj priljubljenimi prežami. Iz tega lahko sklepamo, da je nizka vege­tacija še posebej pomembna pri lovu, saj srakoperju omogoca lažji dostop do plena. Nekoliko manj pogosto je lovil tudi na obmocju nekošenega travnika, prav tako ob postavljenih prežah. Zakljucena je še ena sezona ukrepov za želve v NR Škocjanski zatok // besedilo: Kim Leban, foto: Al Vrezec V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok smo zadnje vrše za ulov želv postavili sredi oktobra in tako zakljucili s terenskim delom v letu 2020. V toplih novembrskih dnevih smo lahko našteli še kar nekaj želv, ki so se soncile na potopljenem trsticju in se jim ni prav nic mudilo na zimsko mirovanje oziroma tako imenovano hibernacijo. V okviru spremljanja stanja invazivne tujerodne populacije okrasne gizdavke (Trachemys scripta), ki je imela staro ime popisana sklednica, smo v letošnjem letu ujeli kar 161 osebkov. Kljub uresnicevanju ukrepov za preprecevanje in obvladovanje širjenja pa se vrsta tu še vedno pojavlja množicno. Nadaljnji ukrepi in spremljanje stanja so tako nujno potrebni za omejitev razmnoževanja in dolgorocno zmanjševanje številcnosti populacije, ki na obmocju rezervata mocno ogroža v manjšini zastopano mocvirsko sklednico (Emys orbicularis). DOPPS sodeluje v projektu LIFE NarcIS // besedilo: Urša Koce Projekt LIFE NarcIS (Nature Conservation Information System), v katerem sodeluje osem partnerjev in ga vodi Agencija RS za okolje (ARSO), je namenjen vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema na podrocju ohranjanja narave v Sloveniji. Sistem bo za uporabnike koristen kot nekakšen katalog živalskih in rastlin­skih vrst, omogocal bo dostop do razlicnih podatkovnih zbirk bioloških in naravovarstvenih podatkov ter opravljanje analiz s pomocjo razvitih spletnih orodij. V Sloveniji še nimamo informa­cijskega sistema, ki bi uporabnikom na enem mestu zagotavljal naravovarstveno pomembne podatke, saj posamezne organizaci­je z razlicnih podrocij delovanja le-te hranimo v svojih lokalnih zbirkah, zato je dostop do njih, kljub temu da gre v veliki meri za nacelno javno dostopne podatke in informacije, izredno otežen. Naše društvo je k projektu pristopilo z namenom priprave in deljenja ornitoloških podatkov, ki jih zbiramo v okviru uresni­cevanja projektnih nalog, financiranih z javnimi sredstvi. Zlasti gre za podatke monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na obmocjih Natura 2000 (Monitoring SPA) ter monitoringa splošno razširjenih vrst ptic za dolocitev slovenskega indeksa ptic kmetij­ske krajine (SIPKK). Sodelovali bomo tudi pri pripravi enotnega kataloga rastlinskih in živalskih vrst, raz­širjenih na obmocju Slovenije. Skupni pricakovani ucinki projekta NarcIS so: • S sistemom bo povezanih 11 razlicnih virov podatkov, ki jih bo prispevalo osem projektnih partnerjev in trije upravljavci zava­rovanih obmocij. • 95 % obstojecih, a razpršenih javno financiranih bioloških po­datkov bo povezanih in dostopnih na enem mestu. • Bistveno bo skrajšan cas, potreben za dostop do podatkov in informacij za potrebe ohranjanja narave. • Povecala se bo ozavešcenost o pomembnosti podatkov za ohra­njanje narave. Projekt, ki je vreden 3.695.411 EUR in se sofinancira iz sredstev LIFE, financnega instrumenta EU za okolje, bo omogocil tudi devet novih delovnih mest za štiriletno obdobje trajanja pro­jekta. V projektu poleg ARSO kot vodilnega partnerja in našega društva sodelujejo še: Ministrstvo za okolje in prostor, Univerza v Ljubljani, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije ter Center za kartografijo favne in flore. Varnejša in prijaznejša ucna pot NRŠZ pod ankaransko cesto // besedilo: Nataša Šalaja Razinger, Borut Mozetic, Bojana Lipej in Bia Rakar, foto: Bojana Lipej V letih 2019 in 2020 smo z donatorskimi sredstvi družbe Luka Koper d.d. uredili vstopni tocki, ucno pot in površine Naravnega rezervata Škocjanski zatok pod ankaransko cesto, kjer so bili v zadnjih letih pogosto zabeleženi primeri vandalizma in drugih hujših kršitev varstvenega režima naravnega rezervata. Površine Naravnega rezervata Škocjanski zatok pod ankaransko cesto so sticno obmocje med rezervatom, Luko Koper in mestom Koper. Obmocje je tamponski pas, ki naj bi v cim vecji meri nevtra­liziral negativne vplive prometa, drugih urbanih pritiskov in nav­zocnosti ljudi na naravni rezervat. Na tem ocem skritem obmocju smo v zadnjih letih zabeležili številne manjše in hujše kršitve varstvenega režima naravnega rezervata, od obcasnega zadrževa­nja brezdomcev, vandalizma na infrastrukturi do vožnje z motor­nimi vozili in kolesi ter odlaganja kosovnih in ostalih odpadkov. Strokovni vodja NRŠZ Borut Mozetic je ob tem povedal: »S financno pomocjo družbe Luka Koper v višini 25.000 EUR smo v letih 2019 in 2020 uresnicili vec ukrepov ureditve obmocja za preprecevanje motenj in zmanjšanje kršitev varstvenega režima. Z ureditvijo vstopnih tock smo omejili dostop s kolesi in motornimi vozili ter namestili nove informativne table, ki na vstopnih tockah dajejo osnovne podatke o naravnem rezervatu in na preprost ter zabaven nacin upodabljajo pravila obiskovanja ter varstveni režim obmocja.« Konec septembra, po zakljuceni gnezdi­tvi ptic, smo strojno odstranili zarast in tako prispevali k obvladovanju širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki so v veliki meri prerašcale obmocje. S cišcenjem zarasti in planiranjem zemljine smo vzpostavili odprte trav­nate površine, ki zagotavljajo vecjo preglednost nad ucno potjo in infrastrukturo za obisk, s tem pa vecjo varnost in zmanjšanje kršitev varstvenega režima. Proces vzpostavitve tovrstnih travišc iz tal, prerašcenih s tujerodnimi invazivnimi rastlinami, je vecle­ten proces, zato bomo z vnosom semen in rastlin, znacilnih za ta tip travišc, ter košnjo obravnavanega obmocja nadaljevali tudi v prihodnje. Brnistra in druge domorodne rastline, zasajene na nasipu pri opazovalnem stolpu, bodo scasoma ustvarile dodatno prepreko prepovedanemu vzpenjanju na nasipe ter vznemirjanju ptic in drugih živali na obmocju naravnega rezervata. Pri ure­janju obmocja so sodelovali tudi dijaki 4. letnika umetniškega oddelka likovne smeri Gimnazije Koper pod vodstvom profesorja in likovnega umetnika Mateja Kocjana. Dijaki so pod njegovim mentorstvom pripravili nacrt in s tematskimi grafiti poslikali opazovališce, ki je bilo že veckrat tarca vandalov in neprimerne­ga grafitiranja. Opazovališce je tako v novi podobi postalo prava umetnina na prostem. 38 mucenic in mucenikov // besedilo: Tilen Basle, foto: Alen Ploj, Davorin Tome Ohranjanje gnezditvene populacije navadne cigre (Sterna hirundo) na otokih Ptujskega jezera je tradicija, ki jo clani društva, delujoci v okviru Štajerske sekcije, ohranjamo že 40 let. Brez požrtvovalnega truda številnih prostovoljcev bi navadne cigre na reki Dravi izgubili kaj kmalu po izgradnji Ptujskega jezera. Takšna usoda je doletela malo cigro (Sternula albifrons) in prlivko (Burhinus oedicnemus), ki ju pridne roke majhne skupine naravovarstvenikov niso utegnile rešiti. Unicenje recnega življenjskega okolja je bilo preveliko! Dne 19. septembra 2020 se je na obali Ptujskega jezera zbralo 38 najpogu­mnejših, ki so se odlocno spopadli z zarastjo na štirih prodnatih otokih oz. nadomestnih gnezdišcih za navadne cigre, kjer si te dom delijo še z recnimi (Chroicocephalus ridibundus) in crnoglavimi galebi (Ichthyaetus melanocephalus). Po dobrem »delavniku« nam je uspelo otoke ocistiti zarasti in pripraviti golo prodnato podlago, ki cigram najbolj ustreza. Neizmerna hvala vsem prostovoljcem, ki ste na otokih Ptujskega jezera »pridelali« kak žulj ali dva. Brez vas in vseh predhodnikov navadnih ciger na reki Dravi že 40 let ne bi bilo vec! Zakljucni dogodek projekta IMPRECO // besedilo: Bia Rakar V sredo, 3. decembra 2020, je projektni partner Univerza v Salentu organiziral zadnji, zakljucni dogodek projekta IMPRECO - Common strategies and best practices to IMprove the transnatio­nal PRotection of ECOsystem integrity and services (Skupne stra­tegije in najboljše prakse za izboljšanje transnacionalne zašcite integritete in storitev EKO-sistemov). Zaradi izrednih razmer – epidemije koronavirusa, je dogodek potekal na daljavo, z uporabo videokonferencne platforme ZOOM. Dogodka se je udeležilo 68 oseb, poleg predstavnikov projektnih partnerjev tudi številni de­ležniki in druge zainteresirane skupine. Triletni projekt IMPRECO, sofinanciran z EU sredstvi v okviru programa Interreg V-B Adrion 2014–2020, se zakljucuje z decem­brom 2020. V projektu je sodelovalo sedem partnerjev iz petih držav, in sicer vodilni partner Obcina Štarancan s projektnim obmocjem Deželni naravni rezervat na izlivu Soce, projektni par­tnerji pa poleg DOPPS-a s projektnim obmocjem Naravni rezervat Škocjanski zatok še Deželna agencija Veneto Agricoltura in Uni­verza v Salentu iz Italije, Regija Kreta iz Grcije, Nacionalni razvojni sklad iz Albanije ter dalmatinska Regionalna agencija »Morje in kras« s Hrvaške. Glavni izzivi projekta so bili povezani z ohranja­njem ekosistemskih storitev s krepitvijo potencialov zavarovanih obmocij na podrocju biotske pestrosti in ohranjanja ekosistemov s pomocjo transnacionalnega sodelovanja. Na zakljucnem dogodku so projektni partnerji predstavili glavne dosežke in projektne rezultate vseh delovnih sklopov, primere dobrih praks, ki so širši javnosti dostopni v repozitoriju, ter rezul­tate posameznih pilotnih akcij, vkljucno z video intervjuji. Zunanji strokovnjaki so predstavili tudi prispevek ADRION tematskega sklopa »upravljanje obalnih in morskih obmocij/okolij« na primerih projektov HarmoNIA, ETC-UMA in LifeWatch-ERIC. Nadgradnja sode­lovanja v okviru projekta IMPRECO bo vzposta­vitev trajnega partnerstva med upravljavci in de­ležniki z ustanovitvijo omrežja PARES – omrežja zavarovanih obmocij za ekosistemske storitve. To bo združevalo sedem projektnih partnerjev in bo odprto tudi za prikljucitev drugih (zavarovanih) obmocij in deležnikov iz Jadransko – Jonske regije. Sodelovanje bo formalizirano z dvema dokumentoma: Dogovorom med deležniki (na lokalni ravni) in Memorandumom o soglasju za vkljucitev v transnacionalno mrežo zavarovanih obmocij za ekosistemske storitve PARES. Zanimiva opazovanja v NR Škocjanski zatok // besedilo: Domen Stanic, foto: Danilo Kotnik Po koncu gnezditvene sezone 2020 je bilo v Škocjanskem zatoku spet pestro po zaslugi zanimivih ptic selivk. V mesecu juniju so nas razveselili rožnati škorci (Pastor roseus), ki so se v manjšem številu (do 14 osebkov) redno zbirali na prenocišcu Bertoške bonifike, skupaj z vec tisocglavo jato škorcev (Sturnus vulgaris). En osameli rožnati škorec je bil opazovan celo 12. septembra, kar je dokaj pozen podatek za to vrsto. V zacetku avgusta, s pricetkom selitve pobrežnikov, so se na polojih brakicne lagune za kratek cas ustavili zlata prosenka (Pluvialis apricaria), srpokljuni (Calidris ferruginea) in veliki prodnik (Calidris canutus) ter kaspijska cigra (Hydroprogne caspia). Zagotovo najvecja zanimivost zgodnje jeseni pa so bili ribji orli (Pandion haliaetus; na sliki). Med 10. avgustom in 29. oktobrom smo na obmocju rezervata opazili kar tri razlicne osebke te posebne ujede. Vsaj en osebek se je dobra dva meseca skoraj vsakodnevno zadrževal v brakicni laguni, kjer ga je bilo možno opazovati in fotografirati, medtem ko je lovil ciplje in posedal na kolickih pred opazovalnicami. Drugi ribji orel, ki se je v zatoku mudil le en dan, je na nogi nosil rdec plasticni obrocek, s pomocjo katerega smo ugotovili, da je bil obrockan v Latviji. Ribjih orlov so se posebno veselili številni fotografi, ki so v dobrem številu vsakodnevno obiskovali rezervat. V mesecu septembru smo opazili tudi rekordno veliko jato kravjih capelj (Bubulcus ibis), ki je štela kar 81 osebkov. Med septembrskimi zanimivimi vrstami velja omeniti še tri rjave škarnike (Milvus milvus), dve beli štorklji (Ciconia ciconia) in nekaj modrih tašcic (Luscinia svecica). Konec jesenske selitve je zaznamoval veliki srakoper (Lanius excubitor), vsakoletni gost Škocjanskega zatoka, ki naznanja prihod zime. Zanimiva opazovanja s fotografijami lahko redno spremljate na FB strani Naravnega re­zervata Škocjanski zatok: www.facebook.com/skocjanskizatok, ali na spletni strani med novicami: www.skocjanski-zatok.org NOVICE Jesen v NR Škocjanski zatok obarvana z želvami // besedilo in foto: Kim Leban Letošnjo jesen smo bili v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok spet nekoliko bolj aktivni pri delu z želvami. V okviru ukrepov za preprecevanje in obvladovanje vnosa in širjenja tujerodnih vrst smo o želvah spregovorili z ucenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol. Vsem smo najprej predstavili znacilnosti naše edine domoro­dne sladkovodne vrste mocvirske sklednice (Emys orbicularis) in pomen njenega varstva. Kot enega pomembnejših dejavnikov, ki ogroža mocvirsko sklednico v rezervatu, smo v ospredje postavili množicno pojavljanje invazivne tujerodne popisane sklednice (Trachemys scripta). Za slednjo je Herpetološko društvo predlagalo ustreznejše ime - okrasna gizdavka. Otroci so tako v sklopu vo­denega ogleda spoznali novo ime želve in vzroke, zakaj je danes to ena izmed najpogosteje izpušcenih tujerodnih živalskih vrst. Poudarek smo dali tudi razlogom, zakaj v naravi ogroža tako moc­virsko sklednico kot tudi druge vrste in celo zdravje cloveka. Vsi so prejeli tudi zgibanko, v kateri smo poleg opisa želv oblikovali zgodbo o invazivnosti vrste v obliki stripa. V jesenskem ponatisu zgibanke, ki je štel 1500 izvodov, pa smo vkljucili nekaj popravkov in posodobili ime za vrsto Trachemys scripta. Uporabili smo novo predlagano ime okrasna gizdavka, imena podvrst pa so ostala nespremenjena. Zgibanko si lahko ogledate na spletni strani Na­ravnega rezervata Škocjanski zatok, ali pa si svoj izvod vzamete med naslednjim obiskom rezervata. Prepoved strupenih svincenih šiber v Evropski uniji // besedilo: Tilen Basle, foto: Tomi Trilar Prebivalci Evropske unije smo izrazili globoko zaskrbljenost nad stanjem okolja, izgubo biotske ra­ znovrstnosti in zašcito našega zdravja. Evropski poslanci morajo, tudi na podlagi mnenja Evrop.­ ske agencije za kemikalije, podpreti prepoved uporabe svincenih šiber za lov v mokrišcih. Svinec je strup, že v najmanjših kolicinah je škodljiv tudi za ljudi. Evropski parlament ima sedaj priložnost, da odstrani strupeni svinec iz življenjskih okolij, kjer povzroca neizmerno škodo za živali in ljudi. Kar 90 % držav Evropske unije je z glasovanjem podprlo omejitev uporabe svince.­nih šiber v mokrišcih, to pa mora sedaj uzakoniti še Evropski parlament. Zastrupitev kot posledica zaužitja svincenih šiber v Evropi letno ubije milijon ptic! V mokrišcih zaradi lova letno pristane 20.000 ton svinca, kar povzroca onesnaževanje, škodljivo za ljudi, živali in okolje. Nasprotniki omejitve (lovski in orožarski lobiji) trdijo, da je omejitev uporabe svincenih šiber nejasna in preširoko zastavljena, vendar ni! Obstajajo alternative svincenim šibram, prav tako pa je takšna omejitev že vec kot dve desetletji v veljavi na Nizozemskem in Danskem. Sedaj je cas, da temu vzoru sledijo še vse druge države Evropske unije in pred strupe­nim svincem zašcitijo vodne ptice, ujede in ljudi! Evropski parlament je 25. novembra izglasoval prepoved uporabe svincenih šiber v mokrišcih Evropske unije. Evrop­ski poslanci so prisluhnili znanosti in rešili na milijone ptic, hkrati pa zašcitili zdravje ljudi in narave. NR Ormoške lagune med finalisti za nagrado NATURA 2000 // besedilo: Petra Vrh Vrezec Pred poletjem smo vam prek naših socialnih medijev in revije Svet ptic naznanili lepo novico, da je NR Ormoške lagune izbran za finalista nagrade Natura 2000, ter vas povabili h glasovanju. »Nagrada Natura 2000 nagrajuje odlicnost pri upravljanju obmocij Natura 2000 in prikazuje dodano vrednost mreže Natura 2000 za lokalna gospodarstva. Namenjena je tistim, ki se trudijo, da bi bila Natura 2000 uspešna zgodba in bi dosegala svoj namen, istocasno pa opozarja javnost na pomen omrežja Natura 2000 in dosežke upravljavcev teh obmocij,« so o nagradi zapisali na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Za letošnje »tekmovanje« je Evropska komisija izmed 79 prijavljenih izbrala 27 finalistov iz 26 držav clanic EU. Sredi oktobra so po preštetju glasov razglasili šest dobitnikov nagrad Natura 2000, in sicer finaliste iz Finske, Francije, Belgije, Španije, Bolgarije in cezmejni projekt, ki vklju­cuje lokacije na Ceškem, Slovaškem in v Romuniji. Kljub temu, da nagrade nismo dobili, je za DOPPS in NR Ormoške lagune pozor­nost Evropske komisije, da je naš rezervat prepoznala in ga uvr­stila med finaliste, veliko priznanje našemu delu v dobro varstva ptic in narave. Podpiramo Malto v boju proti lovu na ptice // besedilo: Tilen Basle, foto: Janez Papež Lov šcinkavcev se na Malti kljub sodbi in prepovedi Evropskega sodišca nadaljuje. Malta se je v pristopnih pogajanjih za clanstvo v EU zavezala, da do leta 2008 izkorenini lov na šcinkavce (Fringilla coelebs). V letu 2014 je vlada lov ponovno dovolila, dokler 2017 ni bilo izdano zadnje opozorilo Evropske komisije, ki je primer predalo Sodišcu Evropske unije, to pa je junija 2018 Malto spoz­nalo za krivo nespoštovanja pravil Evropske direktive o pticah. Malteška vlada je letos ponovno dovolila lov na šcinkavce, kljub zavezam do Evropske komisije in sodišca. Da bi se izognila zavezam, poskuša vlada tokrat lov opraviciti v znanstveno-razi­skovalne namene. S tem izgovorom je ogroženih na tisoce selecih se repnikov (Linaria cannabina), šcinkavcev, lišckov (Carduelis carduelis), dleskov (Coccothraustes coccothraustes), cižkov (Spinus spinus), grilckov (Serinus serinus) in zelencev (Chloris chloris), ki gnezdijo tudi v slovenskih gozdovih in na travnikih. BirdLife Malta je na Evropskega komisarja za okolje naslovil pismo in ga pozval k raziskavi primera in ustreznemu ukrepanju. Poziv smo skupaj s 24 evropskimi BirdLife-partnerji podprli tudi na DOPPS-u. STE VEDELI, DA NAM LAHKO PREK SPLETA DEL VAŠE DOHODNINE NAMENITE V NEKAJ MINUTAH? Do 0,5 odstotkov odmerjene dohodnine, ki jo sicer placate državi, lahko kot donacijo namenite financiranju splošno-koristnih namenov upravicencev, med katerimi je tudi DOPPS. Pri tem nimate nobenega dodatnega stroška. Ce tega še niste storili, imate kot odgovoren državljan z namenitvijo tega financnega prispevka DOPPS-u priložnost svoj denar in energijo podariti tistim, ki se dejavno borimo proti upadu biotske raznovrstnosti in skrbimo za slovensko naravo. Vsem, ki bi nas na ta nacin radi na novo podprli, sporocamo, da lahko to storite: 1. prek portala e-Davki: - Na kazalu na levi strani vašega uporabniškega racuna na e-Davkih izberite rubrike: Vpogledi . Podatki o zavezancu . Namenitev dela dohodnine - V razdelek 'Ime oziroma naziv upravicenca' vpišete: Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije - V razdelek 'Davcna številka upravicenca' vpišete: 68956029 - V razdelek 'Odstotek' vpišete poljubno vrednost do 0,5 - Izbor potrdite s pritiskom na gumb Oddaj vlogo V kolikor portala e-Davki še ne uporabljate, bi vas radi seznani­li, da je po novem prijava in uporaba povsem enostavna in zanjo ne potrebujete vec veljavnega certifikata. Registraci­ja na portalu e-Davki ne namrec možna z vašo davcno številko in geslom, ki si ga nastavite sami. Pri registraciji z geslom poleg davcne številke potrebujete enega od informativnih izracu­nov dohodnine iz zadnjih let, s katerega prepišete ID številko. V kolikor informativnih racunov ne hranite, pa to številko lahko tudi narocite v enem od korakov registracije z geslom in vam jo FURS pošlje na domaci naslov v nekaj dneh. 2. z izpolnitvijo obrazca Zahteva za namenitev dela do­hodnine za donacije, ki vam je na voljo na spletni strani FURS, lahko pa vam ga pošljemo tudi mi in ga pošljete po pošti na naslov FURS 3. ustno na zapisnik pri financnem organu. Predvsem z uporabo e-Davkov vam bo to vzelo le nekaj minut, ki vam jih bomo v naslednjem letu ali letih zagotovo povrnili z novimi uspehi pri varstvu ptic in narave. Obenem hvala vsem, ki ste nas s clanstvom ali na druge nacine že podprli. Ce ste nam donacijo iz dohodnine že na­menili, ostaja veljavna do preklica in vam tega postopka ni treba ponavljati. Evropski atlas ptic gnezdilk 2 // besedilo: Tomaž Mihelic V zacetku decembra je izšel Evropski atlas ptic gnezdilk 2 (Europe­an Breeding Bird Atlas – EBBA2), nov mejnik raziskovanja biotske raznovrstnosti in varstva narave. Pri delu je sodelovalo okrog 120.000 prostovoljnih popisovalcev iz vseh evropskih držav, kar uvršca EBBA2 med enega najvecjih projektov ljubiteljske znanosti doslej. Slovenija je skupaj s še nekaterimi državami podatke za atlas prispevala prek kartiranj nacionalnega atlasa, kar je bilo še posebej zaželeno. V Evropi po podatkih novega atlasa trenutno gnezdi 596 vrst, od katerih jih je 57 tujerodnih. 35 % vrst je v zadnjih 30 letih pove­calo svoje obmocje gnezditvene razširjenosti, 25 % vrstam pa se je obmocje gnezditvene razširjenosti zmanjšalo. Zmagovalci so predvsem nekatere gozdne vrste in vrste, ki jih ciljno šciti medna­rodna zakonodaja, medtem ko so poraženci predvsem ptice kme­tijske krajine. Spremembe rabe in klimatske spremembe so eden izmed glavnih razlogov za te spremembe. BELA PASTIRICA (Motacilla alba) je ena najbolj razširjenih vrst v Evropi. Populacija VRTNEGA STRNADA (Emberiza hortulana) v Evropi se je v zadnjih 30 letih drasticno znižala. Glavno gonilo te spremembe je menjava ekstenzivnega kmetovanja z obsežnim intenzivnim. Zgodba o uspehu: BELOREPEC (Haliaeetus albicilla) je v zadnjih 30 letih povecal svojo razširjenost v Evropi. Izšla je knjiga Podobe živali naših gozdov // besedilo: Petra Vrh Vrezec Knjigo Podobe živali naših gozdov je naš clan in izkušen gozdarski strokovnjak, Miha Marence, napisal za mlade prijatelje narave ter vse tiste, ki se ukvarjajo z izobraževanjem mladih. Branje knjige bralca povede v carobni svet gozdov, v katerem nas vedno znova presenecajo medsebojna povezanost, usklajenost in soodvisnost žive in nežive narave. V uvodu knjige nas »volk« sprašuje, kdo je sovražen do matere narave, ki je ustvarila razlicna bitja zato, da naravni procesi potekajo nemoteno. »Vredno se je nad tem zamisliti in kajpak potruditi, da se naš odnos do gozda in živali prostoživecih vrst spremeni v njihovo dobro. Le eticno odgovorna pot je tista, ki omogoca evolucijsko preživetje tudi ljudem,« je nadalje v uvodu zapisal avtor. V poucni knjigi (143 strani) se mladi bralci »srecajo« z gozdnimi sesalci, dvoživkami, plazilci, žužel­kami in lepim številom ptic: malim skovikom, povodnim kosom, gozdnim jerebom, divjim petelinom, planinskim orlom, krivokljunom …, ce naštejem le nekatere. Knjigo so s fotografi­jami popestrili Jure Kocan, Janez Konecnik, Pavel Majerle in Janez Papež. ZAHVALA ZA SODELOVANJE V LETU 2020 Dragi sodelavci in sooblikovalci naše revije, zakljucili smo še en, jubilejni letnik revije Svet ptic. Iskreno sem vam hvaležna za sodelovanje; podarjene raznolike prispevke, odlicne fotografije, barvite ilustracije, cas, konstruktivne kritike in ideje. Skozi leto smo ustvarili kar 240 bogatih in barvitih strani štirih številk revije Svet ptic in z njimi širili zavedanje o pomembnosti varstva ptic in narave. Želim vam lepe praznike in vse dobro v prihajajocem letu! Urednica Pisci letnika 26 (sodelovalo je 96 avtorjev, ki so napisali 195 prispevkov) Al Vrezec Aleksander Kozina Aleksander Pritekelj Aljaž Mulej Ana Pšenicnik Anamarija Žagar Barbara Vidmar Beatriz Maria la Feria Benjamin Dovecar Bia Rakar Blaž Blažic Bojan Bratož Bojana Lipej Bor Mihelic Boris Kozinc Borut Mozetic Borut Štumberger Damijan Denac Dare Šere Daša Stavber Davorin Tome Davorin Vrhovnik Dejan Bordjan Dejan Rocner Domen Stanic Dominik Bombek Duša Vadnjal Dušan Šipek Ekipa NRŠZ Enej Vrezec Gaber Mihelic Gregor Bernard Ivan Petric Ivo A. Božic Iztok Geister Jana Šušnjar Janez Gregori Jani Vidmar Jasna Tarman Julija Ržišnik Jurij Javoršek Katarina Denac Katja Srebotnjak Kim Leban Lan Hocevar Larisa Vodopivec Lina Vozny Liza Debeljak Luka Božic Luka Poljanec Luka Šparl Maks Sešlar Manja Rogelj Maria Gameiro Marjan Gresl Marko Gerbec Matej Gamser Matija Križnar Matjaž Kepec Metka Škornik Miha Krofel Mirjana Šipek Mirko Gaberšek Muhamed Delic Natalija Planinc Nataša Dolenc Orbanic Nataša Šalaja Razinger Pia Höfferle Pisarna DOPPS Primož Kmecl Projektna ekipa PoLJUBA Rajko Gnezda Rok Štirn Rudolf Tekavcic Ruj Mihelic Samo Jerele Samo Korošec Sofija Maxieira Stanislav Gomboc Stanko Cerpnjak Taja Cvetko Taja Skrt Kristan Terezija Erman Tilen Basle Tjaša Zagoršek Tom Turk Tomaž Berce Tomaž Mihelic Tomi Trilar Uroš Peljhan Urša Koce Urška Kacar Vanesa Bezlaj Vanja Kolanovic Zvezdana Samac Fotografi letnika 26 (sodelovalo je 141 fotografov, ki so objavili 528 fotografij) Al Vrezec Aleksander Kozina Alen Ploj Aleš Marsic Alex Kotnik Aljaž Mulej Ana Hace Andrej Sovinc Arfon Williams Awad Siddeg Barbara Vidmar Benjamin Dovecar Bia Rakar Blaž Mihovec Bojan Bratož Bojan Marceta Bojan Škerjanc Bojana Lipej Boris Kozinc Borut Laznik Borut Rubinic Borut Štumberger Branko Brecko Chris Wernham Ciril Mlinar - Cic Damijan Denac Dani Turnšek Daniel Bosch Danilo Kotnik Dare Fekonja Dare Šere Darinka Mladenovic Darja Štravs Tisu David Kunc Davorin Tome Davorin Vrhovnik Dejan Bordjan Dejan Rocner Domen Stanic Dominik Bombek Duša Vadnjal Dušan Klenovšek Dušan Šipek E. Schütz Enej Vrezec Eva Horvat Filip Kapš Geoffrey Monchaux Goncalo Elias Gregor Bernard Gregor Domanjko Ivan Esenko Ivan Gantar Ivan Petric Ivo A. Božic Iztok Geister Iztok Škornik Jan Breznar Janez Gregori Janez Marolt Janez Papež Janez Tarman Jani Vidmar Jon Poljanec Jonatan Kozinc Jure Novak Kajetan Kravos Katarina Denac Katarina Smole Katja Srebotnjak Kim Leban Ksenija Levicar Lan Hocevar Lovrenc Lipej Luka Božic Luka Esenko Luka Poljanec Luka Šparl Maks Sešlar Manja Rogelj Marjan Cigoj Marjan Gobec Marjan Gresl Marko Gerbec Matej Gamser Matej Kovacic Matej Vranic Mateja Klanecek Mateja Nose Marolt Matija Križnar Matija Mlakar Medved Michael Baumgartner Miha Krofel Miha Predalic Mihael Cerpnjak Milan Cerar Milena Tekavcic Miran Krapež Mirjan Topi Mirko Gaberšek Mirko Kastelic Mitja Denac Natalija Pišec Nataša Dolenc Orbanic Neža Kocjan Pia Höfferle Rajko Gnezda Rok Breznik Rok Lobnik Rok Štirn Roman Uchytel Rudolf Tekavcic Ruj Mihelic Samo Jerele Samo Korošec Sara Cernich Simon Kovacic Simona Strgulc Krajšek Stane Gomboc Stanko Cerpnjak Taja Cvetko Terezija Erman Terezija Potocar Korošec Tihomir Makovec Tilen Basle Tina Kocjancic Tjaša Zagoršek Tom Turk Tomaž Berce Tomaž Mihelic Tomi Trilar Tone Trebar Ubald Trnkoczy Uroš Peljhan Urša Gajšek Urša Koce Urška Peternel Vanesa Bezlaj Vanja Kolanovic Željko Šalamun Ilustratorji letnika 26 (podarili so kar 28 ilustracij) Benjamin Dovecar Fabio Perco Jan Hošek Maja Poljanc Mike Langman (rspb-images.com) Drugi sodelavci Boris Jurca (Nebia d.o.o.) Henrik Ciglic Mojca Pipan Uredniški odbor (Blaž Blažic, Gregor Bernard, Katarina Denac, Tomaž Mihelic, Tomi Trilar, Barbara Vidmar, Al Vrezec) IN MEMORIAM VLADO na delovni akciji na vrbinskem otoku foto: Gregor Bernard VLADO BUCALO (24. 5. 1958 – 20. 11. 2020) Z Vladom sva se zadnjic srecala konec junija letos, zgodaj zjutraj, ob kavi v Kostanjevici na Krki. To »tra­dicionalno srecanje« je bilo v navadi že nekaj let, preden smo nadaljevali z obrockanjem mladih belih štorkelj v širši okolici Kostanjevice na Krki, kar je navadno trajalo kar cel dan. Letos je Vlado prišel z ženo in se opravicil, da ne gre z nami, ker mora na pregled k zdravniku zaradi težav s pljuci. Namesto njega je šel z nami Andrej Hudoklin z Zavoda za varstvo narave Novo mesto, ki skrbi za populacijo belih štorkelj na tem koncu Dolenjske. Vsa prejšnja leta je bil Vlado stalni spremljevalec pri obrockanju in obenem or­ganizator pri Elektru Celje, kar nam je omogocalo, da smo z avtodvigalom lahko varno obrockali mlade štorklje. Vlado je bil tu tudi zaposlen. Zaradi njega je vodstvo Elektra Celja imelo posluh za našo obrockov­alsko dejavnost; popravljali so drogove, na katerih so gnezdile štorklje, ce je bilo treba, so postavili nove, marsikje pa so tudi zašcitili gnezdišca na visoko napetostnih vodih. Vlado je bil res velik varuh štorkelj v teh krajih. Poznal je vsako gnezdišce, vedel, v kakšnem stanju je, in po potrebi organiziral popravilo. Vsako leto mi je porocal, koliko gnezd je zasedenih, in tik pred obrockanjem tudi o tem, koliko mladicev je v posameznih vaseh. Poleg tega, da je bil »simpatizer« belih štorkelj, je bil tudi dober fotograf ptic in tudi dolgoletni clan našega društva. Organiziral je vec fotografskih razstav s temo o naravi, predvsem pa s poudarkom na pticah. Po koncu letošnjega obrockanja smo se še srecali pri Vladovem kolegu Marjanu. Pridružil se nam je tudi Vlado, ki se je ravno vrnil s pregleda, in nam na kratko zaupal, da ima resne težave s pljuci. Potem je zavzeto razpravljal z nami o štorkljah, predlagal, kaj bi bilo treba pri posameznih gnezdih še popraviti, kje postaviti nove drogove ... Poudaril je tudi, da se vsako leto vraca vec parov in da jim moramo omogociti nova gnezda. Od najinega zadnjega srecanja sva se še dvakrat slišala po telefonu, nic ni potožil glede zdravja, sem pa zacutil, da ni vec tako poln energije, kot je bil pred tem. Konec novembra sem ga spet poklical. Oglasila se je njegova žena in takoj mi je bilo jasno, da je nekaj zelo narobe. Dragi Vlado, nisem pricakoval, da nas boš tako hitro zapustil. Tvoji družini v imenu društva in svojem imenu izrekam globoko sožalje. Za vse, kar si storil dobrega za bele štorklje, iskrena hvala. Pogrešali te bomo in v tvoj spomin po tvojem zgledu nadaljevali s tvojim dolgoletnim poslanstvom. Rudolf Tekavcic