151
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
(5. seja 29. aprila.) Najprej se je prošnja Palo vške občine gledć plače župana izročila deželnemu odboru v rešitev; prošnja Cer k niš k e obe ine, naj se pri c. kr. vladi dela na to, da bi se ta občina združila s sodnijskim in davkarskim okrajem Loškim, se je izročila peticijskemu odseku v pretres. Poslanec M. K ram ari č je c. kr. vlado interpeliral: ali je ni volja skrbeti za to, da se našim občinam na meji Hrvaški vsi kordonski stroški zarad goveje kuge nemudoma povrnejo iz državne blagajnice in ali bode že enkrat konec te velike nadloge, da se odpravi kordon? Vladni načelnik vitez Widmann je na to odgovoril, da obravnava zarad kordonskih stroškov še ni končana, sicer pa vlada skrbno gleda, da se dotično breme občinam kar največ mogoče zlajša; kuge na Hrvaškem pa še ni konec. — Potem je izročil nov vladni načrt pogodbe med državo in med deželnim za^topom Kranjskim zarad uravnan j a zemljiš k o-od veznih razmer. Ta predloga se je izročila finančnemu odseku. — Zdaj se je obravnavalo o proračunu gledišnega zaklada za leto 1876. Finančni odsek je predlagal, naj se dramatičnemu društvu za slovenske predstave, kakor dozdaj, dovoli 2400 gold. podpore, podvzetniku nemškega gledišča, ki je dobival dozdaj 13 16ž in 900 gold., naj se doda še 300 gold. podpore.
Na to je dr. Z ar ni k predlagal, naj se navedenih 13 16ž za tiste večere, ko se predstavljajo slovenske igre, prepusti dramatičnemu društvu. Pod-vzetnik nemškega gledišča zavolj tega ne bo trpel nobene škode, vsaj so te lože pri slovenskih predstavah večidel prazne.
Dr. Bleiweis izreka, da n e bode glasoval za to, da bi se dosedanja podpora 900 gold. za nemško gledišče povikšala. On sicer nikakor ni nasprotnik nemškega gledišča; al enakopravnost in denarne razmere glediščnega zaklada branijo mu, povikšati podporo nemškemu gledišču. Kdaj neki — vpraša — je deželno naše gledišče postalo nemško? kako more kdo misliti, da ima slovenska Talija manj pravice do njega nego nemška? Enakopravnost zahteva, da se po tisti meri kakor za nemško skrbi tudi za slovensko gledišče. Slovensko gledišče dobiva 2400 gold., nemško pa 13 16ž in 900 gold.; če lože prav cen6 cenimo po 150 do 180 gold. in se toraj tej vrednosti lož prišteje onih 900 gold., dobiva nemško gledišče še nad 3000 gold. podpore; po takem bi se podpora slovenskemu gledišču zboljšati morala vsaj za 600 gld. Govornik, raz-kladaje zgodovino gledališčnih subvencij, pripoznava, da je nemško gledišče v zadregi; al zakaj pa težko shaja? — zato, ker je 54 lož v privatnih rokah; to je naj-veča kalamiteta, ker od teh 16ž podvzetnik razen uboge vstopnine nič nima; drug vzrok, da težko shaja, je pa ta, da ti posestniki privatnih 16ž od leta do leta več zahtevajo od podvzetnika, zdaj hočejo cel6 velike opere in izvrstne pevce, al to stane veliko denarja. Dolžnost 1 o zarje v v prvi vrsti je toraj zdatno podpirati nemško gledišče, ne pa z onimi 20—30 gold., ki jih dobivajo od Slovencev, katerim za slovenske igre 16že v najem dajejo. Konečno dr. Bleivveis nasve-tuje, naj se nemškemu gledišču le kakor dozdaj 900 gld. podpore nakloni, pa dostavi, da bode od tega nasveta odstopil, če se sprejme Zamikov predlog in s tem njegovemu načelu enakopravnosti zadostuje. — Dr. Blei-weisov predlog so podpirali Pakiž, Kramarič in Zagore. Dr. pl. Schrev in Deschmann sta spodbijala  Bleiweisov  in   Zamikov   predlog.    Potem ko je
še dr. Zamik svoj predlog zagovarjal in dr. Schreva spodbijal, se je o Zarnikovem predlogu glasovalo po imenih. Za Zamikov predlog so glasovali: grof Barbo, dr. Bleiweis, Grasselli, Horak, Jugovic, Kotnik, Kozler, Kramar, Kramarič, Matej Lavrenčič, Murnik, Obreza, Pakiž, dr. Poklukar, dr. Razlag, Rudež , Tavčar in dr. Zamik; — zoper predlog pa so —» krasno kazaje, kako povraćaj o oni ,,Entgegenkommen" nekaterih »asincev — glasovali: baron Apfaltrern, grof Blagaj, Braune, Deschmann, vitez Gariboldi, vitez Kaltenegger, •vitez Langer, grof Margheri, baron Rastem, vitez 8a-vinschegg, SchafFer, pl. 6ebrey, grof' Thurn in Zagore. (Res, čudna doslednost poslanca Zagorca! Četrt ure poprej je izrecno podpiral predlog dr. Bleiweisa, glasoval pa je koj potem z nasprotno stranko!!) Dr. Zamikov predlog je toraj obveljal z 18 glasovi proti 14*, vsled tega je dr. Bleiweis, kakor je že poprej napovedal, odstopil. — Potem so predlogi finančnega odseka obve Ijali. (Potrebščina 6020 gold., zaklada 2397 gold., pri-:manjkljej 3623 gld., ki je pokriti iz deželnega zaklada. Konečno je obveljal predlog dr. Biei wei sa, da se v prihodnje proračune gledišnega zaklada stavi vrednost onih 13 16ž, ki se prepuščajo nemškemu podvzetniku, in pa vrednost najernšČine za zbornico deželno in druge dotične prostorije, kajti vse to je lastnina gledišnega zaklada.
(V 6. seji 1. maja) je bila jako živabna obravnava o zadevah deželne bolnišnice, katero oskrbuje red usmiljenih sester, ki so zarad Čedalje veče dragine, ki je nastala konec leta 1873 in trajala biizo celo leto lansko , prosile nekolikošnega povikšanja režije in jedilne cene memo leta 1869, ko je bila pogodba ž njimi narejena. Dr. Bleiweis se je boril z baronom Ap-faltrernom, poročevalcem finančnega odseka, in če naposled ne bi bil Deschmann pomagal dr. Bleiweisu, bila bi se bila krivica zgodila pravičnim zahtevam usmiljenih sester. Po stenografičnem zapisniku prinesemo pozneje celo obravnavo te borbe, ker je principielne važnosti.
Deželni zbor Goriški,
Tretjo sejo je imel nas deželni zbor 28. dne u. m. Naznanili so se razlogi, zakaj se niso na Dunaji potrdili lanski zborovi popravki v deželnih soških postavah. Izročila se je ta reč odseku za postave, da načrt prenaredi in tudi zastran deželnega šolskega sveta kako primerno prenaredbo nasve-tuje. — Dr. Deperis je podal nujen nasvet, da naj se odseku 7 mož izroči v pretresanje črtež zadevajoč opu-ščenje doneska zanormalno-šolski zaklad in vpeljanje šolskega doneska od dedovine. Predlog sprejet. — Namestništvo naznanja, da je država pripravljena prevzeti (s pogoji) od dežele posilne delavnice (izroč. fin. odseku). — Mnogi učitelji in učiteljice prosijo za povišanje plače. — Dr. Lavrič interpeluje, zakaj ni vlada skrbela, da bi se bilo oznanilo zastran kupč. zborničnih volitev razposlalo slov. župani] ana v slov. jeziku. — En bloc sta se sprejela črteža postav zadevaj oči h razdelitev o b-einski h zemljišč v Cirknem in Zakriku. — Mnogo občin prosi za cesto z zgorenjega Krasa v Gorico. - Nekaterim vseučiliščnikom in za druge na mene to se dovolili neki doneski. — Dr. Abram je po-ločal o raznoterih proračunih.
Deželni zbor Stajarski.
•v
Stajarski zbor je pri razpravi o ljudskih šolah 23. dne t. m. določil, da po 1/\2 odstotka od zapuščin se ne bode Vič prišle! v penzijski učiteljski zaklad, da-si je ces. namestnik hudo ugovarjal. — Dr. Vošnjak je
tožil, da se slovenščina v šolah preveč zanemarja^ i ter je zboru priporočal, naj se ljudske šole ne rabijo« za ponemčevanje. Deželnemu odboru se je naložila naloga prevdariti, kako se bodo plačevali stroški za ljudsko šolstvo, da bi se deželnem« zakladu ne nakladala. prehuda bremena. Dalje naj deželni odbor preiskuje, kako bi se premenilo imenovanje učiteljev, in naj. tudi ministra bog^častja še enkrat prosi, da bi se za gornje Stajarsko napravilo posebno učiteljsko izobra-ževaiišče. V seji 26. t. m. se j* sprejel vladni predlog o novi meterski meri in pa mestni red za Gradec pa nasvetu odsekovem vkljub ugovarjanja ces. namestnika. Proračun za penzijski zaklad učiteljski se je potrdil ter deželnemu zboru naročilo skrbeii za to, da omenjeni zaklad dobi v svojo oskrbovanje. Ces. namestnik je odgovoril, da od vlade naj se v tem o žiru ne pričakuje ničesa.
Deželni zbor RaroŠki.
Iz tega zbora imamo poročati le o škandalu, ki se je zgodil najbrže po podpiho^anji liberalne nemške stranke. Poslanec Einspieler je namreč stavil predlog, da se volilni red za dež. ztor pregleda in popravi tako, da bodo poslanci krnetiškiik občin v primeri proti poslancem mest in velikega posestva bolj pravično odmerjeni. Ta predlog so podpisali tudi poslanci kmetiških občin Laks, PetriČ, Petric in Ulmann. V drugi seji pa so ti preklicali svoje podpise in dolžiii Einspielerja, da je besede , Einspieler und Gesirmungsgenossen" (somi-sleči tovariši) še le pozneje vpisil v predlog, ko so ga oni že podpisali. Toda posl. Einspieler jih je pristojno zavrnil in ponujal vsak, kakoršei koli dokaz, da so te besede že skonča v predlogu stale. Tako sumičenje poštenega poslanca se samo sodi, a dokaz je, da liberalcem je vsako orožje zoper svoje nasprotnike dobro, pošteno in nepošteno.
Deželni zbor Gornje-ADstrijanskL
V  seji 28 aprila je deželni zbor pooblastil deželni odbor, da iz 5 ponujanih grajščh »i sme izbrati eno za napravo niže kmetijske šole, pa tako, da stroški nakupa in notranje vredbe ne 3resezajo 1300CO gold. V lanskem zboru je dovolil zbor le 100.0C0 gold., zdaj je dodal še 30.000 gi. To bode :e 4. niža kmetijska šola na gornjem Avstrijanskem. — Odten dokaz pripoznanja, kako potrebne so ljudstvu kmetijske šole. — Gornji Avstrijanci so zelo hitro se poslcvili iz deželne hiše.
Poreski dezeln i zbor.
V  Poreškem zboru so Beli in tovariši vlado vprašali, zakaj se je v nekaterih ljudskih šolah vpeljal nemški jezik? Proračuna zerrljiškega odveznega in penzi]8kega zaklada sta se potidila, ravno tako tudi opravilni red deželnega zbora Vlada je zboru izročila predlog, da bi država prevzela posilne delavnice.
Predarelski dezehi zbor.
V  Predareiskem zboru so vado interpelirali zarad nekega učitelja, ki je otrokon spisoval zabavljice o odpustikih ter prestavljal Martina Lutra in njegovo kri-voverstvo. Radovedni smo, kaj bode vladini zastopnik na to odgovoril.
152