flt. 86. V Gorici, t torek dne 26. maja 1914 Tečaj XL1V. Izhaja dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob 4 uri popoldne. Stane -Sar" let«-" *»" SE^ŽŠSffiJ^' Vi leta . . . „ 5'— xk » ... ,, 2«S0 Posamične številke sta-nejd- . . •>. 8 vin."***' Na naročila brez doposlane naročnine se ne osiramo. Telefon št. 83. *Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. f?„ Lavrie. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. IJpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Wo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin,, 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Ia jNip uie trpriu in olirti i Gorici. Prijatelj slovenskih trgovcev in.obrtnikov nam je poslal tak-le dopis: Iz Gorice. — Kdor je zasledoval zadnje dogodke iz Trsta, se je moral zgražati nad krivicami, ki se dogajajo Slovencem od strani Lahov. Kakor brezpravne sužnje nas zatirajo. Prvi majnik v Trstu je le en slučaj. Takih slučajev je že.bilo pjej, nešteto jih bo še, če sami ne poskrbimo za odpomoč. Mi Slovenci smo navajeni potrpeti, kakor svetopisemski Job. Ravnamo se prav po svetem pismu, ki uči. da nastavi še drugo lice, če ti je sovražnik na eno prismolil klofuto. In tako jih dobimo včasih, da smo črni in ne storimo nič drugega, kakor da se tolažimo z bodočnostjo: »Bo že bolje!« Le včasih, ko je kelih tako poln, da teče curkoma čez rob, se zavemo, da bi pravzaprav tudi nam pri-stojale kake pravice. Takrat zaškriplje-mo z zobmi in zropotamo, ali kakor da bi se sami vstrašili tega ropota — naenkrat je zopet vse mirno. Včasih se celo zgodi, da vzdignemo pest, ali rad bi izvedel za en slučaj, ko smo tudi udarili. Danes še srno vsi v ognju, zbiramo okoli sebe vojske, kličemo, da mora biti zapostavljanja enkrat konec, ali drugo jutro smo že prespali vso ogorčenost. Vsled tega je mogoče, da se nam godijo dan za dnevom nove krivice; kako pa tudi ne, če sovražnik ve, da bomo sicer zaškripali z zobmi, mogoče tudi vzdignili pest, da pa prav gotovo ne udarimo. Omenil sem poprej Trst. Kakor vsako leto, praznovali .so tudi letos slovenski delavci prvi majnik z obhodom po mestu. Par laških barab je, videlo v tem nevarnost za obstoj italijanstva in udarili so po Slovencih. In ne le to. Razkričali so po celem svetu, kake grde krvice se jim godijo in mobiliziran so celo Italijo, da od tega dne naprej neprenehoma demonstrira proti Avstriji, češ da hočejo njeni Slovani pozobati zadnjega Lahončka. In naša vlada gotovo kakor navadno stori vse, da me bo zamere onkraj meje. Mi pa bomo še naprej in še huje trpeli. Prav nič ne Na Golico od južne in od severne strani. Tura na Golico se imenuje navadno med planinci »salonska«, ker po pravici rečeno, ob ugodnem vremenu se da" priti komodno v salonu in lakastih čevljih- Ne pa tako ob neugodnem vremenu. Kadar nam nadzemeljske moči privalijo različne ljubeznivosti'nasproti kakor dež, sneg, veter, mraz, vihar in neprodirno meglo, ki je najhujša sovražnica planincev, Iajik v do-.lini seveda zmaja z glavo, kako je mogoče spraviti v sklad meglo in veter ozir. vihar. Takemu, Tomažu bi se to najlažje dokazalo, da bi šel z nami na kako tako turo kakor smo jo imeli na Belo nedeljo na Golici. Večkrat smo imeli že kako hudo vreme, bodisi po zimi, spomladi, jeseni ali pa tudi po leti, ampak tako hudo, kakor na Belo nedeljo, na »salonski« turi na Golico, pa še nikdar. • Oboroženi z vsem potrebnim za zimski turo, sum odšli od »Kopišerja« proti Nemški koči. Takoj od začetka se je za-Čela Viarava zaklinjati proti nam; kolikor višje smo šli, toliko bolj se je pridušala bomo pomislili, da nimamo pričakovati od nikoder pomoči, ako si sami ne bomo pomagali. In prav nič ne bomo pomislili, da si sami lahko pomagamo. Saj imamo škarje in sukno v rokah. Dan za dnem je posebno v naši Gorici vse polno deželanov. Če hodiš po goriških ulicah, od povsod se čuje znani »pejte ga noter«! Vprašam, koliko jih je, ki takim vabilom obrnejo hrbet? Deželanov je bilo na dan volitev v mestni svet goriški vse polno po Gorici. Ali niso videli takrat nobenega tistih naših znancev, ki jim drugače tako radi kličjo »pejte ga noter«, kako je hitel od hiše do hiše in agitiral za naše najhujše nasprotnike? Ali je treba vsak dan zopet in zopet povedati, kateri trgovec v Gorici je naroden? Mislim, da ne. Ravno tako mislim, da ni treba povedati, kaj naj povedo deželam onim brezštevilnim laškim agentom, ki romajo dan za dnevom po deželi in znajo na vsak prst eno slovensko besedo! Vzdrarnimo se vendar enkrat in pomagajmo si sami, ker drugi nam ne bodo pomagali! »Trgovski list« je priobčil iz trgovskih krogov goriške okolice dopis, iz katerega .posnemamo: »Volitve v mestni magistrat v Gorici so končale, kakor vsein znano, tako, da Slovenci še niso prišli do zaželjenega zastopa v starešinstvu kakor jim* pritiče po^ številu. Kriv temu je napačni volilni red! Slovenci se tolažijo s prihodnostjo, ali je treba, da se dobro pripravijo vsi sloji ljudstva. Da bo pri tem ravno trgovski stan igral važno, ako ne najvažnejšo ulo-go, ni treba posebej povdarjati. Izšolan in dobro situiran trgovski stan naj bi bil duša Slovenstva v Gorici. Sekundira naj mu izvrstno organiziran trgovski stan z dežele."Ako bosta ta dva, roko v roki, delovala, po tem je v 10 letih zagotovljen slovenski magistrat v Gorici. Pri nas se vse premalo uvažuje trgovce!« »Naša rešitev je v samopomoči! Trgovci vseh stn.nk in barv, združite se, da postanemo močni, in si priborimo ugledno mesto v narodu, katero nam pritiče, ker toli obsovraženega, od ene strani, od druge pa tako zanemarjenega trgovske- ga stanu, kot je pri nas, ne najdeš na celem svetu. Da ^ se to odpravi, je nujno potrebno, da se ustanovi »Trgovska šola« v Gorici, kjer bi se mladina naučila vsega potrebnega za trgovino! Ako si odgojimo izobražen in vseh trgovskih strokah dobro podkovan naraščaj, bi se v kratki dobi marsikaj izpremenilo, in italijanstvu v trgovini kakor tudi na magistratu v Gorici bi najbrže odklenkalo! Nujno potrebno tudi je, da se v Gorici, ustanovi velika zaloga kolonijalnega blaga. Trgovci naj se združijo v veliko akcijsko družbo, ki bi kupovala blago takoj iz tovarn in mlinov, torej iz prve roke. Da bi bilo to trgovcem in kupujočemn občinstvu le v dobroto, to vsakdo razume! Člani te družbe pa naj bi bili vsi, pa prav vsi, slovenski meščanski in okoličanski trgovci! Akcije naj bi se postavilo v takem znesku, da ga vsakdo premore! — Ni dvoma, da bi podjetje u-spevalo«. Priobčujemo ta dva sestavka v razmišljanje slov. občinstvu in trgovsko-obrtnim krogom. Neakj naših pripomb prihodnjič. a tudi mi nismo hoteli odjenjati. Ko smo dospeli, ali bolje rečeno prišlatali v megli dp N. koče, smo videli, da nas čaka huda, a ne »salonska« tura. Dospevši več po spominu kakor po drugem na sedlo, smo obrnili na levo po grebenu proti Kadilni-kovi koči. A megla pomešana z vetrom in. mrzlim dežjem doli pri N. koči, se je na grebenu zgostila zmiraj bolj in bolj tako, da je cepin dalje videl, kakor pa turist. Snežni vihar je divjal kakor za stavo, tako, da smo se morali večkrat pripogniti k tlom, da nas ni odneslo iz kakor topa klinja ostrega, snežnega grebena. Šlo je počasi naprej; računali smo, da imamo še kakih 200 m do koče. Tukaj je pa še mraz tako hudo pritisnil, da že nismo razločevali, je li držaj cepina bolj lesen, ali naše roke, a snežni vihar nam je kar sapo zapiral. Ko smo sprevideli, da nam ni nikakor mogoče več dalje, ker se je narava z vsemi njej razpoložljivimi elementi proti nam zaklela, srno se morali odločiti za nazaj, seveda z Jako težkim srcem, posebno ker smo bili tako blizu koče in v mislih se že greli pri topi; peči, demolirajoč svoje nahrbtnike. To se je bilo kar »za zjokat«, če bi ne bilo tako bevarno, da bi solze takoj zmrznile od velikega mraza. Skoraj pe- Zlate besede. Politično društvo »Edinost« v Trstu je sklicalo v nedeljo javen shod v Skednju. Bil je dobro obiskan. Govorili so dr. \Vilfan. dr. Rvbaf in drugi. Posebno obširno 'e govoril poslanec za škedenjsko-magdulenski volilni okraj dr. VVilfan. Očital je boj Italijanov proti Slovencem v Trstu, italijansko-nemški naval na slovensko okolico, Trst je dospel do Skednja ...., nadalje pa je govoril vzneseno te-le zlate besede: . V naši eksistenci je naša moč! Dokler bomo tako rastli, kakor doslej, dokler se bomo zanašali na svojo moč, nam se ni bati ničesar! Naj le prihajajo s svojimi hišami na škedenjski grič, naj se le polaščajo naše okolice, naj nam tudi vzamejo naše okoličanske mandate: dokler ostanemo zvesti sami sebi, se tudi ohrani- mo, tudi vzdržimo vsak sovražni naval! (Burno odobravanje.) Zavedajmo se torej svojega pokoljenja, ne zatajujmo svojega naroda, posriemajmo v tem svoje sovražnike! »Italijan sem, za italijanski narod delam«! —tako pravi s ponosom Italijan. Prav tako bodi tudi naše geslo: Slovenec sem! Za slovenski narod delam, za slovenski narod žrtvujem! Oklepajmo se svoje gospodarske organizacije, svojih kulturnih društev. Posebno pa se ti mladina, naša bodočnost ne daj zapeljati od nasprotnikov! Delaj, kakor vidiš, da dela mladina pri drugih narodih. Spominjaj se vedno, kaka kri se pretaka po tvojih žilah, ne zame tuj svojega jezika! Mladina, ne opljuvaj svoje matere! Cela vrsta gospodarskih in kulturnih društev je na razpolago. Izravnajte v njih osebne prepire, vzdržujte ta društva, zbirajte se in delujte v njih. Naj vas ne bo strah, kajti premaga se tudi sedanji te- . žki položaj. Če boste vztrajali, če ostanete zvesti sebi in svojemu narodu, mora biti in bo tudi naša zmaga vaša! Če bi pa hotela nesreča, da bi vkljub temu tudi tu zavladal nasprotni živelj, .tedaj bomo vsaj mogli reči, da smo tako, kakor drugi junaški bratje, branili to svojo postojanko do zadnjega zdihljaja, • da nismo sramotno izročili sovražniku domačih tal. Toda, če bog da in sreča junaška,, se to ne zgodi! A da se ne zgodi, je le iia vas samih! Zato pa, vi očetje in ve matere, vzgajajte svoje otroke v narodnem duhu. Ni dovolj šola, ne! Zavedati se morate svoje dolžnosti napram svojemu otroku. Četudi si morate iskati kruha izven.hiše, vendar najdite, morate najti tudi še toliko, časa, da vcepite svojemu otroku v srce neizbrisno zavest, da je slovenske krvi!! — Vi slovenski mladeniči, vi ne boste več hodili v italijansko družbo prepevat italijanskih pesmi in zaničevat svojega slovenskega naroda, svoje slovenske matere! Ve slovenska dekleta, gojite in čuvajte ljubezen do svojega milega slovenskega jezika, in tedaj, ko stopate pred denj dolgi »cipfelni« iz naših brk in celo tudi iz obrvi so nam dajali nekam eski-movske obraze. Nazaj grede smo si morali druge stopinje delati, katere je pa snežni vihar takoj za nami zopet zakril z lepo, gladko odejo. Pri N. koči smo-se malo oddahnili, ker radi mraza ni bilo mogoče se dalje tu muditi. Gredoč v dolino smo se domenili, da o prvi prložnosti naskočimo še enkrat to »salonsko« turo na Golico, kar srno tudi storili potem v nedeljo 17. t. m. in to od severne strani iz Podrožčice, dasiravno ob nič kaj ugodnem vremenu. Po prihodu jutranjega vlaka ob "A na 9 smo odrinili s postaje Podrožčica ob potoku istega imena po bolj slabo zaznamovani poti proti Golici. Kake 7 2 ure hoda od postaje se odcepi na desno čez most pot na Kepo (2144 m). Na levo je šla naša pot ob vodi navzgor med bukovim in smrekovim drevjem, kar mora biti ob vročm in jasnih dneh nekaj krasnega. Mimogrede bodi omenjeno, da smo med potjo dohiteli kmečkega hlapca kakih 35—40 let, kateri je šel gledat gori na Rožco, če niso plazovi kake škode napravili pri senikih. Na naše slovensko vprašanje, kam je namenjen, nam je v neki polomljeni, nemščini odgovoril, kar nas je takoj uve- rilo, da imamo pred seboj koroškega Slovenca. Rekel nam je, da govorimo mi ve-, liko lepšo slovenščino, kakor pa njegovi sovaščani, da sta mu bila oče in mati Slovenca a on se je navadil nemško šele kot »holcer« na Solnograškem, da čeprav nemško govori, je vseeno trden Slovenec. Pri studencu ob potu smo se napili, . seveda on v. mnogo izdatnejši meri, ker ga je žejalo;-takoj na to je izvlekel iz žepa steklenico ter prav pošteno potegnil neko rujavo brozgo, katero je imenoval >/SVivovc«; pravil je, da nosi vedno pri sebi nekoliko take pijače, ker je.dobra za vsako slabost. Tjepasem je tudi zaukal in v koroškem dialektu katero zapel, največ od kake dečve ali pa kako okroglo kakor n. pr. »Vsaka b'rajši fraua bva Kakor pa kmetica Da bi imeva------¦„ Kakor------a. . ' Cele pesemce ne smem povedati klju-bu vsej njeni originalnosti in resničnosti. Škoda, da smo še morali z našim pevcem kmalu ločiti, on na desno proti RoŽčici, naša/, trojka na levo proti Golici. ¦ Nekako 1300 m v višini smo stopili v sneg, od katerega se nismo več ločili oltar, ne obljubljajte zvestobe in ljubezni .edino le svojemu izvoljencu, temveč prisegajte tudi zvestobo svojemu slovenskemu narodu in obl ubijajte, da boste dajale slovenske otroke svojemu narodu! Slovenska rnati more dati svojemu otroke Česar mu ne more nikdar dati noben italijanski zavod, nobeno italijansko društvo: saj mu daje sovensko milobo, slovensko značajnost! Stokrat več dobi slovenski otrok pri svoji slovenski materi, nego tam, a kar tam izgubi, ne more dv -biti nikdar več. Ne prejemajte njihovih darov, s katerimi vas vabijo, kajti za te darove ,- prodajate duše svojih otrok! Držite se svojega slovenskega ognjišča, revnega sicer, a poštenega ognjišča! Aretirani železničarji iz kraljestva. Kakor smo že lani poročali, so. bili, dne 22. novembra aretirani trije laški železničarji iz kraljestva, vsled hude razžalitve Veličanstva. Ko se je namreč isti dan pripeljal zjutraj tovorni vlak iz St. Gior-gio di Nogaro v Červinjan, so opazili ljudje na vlaku velik plakat, v kričečih barvah, na katerem je bil na najnesram-nejši način žaljen naš cesar. Ker je bilo jasno, da so morali sprevodniki vedeti za plakat, so bili vsi aretirani. Dva sta še pravočasno popihala na laško stran, tri pa je dohitela roka pravice. Vsled te čisto upravičene aretacije pa je nastal na laški I strani velikanski krik. Železničarje je la- j ška vlada komaj pripravila do tega, da so ! še v nadalje vozili do avstrijske meje, vse laško časopisje pa je besno napadalo avstrijske sodnike, ker so se drznili vršiti svojo dolžnost. Ves krik pa ni nič zale-gel, avstrijski sodniki niso hoteli zlezti pod klop pred votlim laškim kričanjem. Zato jev to čisto sodnijsko zadevo posegla laška diplomacija, ki je imela tudi po-' poln uspeh. Preiskava ni nikakor bila u-godna za aretirane železničarje iz kraljestva In čisto gotovo bi jih tudi doletela za nesramen in nečeden plakat zaslužena kazen. Ali kakor rečeno, laška diplomacija je posegla v to zadevo in avstrijska je zopet podlegla. Na višji ukaz je bila preiskava ustavljena.- Dostikrat čujemo o preganjanju avstrijskih delavcev na Pruskem, brali smo, kako so streljali avstrijske delavce v Co-lorado, Še nikdar pa nismo brali, da bi ganil grof Berchtold le z mazincem, če je bilo treba braniti avstrijske delavce. Sedaj pa, ko so laški Železničarji na najnesramnej-Ši način žalili našega cesarja, (pripominjamo, da je plakat tako gnusen, da je nemogoč popis plakata, ker bi samo s popisom zakrivili hudodelstvo razžaljenja Veličanstva), sedaj pa odidejo ti brez kazni in se Spgajo Avstrijski diplomaciji. v soboto, dne 23./5. t. I. v Trgovskem Domu. Že četrtič smo imeli priliko občudovati goriške srednješolce pri njihovem vsakoletnem telovadnem nastopu. Vsako leto se množe dijaške telovadne vrste, gotovo najlepši dokaz, da srednješolci vedno bolj pojmujejo vrednost telovadbe, da ne streme samo po duševni izobrazbi am-. pak tudi po telesni, da uvidevajo, kako koristna je telesna vzgoja ne samo za nje ampak tudi za celi narod ter da ko-uečno uveljavljajo slovensko telovadno geslo: ohraniti narod pri oni čilosti in moči, ki je potrebna, da se narod vzdrži in vsestransko napreduje, s par besedami, da se ves narod vzgoji duševno, telesno, narodno in demokratsko. — Opaža se dalje, in to mora biti za vsakogar razveseljivo dejstvo, ki čuti z našo slovensko učečo se mladino, da dijaki uporabljajo prosti čas, v kolikor jim to dopušča učenje, z zbiranjem v telovadnicah, kjer se drug drugega bolj spoznavajo, kakor v šolskih klopeh in kjer se pokorijo prostovoljni telovadni disciplini, učijo vstrajno-sti in energije ter čednega medsebojnega občevanja. Da je temu res tako, nam je pokazal sobotni telovadni nastop. Pri tem nastopu je bilo 20 malih in 28 članov. Ob zvokih orkestra tukajšnjih vsestransko požrtvovalnih učiteljiščnikov so prikorakali v dvorano mali in se razvrstili k nastopu k prostim vajam, ktere so precizno in nevstrašeno izvedli. Kdor • je videl njih disciplino in trdno voljo pokazati svojim sošolcem, profesorjem in drugemu občinstvu sad dolgega truda, ta mora reči, da so zaslužili vsestransko pohvalo. Po prostih vajah so izvedli mali na tleh skupine in tudi te so učinkovale na gledalce najbolje. Pod burnim aplavzom so odkorakali ti mali junaki iz dvorane, da za njimi nastopi članstvo k orodni telovadbi. Nastopile so tri vrste in sicer ena na drogu, ena na konju, ena na bradlji. Opazilo se je, da so telovadci dobro pripravljeni izvajali predpisane in prostovoljne vaje, da so držali strogo disciplino in da je vsak telovadec lepo prikorakal k orodju in odkorakal od istega. Splošen utis je bil zelo dober in vsak je moral biti z orodno telovadbo prav zadovoljen. Po tej točki nastopili so člani po številu 28 k prostimi vajami, katere so lepo izvedli, vkljub temu, da so bile precej težke in je bilo treba mnogo truda, da so se izvajale skladno. — Ravno te proste vaje so povzročile v dvorani podvojeno navdušenost in burni aplavz, ki ni ponehal, temveč se vedno večal, ko je dijaški vaditeljski zbor nastopil na bradlji, kjer se je videlo lepe in težke, a precizno izvajane gibe, ko je potem isti vaditeljski zbor nastopil z ba- d.stonj trudili, ampak da so pod vodstvom načelnika Jankota Kolarja,. tukajšnjega maturanta, z veseljem telovadili skoz celo šolsko leto ter samozavestno nastopili. Za ta lepo vspeli nastop gre v prvi vrsti hvala načelniku, vaditeljskemu zboru in vsem telovadcem in želeti je, da bo prihodnja leta dijaška telovadba še boljša, da se bodo vrste telovadcev vedno bolj množile in da bo za to skrbel dijaški vaditeljski zbor. Posebno pa. priporočam načelniku Kolarju,.da si izuči naslednika, sebi jednakega, okrog katerega se bodo radi zbirali vsi telovadci. Obisk je bil zelo nepovoljen, česar naši mladi inteligenti, naši bodoči narodni bojevniki niso zaslužili! Kaj je bil temu vzrok, ve pač marsikdo. J- * Četrti dijaški telovadni uasfop. — Ob priliki četrtega dijaškega telovadnega nastopa 23. t. m. so preplačali vstopnino: g.a Bisail 2 K, g. glavar Rebek 10 K, g. ravnatelj Zupančič 5 K, g. profesor Fogar 7'50 K, g. rav. Bežek 2'50 K, g. Novak 2 K, g. dr. Dereani 3 K, g. dr. Bačar 3 K, g. dr. Podgornik 2 K, Neimenovani. 2 K, g. prof Šantel 2 K, g. prof. Seidel 10 K, g. rav. dr. Bezjak 50 v, g. rav. Žnideršič 5 K, g. prof. Košnik 2 K, g. prof. Schaup t'40 K, g. prof. Sovre 1/20 K, g. dr. Irgolič 0'50 K,, g. naduč. Klanjšček 0'50 K, g. mesar Urbančič 1'40 K, g. Čuk 1'40 K, g. trg. Kravos 0'40 K, g. Saunig Bruno 40 v. — Vsi skupaj so preplačali 65 K 70 vin., za kar jim bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Ravnotako izrekamo najtoplejšo zahvalo si. likvidacijskemu odboru Trg. ob. zadruge, ki je znižal z ozirom na. dobrodelni namen prireditve najemnino za dvorano od 50 K na 30 K. Tudi se iskreno zahvaljujemo g. mesarju Urbančiču, ker nam je dal iz naklonjenosti brezplačno na razpolago voz in konja za prevažanje telov. orodja. — Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so pripomogli k boljšemu gmotnemu uspehu dij. telov. nastopa. — Na zdar! — Dijaški vaditeljski zbor. našega Kadilnika, v kočo, ob 12l/4. Koča je bila že teden preje otvorjena, a po Zatrdilu oskrbnika g. Markeža ni bilo še kake posebne gnječe v njej. Vdobili smo 3 planince, kateri so kake ,/2 ure pred nami došli; slučaj je hotel, da so bili vsi trije iz Celovca ter so došli po južni strani iz Jesenic, a naša trojka iz Gorice je do* šla pa po severni strani iz PodrožŽice. Pošteno smo se odpočili do 4 popoIdneyko; je prišel čas odhoda. Dogovorili smo„sg, da sestopimo dol po južni strani, ker je zastavljeni havelok med tem časom že za nami pricapljal ter bi! celo za 2 kroni več vreden kakor prej. Pot po grebenu navzdol je bila jako dobra, ker se je med tem tudi megla nekam zgubila. Prostor, kjer smo morali pred 4 tedni nazaj, smo tudi dobro ogledali, kjer nas je prijela tudi nekoliko tista sveta jeza, da nas je ravno ^salonska« tura prisilila nazaj iti. Drčali smo se še kolikor je bilo mogoče po snegu mimo N. koče čez Beli potok na Jesenice, kamor smo došli ob */4 na 6. Planinski pozdrav. Trojka. Konec INiedove vlade. Na Balkanu se odigrava sedaj zadnji del tragikomedije kneževanja princa Wie-da in istočasno se zaključi avstrijska bla-maža na najslovesnejši način, s popolnim bankerotom politike grofa Berchtolda in s popolno zmago politike trojnega sporazuma. Brez najmanjšega dvoma je, da so se v Albaniji zamajali stebri trozveze, da se vedno bolj in bolj poostr.uje nasprotje med Italijo in-Avstrijo. In kdo je pri tem nasprotju oni srečni tretji, ki se smeji na. račun obeh nasprotnikov, to je trojni sporazum, ki za ceno Albanije izneveri tro-zvjzi Italijo, al.i pa vsaj,.za,ceno brezpo-, membne Albanije požene Avstrijo in Italijo .v boj, razbije trozvezo in oslabi donavsko monarhijo. To je končni uspeli Berchtoldove. politike nevoščljivosti, ki raje prepusti Albanijo najnevarnejšemu tekmecu ob Adriii. ki daruje raje ključ Adrije nasprotni velesili, samo da ne dobi mala Srbija tega, kar si je z znojem in krvjo pridobila. Tako se kaznuje nevoščljivost, a žalostno je to, da ne plača računa Berch-told temveč avstrijski narodi. Berchtold bo še s svojo neverjetno nesposobnostjo dosegel, da ne bo prosil verni kmet samo Boga da ga ščiti pred potresom, lakoto, ognjem in kugo, temveč še; pred drugo večjo nesrečo pred Berehtoldoml Po aretaciji Essad paše so se začeli gibati muslimanski Albanci v Srednji Albaniji. IVUadoturški agent* so spretno izigravali verski čut in nakrat so vsi Albanci kričali, krščanskega kneza ne maramo - princ Wied naj gre. Le del Albancev je bil še udan knezu, bili so to katoliški Malisori v severni Albaniji, ki so prišli v precejšnjeu številu v Drač, da ščitijo kneza. Med tem je pa gibanje vstašev zavzelo vedno večje dimenzije, vstaši so korakali proti Draču. Orožniki, pod poveljstvom holandskih častnikov so bili premagani, več častnikov ujetih, vstaši pred Oračem. Prebivalstvo v Draču v strahu pred pokoli, je prosilo pomoči pri italijan-sikh in avstrijskih mornarjih, ker knez je bil brez moči, strahopeten in bojazljiv, nevreden, da ga uboga tudi zadnji Albanec. Vstaši so pa uspešno prodirali proti Draču. Tedaj pa je opozoril laški admral kneza na nevarnost in da naj reši svojo rodbino ter ga prosil da se vkrca na ladjo. In takoj je odšla kneževa rodbina na laško križarko »Misurata« in z rodbino je pobegnil pruski gardni oficir nesposobni knez Viljem, princ z Wieda. Tako je končalo junaštvo nemškega princa, tako se pričenja poglavje, ki govori o koncu vla-dovanja princa Wieda in zaključuje bla-mažo Avstrije na Balkanu. Albanci so sicer nekulturni narod, a bojazljivi niso. Uspeh Viljemove straho-petnosti je bil, da so mu tudi katoliški Ma-lisori odpovedali pokorščino, da ima pravzaprav danes knez Wied podanike le Še v svoji rodbini. Na prigovarjanje avstrijskih oficirjev je tudi Wied uvidel, svoje za kneza nevredno dejanje in odšel je na suho, da stori tam takoj drugo bojazljivo dejanje, da podpiše svojo nemoč. Na kopnem mu pride nasproti zajeti holandski stotnik, kot odposlanec vstašev, ki zahteva, da so takoj izpuščeni vsi uporniki. Knez Wied se seveda takoj, ukloni in podpiše vse ter s tern slovesno prizna, da vladajo v deželi vstaši in ne knez Viljem. In to so mu tudi vstaši takoj nato jasno povedali. Ž njim se ne pogajajo več, temveč samo še z mednarodno kontrolno komisijo, ki Albaniji tak-fično danes edina vrši vladarske posle. Člani mednarodne komisije so se nato podali v Sijak (mesto pred Dračern), kjer so se vršila pogajanja z vstaši. Dosedaj so vsa pogajanja brezuspešna. Italija deluje s polno paro in skuša izkoristiti položaj. Da onemogoči Wieda, ga je laški admiral pripravil do strahopetnega bega, sedaj pa agitira Italija za muslimanskega kneza, s čimur je avstrijski u-pliv v Albaniji čisto uničen. Med vstaši in orožniki se bije nov boj. Orožniki so na slabšem in so v nevarnosti.! da Albanci vse skup ne zajamejo; Živel kralj Essad paša, tako odmpva se^ai po Srednji Albaniji, Essad paša, pa rohni v Rimu čez Avstrijo. Kaj bo z avstrijskim uolivom šele potem, ko.se-vrne Essad paša v Drač, kakor zahtevajo vstaši. , . j. Snlošno mnenje je. da je knez Wiec! "odigral. Rešiti ga more le Evropa. Iz Pariza. Londona in Peterburga pa prihajajo odločni glasovi, ki nasprotujejo vsaki oboroženi intervenciji Evrorte, Pa tudi nemški listi spoznavajo, da ni bojazljivi albanski knez vreden niti enega vojaka, da Je bolje, če, konča strahopetni knez. svojo I; vlado, ko pa da ginejo zanj vojaki velesil. R esna ženitev. Mladenič z veleposestvom, se želi seznaniti z dobrodušno gospodično, ki ima veselje do kmetskega gospodinjstva. Pisma pod šifro: „Ljubezen sreče" na upravuištvo lista. iat-5 V pondeljekl. junija 1914, drugi binkoštni praznik tiri M/P (II AitllflOTI se vrše v Sesljam, llLIltt OLlll iHlO 11 v korist »rdečemu križu" skupine Gorica-Trst. Politični pregled. Plenarna seja avstrijske delegacije. V včerajšnji seji je interpeliral Berehtol-Ua poslanec WoIf, ki je postal kar nakrat dober patriot in ne več pristaš Hohenzol-lerjev radi Albanije. Enako interpelacijo je stavil tudi mladočeh M a § t a 1 k a, ki je Je le njihova dolžnost. Opatljsko kopali§če pa sijajno uspeva in tisti Nemci, ki delujejo lepo mirno v kopališki komisiji s Hrvati, so pametni, kar spričuje zlasti tržaška »NVochenpost« s tem, da pravi, da s takimi Nemci ona noče imeti nobenega o-pravka. — »Corriere« naj rajše misli za Gorico in prime laške liberalce in razne med drugta-itt^aj^i^^ uše^ker tako si- p o d a t k e, da so bile v Italiji zazg-Sn^av^tematično uničujejo Gorico In so pognali strljske zastave. Odgovarjal je B e r c h t o 1 d. Dogodki v Italiji ne uplivajo prav nič na politično razmerje z Italijo, ker da je laška,vlada odločno protj^jtem demonstracijam." Kar se tiče Albanije, so tam pač težave, kakor pri vsaki s kompromisom nastali državi, ali končno nastane tudi mir, za katerega bo skrbela mednarodna kontrolna komisija, ker Italija in Avstrija se ne bodeta vmešavale. Knez Viljem se je izkrcal na laško ladjo le radi tega, ker ima ta značaj jahte in nudi zategadelj več udobnosti. Končno je še govoril Hmonadni govor o razmerju z drugimi državami. Potem je bil sprejet dispozicijski fond, kot tudi proračun zunanjega ministrstva. Franc Kossuth umrl. — Sin Lajoša Kossutha, velikega madžarskega junaka je umrl včeraj zjutraj v Budimpešti. Kossuth je bil rojen l. 1841, 9 let star je pobegnil v Azijo k očetu, pozneje pa je prepotoval vso Evropo. L. 1804. je prišel na Ogrsko in, tedaj se prične njegovo politično delovanje. Ustanovil si je lastno stranko in dosegel velike politične uspehe. Ko je bil na višku moči je skušal pridobiti tudi Jugoslovane za skupen boj proti Dunaju. Njegov Šovinizem je pa pozneje Hrvate in druge Slovane čisto odbil. Njegova slava je potem hitro padala in končno je, izgubil v lastni stranki vodstvo. Kossuth je bil dober politik, svojega očeta pa ni niti daleko dosegel in je živel dosti na račun očetove slave. f Dr. BedHch Pacak. — Istočasno pa žaluje češki narod za enim svojih največjih sinov. Na svojem posestvu v Veltrusu pri Pragi je umrl češki politik, bivši minister dr. Pacak, Jako mlad se je udeleževal političnega življenja in je bil 1. 1868. obsojen radi »veleizdaje« na 5-letno ječo. Bil je vedno zvest pristaš mladočeške stranke in posebno na jezikovnem polju je dosegel za Čehe veliko pravic. Bil je večkrat poslanec in postal pozneje minister. Kmalu nato pa se je moral vsled bolehnosti umakniti iz javnega življenja. Bolezen pa je počasi napredovala in ga končno ugrabila češkemu narodu. — Slava njegovemu spominu! Domače vesti. Smrtna kosa. — V Gorici je umrla gospa, Uršula Dougan, mati deželno-sodnega svetnika g. I. Dougana v Trstu in pristava drž. železnice g. Fr. Dougana ter g.čne učiteljice Dc:«ganpve v Gorici. Naj počiva v miru blaga pokojnica. — Preostalim naše sožalje! Kolonski zakon sankcioniran. — Včeraj je dobil sankcijo kolonski zakon, sprejet v goriškem deželnem zboru. Izlet zbora Pevskega in glasbenega društva, podružnice Glasbene Matice v Ljubljani v Ajdovščino je uspel kar najbolje. Dopoldne so si ogledali izletniki izvir Rublja, popoldne pa se je vršil v prostorni in dobro obiskani dvorani g. Brati-ne koncert, ki je zadovoljil vse V polni meri. Z znano preciznostjo je izvajal zbor težke Lajovičeve skladbe, mogočno Jenkovo pesem »Na moru«, vedno sveže slovenske narodne in ritmično bogate srbske narodne pesmi. Koncert je vodil pevo-v«dja g. M i c h 1 in žel za proizvajanc točke viharen aplavz. Izletniki so se nato vrnili v Sturije, v hotel Sapla. Izlet trgovcev iz Gorice v Vipavo in Ajdovščino se je obnesel prav dobro. Udeležilo se ga je nad 20 oseb. Imenovanja v mestni službi v Gorici. Rudolf Carrara je imenovan za pristava v mestni ljudski knjižnici, Hermagor Višin za pristava pri tržnem kornisarijatu in Anton BNiuIin za pristava v anagrafičnem uradu. Z razriteraml v Opatiji se peča tukajšnji »Corriere«, in sicer misli, po krivih poročilih, da so Hrvatje prava nesreča za Opatijsko kopališče. Kakšna neumnost! Hrvatje pač varujejo hrvatski značaj Opatije (štanger = Di San Giuliano!), kar iz nje.skoro:-prav vse tujce. Privabiti jih je'težko, odgnati lahko. Ko so odgnani, potem privabiti n vzaj tujce, to se pravi že čudeže delati. In.prav čudeže bo treba delati, če se privabi zopet iujce v Gorico. O tem naj razpravlja »Corriere«, če mu je res kaj za procvit Gorice! Vojaške sodnije. — Po najvišjem odloku z dne 19. aprila t. 1. se ustanovijo v smislu novega opravilnika za vojaško sodno postopanje sodnije po raznih garnizi-jah sirom Avstro-Ogrske. B r i g a d n e sodnije bodo tudi v krajih: Gorica, Trst, Ljubljana, Pula. Natečaj za učiteljske službe. — C. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico razpisuje naslednja izpraznjena učna mesta svojega okraja s slovenskim učnim jezikom v definitivno namestitev s 1. sept. t. 1. 1. N a d u č i t e 1 j s k a mesta: Na trorazrednici v Mirnu in Oseku ter na dvorazrednicah v Št. Martinu, Kalu, Lo-kovcu in na Banjšicah. 2. Mesta za u č i t e 1 j e-v o d i-t e I j e na samostojnih enorazrednicah v Dolu pri Opatjemselu. Gabrijah pri Rubi-jah, Višnjeviku, Skriljah, Šebcrljaku. Lomu, Zapotoku, Ravneh, pri Murovcih ter na Vrhu nad Kanalom in na Vrhu pri Ru-bijah. 3. Mesta za potovalne učitelje: Srednje-Kambreško, in Levpa-Zavrh. 4. Učiteljska mesta na več-razrednicali: Sv. Križ, Št. Florijan, Doru-berg. 5. S 1 u ž b e n a m e s t a za učit e-Ijice: Št. Ferjan, Kojsko, Šmarje, Osek, Baujšice, Vitovlje, Kal, Ozcljan, Sovodnje, I.okovec, Trnovo, črniče, Dol pri Ajdovščini. Slednjič se razpisujete še dve učni mesti z italijanskim učnim jezikom, in sicer mesto učitelja-voditelja na cnorazred-nici v Podgori ter mesto učitelja na 5 raz-rednici v Ločniku. S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi od 14. jan. 1. 1906, dež. zak. št. 10. — Potovalni učitelji dobivajo razen tega še potnino letnih 260 K. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spričevali, imeno-valnimi dekreti in z dekreti o podeljenih jim petletninah opremljene kolekovane prošnje najpozneje do vštetega 10. junija t. 1. in sicer službenim potom na podpisani c. kr. okrajni šolski svet. Prepozno vložene ali nepopolno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Konečno se še pripominja, da je potrebna za vsako zaprošeno službeno mesti* p o s e b n a kolekovana prošnja z vsemi prilogami vred. Zadostujejo pa tudi ne-vidirani prepisi, če je v prošnji jasno o-značeno, kje se nahajajo originalni dokumenti ozir. njih vidirani prepisi. C. kr. okrajni šolski svet. V Gorici je umrlo v času od 3. do 9. t. m. 19 oseb, rojenih je bilo 18. izmed mrtvih jih je umrlo 8 v mestu, H) v bolnišnicah. Še ta teden je prilika, da si vsakdo ogleda krasen religijozen film, ki se predstavlja te dni v »Ccntral-Bio«. Film nam |^ prikazuje Jezusovo življenje od rojstva do smrti in je mojstrsko delo nove vrste. Pokrajinske slike so narejene v Palestini in ves film je v naravnih barvah. Ker časa ni več ravno dosti, zato naj se vsak po možnosti požuri, da si ogleda to veličastno umetniško delo. Vsak dan je pet predstav, ob 9. zjutraj, ob 3, ob 5, ob 7. in ob 9. zvečer. — Javna bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici nam piše: Slavno uredništvo -»Soče« v Gorici. Podpisani je primoran resnici na ljubo, prepričan, da je bilo slavno uredništvo napačno informirano glede dečka Josipa Guština, o katerem je prinesel cenjeni VaŠ list notico 19. V. 1914 štev, 34 to popraviti: 1. Ni res, da je bil deček tri dni v bolnišnici nič obvezan, marveč je res, da je bil deček takoj ob- vezan. 2. Res Je. da so v nedeljo konstati-rali v ženski bolnišnici, da ima deček roko zlomljeno in sicer je konstatiral rav-noisti primarij, ki je dečka zdravil v bolnišnici usmiljenih bratov. (Kakor znano, je Dr. NVeinleclmer primarij kirurgičnih oddelkov v obeh bolnišnicah.) — S poštova-njem: Longinus Horak m. p. Gad je pičil 9-letne-ga-tlečka-Jakoba Šorlija iz Koritnice. Pičil ga je v levo roko, ki ima močno zateklo. Pripeljali so ga k usmiljenim bratom v Gorico. Utonil je v Soči 56-letni Ferrario Michelangelo, doma iz Villafranke. V Strači-cah so ga potegnili iz vode. Ne ve se, ali gre za samomor ali nesrečo. Jančka je bil ukradel neki Ivan Ru-pretič krčmarju Tasinu v Gorici »Piazza del Cristo«; odpeljal je jančka in zaklal ga je. Speči in pojesti ga, za to pa že ni bilo časa, ker so prej redarji prijeli Ru-pretiča. Pred sodnijo je dobil Rupretič 2 meseca težke ječe z jednim postom in trdim ležiščem vsak teden. Požar. — V Perteole v Furlaniji je zgorelo poslopje Al. Pinata s trgovino vred; zgoreli sta tudi dve sosedni hiši. Spričkala in stepla sta se v neki gostilni pri »Montecucco« voznik Komavli in njegov hlapec«Anton Brecelj. Slednji je poškodovan na glavi, vsled česar je moral po zdravniško pomoč k usmiljenim bratom. Komavli je naznanjen sodniji. Neki Peter iMišigoj je hud mož, ki nosi palico s seboj. Udaril je s palico po glavi nekega Simona Zdinjaka iz Slavonije in sicer tako močno, da je Slavouec padel na tla, palice pa se je oprijelo nekaj slavonskih las. Mišigoja so aretirali in izročili sodniji, da ga poduči, v kako svrho sme nositi palico s seboj. Požar v Gorici. — V nedeljo popoldne je gorelo v ulici Montecucco; začelo je goreti v seniku hiše št. 19. Ko so prišli ogujegasci, je bil ogenj že razširjen. Gorel je tudi hlev. Živino so pravočasno spravili iz hleva. Škode je 2000 K. Pogorelec se piše B. Leon. Veselica v Št. Petru, ki jo je priredili društvo »Prešeren«, je bila v vseh točkah izvedena prav dobro. Le pohvaliti moramo igro in petje in godba je izborno svrrala .-— samo občinstva je bilo premalo! V Krininu se je hotela usmrtiti gospa A. Z., stanujoča v ulici Frana Jožefa. Za- ! prla se je v soboto iz zažgala oglje. Našli so jo onesveščeno. Svoja dva otroka je .' položila poprej v posteljo v sosednji sobi. O tem slučaju se mnogo govori po Krmi- [ nu. • j V Krtnin se je vrnil vojak podčastnik Ulaga iz Štajerske h kolesarski stotniji, kjer služi, po prekoračenem dopustu. Vedel je, kaj ga čaka, zato je prosil, naj mu dovolijo, da se preobleče. To so mu dovolili. Tačas pa je vzel puško in ustrelil nase, ali usmrtil se ni; nahaja se v bolnišnici. - Gradišče. —- Na Binkoštni pondeljek t. j. L junija t. 1. priredijo fantje svoj običajni ples na dvorišču g. A. Kerševana. Začetek točno ob 3. uri pop. Vsak plesni komati stane 20 vin. Svira L oddelek pr-vaske sokolske godbe. Veliki javni ples priredijo fantje v Tetimei na Binkoštni pondeljek. Svirala bo godba iz Prvačine. Listnica uredništva. — G. dop. v Z—: Dopis prejeli. Priobčimo v »Primorcu«. Gospodarske vesti. Sklep šolskega leta 1913-1914 obrtno-nadaljevalne šole v Ajdovščini bode v šolskih prostorih dne 7. junija 1914. ob 10. uri predp. združen z razstavo letnih izdelkov obrtnih učencev. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo včeraj 520 kvintalov črešenj po 58 K, graha 70 kvintalov po 31 K, špargljev 22 kvintalov po 52 K. Razne vesti. Avtomobil za pse. — Na razstavi psov v Tuillerijah v Parizu je 'razstavljen tudi avtomobil, narejen nalašč za prevažanje psov. Židovsko gledališče v Parizu. — Pred kratkim je bilo v Parizu otvorjeno židovsko gledališče. Trikrat ali štirikrat so predstave na teden, katerih se udeležujejo obilo hebrejsko govorečih Parižanov.' Naznanjajo se predstave po hebrejsko. Belokranjska železnica je bila včeraj slovesno otvorjena. Tako je tudi ta pozabljeni kos Kranjske otvorjen prometu in je s to železnico otvorjen ožji stik med Kranjsko in Hrvatsko. Železnico je gradila država na svoje stroške: torej ne stane dežele in občin niti vinarja. Državni poslanec raznašalec listov. V Lillu na Francoskem se vidi vsak dan kolporterja Avgusta Raghebooma z vrečo časnikov na hrbtu, ki hiti od hiše do hiše ter razprodaja liste. Ta Ragheboome je novoizvoljeni socialnodemokratični poslanec, ki bo imel kot poslanec dohodkov o-kol 15.000 frankov na leto, ali dokler ni sklicana zbornica, vrši svoj posel lepo dalje vsak dan. Kako se v Ruuiuniji z renegati postopa. — Iz Bukarešta poročajo, da je profesor Jorga izjavil, da je mesto, na katerem je sedel v akademiji znani rumunski renegat Mangra, državni poslanec na O-grskem, pokrito z velikim črnim križem, ¦ pod katerim je napis: »Umrl je«! Na tem mestu ne bo nihče več sedel. I Pismo, ki je rabilo 43 let iz Viterba v I Italiji do Rima. — Dne 23. novembra 1870 je bilo oddano v kraju Viterbo pismo v t Rim, via Leonica št. 88. Dne 19. maja 1914, i torej po preteku 43 iet, 5 mesecev in 26 dni je došlo pismo v roke adresata. Celo mesto pogorelo. — Iz Viktorije v Kolumbiji poročajo, da je pogorelo me- • sto Atlin. Nastal je požar v trgovskem de-\ hi mesta, se od tam razširil in uničil celo • mesto. Steckenpferd lilijno mlečnato milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetachen na iabl ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno ta urano negovanje kože in lepote. To BpriCajejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah . in trgovinah s parfumi.. Bodite pripravljeni na 11., 12„ E in 14. junija r|t ure smeh na smeh! Edina primorska tovarna dvokoles ---------.----- »TRIBUNA« ~----------— Gorica, Tržaška ul. 26. prej pivovarna Gorjnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, 'gramofonov, j>rke-strijonov i. t. d. ¦ "* F. 6ATJEL - GORICA * Stolna ulica Št. 2—4. Prodaja aa obroke. Ceniki franko. IX. avstrijski vinorejski kongres, Pokušnja domačih vin dežele Goriško-Gradiščanske. Pravilnik. L Na prizadevanje odbora IX. avstrijskega vinorejskega kongresa se bo vršila v Gorici dne 8., 9. in 10. septembra . 1914. javna pokušnja vin, .domačih pridelkov dežele Goriško-dradiščanske. V to svrho so auločena- razna darila. 2. Namen pokušnje je, seznaniti vinske trgovce in druge interesente s kakovostjo vin dežele Goriško-Gradiščanske in pospeševati vinsko trgovino. 3. Organiziranje in vodstvo, pokušnje se poveri posebnemu, v ta namen izvolje-. nemu odseku. 4. Pokušnje se lahko udeležijo vsi vinorejci dežele Goriško-Gradiščanske; v poštev pridejo le bela ali črna vina, bodisi stara ali nova, ki so dokazano pristna. 5. Razstavljalci morajo poslati vsaj 6 steklenic, držečih 7/10 l, od vsake vrste vina, in sicer naj se pošlje belo vino v ta-kozvanih renskih, črno pa v borde-stekle-nicah. Steklenice se opremijo s predpisanimi etiketami in s številkami seznama. Steklenice, zamaške, etikete in številke seznama priskrbi odsek. 6. Vina, odmenjena za pokušnjo, dvignejo na domu priglašencev v to pooblaščene osebe. 7. Z došlimi vini napravi odsek pred-pokušnjo in odloči na podlagi te končno veljavno, katera vina se pripustijo k javni pokušnji. Na ta način izbrana vina se predložijo potom c. kr. kmetijsko-kemič-nemu poskuševališču v Gorici v preiskavo. — 8. Vinska pokušnja se vrši v prostorih vinorejske razstave. 9. K pokušnji pripuščena vina se razpostavijo v skupine po okrajih in se navedejo po redu razpostavitve, v seznamu, ki se objavi povodom pokušnje. 10. Za vsako skupino bo na razpolago poseben prostor. Vinorejci, ki želijo imeti lasten prostor ali lasten kiosk za prodajanje svojih vin, plačajo primerno pristojbino, ki se še-le določi. 1. Javna pokušnja začne zgoraj navedenih dni ob 9. uri zjutraj in konča* ob 9. uri zvečer. 12. Vstopnina k pokušnji znaša eno krono in upravičuje do enega kozarčka in do osem znamk za pokuševanie. Nadalje znamke se bodo prodajale po deset kosov za'eno krono. 13. Vsaka znamka daje pravico do enega pokušaja. Za pokuševanje finih vin se pristojbina podvoji. 14. Odsek da razstavljalcem na razpolago osebje za nadzorovanje in točenje vina. Kdor bi imel lasten prostor oziroma lasten kiosk za prodajanje svojih pridelkov, si mora sam priskrbeti potrebno o-sefeje. 15. Razstavljala, ki dajo odseku več vina na razpolago, kakor določa člen 5.. imajo pravico do polovice skupička pri prodaji. 16. Vzorci prošenj za pripustitev k pokušnji, se dobijo pri pripravljalnem odseku (Gorica, deželni dvorec). 17. Vina določena za pokušnjo, presodi in obdari posebna jurija. 18. Sestava Jurije in razdelitev daril se objavi pozneje. 19. Odsek sestavi seznam vin, ki so pripuščena k javni pokušnji. Sidro -Thymo I-mazilo F"*« U«ik« poikodba (r«n»), nestceljan« ' opeklin«. Doz« K " rane in^H Ksidro-Liniment. 2S1N I Nadomestilo za 8ltJro-Paln-Expel!er. 1 |L Bolrtln etalfcijato mazilo za. prebujenje, wdxoaUa«ni J IV trganje po odib, itd. M\ 1 X^_ Steklenic« K -.80. SM, 2.-, _^P I Sidro-Aibiiininat-žiiizna-tiikiira Z» tnalokrrnoft in bledico. Steklenica K i.M). ^ Dobi «• ekoro v veaki apoteki ali pa direktni Ir. lieiter-jivi apoteki „pri zlatem levu", Praga L Ellzabethstras»e 5. 20. Kdor želi priobčiti v seznamu svb-f je trgovske oglase, se mora prijaviti najkasneje do 30. julija 1914. 21. Razstavljale! bodo imeli prost | vstop v vinorejsko razstavo dne 7. septembra 1914. od 3. ure popoldne dalje v svrho, da lahko prisostvujejo vinski pokušnji, ki se bo vršila na čast udeležencev vinorejskega kongresa. V G o r i c i, dne 10. maja 1914. Pripravljalni odsek. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršfiek (odgov. J. Fabčic). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. Hajmanjla prlitojblna stane 60 tU. Ako ja oglu obaetaejll 8& raBnna h vsako besedo S Tla. Ia]p?lffavaajle lnserlranje xa trgovce la obrtnike. cikje* na.inaaifcajo. Škoda ni n zmoino slovenščine, italijanščine in nemščine v govora in pisavi se izobrazi za strokovno učiteljico in dobi takoj mesto. — Ponudbe na prvo avstr. konces. masko šolo Gregor Sattler, Celovec, Hcuplatz 18. 135—5 UiLa 7 urrnm "* vodnjakom se proda v nI Od L llIUIll Oslavju št.. 85. Ista obsega 4 prostore, veliko podzemeljsko klet in hlev. K hiši spada še druga mala hiša, ki ima dva prostora. — Natančneje se izve tainkaf. 54—9 146—3 urške srečke! 6 žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih: 400.000, 40L000, 400.000, 200000, 200.000, 200.000, ¦NP*» Vsaka srečka mora zadeli. -^Mfl POZOr 1 Prihodnje žrebanje: POZOf ! Mesečni obrok 6 kron. 138—3 Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke iiulttstrijalnc banke v Pragi, Ljubljana. Naslov za pisma: Sreikovno zastopstvo, LJubljana S. ppzpri Pfaffov šiv. stroj prekosi vse druge. Pfaffov Šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk za umetno vezenje se daja v trgovini!! Pfaffovstroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamgeni (garantirani) za 5 let za K 76'—. Angleška dvokolesa Premier, Es- ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140. 97_2o Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča JOS. DEKLEVA in sin aOR,w Oia fTlunicipio šteu. t. ZHHUHLH. Povodom prebritke izgube našega nad vse ljubljenega očeta, deda in tasta, gospoda Ignacija Kovačič, veleposestnika nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči tem potom svojo iskreno zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli od daleč in od blizu v tako obilnem številu izkazat zadnjo čast dragemu pokojniku. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, vsem darovateljem prekrasnih vencev in domačemu pevskemu zboru za ginljivo petje. Bog povrni vsem stotero! PRI SV. LUCIJI, dne 25. maja 1914. U6-1 Rodbini KooaEiE, ftTlarega. Anton Brsščak EoriG3 - iosposka uL (t %rduGGi) 14, f lastni fti§. Proa in naiuef.ja slonenska zaloga in fooarna poMStua ----------- na Primorskem ------~— i zalogi ima vedno nad 50 modemih jedilnih in spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapetam. ? 1 Velika izbera slik, sfolic kakor Mi železnega pohištva WL. Sprejema naroČila za opreme oil, hoteloo itd. rti ¦— ¦¦¦¦ ¦¦¦,»,—¦— Kupujte samo dvokolesa „Gerlce" in „Mf ena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original VlCfOrfa so najprafc-__tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in Stikale (vezenje). Stroj teče brezfumno in je~jaka-trpežen. Puške, samokrese, slamorezniee in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški eeii pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, m Stalnem trsa it. 9. GORICA. R omerbad postaja Jož. žel. začetek sezone prvega maja — __ (Štajerski Gastein\ -t«B Najbolj zdravilne radioaktivne Akrato toplico Štajerskega 3'i-5 do 37'5 gradov C, učinkuje kakor Gastein, Teplitz, Pfiiffer proti protinu, revmatizmu, ženskim in živčnim boleznim, oslabelosti, poškodbam, inflnenci in nje posledicam. Mila, podalpska klima. — Moderni k^nfort. — Stanovanje po ceni. Zveze brzovlakov iz Dmaja 8, iz Trsta o, iz BudapeSta 9 ur. — Prospekti zastonj potom ravnateljstva kopaliSCa RBmerbad na Štajerskem. A. vi Berin i Gorica, Šolska ulica St. 2. oelika zaloga == = oljkinega olja prve vrste njbiljiia tvrdkii Istre, Dalmacije, Milf stte, Sari ii Niče a prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 1*12 1*20, 1-28, 1-36,. r44, 1-60,. 1-80, 2'~, 240 m luči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne, ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po < vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski lds in navaden. Zaloga -----------— mila in sveč. —------------- Cene zmerne* G lavna zaloga Palma podpetnikov A. Drofovka Gorica, RaštelJ 3. &$] Zaloga usnja. ArJolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št 1 priporoča svojo mesnico, v kateri seče meso prve vrste in vse drago, kar spada v mesarsko stroko. — Mesnica je moderno in higlenično opremljena. Na zahtevo strank se ::.*.- pošilja meso na dom. : : : : Zvečer lahko postreže strankam, ako *< zglase na dom v isti hiši I. nadstropje