OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine £QtlAE.I7¥ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVII.—LETO XXXVII. cleveland, ohio, thursday (četrtek), FEBRUARY 25, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 39 Tied gtpb HEDWIG l. krauss Po daljši bolezni je preminila ^ svojemu domu Hedwig L. Krauss, rojena Gole, stara 31 let- Stanovala je na 489 E. 235 je članica društva Cvetoči Noble št. 450 S.N.P.J., društva Collinwood Hive št. 283 M. in podružnice št. 32 S.Ž.Z., Pn kateri je bila preje tajnica. Tukaj zapušča soproga Fred, starše Anton in Anna (rojena inerke). Gole, brata Anthony in sestre Mrs. Betty Petro-Mrs. Florence Stopar in Mrs. ranees Sweet ter več sorodni-ov. Pogreb se vrši v soboto zju-raj ob 8.15 uri iz pogrebnega za-^oda Joseph žele in sinovi, 458 • 152 St., v cerkev sv. Kristine 9. Uri in nato na pokopališče Calvary. * ^ zadnje slovo članstvo društva Cvetoči Noble št. 450 S.N.P.J. je proše-^0, da pride v petek zvečer v Že-®tov pogrebni zavod, 458 E. 152 St., da izkaže zadnjo čast umrli slanici Hedwig Krauss, v soboto zjutraj ob 9. uri pa, da se po Možnosti udeleži njenega pogreba. ^ Članice podr. št. 32 S.Ž.Z. Ц članice društva Collinwood Hive St. 283 T. M. so prošene, da pri-^ejo v petek zvečer ob 7. v Želetov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli čla-I'^ici Hedwig Krauss in da se v soboto zjutraj udeleže njenega pogreba. Članice podr. št. 14 S.Ž.Z. so prošene, da pridejo nocoj v Gr-iftov pogrebni zavod na Lake hore Blvd., da izkažejo zadnjo ^^st Umrli članici Jennie Kunstel se jutri zjutraj po možnosti ^deležijo njenega pogreba. 2adušnica V soboto zjutraj ob 7. uri se o brala zadušnica v cerkvi sv. ovrenca v spomin prve oblet-smrti Petra Lican. Sorod-in prijatelji so vabljeni, da opravila udeleže. UGIBANJA GLEDE INDOKINE--РОШЈ SE JE ZBOLJiAL! WASHINGTON, 24. februarja—V poročilu, ki ga je dal državni tajnik Dulles predsedniku Eisenhowerju, je bil najvažnejši del poročila, ki se nanaša na konferenco, dolo čeno za 26. aprila in ki se bo pečala z Indokino in Korejo. Po poročilih iz Pariza se je položaj na francoski strani na fronti zboljšal. Obstoja vtis, kakor da obe bojujoči se stranki čakata na to konferenco in se sprašujeta, zakaj naj bi se med tem časom prelivala kri. V boljše razumevanje nekaj kratkih podatkov: Tri pokrajine, ki sestavljajo Indokino, so Cambodia, Laos in Vietnam. Vietnam je izvor uporniškega gibanja. Vse tri pokrajine merijo 286,000 kvadratnih milj. Indokina je tako sedemkrat večja od države Ohio, prebivalstva pa ima 28 milijonov, ali tri in pol krat toliko kot država Ohio. V zadnjem času je šlo za pre-stolico najmanjše pokrajine Laos, Luang Prabang, katero so hoteli komunisti osvojiti. Poglavar te province je že pozval prebivalstvo, kakor tudi prebivalstvo glavnega mesta, da naj se pripravi na obrambo za vsako ceno. Francosko vojaško poveljstvo sedaj poroča, da v okolici prestolice Luang Prabang ni več komunistov. Francoski poveljnik v Indokini general Navarre je optimistično razpoložen in zatrjuje, da zna izvojevati vojaško zmago tekom enega leta. Je torej za. zmago z orožjem. Resnica nad vse! ^UEBLO, Colo., 23. februarja ^Ruth Vestal, doma iz Grand sland, Neb., je sedaj poročena, ravi, da hoče živeti pošteno ^)^ljenje. Ko je brskala po svo-spominih, se je sopmnila, da ^ sla pred dvajsetimi leti v druž-1 svojih znank na državno raz-s avo, ne da bi plačala vstopni-^0, ki je takrat znašala en dolar. ^ oiara imeti tega dolarja na y®sti in je poslala pismo z dolar- jem upravi državne razstave. prava je pohvalila korak Ve-stalove in jo v znak priznanja povabila, naj bo to leto, ko se Razstava zopet otvori, njen čast-gost. * ..У Clevelandu se je javil poli-neki Anthony Derda, ki je priznal, da je pred 18 leti na lovu ^ bližini Pittsburgha ustrelil ne-®ga Steve Kotulo. Derda se je Udeležil zadnje svetovne vojne Шц je takrat bil obujen spo-na ta dogodek, ki ga muči še ^edno, posebno še sedaj, ko se oče poročiti. Zato je sklenil, da Kotule čimpreje in sam raz- Politični, ugibanja in ozadja Zakaj je Molotov pristal na konferenco o vprašanjih vzhodne Azije, ki se bo vršila dne 26. aprila v Ženevi v Švici ? Ena razlaga je tudi ta, da je s svojim pristankom na to konferenco skušal vplivati na Francoze. Združene države silijo Pariz, da naj čimpreje odobri pogodbo o skupni zapadno evropski obrambi, pri kateri bodo sodelovali kot enakopravni zapadni Nemci in Francozi. Francoze tareta dve vprašanji: strah pred Nemčijo, to glede bodočnosti; končanje vojne v Indokini, to je stvar sedanjosti. Če naj se zapadna Evropa končno uredi v neki skupnosti, francoski strah ostane. Če naj se neha vojna v Indokini, francoska materialna in človeška bremena odpadejo že danes. Trenotno je torej francoski interes bolj navezan na Indokino kot pa na zapadno evropsko skupnost. Ta notranji moment je Molotov, tako se trdi, izrabil in je dosegel, da vsaj do konference dne 26. aprila francoski parlament ne bo sklepal o pogodbi o skupni zapadno evropski obrambi, marveč bo čakal na izid te konference. Vest, da se bo konferenca vršila, je vplivala v Indokini na je oglasil tudi predsednik vlade Nehru, ki je sploh predlagal, naj se sovražnosti že sedaj ustavijo in da naj začasno premirje traja do tega datuma ter za časa pogajanj. Tudi francosko vojaško poveljstvo v Indokini nagla-ša politični pomen Nehrujevega predloga, ki da je vplival tudi na vojaštvo in njegovo poveljstvo. Daje se primera med Korejo in Indokino. Razlika je le ta, da so Kitajci in severni Korejci navalili s silnimi oddelki, da bi si izbojevali čim več ozemlja, pred-no bi bilo podpisano premirje. Premirje na Koreji je določilo meje obeh Korej, vsaj začasno, na mejah frontnih linij. Vojaška poročila iz Indo'kine kažejo nasprotno tendenco ta-mošnjih upornikov. Umikanje iz pokrajine Laos bi bil znak, da če do premirja pride, si bodo komunisti izbrali sosednjo pokrajino Vietnam, katero bodo zahtevali zase. Ce bo na mizi konference vprašanje, kdo naj jo zastopa Indokino na uporniški strani, je vprašanje, kdo naj zastopa pal. Ali domači uporniki sami, ali recimo Kitajska? Ker pa pokrajina Vietnam ni v celoti pod komunistično oblastjo, kdo naj jo torej predstavlja? Vseameriška seja CARACAS, Venezuela, 24. februarja—Dne 1. marca se v tem mestu otvori zasedanje vse-ameriške konference. Na tej konferenci bo imel ameriški državni tajnik John Foster Dulles glavno besedo. Konferenca se bo pečala z vprašanjem komunizma, ki se v zadnjem času širi v Južni Ameriki. Dullesovo stališče bo lahko, ker prihaja na konferenco s skušnjami, ki jih je dobil glede komunističnih ciljev in taktike na zadnji konferenci v Berlinu. Zunanji ministri vseh držav zapadne poloble so se prvič sestali leta 1933 v mestu Montevideo. Kaj je s komunizmom v Južni Ameriki? Za centralo se smatra republika Guatemala, komunizem pa je o, to privatno zavarovanje! Oddelek ohijske vlade v Columbusu, ki nadzoruje poslovanje privatnih zava-rovaJnic proti bolezni, je smatral za potrebno, da tudi sam da javnosti poročilo, kako to zavarovalnice poslujejo in kakšne ugodnosti ima zavarovanec, recimo za slučaj resničnega nastopa bolezni. V oddelek prihajajo na dan najmanj tri pritožbe, v katerih se zavarovanci pritožujejo, da so bili ogoljufani. Zavarovanci večinoma nasedejo hrupni reklami po časopisju in radiju, zavarujejo pa se kar "po pošti," ne da bi poznali vsebine zavarovalna pogodbe. Le malo ameriških zavarovalnic, ki poslujejo tudi v državi Ohio, se drži določil ohij-skega zakona o zavarovanju. Ce pride do bolezni in če zavarovanec javi zavarovalnici svoj slučaj ter zahteva povrnitev zdravniških in bolezenskih stroškov, kaj se zgodi? Številni so slučaji, da zavarovalnica te stroške sicer plača, pogodbo pa takoj —odpove ... Po povratku predsednika Eisenhowerja se je politično življenje razgibalo mau mau napreduje LONDON, 24. februarja — Britanski parlament je poslal posebno komisijo v afriško kolonijo Kenyo, da preštudira položaj na licu mesta. Komisija se je vrnila in parlamentu poročala, da je teroristično gibanje Mau Mau, ki hoče izgnati vse belce iz Kenye in Afrike, kljub vsem pro-tisredstvom v naraščanju in ne v upadanju. višje plače uradnikom WASHINGTON, 24. februarja—Predsednik Eisenhower je predlagal, da se poviša plača federalnim nameščencem za tri do štiri odstotke. Nekateri bodo dobili od 500 do 800 dolarjev več na leto. Federalna blagajna pa bo obremenjena za $350,000,000. McCarthy—stevens WASHINGTON, 25. februarja—Prestolnica je doživela senzacijo, ko je bilo današnje zaslišanje tajnika za kopno vojsko Stevensa preklicano. Senator McCarthy in Stevens sta imela namreč včeraj tajni sestanek v prisotnosti nekaj republikanskih politikov. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da bo Stevens dovolil, da pridejo oficirji pred pododbor McCarthya, McCarthy pa se bo, kakor trdi Stevens, moral obnašati do njih dostojno. Trdi se, da je v ozadju tega dogovora podpredsednik Nixon, ki je hotel odvrniti razcep v repubUkanski stranki. Vsaka od strank si lasti zmago. K dogodku se je oglasil tudi Adlai Stevenson, ki ga je označil tako, da se je moral vdati Stevens na ljubo enotnosti republikanske stranke. Za,danes je napovedan sestanek Eisenhower-Stevens. eden—bidault LONDON, 24. februarja — Britanski zunanji minister Eden je bil zelo oster do Sovjetske zveze, ko je razlagal potek pogajanj na konferenci v Berlinu. Trdil je, da Sovjetska zveza noče nevtralne, marveč sovjetsko Nemčijo. Ta korak in ta politika bo pripomogla, da bo zapadna Evropa enotnejša. Konferenca je bila eno samo nesoglasje in je razočarala. V Parizu je pojasnil potek iste konference francoski zunanji minister Bidault. Bidault je v zunanjem političnem odboru parlamenta nastopil za zapadno-evropsko skupnost v sodelovanju Nemcev in Francozov. Pomoč na razpreden tudi v Braziliji, Bolivi-obe stranki. Dodajmo še, da se ji, čile, Kubi in Mehiki. SLIKE IZ BEZNICE CLEVELANDA Slučaj Joea Crematia v zvezi s policaji, ki so zapleteni v to afero, se raziskuje po preiskovalnih oblasteh. Kakor znano, gre za tajno prostitucijo v hiši Crematia na Prospect Ave. V njo je bila zapletena neka Leona David, ki je bila aretirana, pa pu-ščena na svobodo proti kavciji, katero je tudi položila. Na poziv, da pride na zaslišanje, se Davidova ni javila, ali bo stražnik zopet tudi radi te nemarnosti, da ne zna izslediti neko osebo, v preiskavi radi nemarne službe? Cremati je imel nedovoljeno razmerje z 13 letno deklico. Starši te deklice še živijo, a so ločeni. Deklica bi morala biti zaslišana, pa je njen in zastopnik njene matere bil proti temu. Mati se bo radi zanemarjenja svojega otroka itak morala zagovarjati pred mladinskim sodiščem. Cremati se je znašel v položaju. Svoje klijente je imel navajene tako, da je dal znamenje z roko, če so se bližali stražniki, pa se je v hiši vse poskrilo. Prostitutke so imele vsaka zase poseben dogovor, koliko od "zaslužka" pripade Cremati ju. Neka Adamos, ki je zaslužila na dan $125, je 60 odstotkov obdržala zase, 40 odstotkov pa je morala izročiti Cremati ju. Druga, Peggy Szalath, pa je imela s Cremati jem pogodbo "fifty-fifty." pomoč! WASHINGTON, 24. februarja—Ker bo Amerika dala izdatno pomoč v orožju tudi muslimanskemu Pakistanu, je treba najprvo vedeti, kakšen naj bo obseg te pomoči. Ameriško vojaško poveljstvo se je odločilo, da pošlje na lice mesta v Pakistan posebno vojaško komisijo, ki bo štela 600 članov oficirjev. Ta sklep je že odobren. * V grškem parlamentu je grški zunanji minister javil da bodo Združene države porabile v Grčiji $120,000,000, ko bodo tam gradile svoja vojaška oporišča Ta oporišča bodo Amerikanci upravljali sami. Zato bo potrebno zopet osobje, za to osobje pa stanovanja. Pobiranje asesmenta Nocoj bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., pobirali asesment v spodnji dvorani. 76. rojstni dan V torek, 23. februarja je praznovala svoj 76. rojstni dan Mrs. Mary Tekavec iz 21700 Tracy Ave. Še vedno čili in zdravi slav-Ijenki želijo sorodniki in prijatelji se mnogo let sreče in zadovoljstva ! Naguib odstopil KAIRO, 25. februarja — V Egiptu se je dogodila velika notranja politična sprememba. Dosedanji predsednik vlade, ki je izgnal kralja Farouka, in oklical Egipt za republiko, Mohamed Naguib, je moral odstopiti. Obtožujejo ga, da se je obnašal kot diktator. Trdi se nadalje, da Naguib ni bil duša nove revolucije v Egiptu, marveč Nasser, ki je bil dosedaj podpredsednik, sedaj pa je postal predsednik vlade. Današnje jutranje vesti si nasprotujejo. Dejstvo je, da je nad Egiptom proglašeno izjemno stanje. Nekaj vesti trdijo, da je Naguib tudi aretiran, oziroma ubit, druge zopet, da je saino pod policijskim nadzorstvom in zastražen doma. V Londonu je bil prvi komentar ta, da se bodo odnošaji z Egiptom še poostrili. Bolezen Poznani Mr. Frank Vavpotich je obolel na pljučnici. Zdravi se doma na 469 E. 185 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Iz bolnišnice Miss Cecilia Smrtnik se je povrnila iz Euclid-Glenville bolnišnice na svoj dom na 19802 Mus-koka Ave., kjer se se vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem pri jateljem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu. DULLES O KITAJSKI-MITCHELL 0 GOSPODARSTVU WASHINGTON, 24. februarja — Amerika v nobenem slučaju ne bo pripoznala sedanjega režima na celinski Kitajski, s tem pa ne Kitajske kot take—to je bila izjava državnega tajnika Dullesa po sestanku s predsednikom Eisenhowerjem in po zaslišanju pred senatnim odborom za zunanje zadeve. Tajnik za delo Mitchell je mnenja, da se gospodarske prilike v Ameriki razvijajo času odgovarjajoče normalno in zato ni treba začeti s kakimi javnimi deli. Opozicionalci Dullesa tako v* vrstah republikancev, kakor demokratov, niso vzeli poročila tajnika Dullesa na znanje brez kritike, tudi ne z dobrohotno kritiko. Četudi je celotna vsebina razgovorov še vedno tajna, je iz izjav posameznih kongresni-kov in senatorjev razvidno, da se boje, da gremo v kompromisih s komunisti predaleč, ali pa da se bomo v Indokini s svojimi vojaškimi močmi zapletli v pravo vojno. Če padajo take izjave, potem je jasno, da Dulles ni bil popolnoma siguren samega se-be, niti ne, ko je hotel prepričati ameriške politike o pravilnosti svojega zunanje pohtičnega programa. Dulles stalno povdarja, da doseženi sporazum, da se vrši konferenca dne 26. aprila je ameriški, ne pa program komunističnega bloka. Tudi, da se ta sklep veže na ameriško stališče, da priznanje sedanje Kitajske v nobenem slučaju ne pride v po-štev. Toda velik del ameriške javnosti ni pomirjen. Dulles je bil prisiljen, da se je s posebnim pojasnilom, ki ga je,dal razširiti po radiju in televiziji, obrnil direktno na ameriško ljudstvo, kateremu je pojasneval svoje stališče, potek 'konference v Berlinu in povdarjal gori omenjeni točki, ki da sta osnova ameriške zunanje politike do Azije. ELsenhower-Meany-Mitchell Poleg politike v zunanjem svetu je v notranji politiki zopet gospodarsko stanje tisto, kateremu naj bodo vsa druga vprašanja podrejena. Značilen je bil sestanek med predsednikom Eisenhowerjem in predsednikom velike unije A.F.L. Meanyem. Stališče predsednika Eisenhowerja je znano. Počakajmo na mesec marec, da vidimo, kaj nam bo v gospodarstvu prinesel. Stališče Meanya: Zoper brezposelnost je nastopiti takoj in upadanje v gospodarstvu je ustaviti. Kar je obljubila Bela hiša, naj se realizira takoj. Delavski tajnik Mitchell ima svojo posebno politiko in gre še preko Eisenhowerja, da je namreč treba čakati ne meseca marc, marveč še dalje, da se pride do neke ustalitve. Mitchell je mnenja, da smo prešli iz vojnega v mirnodobsko gospodarstvo in se je treba s tem dejstvom tudi sprijazniti. Ne nahajamo se v nobeni gospodarski krizi, trdi Mitchell. Nahajamo se samo v prilagoditvi obstoječih razmer, to je gospodarstva v miru. Mitchell operira tudi z brezposelnostjo in trdi: "Leta 1939 je znašalo število brezposelnega delavstva 17.2 odstotka vse delovne sile. V januarja 1950 jih je bilo 7.3 odstotka, v januarju 1954 pa le 3.8 od- ki depresiji? Zakaj naj bi se začelo z izjemnimi ukrepi, kakor to zahtevajo delavske unije, namreč z javnimi deli? Prehod iz vojnega v mirnodobsko gospodarstvo, kakor vsi znaki kažejo, se vrši polagoma. Mora pa se vršiti. Prisilni ukrepi bi ta proces samo odložili. Če bi proces odložili, se lahko dogodi, da se znajdemo v gospodarstvu na resničnem upadcu, ki bo zelo občutljiv. Procesu samemu kot je, pa se itak ne moremo izogniti." (V Clevelandu samem je bilo v mesecu februarju prijavljenih 112 konkurzov. Lansko leto jih je bilo v celem februarju le 96. Znak, da je tudi clevelandski poslovni svet v nenormalnem gospodarstvu.) "Tam je ustreljen MOUNT PLEASANT, N. Y. 24. februarja—Ameriške sodne oblasti bodo imele zopet opravka s tako imenovanim umorom iz usmiljenja. Vdova Margareta Cannon, stara 54 let, je sama poklicala policijo in ko je ta prišla na njeno stanovanje, je pokazala na mrtvega moža z besedami: "Tam leži. Ali bom šla na električni stol?" Po pričevanju Margarete je njen mož trpel na raku. Vlegel se je na naslanjač in jo prosil, naj ga ustreli, ker ima raka. Margareta mu je nastavila pištolo na sence, sprožila in moža ubila. Nato je ubila psa, s tretjim strelom pa v samomorilnem namenu ranila sebe. (Umor iz usmiljenja pod katerimikoli okoliščinami je tudi v Ameriki kaznjic.) nemci—zdržite! BONN, Zapadna Nemčija, 24. februarja — Kancler zapadne nemške vlade Adenauer je pozval vzhodne Nemce, naj imajo potrpljenje, ker se približuje tudi njihovo osvobojen je. Ade-naeur trdi, da ne bo odnehal, dokler ne bo 18 milijonov prebivalstva Vzhodne Nemčije rešenih komunistične diktature. graham v londonu LONDON, 24. februarja— Ameriški pridigar Billy Graham je prispel v London. Radi ogorčenja britanskih socialistov, nad katere se je bil Graham spravil v svojem koledarju, češ, da so razdejali še to, kar je pustil nerazdejanega Hitler, se je Graham opravičil že v Ameriki. Šlo je za tiskovno pomoto . . . Ob prihodu v London je Graham obljubil, da se v svojih pridigah ne bo vtikal v britansko notranjo politiko, namen njegovega odpo- tovanja pa je le, da poglobi du-stotka brezposelnih. Kje so to-'hovne veze med Veliko Britanijo rej znaki, da se nahajamo v ka-in Združenimi državami. - .j* ■ STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cle^^^eland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) ______________________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece)_________4.00 ENAKOPRAVNOST UREDNIKOVA For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)______________________ For Six Montlis—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 191t at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 0^^104 VZGLED ČEŠKOSLOVAŠKE (1) Pokojni predsednik Češkoslovaške republike Edvard Benes, večkratni, da ne rečemo stalni češkoslovaški minister mlade republike, je oktobra meseca 1945 kot predsednik rjove vstale in osvobojene Češkoslovaške, podpisal dekrete o nacionalizaciji domače glavne industrije. Po podpisu se je obrnil na svoje domače ljudstvo, pa tudi na ame riške prijatelje in jim govoril po radiju. Amerikancem zato, da zavrne njihovo kritiko o brezpotrebnosti nacionalizacije. Takrat je Beneš trdil: Prvič: Nemci so popolnoma izropali in opustošili češke banke, industrijo pa si polastili enostavno na ta način, da so bivše lastnike oropali. Če naj se dajo banke in industrije nazaj prvotnim lastnikom—privatnikom, bi bila po trebna javna podpora, državni fondi, če naj se delo zopet sploh oživi. Ker pa ni fondov na razpolago, zato je naj bolje, da se ta podjetja obdržijo v državnih rokah, pot je itak pripravil Hitler, ko jo je dal po principu vsaj v državne roke. Drugič: Mnogo bank in velikih industrijskih podjetij je pripadalo Sudetskim Nemcem, ki so sodelovali s Hitlerjem v namenu, da zbrišejo s sveta češko demokracijo. Ti Nemci so morali zapustiti deželo, njihovo premoženje je bilo zaplenjeno, ker je šlo za narodne izdajalce. V interesu republike je, da se vse to premoženje obdrži v rokah države, kateri služi kot delna nemška vojna odškodnina, kot pa da bi se porazdelilo med češke privatnike po ključu, katerega itak še nimamo. Tretjič: Cela Evropa se je po vojni politično in gospodarsko spremenila. Velika Britanija, Francija in Italija so šle na levo. Tam je splošni prehod iz čistega liberalizma v sistem, kjer bo socialistični element ali prevladal,, ali pa imel tehtno besedo ko bo šlo za narodno gospodarstvo sploh. Češkoslovaška se ne more držati ob strani in zamižati oči pred političnimi gospodarskimi vplivi, ki jih je imela na svet zadnja svetovna vojna. Da ta cilj dosežemo, se hočemo izogniti stavkam, uporom in sporom, ali celo civilni vojni. Hočemo iti do tega cilja s progresivno politiko socialno hrabri, toda še vedno prepričani demo-kratje. četrtič: Končni razlog nacionalizacije v Češkoslovaški republiki je njen geografski položaj. Mi smo Slovani in sosedje Sovjetske zveze. Je samo naravno in logično, da je sovjetski socialistični sistem imel vpliv tudi na nas Čehe. Kot svobodni in demokratski narod bomo prostovoljno posneli Sovjetsko zvezo v čemer bomo smatrali, da so nam njene skušnje koristne, kakor bomo na drugi strani v gotovem oziru posnemali Veliko Britanijo, Ameriko ali Francijo. Na tej poti se ne bomo vdali nobenemii' pritisku, posnemali ne bomo drugih režimov na slepo. Naše češkoslovaško ljudstvo je pripravljeno na te ideje, istočasno pa se zaveda svoje globoke demokracije in tradicionalnega domoljubja. Ne more biti torej nobenega dvoma, da so izvršeni koraki bili v skladu s posebnostjo Češkoslovaške republike in njenih potreb. Češkoslovaška bo šla v tem okviru naprej svoja samostojna—češkoslovaška pota. Tako bivši predsednik Beneš. V Košicah na Slovaškem je še pred formalno kgnča-no zadnjo vojno Beneš sestavil vlado levice in elementov, katerih se je hotel znebiti že preje v demokratskih časih; posebno čeških agrarcev, ni hotel sprejeti v vlado. Nadaljnji dogodki so znani. Pride Gottwald, ki spodrine Beneša in uvede v republiki komunistični režim. Šlo je brez državljanske vojne. Gottwald umrje, sledi mu Zapotocki. V Češkoslovaški so nastanjeni ruski vojaški oddelki. Češkoslovaška je morala Rusiji odstopiti na zunaj kot darilo le-iišča urana in važna svetovna letovišča. Češkoslovaška poživlja državljane k večji produkciji, ker da je tam pomanjkanje ... L č DRAMSKI ZBOR "IVAN CANKAR" VABI! O ja. gremo—gremo na igro CLEVELAND, Ohio—Pustno nedeljo smo vedno malo drugače praznovali nego vse druge v letu. Nikdar ni smeha manjkalo, na koše ga bo v nedeljo, 28. februarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Kdo bo mrtev, je uganka, samo to vem, da bo po igri pri večerji, katera bo zelo okusna. Naša Urška in njene pomočnice pravijo, da letos ne bo zmanjkalo. Krofov bodo nacvrle na jer-base. Od zida—bo tudi vse tam! Igralci so izbrani, vsak kos svoji vlogi, zaupnica režiserju Stebla ju! Kdor zna—pa zna! Augusta Danilova, zdaj v 86. letu starosti, mi piše v zadnjem pismu—lepo mi pozdravi moje prijatelje tam, najbolj pa Cankarjeve igralce. Povej g. Stebla-ju, da dramatika v Clevelandu ne sme še prenehati. Prosim ga, naj on za to skrbi! Dalje piše: Pozimi se počutim slabo, srce mi nagaja, sprehajam se če je sonce, pet minut pred hišo, ali pa skozi okno gledam sončarje; če je pa mrzlo, moram pa ostati v postelji. Pl avijo, da še ne izgledam stara, ali živci odpovedujejo. Blaga duša! Morda bi jo kdo razveselil s par vrsticami? Naslov: Zupančičeva 16, 1. nadst., Ljubljana. Pridite v obilnem številu v nedeljo. Smeh je zdrav, naj odmeva v dvorani, da bo veselje. Po večerji sc pa še zavrtimo. Pustna nedelja je dan smeha, dan, da ni nič prepovedanega pa četudi je kaj čez mejo. Tale je bila resnična za časa W. P. A. Vroč poletni dan, ko so v parkih delali ceste in drugo, je bilo naznanjeno, da je en delavec na delu umrl od vročine. Rešilni voz pride, a mrtvega, po katerega sta uslužbenca prišla, ni. Vsak od delavcev se je še malo gibal. Kaj pa zdaj? Ja, počakat sta mogla, da je odbila ura štiri, konec dela. Tedaj je res eden ostal, no, ta je bil zares mrtev. Ampak v nedeljo se ta mrtev nam bo pa prav fejst zarezal v obraz, najbolj pa njegovi ženički Urši. Igralci—vsi delavci—žrtvujejo mnogo ur, da podajo eno igro. Veselo jih je gledati pri skušnji, katere se vlečejo, pa tudi mudi se jim domov, drugi dan jih delo zopet čaka, a spanja premalo. Mi se pa dostikrat ne zganemo, ne upoštevamo, mrtvi smo, namesto da bi jih nagradili s polno dvorano. Plačani niso nič—zato pa jim privoščimo vsaj to veselje. Kaj ne, da bomo! Zopet bomo videli Dagarinovo na odru. Vsak njen gib je poln smeha. Kaj pa Ogrin iz Euclida? Ravno tako! Frances lic—ta je kar rojena za gotove vloge. Ta veliki Smrdel je tudi zelo poraben. John Čeh, postaven fant, zaljubljen do ušes proti očetovi volji. Mihevčevo tudi radi vidimo na odru. Ema in Jack Plemel—ta dva sta pa tako redna, če bi jih ob polnoči rabili, ne odrečeta, čeprav živita precej daleč od SND. Naš dolgoletni igralec Eppich bi gotovo raje doma na gorkem počival, a se le žrtvuje. Pii skušnji včasih kar na stolu zaspi, kadar ima čas. Dagarinova pa pravi: pejd, pejd, ulogo premišljuje! Potem pa še Jernej in drugi. Vsi fejst—no, boste videli. Pa tudi Šteblaj sam vas bo zadovoljil s svojim resnim humorjem ! Včasih se sliši, ja, pa ni več iger kot nekdaj. Seveda, da ne, a krivda je nas vseh—prazni stoli. V nedeljo naj jih pa ne bo. Ko-rajžo in hajd, ne bo nam žal— naj ostane pustna nedelja v prijetnem spominu! Na pustno soboto pa praznujemo pri collinwoodskih farmar-cah, ko priredijo okusno večerjo in igra pristna domača godba! Na svidenje! Ivanka Shiffrer. Zahvala krožka št. 3 Progresivnih Slovenk EUCLID, Ohio—Naša veselica je lepo uspela. Imeli smo mnogovrstne zabave. Vsi smo bili veselo razpoloženi. Vsem, kateri se naših veselic udeležujete, se v imenu našega krožka iskreno zahvalim. Edino z vašo pomočjo nam je mogoče napredovati pri našemu delu. Prav lepo se zahvalim vsem, kateri ste na katerikoli način pomagali in delali na tej veselici, in to so: L. Derdič, O. Matjažič, B. Matko, P. Durjava, M. Lokar, J. Henikman, J. Sajman, J. Kranj-čič, F. Ferkol, G. Slejko, M. Starina, A. Adam, F. Gorjanc, P. Koncilja, M. Medvešek, F. Ju-lylia, V. Potočnik, A. Vesel. Nadalje iskrena hvala vodstvu Ameriško jugoslovanskega centra, Enakopravnosti za pravočasno priobčitev naših dopisov in Grabnarjevi godbi za vesele valčke in polke. V naših slovenskih časopisih čitamo mnogo raznovrstnih dopisov. Večina teh dopisov se tiče koncertov, iger, veselic, banketov, piknikov in še več drugih različnih stvari, katere prirejajo naši priseljenci v svojih narodnih domovih, katere so si sami zgradili. Koliko dragocenega časa in denarja nekateri potrošijo za vse to, ker zavedajo se, da brez truda ni nič. Slovenci smo znani kot pošteni, hrabri in vesele narave. V politiko se ne vtikamo, ko pa pridejo volitve, si belimo glave katere kandida-te-poštenjake bomo volili. Takrat so vsi kandidati pri spovedi, p ne povedo svojih grehov in napak, o ne, svojega proti-kandida-ta črnijo, da se nam kar lasje krivijo. Za odpustke njih gre- hov, dobijo pa lepe plače. Tukaj v Euclidu naš Dom lepo napreduje. Na letni delničarski seji so nam dali prav dobra poročila. Priznanje gre direktoriju in poslovodju Doma, ker skrbijo za red in napredek. Tudi Gospodinjski odsek ne zaostaja. Dne 28. februarja, to je v nedeljo, bomo imele "Chicken Dinner. Vstopnice so v pred-prodaji in stanejo samo $1.50. Pripeljite svoje soproge in pri-telje na večerjo, ki bo izvrstna. Za ples bo na razpolago velika dvorana in izvrstna Grabnarje-va godba, plesalci bodo pa iz vseh delov Slovenije. Nekateri plesalci te vprašajo za plesat, drugi za "plajsat," eni za "den-cat," itd. Ti pa kar tancaj, kakor se ti zljubi in dopade, pa boš imela "gud tajm." Torej, ne pozabite priti na pustno nedeljo na večerjo k Gospodinjskemu odseku Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Mary Kobal. MOŠKI—KUPUJTE OBLEKE! CHICAGO, 22. februarja—Sedanjo krizo lahko rešimo tudi na ta način, da moški svet kupuje več oblek. Od leta 1939 so se zvišali dohodki, pomnožilo se je prebivalstvo, prodaja moških oblek pa je padla kar za 22 odstotkov . . . OTROŠKA UMRLJIVOST Po statistiki Združenih narodov je otroška umrljivost najnižja na Švedskem, sledijo ji Havaji, Nova Zelandija, Nizozemska, Avstralija, Norveška, Islandija, nato pa U. S. A. Prošnja na naše Jednole in drušlva HEMPSTEAD, N. Y. — Naj nikdo ne misli, da ta prošnja izvira od moje osebe, akoravno jo jaz pišem v imenu odbora, in v imenu občine Šentruperta ter njih šestih ustanov, ki prosijo Station Wagon," ki bi ga rabili kot ambulanco za prevoz bolnikov in ranjencev, posebno pa mater na teških porodih. Najbližja bolnica je v Novemme-stu, štiri do pet ur oddaljena. Ali se vam ne zdi, dragi rojaki, da tako velika občina kot je šent-rupert z na daleč naokrog raztresenimi vasmi, ne potrebuje vsaj dober (secondhand) station wagon, katerega bi tudi imeli in porabljali za transportacijo gasilnega motorja?!. S takim vozilom bi si rešili mnogo življenj, poslopja in vasi. To prošnjo naj Jednote kot vsa društva upoštevajo, da prihaja od celotnih občanov Šentruperta in tukajšnjega odbora, ter naj se vse prispevke in darove pošilja na: Mr. John Sitar (blagajnik) 254 Ridgewood Ave., Brooklyn, N. Y. Resnica je, da imamo stotine in stotine društev, kateri pripadajo k Jed-notam, pa do danes se je odzvalo edino društvo "Tabor Slovanov," S.N.P.J. v Oakland, California, kar gre v zahvalo in čast Antonu Tomšiču (Big Tonyu). V najhujši žalosti in tugi ob smrti njegove žene, je odklonil, rože, ki trajajo večina po en dan, ter namesto rož namenjeni denar $62.50 podaril za. šentru-pertsko ambulanco. Tonj, izrekam ti v imenu odbora in onih, ki bodo potrebovali ta rešilni auto, najgloblje sožalje Tebi in tvojim, ter se isto in enako zahvaljujem vsem onim, ki so poklonili za rože. Glede pomote naj Mrs. Anica Franks oprosti, kakor tudi Anton in Antonia Church iz Springfield, 111. Pri zaključku drugi mesec poda blagajnik natančno poročilo. Še je čas za vsakega, posebno Jednote in društva, da se odzovejo. Zamisel te akcije ni politična, temveč le v pomoč vsem onim, ki jo bodo potrebovali v nesreči, pa naj bo to fajmošter, jud, ali komunist. Leo Strukel. Koledarji so dospeli Bolje pozno kot nikoli. Tako smo končno vendar prejeli koledarje Slovenske izšeljeniške matice v Ljubljani. Prejeli smo tudi precejšno število koledarjev Mohorjeve dnižbe in knjige od Prešernove knjižnice. Dobra slovenska knjiga je pač nekakšna vez med rojstno domovino in nami st>arimi naseljenci. Knjige in koledarji, pa akoravno so došli pozno, ne izgube na vredosti. Toraj sezite po njih dokler jih imamo v zalogi. Koledarji Slovenske izselje-niške matice se prodajajo po .$2.00. Mohorjevi koledarji po $1.00, 5 Prešernovih knjig .$3.00, samo Prešernov koledar pa 1.50. . .Pišite ali zglasite se v uradu SANSa na 6411 St. Clair Ave. ali 161 E. 225 Street, Euclid, Ohio. Lahko pa pokličete REd-wood 1-1799. John Pollock. LOUIS ADAMIČ—VELIK AMERIKANEC IN VELIK JUGOSLOVAN "KOFETARCE' VRAČAJO SE LIMA, Peru, 24. februarja— Delegacija "Ameriške ženske zveze," ki je študirala položaj kavne zaloge in cene na licu mesta, ne samo v Braziliji, marveč tudi v drugih južno ameriških državah, ki se bavijo s produkcijo kave, je odletela nazaj v USA, da Amerikankam poroča, kaj je videla in našla. EUCLID, Ohio — Prosim, da mi dovolite malo prostora v listu, da nekoliko pišem o našem velikem pisatelju Louis Adamiču. Da sem se odločil nekaj napisati, me je vzpodbudila akcija, ki se jo je sprožilo, da se postavi Adamiču spomenik. Adamič je bil velik pisatelj. Bila je njegova zasluga, da smo mali slovenski narod postali znani v ameriški javnosti, med katero predno je Adamič nas predstavil kot žilav in delaven narod, nismo bili poznani. Ponosni moramo biti vsi na našega Adamiča in kdor se zaveda svojega slovenstva, komur še tiče po žilah slovenska kri, bo po svoji moči pomagal, da se postavi najlepši spomenik tukaj in v rojstni domovini. Ta spomenik naj bi bil priča naše zavednosti še dolgo let potem, ko se ne bo več slišalo slovenske besede. Pričal bo, da je tukaj živel mali slovenski kulturni narod. Kakor je upati, da se bodo posamezniki odzvali teji akciji, tako se pričakuje, da bo zadovoljiv odziv tudi od strani naših kulturnih društev, slovenskih domov in podpornih društev. Slovenski narod je kulturni narod, ali žal nekateri posamezniki se tega ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati. To sem na žalost sam opazil pri nekaterih, ki se prištevajo, da so napredni. So pa tudi taki, katerim gre vse priznanje za svojo zavednost. Med temi je tudi dramatično društvo Anton Verovšek, ki je storilo že veliko za kulturo naroda. Pri tej akciji za postavitev Adamiču spomenik so se Verovškovci velikodušno odrezali in darovali $50.00, kar je velika vsota za tako majhno skupino. Čestitam članom društva Anton Verovšek! Imamo med nami še veliko društev in narodnih domov, pri katerih bi se nič ne poznalo ako bi darovali $50. ali več za tako lep namen kot je ta. Saj vendar ne bomo nič odnesli s seboj. Zato pomagajmo sedaj na kulturnem polju ko smo še živi, da bo slovenstvo živelo še potem ko nas ne bo več. Težko sem se odločil napisati te vrstice, ker mi roka nagaja, ampak mislim, da sem dolžan to storiti. Moja delavska in narodna dolžnost mi veleva, da se obrnem na druge zavedne rojake in jih prosim, da nekaj napišejo v prid podvzetju za postavitev spomenika Adamiču, ki se je toliko žrtvoval in dal svoje mlado življenje za koristno delavsko stvar. O njem je prav dobro napisal že pred dolgo časa Janko N. Rogelj in tudi Mirko Kuhel, Milan Medvešek, Ivan Boštjan-čič, urednik G. N. Čestitamo vsem tem. Tako sem se odločil tudi jaz, da nekaj napišem in poleg teh vrstic prilagam vsoto $5.00 za spomenik Adamiču, in sicer v spomin pokojnemu An-|ton Zorniku v Pennsylvaniji. Zornik je bil iskren delavski bo-I ritelj, idealist, ki se je boril za ! malega človeka in pogrešali ga I bomo zelo močno. Takih borite-iljev za delavski razred zelo potrebujemo. Dokončal je svojo trnjevo pot in zdaj počiva v hladni ameriški grudi. Slava njegovemu spominu! Soprogi Mrs. Zornik in družini izrekam moje globoko sožalje. Naj še to omenim. V zadnji svetovni vojni je Adamič močno trudil sc in težko delal za svoj narod, ki se je v domovini boril proti fašizmu in nacizmu. Delal je za demokracijo v Jugoslaviji in da bi svet spoznal, da se jugoslovanski narod bori na strani pravice. Tako je imel tudi pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt veliko zaupanja v Adamiča in ga celo povabil v Belo hišo na posvetovanje. Pokojni Roosevelt je storil veliko za delavski razred, ki še danes ima koristi tega kar je on ustvaril. Zelo čudno je, da se še danes dobijo duševni revčki, ki so ubogi na duhu, zapeljani od nazadnjaških voditeljev, ki Rooseveltu ne priznavajo njegove dobrote. Pa saj ni čudno če čitajo samo take časopise, ki vedno blatijo tisto, kar je delavstvu in navadnemu človeku v korist. Taki časopisi blatijo vse najboljše demokrate, Mrs. Roosevelt, Stevensona, pokojnega predsednika Roosevel-ta in druge, ki so že mnogo storili dobrega. Ako ne bi bilo našega velikega predsednika Roosevelta ne bi mi starčki danes prejemali čeke za starostno pokojnino. Kako žalostno bi to bilo. Poleg vsega tega se še dobijo ljudje, ki pokojnega predsednika sramotijo, tega pa ne vedo, da se sami blatijo z obrekovanjem moža, ki je dvignil naš življenjski standard in pomagal, da tudi mali človek vsaj nekoliko lažje diha. Sicer je pa že od nekdaj tako, da so bili preganjani in mučeni resnično delavski voditelji, ki so se žrtvovali za ljudski blagor. Ako bi danes živel Abraham Lincoln, bi njega tudi napadali in preganjali, da je komunist, čeprav ga danes slavimo kot enega največjih ameriških predsednikov, ki je odpravil suž-(Dalje na 3. strani) Priredba Ženskega odseka Ш farmskega odbora SNPJ CLEVELAND, Ohio — V soboto zvečer, 27. februarja priredimo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. okusno večerjo, katero pričnemo servirati ob 5. uri popoldne in tako dolgo, da bodo vsi naši posetniki postreženi. Vam zagotovim, da bo večerja izvrstna. Ali se še spominjate zadnjega obeda, ki smo ga članice Ženskega odseka farme S.N.P.J. priredile poleti na farmi? Vsak je bil zadovoljen. Naša kuharica Mrs. Sušel bo gledala, da pripravi okusno večerjo, druge članice bomo pa postregle najbolje v vsestransko zadovoljstvo. Večerja stane le $1.50 in si jo rezervirate pri tajnici Frances Henikman, IV l-00l5 ali pa pokličite PO 1-3549 in sicer do petka zjutraj. Važno je, da kuharice v naprej vedo za koliko ljudi pripraviti, da se po nepotrebnem ne pripravi preveč, in zopet, da se ne bi pripravilo premalo. Zato prosimo, prijavite зе v naprej če le mogoče. Ali veste kdo bo igral po večerji, da bo zopet luštno? Grabnarjevi godci. Zavrteli se bomo, da bomo kar pozabili na revma-tizem, brez vseh špasov, to je res. Kdor se zanima za naše delovanje, ta ve koliko je naš Odsek že pomagal za izboljšavo izletniških prostorov S.N.P.J. Za sedaj smo se odločile, da bomo pomagale tudi pri gradnji rezer-varja, da bomo imele dovolj vode tudi za največje prireditve, kakršnih smo že imeli na farmi, ko je zmanjkalo vode in so bile težkoče tako za odbor kot za posetnike. Torej, še enkrat, ne čakajte do zadnjega, rezervirajte si večerjo ob času, da ne boste razočarani. Naši bartenderji bodo prav dobro postregli z vsakovrstno pijačo, kakršno si bo kdo želel. Na svidenje v soboto večer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. vas vabi Ženski odsek in farmski odbor S.N.P.J. ANTONIA TOMLE. SPOMENIKI ABRAHAM-U LINCOLN enakopravnost STRAN 3 Spomeniki, polni dostojanstva, označujejo pot preko držav Kentucky, Indiana in Illinois, ka teri je sledil Abraham Lincoln tekom dviga iz teme na prostor v zgodovini kot ede% najbolj ljubljenih in spoštovanih pred-sed nikov združenih držav. Pot je pričela na obmejni kmetiji tri milje južno od Hodgentem prostoru vzdržuje oddelek za notranje zadeve krasen zgovo-vinski park; to je pa bil le siro-ii^ašen prostor ko sta se tja priselila Thomas Lincoln in soproga, Nancy Hanks Lincoln kasno 1808. Le dva predmeta sta ostala takorekoč neizpremenje-Sinking Spring—radi katerega so Lincoln-ovi kupili prostor —in velik bel hrast, kateri je služil kot mejnik. Prvotna enonadstropna koča, sedaj v spominskem poslopju, se v splošnem ne priznava kot ista, v kateri je Nancy Hanks Lincoln rodila slavnega sina. Glede istinitosti kmetije pa ni dvoma. L. 1811, ko se je izkazalo, da so zemljiške listine Sinking Spring pomanjkljive, so se Lincoln-ovi preselili na kmetijo Knob, nekako deset milj proti severovzhodu. Ta kmetija je se-^aj v zasebni lasti, a odprta javnosti. Pet let kasneje so Lincoln-ovi zapustili državo Kentucky in SI preborili pot skozi skoro sto-'^ilj gozdov v divjino ob reki Little Pigeon (sedaj Lincoln ^ity) v državi Indiana. Nancy Hanks Lincoln, katero je Abraham Lincoln nazival kasneje 'svetniška mati," je živela le še nekako dve leti po tej selitvi. Na kmetiji Pigeon Creek so živeli Lincoln-ovi 14 let. Tu je dosegel Abraham Lincoln mla-deniško dobo, hodil "po malo" v šolo, kot je on rekel; vse šolanje pa ni znašalo več kot eno leto. Tu se je njegov oče v drugič poročil. Država Indiana je zgradila j na tej kmetiji spomenik. Dolgi in ravni travniki vodijo k grobu Lincoln-ove matere; kamenit zid obkroža prostor Lincoln-ove koče. V marcu 1.1830, ko je bil Lincoln star 21 let, se je preselila (družina Lincoln v vozovih, katere so vlekli voli, v državo Illi-nois, kamor so jih izvabila privlačna poročila o rodovitni zemlji- Spomenik koncu mostu v dr-2avi Illinois preko reke Wabash, od Vincennes, Indiana, ovekove-ca Lincoln-ov prihod, obenem z drugici priseljenci, v državo Illinois. Naselili so se na zemljišču nekako deset milj južno od mesta Decatur. Tu je Lincoln klal hlode za ograjo okrog zemljišča v obsegu deset akrov. Radi tega So mu nadeli ime "the Rail-Split-ter." Ko je dosegel Lincoln starost let se je postavil na lastne noge in odšel v vas New Salem, 20 ^ilj severozapadno od mesta Springfield, Dlinois. V New Sa-lem je delal v trgovini, služil kot poštni upravitelj, študiral pravo, prvič v življenju zaljubil in bil prvič izvoljen v javno službo ^ot član državne zakonodaje. 1. 1837, ko je položil izpit za prav-'^ika, je jahal na izposojenem konju v Springfield, ki je takrat postal glavno mesto države. Ko se je Lincoln preselil v Springfield, je New Salem popol-noma izginil. Mnogo koč se je podrlo in odneslo les v druge kraje. A izza 1. 1943 se je izginulo naselbino obnovilo in sedaj stoji kot je stala ko je Abraham Lincoln tam živel. Danes je to državni park. V Springfield-u je Lincoln poročil Mary Todd in kupil dve leti kasneje enonadstropno hišo, katero edino je kedaj lastoval. Kasneje je prizidal še eno nadstropje. Hiša je danes taka kot je bila ko jo je Lincoln zapustil za vedno 1. 1861, da nastopi službo predsednika Združenih držav. Več kot 200,000 oseb obišče vsako leto to hišo in grob na Oak-ridge pokopališču, kjer počivajo on, soproga in troje njihovih otrok. Pot, ki vodi iz Sinking Spring kmetije, označuje večji del življenja Abraham-a Lincoln. Ker so sledili tej poti namišljeno, se bodo obrnili Amerikanci v mislih na 146. obletnico njegovega rojstva h krasnemu spomeniku Lincoln-u v Washington, D. C. Ta ni kaka palača, ali svetišče, ali grobnica, to je sodelovanje narave v vsem, in zdi se, da zbira med mramornatimi zidovi pravo osebnost moža, ki je rekel: "Ta dežela, s svojimi običaji in postavami, je lastnina ljudi, ki v njej žive." (Common Council) BOJKOT VELIKE BRITANIJE Te dni se mudi v Egiptu nekdanji predsednik gvajanske vlade Gvajani. Džagan je v Kairu predlagal, naj vse ne vtralne dežele prično bojkotirati Veliko Britanijo in naj ta svoj sklep izvajajo toliko časa, dokler ne bo Anglija priznala Gvajani neodvisnost. Džgan je tudi dejal, da so ta predlog že podprli v Indiji, Guatemali in še v nekaterih drugih državah Latinske Amerike. Med svojim obisikom v Kairu je nekdanji gvajanski predsednik obtožil Združene ameriške države, da so z nasilno spremembo demokratično izvoljene gvajanske vlade, hotele obvarovati svoje rudnike boksita v Gvajani. Džaganova stranka je hotela uveljaviti v Britanski Gvajani ustavo, ki je zelo podobna ustavi v Nizozemski Gvajani. In ko bi si dežela pridobila samostojnost, bi lahko ostala v Britanski skupnosti narodov. Angleška vlada pa je gvajansko vlado odstavila, prepovedala stranko gvajanskega ljudstva, ukinila ustavo in danes hoče v senci bajonetov uničiti osvobodilno gibanje v tej kolonialni deželi. TUJEZIČNI TISK POČASTIL LIGO, KI SE BORI PROTI KLEVETVAM Dne 18. januarja 1954 so se sestali ob 4. uri popoldne v Wil-kie spominskem poslopju uredniki in izdajatelji čeških, estonskih, nemških, ogrskih, slovaških, ukrajinskih in drugih tuje-jezičnih časopisov v državah New York, New Jersey in Pennsylvania, da počaste Ligo, ki se bori proti klevetvam ter je oddelek B'nai B'rith, ob priliki 40te obletnice iste. Ligi za pobijanje klevet se je podelilo odlikovanje v obliki spominske listine s sledečim besedilom: "Priznanje hvaležnosti, katero so izrekli uredniki in izdajatelji tu je jezičnega tiska Ligi za pobijanje klevet za odlična prispevanja, da se ohrani narodno edin-stvo in demokratična načela Amerike, za neprestana prizadevanja za izboljšanje življenske-ga stališča vseh Amerikancev neglede na pleme, vero ali narodni izvor." Listino so podpisali vsi prisotni uredniki in izdajatelji. Listino je izročil govornik za skupino, gd. Andrej J. Valu-chek, urednik slovaškega dnevnika New Yorksky Dennik in če-šega lista, ki izhaja trikrat na teden, New Yorske Listy, gdu. Henry E. Schultz-u, glavnemu predsedniku Lige za pobijanje klevet. Poleg imenovanih so sedeli na odru gd. Wladislaw Borzecki, izdajatelj poljskega dnevnika Nowy Swiat; gd. Max J. Schneider, predsednik odbora lige za pokrajine na vzhodu, kateri je tudi predsedoval sestanku; sodnik Meier Steibrink, častni predsednik Lige za pobijanje klevet; in gd. Benjamin R. Epstein, glavni predsednik Lige za pobijanje klevet. Oba zastopnika urednikov in izdajateljev tu jezičnih listov ter govornik za Ligo za pobijanje klevet so obljubili sodelovati še tesneje pri vseh poslih za skupno korist in bojevati se i v nadalje proti predsodkom in zapostavljanju. USTANOVITEV FRANCOSKEGA KONZULATA V LJUBLJANI V Ljubljani je bilo ustanovljeno konzuarno predstavništvo francoske republike. Vodil ga bo vicekonzul g. Georges Grous-sard, ki je že prispel v Ljubljano. Francoski konzulat v Ljubljani spada v okvir generalnega konzulata v Zagrebu in je četrto konzularno predstavništvo Francije v naši državi. ALI KASLJATE? Pri na* imamo isborno idravilc da Tam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. IGRALCI DRAMSKEGA ZBORA IVAN CANKAR vprizore KOMIČNO IGRO "KDO JE MRTEVr NA PUSTNO NEDELJO, 28. FEBRUARJA v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave.—Cleveland, Ohio Pričetek ob 3:30 popoldan OSEBE — IGRALCI LUKA MRKAč, kmet . .......................-........ Andrew C^rin IVAN, njegov sin .....................................................- Ivan MATE ZAJEC, njegov sosed ......................................- Afllon Eppicn URŠA, Matetova žena ........................................................ Frances Ис ANKA, njuna hči .......................................................... Sylvia Mihevc JOŽE BUKOVIč, župan ..............................................- ■ Stebla] PAVEL ŽAGAR, kmet .........................—:--------------------- Jack Plemel KATRA ...........................-............................r............ Jennie Dagarin MIŠKO, občinski tajnik...............................................- Frank Kokjd LOVRO, občinski sluga .............................................- Anton Smith JERNEJ, hlapec pri Zajcu .......................................... l^uis Smerdel ŠPELA, dekla pri Mrkaču . ................... ........... Emrrw Plemel POTEPUH ..........- Anton Podobnik -рд-р ,................................ ............................. John Laurich -K Vsa dejanja se vrše na dvorišču Mrkača in Zajca Direktor J. M. STEBLAJ Mnskcr .......................... FRANKI L. BURNS Napovedovalka ....................... - MILKA KOKAL Mojster odra ---------------------------------- FRANK z AG AR Oskrbnik opreme ...................... VINCENT SА^Шс Reditelj ica v dvorani —........... MARIE ZAKRAJSEK LOUIS ADAMIČ— velik Amerikanec in velik Jugoslovan (Nadaljevanje s 2. strani) njost. Lincolna je umoril verski fanatik, ker je bil velik ljubitelj ljudstva in mu posvetil vse svoje moči. Tako je bilo tiste čase preganjanje odkritosrčnih ljudi, in tako je tudi še danes. . Kmalu bi pozabil, toda želim, da se še to doda temu mojemu dopisu. Namreč, dobro bi bilo, da se izvoli odbor za zbiranje prispevkov za postavitev Adamiču spomenik. Sklicalo naj bi se sestanek, na katerega naj se povabi vse Slovence, ki bi bili pri volji pomagati temu velikemu kulturnemu podvzetju. Na skupnem sestanku bi se ukrenilo vse, kar bi koristilo stvari in izvolilo odbor, ki bi vodil celo akcijo naprej. Moje mnenje je, da bi moral biti postavljen spomenik tukaj in v rojstni domovini Adamiča. To bi bilo pravilno. Pozdravljeni vsi čitatelji! John Lokar, st. POHIŠTVO NAPRODAJ Proda se ledenico, kuhinjsko peč na plin, radio, moderno opremo za obednico in druge hišne predmete. Pokličite po 6. uri zvečer EN 1-0859 iJoin the GROUND OBSERVER CORPS CALL CIVIL DEFENSE. АМЕВША IN ITALIJANSKE TOVARNE Clara Luce, ameriški veleposlanik v Rimu, je sporočila italijanski vladi, da bodo Zdnižene države Amerike ukinile vsa naročila in tudi vso pomoč tistim italijanskim podjetjem, v katerih je večina delavcev na strani kominformistov. S tem ukrepom ameriške vlade bo italijansko gospodarstvo izgubilo letno okrog 400 milijonov dolarjev. Poznavalci ameriške politike v Italiji trde, da hoče ameriška vlada na tak način podpreti tiste italijanske politične sile, ki se trudijo sestaviti čimbolj nazadnjaško vlado. Obenem pa hoče udariti po kominformističnih strankah, ki se jim volivci pridružujejo zato, ker odklanjajo sedanjo desničarsko politiko italijanskih klerikalnih vlad. IŠČE SE STANOVANJE Slovenska zakonska dvojica z 19 mesec v staro hčerko, išče stanovanje s 4 ali 5 sobami na severovzhodni strani. Zelo mirna družina. Kdor ima za oddati, naj sporoči na IV 1-0429 ZAKONSKA DVOJICA s TREMI MIRNIMI FANTKI, KI HODIJO V ŠOLO, IŠČE STANOVANJE S 5 ALI 6 SOBAMI. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 1-8673 ZAROTA V GUATEMALI Guatemalska vlada je sporočila, da je odkrila tajno združenje, ki je hotelo nasilno spremeniti dosedanji, delavcem naklonjeni režim v Guatemali. Vladni organi so zaprli 15 oseb, med katerimi je nekaj častnikov in nekaj civilistov. Med aretiranimi je tudi major Enrik Oliva, pri katerem so našli nekaj orožja. Ozadje te zarote je doslej še neznano, vendar nekateri časopisi povezujejo zarotnike z nazadnjaškimi s'kupi-nami v Ameriki, ki nasprotujejo sedanji ljudski vladavini v Guatemali. HIŠE NAPRODAJ ZAMENJA SE HIŠO blizu E, 222 St., v fari sv. Kristine Zidan veneer bungalow s 5 sobami; 3 spalnice; beneški za-stori, naprava za sežiganje odpadkov; rekreacijska soba; gor-kota na plin, garaža in dovoz. Lahko taJkoj prevzamete. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. — KE 1-5030 PEKARIJA NAPRODA) Na prometnem kraju in popolnoma opremljena. Zmerna najemnina. Nahaja se na St. Clair Ave. Za podrobnosti pokličite po 6.30 uri zvečer. UT 1-2344 EUCLID POULTRY B49 EAST 185th ST.. KE 1-8187 Jerry PetkoTiek. lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-P®/"tnino za svatbe, bankete in veselice, itd. POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo JOHN YAGER IV 1-5702 GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo. National »апту eouNOib INCOME TAX POSLUGA Nudimo natančno in zanesljivo poslugo pri urejevanju listin za dohodninski davek. Govorimo slovensko. Se priporočamo. ANTHONY F. NOVAK Cleveland Accounting Service 6218 St. Clair Ave., UT 1-5158 Odprto od 9. zj. do 5. pop. ZAVAROVALNINA na ШбО - BIZNES - AVTO - ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair- Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno Čtivo priljubljene povesti VABILO NA 20 ^ obletnico SQUARE BAR CAFE 3839 E. 93 Street -- Cleveland, Ohio V sobotoy 27. februarja Cenjeno občinstvo iz širnega Clevelanda in okolice je prijazno vabljeno na obhajan je 20-letnice naše gostilne. Posebno naj ne pozabijo tega dneva naši stalni gostje. Vsak obiskovalec bo dobil lep spominek na 20-letnico; posebna darila bodo za ženske. Igrala bo zelo fina godba (ne juke Box). Dolgih 20 let je poteklo, ko je bil naš zelo trd začetek in morali smo se boriti skozi razne težkoče. Ni kar tako lahko začeti trgovino ali biznes, posebno ako upoštevamo čase, katere smo imeli tedaj. (Tiste zlate čase nam je podaril naš nepozabni Mr. Hoover.) Ob naši 20-letnici se spominjamo na naše prve goste različne narodnosti, od katerih mnoge že krije hladna gruda. Naša izvrstna kuharica Mrs. jennie Mezgec bo skrbela za okusne piščance, s katerimi bomo goste postregli, naši natakarji bodo skrbeli za okusno pijačo, muzikant bo pa poskrbel za srbeče pete. Prijazno vas vabimo na poset in dobro zabavo pri SQUARE BAR CAFE Joseph in Karolina Zadnik, lastnika stran 4 ENAKOPRAVNOST miiiiiiiiiiii»iiii»',iiwiiiniiii»tHi>iiii»iiiwiiii»iiiwiiiiiiiiiwiiiiininiiiBiiiiiiiiiiiiiwiiiiiinwiiiiiitimiii«iBiB Г!|1а1а1а1||п1||1>1|<1а1>>1а1|>1а11>1а1|>1а1и1а1||ш1||||||||||||1а1||1а1|1ш1||1а1||1а|||1в|||1а||||аиа1||1в||||1||1ш||^ Ш AVGUST ŠENOA: Diogenes Zgodovinska povest iz 18. stoletja =к,|«|:|«||ЦЖ||||Ж||||Ж||||ЖЦ||Ж||||Ж|11|#|11|т|11|Ж|11|т|11| «^{!а1||1в1||ш1|||в11|!в1||ш1|||||||ш!|||||||1в1|1ш11|||||!1 (Nadaljevanje) "Naprej!" Polkovnik je odprl vrata, sklonil glavo in stopil v sobo. Nizko zaklonišče je bilo pobeljeno z apnom, le strop je bil prepleskan s temnordečkasto barvo. Pohištvo, je bilo prav čudno. Ob steni je stala široka postelja, pokrita s pisanim tuškim kocem, zraven nje je na visokem stolu dremala zelena papiga, pod stolom je predel rdečedlak maček. V kotu se je šopirila široka omara, polna prašnih knjig, na omari sta stali dve mrtvaški glavi, med njima pa je čepela našopa-na sova s steklenimi očmi in z razprostrtimi perutmi. Pred oknom je stala velika miza, za njo je pa sedel doktor Penzinger v rdeči domači halji in pokrit z belo spalno čepico. Starec je dobre volje kadil kratko pipico in se zatopil v orumenele liste latinske knjige. Le včasih je dvignil glavo in srknil vino iz trebu-šaste steklenice, ki se je čudno svetlikala v slabotni luči ojenke. Starec je obrnil debeli obraz proti polkovniku. "O, dober večer, gospod baron, kakšna čast ob tej uri" "Pozdravljeni, dragi doktor!" se je nasmehnil Klefeld, vrgel na posteljo plašč in sedel. "Hoo," je zazijal Tirolec, "kaj vidijo moje oči! Danes ste se spremenili v civilista; prej bi vas imel za kramarja kakor za polkovnika. Kaj to pomeni?" "Prosim vas' molčite, dragi Hipokrat. Dajte mi raje pipo svojega izvrstnega tobaka in kapljo čudovitega vina, da se okrepim, potem bom pa govoril." "Evo vina, milostni gospod, a pipico vam bom takoj nabasal," je odgovoril zdravnik, vzel s police umetelno pipo, jo napolnil in dal gostu. Klefeld jo je prižgal in zadovoljno puhal dim pod strop. CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS SERVICE MACHINE WORK for Engine Lathe — 24"xl00" centers, milling operators, general assembly, bench work. FRanklin 2-7162 BUSINESS OPPORTUNITY CANDY STORE — Fully equipped; cigarettes, magazines, ice cream' popcorn machine. Ideal for single person; living quarters. Will be sold at cost, move right in! Rent $50. Best offer. __Virginia 7-8515 REAL ESTATE NORTHWEST — Wz story frame-sided. 6 rooms; enclosed veranda with 2VŽ rooms; furance; basement; garage; lot 50x186; 1 block near school, church and CTA. 6340 N. Natoma NEwcastle 1-4063 WANTED TO RENT ENGINEER, wife and 14 month old baby, transferred to Chicago, need 4% room, 2 bedroom apartment by April 1st. Rental to $125. Prefer W. or N.W. suburbs. Call Mr. Horton. RAndolpli 6-7812 RESPONSIBLE Couple, 4 well behaved children, need 4 room unfurnished apartment. Good location South. Moderate rental. ENglewood 4-2817 ■|11|»||1|В|11|И||||М|11Ш111Ш111|»||1Ш11|1ШИ11»111И1И1»1И11 *1||1ж1||1а1|||ш1||1в1||1а1||1а1||1а1|||а1|||ж1||1в1||1в1||1а1|Л1 "Najprej," je začel polkovnik, "bi rad slišal vaše poročilo o Be-lizarjevem zdravju. Ta bolezen se dolgo vleče, žena in hčerka mi venomer sitnarita, pa tudi sam želim, da se zadeva konča čimprej, bodi s poroko ali z obsodbo." Zdravnik je namrščil obrvi: "Gospod baron, docela razumem vašo skrb, na žalost pa vam lahko rečem samo isto, kar sem že večkrat. Bolezen se razvija počasi in bolnik bo le zlagoma ozdravljal. Ozdravel pa bo vsekakor. Toda saj veste, kaj so živci, tisti najtanjša vlakna v našem organizmu, ki jih znanost do kraja še sploh ni proučila. Mladi gospod Pakič boleha na živcih. Pri tej bolezni zdravnik ne more ugotoviti trajanje bolezni, kaj šele krizo ali preobrat; potreboval sem veliko časa, da sem našel pravo diagnozo. Ne pomagajo nobeni zavrelki, tinkture, praški in pilule. Terapija je pri tej bolezni najboljša pomoč; pazljivo zdravnikovo oko mora spremljati vsako, tudi najmanjšo spremembo bolezni." "Ampak prosim vas, kje je tak korenjak staknil živčno bolezen?" "Vzroki tej bolezni niso vedno mehaničnega, temveč često psihičnega izvira," je začel zdravnik razlagati učeno. "Preveliko veselje, prevelik strah, nepričakovana nevarnost, večna skrb—to so največkrat vzroki taki bolezni. Morda je ponosnemu in slavohlepnemu fantu pretresel živce tisti spopad v Šestinah in strah pred sodiščem. Jaz bom res skrbel, da Belizar ozdravi čimprej, toda v vaš blagor moram reči, da se je treba varovati vsega, kar bi ga moglo spomniti na vzrok bolezni; niti vašega obraza ne sme videti, ker bi se bolezen spet poslabšala. Brž ko bo nastalo lepše vreme, ga moramo poslati na deželo, v gore, kjer so smrekovi gozdovi, da si opomore. Zelo je zlovoljen, pravi, da bo pustil vojaško službo." "Tega ne more, dokler pravda ne bo končana." "Vem, in sem mu tudi rekel. Ko si opomore, se vam bo takoj javil, gospod polkovnik." "Bien! Vem!" je potrdil Klefeld. "Nemec ste, torej morate delati v našo korist. In boste tudi vi dobili svoj del." "Seveda," je potrdil zdravnik. "Popolnoma vam zaupam, saj sem prav zadnji čas skusil uspeh vaše spretnosti." "Kako to?" Tirolec je debelo pogledal. "Ljubezenski napoj, ki ste ga pripravili in po stari sodnikovi služkinji poslali ključavničarjevi Marici, je čudovito koristil." "Ah," se je začudil zdravnik in boječe pogledal polkovnika. "Vi ste pravcati Kolumb. Ko ste oni večer pri kozarcu svojega izvrstnega vina začeli naštevati zagrebške lepotice in ste v svojem plebejskena navdušenju vzkliknili, da med gospodo ni take lepotice, kakor je Magićeva hčerka Marica, sem sklenil, da si ogledam to ključavničarjevo Venero. Bogme, lepa je, prelepa in sposobna razveseliti človeka v tihih urah prostega časa za vse nadloge in skrbi, ki se jih nažre v službi. Stikal sem in pre-žal ter staknil res spretnega sla: tisto staro služkinjo mestnega sodnika. Ona je sedaj moj 'postilion d'amour (Ljubezenski sel), pri Marici. Dekle se sicer drži, kakor da me ne vidi in da o vsem nič ne ve, toda..." "Kaj?" Zdravnik je vstal pa zinil od radovednosti in strahu. "Nocoj, dragi doktor, imam z njo prvi sestanek." Tirolčev obraz je preblisnilo skrito veselje. "Nocoj!" Tirolec je dvakrat, trikrat pokimal. "Bene! Bene! Aha! Zdaj razumen, zakaj ste se tako našemili. Polkovnik, vi ste ljubljenček sreče. Zasužnjili ste si Marsa, Merkurja in zdaj še—Amorja. Za vas se pulijo vsi bogovi." "Človek, ki izkazuje javnosti tolike usluge, ima pravico tudi na osebno uživanje, kajne?" "Ha, ha! Ki ga ne najde doma. Razumem." "Ha, ha, ha! Tempi passati! (Lepe ure so šle). Svet je tako bedast, da nikdar ne meri mladost duše, temveč samo starost telesa." Polkovnik je pogledal na uro in se zdrznil. "Za božjo voljo, čas beži, ura je že tu, jaz pa govoričim. Veste, dragi doktor, zakaj sem največ prišel? Zahtevam, da o tej ljubezenski epizodi molčite, nikomur ne črh-nite o nji, najmanj pa moji ženi in Baćanovim." "Častna beseda, živi duši ne bom izdal. Tega mi sploh ni bilo treba reči." "Dobro! Hvala. Lahko noč!" "Lahko noč, baron, in dobro srečo!" Zdravnik se je med vrati globoko priklonil. Noč je bila mrka, oblačna, nebo brez zvezd in meseca, tudi lu-čice po hišah so že ugasnile. Skozi sivi polmrak so se črnele samo grmade hiš in daleč okrog po ulicah ni bilo slišati koraka. Tesno ob hišah se je polkovnik s sklonjeno glavo pritihotapil v Visoko ulico. Novi Romeo, ki ga je gnal ogenj strasti, se je ustavil pred nizkim lesenim plotom, iznad katerega je stara jablana razprostirala veje. To je bilo ozadje Magićeve hiše. Okence na tej ogradi je bilo nastežaj odprto na dvorišče. Vse je bilo tiho. Se miške nisi slišal. Jablana, pod katero je ležala velika mlaka, polna deževnice, je rasla tik okna, bila je zelo visoka; pa tudi veje so bile visoko od tal. Zdaj je nekaj belega zablisnilo na oknu pa naglo zginilo. Polkovnik je dvignil glavo. "Za plotom je lestev," je poše-petal glas z okna. "Babika, ste vi?" "Da. Splezajte na jablano in ostanite gori. Gospa Kata še ni legla." Polkovnik je preskočil nizki plot lestev, šel šest korakov dalje in jo prislonil na jablano. Stari bedak je previdno splezal na drevo in zajezdil dolgo vejo. "Kako je?" je pošepetal proti oknu. "Molčite," je slišal odgovor, "še ni čas. Bodite popolnoma mirni." . ' Polkovnik je nepremično obsedel precej visoko nad zemljo. Tako je prešlo deset minut. Nenadoma skoči še nekdo čez plot. Polkovnik je zadrhtel in splezal na višjo vejo, da se skrije med listje. Neznanec je stopil čez vrt proti oknu. "Za božjo voljo, gospod poročnik," je pošepetala Babika, "skrijte se na jablano, čemu ste prišli prezgodaj? Z jablane boste lahko dosegli okno." Polkovnik je vztrepetal od strahu in jeze. Je to peklensko slepilo? Poročnik je bil njegov ljubezenski tekmec. Babika ga vara. Da lopov vsaj ni prišel tako zgodaj. Lepa svetnica, ta meščanska hči! Oh, prekleto! Naj ga najde tu—poročnik polkovnika na jablani. Kakšna sramota ! ... Od jeze mu je zavrela kri, počil bi od bridkosti. K zlo-deju ta neusojena ljubezen! Brž ko bo pročnik zginil skozi okno, bom zlezel na tla in pokazal pete, je premišljal razkačeni Klefeld. Pri vdovah vsaj ni vratolomno-sti ... Vtem je pa neznanec splezal na prvo vejo. "Nekoliko više," je pošepetal glas z okna. Poročnik je zlezel više, polkovnik se je še bolj zvil in stisnil zobe. Joj! Zdaj je nekaj zašuš-Ijalo spodaj v grmovju, zdaj je padla lestev, zdaj so divje zaloputnili okno. Po hiši se razlega zamolklo govorjenje. Polkovniku so vstajali lasje, pot mu obliva čelo, komaj še diha in pogleda podse, kjer čepi na veji poročnik. Oh, da bi mogel zbežati! Toda jablana je visoka, lestev je spodnesel sam peklenšček, okno je zaprto. Polkovnika zazebe v duši, pa tudi poročnik pod njim menda drhti. Glasovi iz hiše odmevajo glasneje, zdaj so se odprla vrata. Na vrt plane moški in debela ženska, drugi moški skoči iz grma. "Hudiča!" zarohni Magic. "Kdo se ponoči klasti v pošteni hiši? Duhovi niso..." "Nemara lopovi," se oglasi razkačena Kata. "Jurij, Janko!" zakliče mojster v hišo, "skočita brž v Visoko ulico. Postavita se pred plot, da nam tički ne uidejo, kajti skriti so nekje na vrtu. Že tri noči prežim na te vrage, oni so pa mislili, da spim. Bog se usmili njihovih duš! Na meh jih bom odri! Joško, si nabasal puške?" "Sem," je odgovoril Jurato-vič. Ta hip poči pod poročnikom veja. Menda od strahu. Jadrno pograbi drugo vejo, da se dvigne više, toda nekaj ga sune v rebra—noga ali kaj? Začuti peto. Omahne, toliko da ne pade, vendar se osvesti in povzpne kvišku, hkrati pa butne s pestjo v nekak črn, živ klopek, ki globoko zastoka, ne reče pa besede. "Ha!" zavpije mojster Magic, "poglejte jih na jablani! Fantje, naperite puške, zadaj in spredaj!" Na jablani je zamolklo zahre-ščalo, poročnik se je nemara povzpel še više. Neka težka pest ga pograbi, poročnik jo divje stisne in se dvigne na tretjo vejo, kjer pa sedi polkovnik, naslonjen s hrbtom ob deblo. Magič spodaj zaploska: "Ena, dve, tri! Streljajte!" Nekaj zažvižga, nekaj plju-skne po listju, nekaj se ulije kot ploha—zdaj spredaj, zdaj zadaj. Nekaj zavrisne, nekaj zar-juje, drevo začne pokati in na tretji veji se razbesni divji boj. Poročnik zgrabi polkovnika za prsi, polkovnik poročnika za lase. Zobje zaškrtajo, mišice se napno in pest treska zdaj sem zdaj tja. Spoprijela sta se v klopek pa se stiskala in mikastila, da jima je pojemala sapa. . "Ena, dve, tri!" spet zaploska Magic in spet pljusne vodena strela iz brizgalne zadaj in spredaj v boreči se klopek. Veja se zamaje, poči, se odkrhne in z visoke jablane pljusne živi klopek v mlako, tako da brizgne blatna voda visoko na jablano. Možje kot strela udarijo po klopku. Zdaj ni padal dež, padala je toča. "Ej, so sladka jabolka?" je zavpil Magič. "Le dajte, fantje!" Bum, bum! Nekaj je zarjulo. "Še niso zrela, mojster," se zakrohota vajenec Janko, "moramo jih umediti. Udari!" Spet nekaj zarjove in voda pljuskne, kakor bi žabe skakale v mlako. V temo zablisne luč— pomočnik Jurij je prinesel svetilko. čudovit prizor! Ostriženi Janko z zasukanimi rokavi drži batino kot puško, mladi mojster Juratovic čaka, da zamahne v mlako, stari Magič je sklonjen in vihti z obema rokama konec grčave drenovke, med njimi se pa boči mojstrovka Kata; oči se ji krešejo kot mački, nosnice ji poljejo kakor bi iz nosu bruhal plamen, ustnice ji pa krčevito trepetajo. Veličasten prizor! Skrivnostna luč sije po vrtu in osvetljuje bližnje zelenje, spodnje veje jablane. A dalje je mrak. Toda pod jablano, jojme pod jablano! Bog se usmili! Tu je mlaka in iz te kalne brozge vstaja dvoje živih bitij, dva nesrečnika—mokra, blatna, pretepena. Vstaja Društveni koledar APRILA 4. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 25, aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. MAJA 2. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani; domača zabava sledi v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 30. maja, nedelja—25-letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru, Re-cher Ave. JUNIJA 13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ. 27 junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. JULIJA 4. julija, nedelja—Piknik Kluba društev in direktorija AJC na Kaliopovi farmi, 11. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. polkovnik Klefeld, vstaja navidezni poročnik—grof Adam Ba-ćan. Spogledata se, zdrzneta, tako besno niti bazilisk ne pogleda baziliska. Ubožca in še kakšna ubožca! Obraz jima pokriva blato, mlakuža kaplja z las in z brk, jojme, kako jima je pri duši? In zdaj se zaziblje gospa. Kata dvakrat, trikrat z gornjim životom, se podboči in zareglja, da ji kapa opleta na glavi kot petelinov greben, in se duši od jeze. (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti preljubljene soproge, nepozabne mame in stare mame LUCIA AUCiN Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 25. februarja 1952, Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije— a zaman—Tebe krije grob hladan. V srcih naših pa še živi spomin svetal na ljubo soprogo—drago mamo-žalujoči ostali: soprog, hči, sin in vnuki Cleveland, O., dne 25. feb. 1954. жжтжжтмжшжжшшшш# 'iN'« nuni i'ier stands si Straight as ii/ien he Stoops to help a hoy" •1904 SOth ANNIVERSARY: Blfi'BROMR MOVEMENT Ml DAjEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE, THE MAY CO'S Najbolj priljubljeni Jeans v Ameriki! LEVI'S Za dečke in mlade fante m 75 Jamstvo: Nov par, če se ta raztrga! Mere ob pasu 25 do 42. Dolgi 28-36. Resnično zapadni stil. Obrobljeni z belim denim. Vsak deček ima rad te vrste s širokimi zavihanimi robovi. Ker so to pristni Lev's, ne pozabite dovoliti dodatni dve inči ob pasu radi skrčenja. . Mere 25 do 27 3.55 Mere 27 do 42 3.75 The May Co.'s Basement oddelek z deško opravo BASEMENT Deške HealthknW 89c bombažne Mesh Polo srajce Vse prvovrstne kakovosti Bombažne mesh polo srajce iz finega bombaža. Okrogel ovratnik in kratki rokavi. Izbera bele, maize, tan, sive ali plave barve. Se lepo operejo in obdržijo svojo obliko. Mere majhne, srednje in velike. The May Co.'s Basement oddelek z deško opravo 59 Ženski 51 in 60 Gauge-Full Fashioned NYLON Nogavice z manjšimi hibami Redne $1 in 1.35 vrste Navadne pete, črne pete, črno obrobljene pete. 69 par. The May Co.'s Basement oddelek z ženskimi nogavicami Izvrsten nakup. Čisti, full fashioned nylon v 15 denier, 51 in 60 gauge. Tudi 30 denier, 51 gauge tenke nogavice, z navadnimi petafni. V vseh barvah. Mere Sy« do 11. Pokličite СНеггу 1-3000