Katera cvetica je najkrasnejša.
apanovji Julka je  imohi  pusrbuo   veseljV <U» i-vetic    NajsnTUfjka j« bila. lcadtir se je ftpreljajala v riomnfom vrtu mcd Tisokimi solnčnicftui i in cvetuttmi vrtiiuMiiii.   Nilu'e je ni vidol. <ia hi z otrori po vasi po-J hajkovala.    Vockrat so jo vabili* druge dekliee.   da bi šla ž njimi na travnfti ali poljo,   ter si> oudn ž njiiui igralti.  ali bilo je vst* zaman.   Julka so je prtj tiikej priložim.sti spouiinaJft matenuih zlatjh besed:  nKft*r sc  igrd in irmog®;] gorori.  ondu ni nikoli  brez  grelia."   Zatorej je bila uajrajso tloraa ua vrta ' pri svojih fVfitieah.  če so jo tudi  njene tovarišice  zaradi  tcga «a»mehovale»' Tečkrat so jo  Ijutije videlj,  kako  eveticam priliva,  kako jih  objema in ae ž njinii pogovarja. —
Bilo je lepu jutro. Solncc je ži1 objomalo s avojiini duhrudojnimi mr\d ' županov vrtiček. Julka proai o6ota, nnj bi šet pogledat njiint( cv(jtiee h& f vrt. ki tako lepo eveUS. Ož*. ki so bili tudi vcJik prijat^lj lopiin cveticaro, gredo x hferko iia vrt. — nMoj Bog!" zavpije Julka stopivši na vrt, pincg:¦• Bog! kako Jepo si vse nstvariLJ — nZahvaliva so Jjubomu Bcpu." pravijo oce, rket uam loliJco dobrega vsaki ilan daje.J OdmoJivsi jutcruo nioliter, , gresta po vrtu. T.Ulfj tu," reko o*'e, rkako lepa je ta sohieaica. Kako m*>- j gotno ae vzdiguje k nebu in kako xaniLljivo gleda na ttvuge manj&c nvoje I scstrice." — »Ote! jasi jo lakoj iznijem." oglasi m .Iulka. rN«. ni',u opom-nijo ože, nn« stori tega. kSolučnifti naj t? opnmina vsak dan. (1h sc niksf n« povifenj; kakor ti solnriiice niniaš rada, ker se nad drugi' povzdiguje, t^5j tudi nihct' n<? Ijubi prevzctnoga eloveka. Mpotninaj so lepoga izreka, ki pravi:] Kdor viaoko leto. nizko padc. — Kak razlo&vk pa je inod oAabno sol-ucmeol iu ponizno vijolticu !" nadaljujigo ofifi. BBes. da vijoliec ne ugledas tabaj ;-l ali ujena prijetna vonjava to izvabi k njej, kjer fii1 ponižno skriva. Ljtibij tuili ti. .Utlku mojii, puai^nost tako. kakor jo ijubi vijoJčii-a. Misli mt Boga>| ki je pouiznim otrokinn vrlik jjrijaU»y. — In kako lojii m ti klinčki (nageljaL.)] (ilfj. doti' moje. ijubiBogjn v«o tako usLvaril, da jo narava fcloveku r«s prftv«l knjiga, polna lepiii naukov i.n rosuic; v vsako atvar ji; 7apisal modri Hog kakl lep nauk. katuregu monunu fitati zuati ia se po njein RivnaTi. Tmli ti klinJ^tl uas Di?kaj U')icga učo. Riideea Imrva naj te opuuiina Ijubczui do Boga, ooj starisev in uviteJjev, in sploh du vseb ljudi. Ljubiti moraš, draga moja^JH Ijut.ii,  ako zeliš biti aročna." — nOČe," oglaai se Julka.  Mpogiejte,  P<^^H
189
kuku lnpa je la lilija, lwla je kakor aueg." — ,Da, (ia. res j« lepa." reivjo mv. _l.ilija na.j ti Ijodc poduln tislpga arfi. Misli »i. kakšna hi liila ta lilija. abu l>i jo kclo iimuiuil in pulumil." — ,Kdo bi bil lako nensniiljeu" n'(V Jiillca. — ,(ilpj. Ijuba moja.- oilgovore olv. rmi vsi smu taki. Kadar kiuii stopili v življeuji" naiu je ltog dal Eisto. le]xj srci": a lui srao ga om»-(li'iavali s {¦rninii grehi. r. noposlninosrjo in malnpridnostjo. Paii. pazi se, iii-ija draga. da no (inmdcžnješ svojega srt*a : uniazana lilija, *? np da Vflt |ujiuliiciii oljoliti. To i-veiico. bclo lilijo imej vedno pred ofmi. ker ona je iinj krasni'jša cvetica. Vsplej. kadar jo vidii, spominaj sc prigovora, kj j>ravi: ,.SdJYei'je btfga-stro je tisUi šrce. -                                                      Josip