Poštarina plačena u gotovom God. XI. Broj 38. U Zagrebu, 22. septembra 1939. Pojedini broj Din 1.— Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARTKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine L J U 'f,.JANA. Erjavčeva 4a t SKUPLJAJMO NARODNO BLAGO r IZ ISTRE! ONO NAJRJEClTIJE GO¬ VORI. DA JE ONO ZEMLJA NAŠA. j DA JE ONO KRV NAŠA! \ J GIASliO SAVE 7 A JUGOSLOVFNSKIU E M (GRANATA M JULIJSKE KRAJINE POVOD I CILJEVI Kad se želi koji veliki posao poduze- ti uz sudjelovanje masa, treba te mase pokrenuti emotivnim sredstvima pa us- mjeriti njihove snage k pravom cilju. Tako je i kod rata. Uvijek se prava svrha ratovanja krije iza prividne. I ovog puta se rat pokrenuo — bar pri- vidno — radi Danziga i Koridora. Da- kie sa etničkog stanovišta opravdan po¬ vod. — Ali iza ovog su druge svrhe, o ko j ima nečemo govoriti, j er su razum¬ nem čovjeku dosta jasne, a i one če do- či do još jasni j eg izražaja, kad jednom dodje do završetka. Manjine su bez sumnje jedna spona izmedju dviju država, ako su te manji- ne zadovoljne, ali ako im se niječe na¬ cionalni život, postaj u opasne za nor¬ malne odnošaje susjednih država. I ne samo ako je etnička granica preko po- litičke, več ako su u diaspori, kao otoci u drugom nacionalnem elementu, ali su duševnim životom i kulturom povezani sa narodom nacionalne države. U svom govoru u Danzigu ovog utorka Hitler je govorio uopče o Nijemcima, koji su biii u Poljskoj — Govorio je o progonima tih Nijemaca, kako su bili tjeranl iz svoje zemlje, mučeni i ubijani. Naglasio je da to Njemačka ni j e više mogla trp- jeti pa da se morala odlučiti za akciju. Isto smo čitali i u moskovskoj »Pra¬ vdi« glede Ukrajinaca i Bjelorusa u Polj- skoj. To je naglašeno i u noti koju su Sovjeti predali stranim diploma tima, a i u Molotovom govoru, koji donašamo na drugem mjestu. Dakle opet nezado¬ voljstvo, bespravna manjina. Kad stojimo pred činjenicama da se narodi lačaju oružja da zaštite ne sa¬ mo nacionalna prava svoje narodne ma¬ nj ine več cesto puta i gole njihove ži- vote nameče se pitanje, da li če se je¬ dnom za uvijek eliminirati opasnost ovakovog načina uredjenja pitanja na rednih manjina. Bili bismo uskogrudni kad bi kod od- redjivanja političkih granica s,tajali eks¬ kluzivno na etničkom principu. Privre- ane, poiiticke i historijske činjenice ima- cu takodjer svoju važnost. Ali uvažava- nje ovih posljednjih faktora ne smije uništiti etnički fakat. Jer je, kako vi¬ dimo, opasan za opče zadovoljstvo čo- vječanstva. Preko povoda za zaštitu manjina ide se daljem cilju. Uzmimo samo sadašnji primjsr. Njemačka je zaigrala osjetljive žice Danciga, Koridora, svoje manjine. Ali stvarno mnogo je važnije za Njema- čko nešto drugo. To je šleska, jer su ta- mo neprocijenjiva rudna bogatstva. Bismark je rekao: »tko drži česku drži Evropu, a tko ima metalurgij sko i rudno područje Gornje šleske može postati gospodar ekonomskog života u Evropi«. Značajan je članak napisao ovili dana bivši taiijanski ministar vanjskih poslova grof Sforza o Gornjoj Šleskoj — On je godine 1921 bio u komisiji za raz- graničenje izmedju Poljske i Njemačke iza provedenog plebiscita. On priča ka¬ ko su ga Nijemci zaletavali da Italija predloži što više teritorija u njihovu ko¬ rist Jedan njemački visoki funkcioner mu je rekao — piše Sforza — : »Ja razumijem da vi Talijani ne mo- žete vidljivo pregaziti princip nacional¬ nosti obzirom na plebiscit, koji je na os¬ novi vašeg Risorgimenta — Ali mi ne kanimo eliminirati Poljake iz Gornje šleske; oni su izvršni rudari, oni če sa- činjavati veliku radničku masu, kojom če dirigirati sinovi onih Nijemaca, koji su koncem osamnaestog i prvom polo- vicom devetnaestog stolječa stvorih m- dustrijsku Gornju šlesku.« Interesantno je, kakvim je argumen¬ tom oponirao Sforza. Evo oh veli; »Lako sam mogao — vrlo ljubazno — odgovoriti, da Italija može j os manj e favorizirati planove, koji idu za tim da vrate u ropstvo narodne »inferiorne ra¬ se« _ »Tko mi garantira — dodao sam — da neče Nijemci danas lil sutra -- zahtjevati prim jenu iste teze u pogledu Talijana u Trstu, za luku, za koju biste vi mogli tvrditi da vam je potrebna i da ju je stvorio njemački um«. Naveli smo ovo da se vidi važnost šleske za Njemačku — Mnogo vazmja od Danziga, jer Njemačka ima citavu vrstu dobro uredjenih luka, vazmja oa Koridora jer je to siromašan kra.i od- uvjek naseljen Poljacima — Ali imam drugu važnost; Danzig i Koridor u nj mačkim rukama označuje konac roij- ske. _ Dakle putem moralnih pobuda ide se materijalnom cilju. Ako bude iskiju- čen moralni povod naterijalnom ce se cilju doči lakše mirnim putem, jer ce u slučajevima spora morati odlucivatl po- j edinci, a teže če biti služiti se velikim aparatom — voiskom. Rešitev ukrajinskega vprašanja Rusija zavzela ukrajinsko in belorusko ozemlje - Meje med rusko in nemško s£ero še niso točno določene — Nekdanji nemški načrti in sedanja ruska rešitev V noči med 16. in 17. septembrom je Rusija poslala poljski vladi ulti- matum, v katerem objasnjuje, da je prisiljena stopiti v zaščito svojih manjšin in v obrambo varnosti svojih zapadnih mej. Dne 17. septembra ob 4. zjutraj so že ruske čete ob vsej rusko-poljsko meji prešle na belorusko in ukrajinsko czemije. Nijemci UPoljacr gŠ§S|lLefonci {vj. vltUKvj L u ž i ž k i Srbi I >'/■/ {// fh Litavei EJBjetorusJ' 1 Ukrajinci [RumunjK mm ies) Šlovaci Potkarp. Rusi 1 ] Madžari j Za časa lanske septemberske krize je jinsko ozemlje. Listi so najprej prina- razkosanje češkoslovaške prineslo na. šali skope vesti, da so nastali nemiri dan to vprašanje ki je bilo na dnevnem redu, dokler ni Karpatsko Ukrajino po brala Madžarska. Govorilo se je o ciljih, ki jih bi imela Nemčija z ustanovitvijo ukrajinske države pod svojo nadoblast¬ jo, kot je bila nekaj let ob koncu sve¬ tovne vojne. Ukrajina^ bi v tem primeru predstavljala za Nemčijo zakladnico ti¬ stih surovin, ki jih več potrebuje; žita, petroleja, ostalega živeža in »življenske- ga prostora«. — Ustvaritev ukrajinske države bi bila uperjena proti Rusiji in stremelo naj bi se za tem, da se še osta¬ li Ukrajinci v ruski državi odcepijo od nje in priključijo ukrajinski državi pod nemško nadoblastjo. Rusija pa bi bila s tem še bolj oddaljena od Evrope. Tako sta po izbruhu boljševiške re¬ volucije 1. 1917. Nemčija in Avstrija or¬ ganizirali ukrajinsko državo. Ker pa so se na- zapadni fronti bili nevarni boji, sta bili primorani odposlati vse svoje čete na francosko fronto in tako izpra¬ zniti Ukrajino, ne da bi je mogli izkori¬ stiti v svoje navedene namene. Po šti¬ rih letih je v bojih z boljševiki država razpadla. Na mirovni konferenci v Versaillesu je lord Curzon predlagal za poljsko vzhodno mejo etnografsko mejo med Poljaki, Ukrajinci in Belorusi. Poljaki, zaneseni po svoji zgodovini, niso hoteli tega sprejeti. V nastali vojni med Rusi in Poljaki, so zmagali poslednji s slavno bitko na Visli (»čudo na Visli«). Ruse so prisilili, da so z mirom v Rigi 1. 1921. sprejeli mejo, ki je ostala do nedelje 17. t. m. Tako je prišlo pod poljsko državo veliko število Ukrajincev in Belorusov. * Rešitev ukrajinskega vprašanja se zdi, da bo v bližnji bodočnosti zagotovo končana. Sedanji dogodki, ki se razvi¬ jajo z neverjetno hitrostjo, so prinesli rešitev popolnoma brez vsake slutnje. Nikjer ni bilo govora o tem, ker je voj¬ na tako navezala zanimanje vsega sve¬ ta, da je ukrajinsko vprašanje ostalo v ozadju in pozabljeno že od lanskega leta To predvsem zaradi tega, ker se je Rusija izrekla za nevtralnost in ker so lani, ko je ukrajinsko vprašanje bilo najbolj obravnavano, govorili, da Nem¬ čija rešitev ukrajinskega vprašanja v svojo korist ne misli izvesti in da je to samo manever za zakrivanje drugih na¬ menov. — Posebno pa je odpadlo vsako ugibanje o nemških ciljih v Ukrajini, ko je bil podpisan rusko-nemški spo- O Ukrajincih so pričeli govoriti šele, ko so prve nemške čete prišle na ukra- med Ukrajinci in Belorusi, potem pa so se začeli oglaševati ruski časopisi in pi¬ sali o njih. Rusi so pričeli obenem jav¬ ljati o upadih poljskih vojakov na ru¬ sko ozemlje in o poljskih letalih, ki so preletavala mejo. S tem in s pisanjem o zatiranju ukrajinske in beloruske manj¬ šine se je ustvarilo potrebno razpolo¬ ženje za akcijo, ki ima morda večje raz¬ mere, kot je sama zaščita manjšin. Toda za sedaj o tem ne moremo govoriti. Splošno pozornost je vzbudil šele uvodnik v moskovski »Pravdi« z dne 14. t. m., kjer se je že govorilo o novih me¬ jah in o načrtih s Poljsko. List napo¬ veduje polom poljske vojske, a največ govori o zatiranju ukrajinske in belo¬ ruske manjšine od strani Poljakov. Na¬ dalje pravi, da je poloma kriva varšav¬ ska vlada, ker je tako slabo postopala z njimi in nemška premoč. Ta članek je odprl oči mnogim politikom, ki so mi¬ slili, da se Rusija nikdar ne bo intere- sirala za usodo Ukrajincev in Beloru¬ sov onstran svoje meje. švedski listi so nato prvi prinesli vesti, da je že sestav¬ ljena sovjetska vlada, ki naj bi prevze¬ la upravo zasedenega ozemlja. Nato je prišlo drugo rusko presenečenje. Naj¬ prej so poljski vladi poslali ultimatum in potem pa dne 17. t. m. pričeli z za¬ sedbo ozemlja. Kot glavno načelo svoje akcije je v svojo moralno obrambo vzela Rusija za¬ ščito zatiranih manjšin. Druga je stvar, kaj nadalje misli o svojem delovanju. _ _ Na vsak način bi prav malo ostalo od nam, da bi to služilo kot nov c Poljska državna statistika jih je prikazovala znatno manj, kakor jih je v resnici. Po ljudskem štetju 1. 1931. je bilo naštetih 31,916.000 prebivalcev. Od teh je bilo 69,2 odstotkov Poljakov, 15,2 odst. Ukrajincev, 8 odst. Židov, 4 odst. Belorusov, 3 odst. Nemcev itd. Po tej statistiki je bilo torej 4,851.000 Ukrajin¬ cev in 1,276.000 Belorusov. V resnici pa jih je bilo mnogo več. — Objektivnejše statistike cenijo, da je Ukrajincev 6,5 do 7 miljonov, a Belorusov okoli 2 mi¬ lj ona. Ukrajinci prebivajo na ozemlju, ki obsega 137.000 kv. km., a Belorusi na 100.000 kv. km. To da skupaj več kakor polovico dosedanje poljske države. Po številu manjšin je bila Poljska prva v Evropi. Imela jih je preko ene tretjine, in je z njimi slabo postopala. Najboljše je šlo Nemcem, a najslabše Ukrajincem. Kako se je Ukrajincem in Belorusom godilo na Poljskem, smo v našem listu že mnogo pisali. Ne bo odveč, da sedaj, ko je prenehalo poljsko zatiranje, re- kapituliramo manjšinsko politiko var¬ šavske vlade. Takoj po okupaciji so na¬ stale med Ukrajinci močne organizacije ki so se s silo zoperstavljale sili, samo da bi izvojevale koristi za ukrajinsko manjšino. Znana je bila organizacija UNDO. Poljaki jim med drugim niso pu¬ stili na miru niti vere. Hoteli so jih z vso silo pokatoličaniti. V ta namen so jim zaprli brez števila cerkev. Dovolje¬ vali jim niso, da bi kupovali zemljišča, čeprav so bili sami poljedljelci, jim je varšavska vlada nalagala naj večje dav¬ ke. Uradništvo na njihovem ozemlju je bilo izključno poljsko, a o kakih ukra¬ jinskih ali beloruskih uradnikih, da sploh ne govorimo. Državna služba se ni podeljevala ne Ukrajincem in ne Belorusom. V mirovnih dogovorih se je Poljska obvezala, da bo dala popolno zaščito svojim manjšinam, toda ta je ostala samo na papirju. že vsa leta so Ukrajinci prosili in zahtevali vseučilište v Lvovu, na katere¬ ga so imeli pravico po poljskih zakonih. Ali zaman! Treba je povdariti, da so imeli Ukrajinci svojo univerzo v Lvovu že za časa Avstrije. Bili so zapostavljeni in zatirani na vseh področjih tako kul¬ turnem, gospodarskem in verskem. Zad¬ nja leta se je njih položaj še bolj za¬ ostril in Ukrajinci so začeli odgovarjati z nasiljem. Prav tako je ostala na pa¬ pirju avtonomija za katero je garanti¬ rala varšavska vlada na mirkovni kon¬ ferenci. Tudi v pogledu šol je bilo obup¬ no. Karpatska Ukrajina v češkoslovaški republiki je imela več šol kakor teh 7 miljonov Ukrajincev, a je štela komaj 600.000 prebivalcev. Stanje ukrajinskega šolstva pod Avstrijo v primeri z današ¬ njim se lahko smatra za nedosegljivi ideal v sanjah. Tako se je izrazil ukra¬ jinski zastopnik v poljskem parlamentu V. Celevič. To naj bo dovolj za osvetli¬ tev položaja teh manjšin. * če se sedaj spomnimo eno leto na¬ zaj, ko so razdelili češkoslovaško, ne moremo nikakor pozabiti, kako so polj¬ ska država in njeni zastopniki zahtevali zase Tješin, kjer je bilo več Čehov nego Poljakov. Po ostrosti in nesramnosti za¬ htev so prekašali vse ostale. — Poljska država je imela najmanj pravice, da na tak način postopa v Obrambo peščice svoje manjšine, ko je njeno postopanje z manjšinami bilo pod vsako kritiko. — Danes nima niti Tješina, niti svoje sa¬ mostojnosti! Vsekakor bi bilo potrebno proučiti, koliko slabosti si je Poljska na¬ kopala s svojo politiko napram manjši- rusko-nemškega prijateljstva, če bi Nemčija zasedla Ukrajino. Molotov je v svojem govoru na začetku ruske akcije izjavil, da sovjetska Rusija smatra za svojo naj svetejšo dolžnost, da se briga za svoje tlačene in zatirane manjšine. O točnih mejah je zaenkrat še težko govoriti. Rusi zasedajo zemlje, ki ga prebivajo Ukrajinci in Belorusi. Menijo, da bo meja tekla precej točno po etno¬ grafski meji. Zanekrat je samo to goto¬ vo, da se Rusi in Nemci niso točno do¬ govorili o mejah. Poljska bo postala mnogo manjša država med obema vele¬ silama. Če bo ukrajinsko ozemlje v ce¬ losti spadalo pod Rusijo, ne bo Nemčija prišla do petroleja in do ukrajinskega žita. Zasedeno ozemlje namerava Rusija priključiti svoji ukrajinski odnosno be¬ loruski republiki. Gotovo je le to, da je Rusija rešila ukrajinsko vprašanje v svojo korist. * Koliko je bilo Ukrajincev in Belo¬ rusov na Poljskem? svetom, da so manjšine v vsaki državi tisti del, kateremu je treba posvečati dovolj pažnje, kajti zgodovina je poka¬ zala, da se države v preveliki samoza¬ vesti spotaknejo ob tem. — (st) UPOZORENJE . Glasom najnovijih propisa o zapo- slivanju, koji stupaju na snagu 1. sije- čnja 1940. nijedan jugoslavenski držav- ljanin, koji ne bude imao propisnu po- slovnu knjigu neče ni u kom slučaju moči biti uposlen. Strani državljani, ako hoče da dobi- ju u Jugoslaviji zaposlenje moraju ima- ti »dozvolu zaposlenja« (kartu zanima¬ nja). Upozorujemo stoga sve Istrane da se na vrijeme pobrinu za pomenute ispra- ve i da ne čekaju zadnji čas. Ako su več jugoslavenski državljani, neka od nad¬ ležnih vlasti zatraže poslovnu knjigu, a ako još jugoslavenskog državljanstva nemaju, da se odmah pobrinu da dobiju »dozvolu zaposlenja« (kartu zanimanja). STRANA 2. »ISTRA« BROJ 3?. Železniški požar na Nabrežini Na železniškem križišču pri Nabreži¬ ni so pretekli teden železničarji opazili, da se kadi iz vlaka, ki je baš v tistem trenutku prišel iz Postojne. Ugotovili so, da gori en sam vagon in da je požar povzročilo trenje zavor. Vagon so takoj odklopili in ga postavili na stranski tir ter takoj poklicali tržaške gasilce. Med¬ tem pa se je ogenj razširil na cel vagon in zaradi neznosne vročine je bilo tudi poklicnim gasilcem gašenje zelo otež- kočeno. Požar pa je povzročil še drugo nesrečo. Zaradi vročine so se stopile bakrene žice železniškega električnega j voda in padle na tla v dolžini kakih 100 m. Vsled tega je bil promet preki- njen precej časa, dokler niso delavci j popravili električno napeljavo. Kazniovan zaradi kopičenja blaga Federalni tajnik je uvedel disciplin¬ sko postopanje proti tržaškemu trgovcu, Karlu Corazzi, ker je prekrcil odredbe,, ki regulirajo trgovino z jestvinami. Za svcjo trgovino si je nameraval preskr¬ beti večje količine blaga, kakor je pred¬ pisane. Odvzeli so mu tudi fašistično j izkaznico Držanje i ciljevi Italije Precizirali smo več pri j e držanje Ita¬ lije u sadašnjem sukobu tako da bise njezin neutralni stav mogao označiti aktivnim. — O tom stavu, a obzirom na izjave savezničke Strane o dugom tra¬ janju rata i o načinu ratovanja direk¬ tor lista »Giornale d’Italija» Virginio Gayda piše u svom listu, koji je za vanj- sku politiku najkompetentniji: »U slu- žbenom saopčenju engleskog ratnog ka¬ bineta ustanovljava se, neposredno po¬ sli j e Goringovog govora, trajanje sacra- šnjeg rata s tri godine. Po engleslcoj koncepciji, kojoj se pridružuje i Fran- cuska, rat se ne če voditi samo oro¬ žjem, nego i financijalnim, trgovačkim i gospodarskim sredstvima, kao i putem izolacije Njemačke. Cilj je dakle zadav- ljivanje Njemačke. Sigurno je, bez ob¬ zira na bit i posljedice ove englesko- francuske politike, koja je sankcioni¬ rana na sjednici vrhovnog ratnog vi- ječa, da iaemo u susret jednom dugom i zamršenom ratnom periodu. Sadašnje držanje Francuske i Engleske ne može se dakle smatrati neaktivnošču, nego se mora smatrati metodičnim priprema- njem odredjenog plana. Rat koji je ne- očekivano izbio ne tangira neposredne talijanske interese, ali svojim dalj njim uzrocima i posljedicama pokreče mno¬ ga pitanja, koja su isprepletena i tali- janskim interesima. Medju tim pitanjl- ma nalazi se problem reorganizacije Eu- ropeipodjele i uravnotežnji snaga, pi¬ tanje dovodjenja u sklad prava i sred- stava za rad pojedinih naroda, usposta- va europskog reda i pravednosti unište- nih u Versaillesu. U tom pogledu saop- čenje talijanske vlade jasno utvrdjuje držanje i ciljeve Italije. Ti ciljevi sasto- je se u prvom redu u obrani talijanskih interesa, interesa koji se ne smiju od- vojiti od razvoja konflikta i koji stoje u skladu s opčim europskim interesima kao i s visokim principima civilizacije. Talijanska vlada posvečuje danas svoju djelatnost obrani talijanskih i europskih interesa i cjelokupni talijanski narod mora se požrtvovno posvetiti torne za- datku, u punom povjerenju u Ducea. Talijanski narod mora još više raditi da ušli jed sadašnjeg razaranja Europa ne bi zaostala za ostalim kontinentima. S one Strane Alpa i s onu stranu mora bacaju se još uvijek pogledi prema Ita¬ liji, kako bi se unaprijed odredilo dalj- nje držanje Italije. Taj interes znači pri¬ znanje važnosti Italije Medjutim, sve kombinacije su apsolutno proizvoljne. Držanje Italije pokazat če se postepeno i ono če odgovarati isključivo talij an- skoj volji i specifično talijanskim kap i opčim europskim interesima. Suvišna je stoga svaka nestrpljivost inozemstva. Italija nastavlja mimo svoj rad, ali to nipošto ne znači njeno dezinteresiranje, nego da je Italiji jasno da je sadašnji čas europske historije još daleko od svog konačnog razvoja«. Drugi jedan važni list »H Resto del j Carlino piše: »Italija nije ušla u rat — prvo zbogl toga što Duče nije htio da prolijeva ta¬ li j ansku krv, a s druge Strane, i zato što je g. Hitler sam obavijestio g. Mu- solinija da su dovoljne njemačke sna- j ge da izidje na kraj u današnjem kon-' fliktu. Medjutim, Italija bdije i njene ogrc- I mne snage Duče može, eventualno, da j stavi na vagu u času, koji on bude iza- brao. Italija i dahas ide pravo svojim pu- j tem. Kad se rat završi pobjedom Nije- maca, stare plutokracije če postati mla- i de totalitarne države, med ju ko j ima če Rim zauzimati mjesto ko je mu pripada. Italija če ostvariti svoje nam j ere, ko- ' je ima prema Tunisu, Džibutiju i Suezu, j Ne treba zaboraviti — da Mussolinije¬ va Italija nije ona stara Italija, koja je prolijevala svoju krv na svim stranama svijeta da bi se gomilala bogatstva dru¬ gih država, dok je talijanski narod ostao u bijedi«. SILNA NEVIHTA NA PRIMORSKEM Gorica, septembra 1939. — V za¬ četku preteklega tedna je vladala na Primorskem silna nevihta, kot je že dol¬ go ni bilo v tem poznem poletnem ča¬ su. V sredo se je znesla velika nevihta nad Reko in okolico. Mesto je zaradi silnega naliva zelo trpelo. Ljudje so mo rali gaziti vodo do kolen po reških uli cah. Voda je vdrla s pobočja in nano sila velike množine kamenja na ceste in poti. Kar naenkrat so bile vse kleti pol¬ ne vode in gasilci so imeli posla čez gla¬ vo. Ni treba še posebe pripomniti, da je bila škoda naravnost ogromna in zelo velike količine živeža so bile pokvarje¬ ne zaradi poplave skladišč in trgovin v nižjih predelih mesta. Marsikomu je ta nesreča prinesla še drugo nesrečo. Pra¬ vijo, da je neki trgovki, ki je imela skri¬ tih v kleti veš vreč sladkorja in kave, voda pokvarila vse blago, toda da bo nesreča še večja, so gasilci pri reševa¬ nju blaga in odvajanju vode zašli v skri¬ ti kotiček in našli pokvarjeno blago. Za¬ deva je prišla v javnost in trgovka bo morala poleg velike škode, ki jo je utr¬ pela vsled povodnji, plačati še velike takse. še hujše pa je divljala nevihta v Gradežu in okolici, kjer se je dne 14 t. m. vzdigna iz morja tako imenovana vodena troba (tromba marima) in silno pustošila po tem znanem kopališču. Ob istem času je besnela nevihta s silno točo tudi po vsej Lombardiji. Prav tako je v Trstu in okolici lil 4 ure silen dež, ki je poplavil marsikako klet. Toda kar se je zgodilo v Gradežu, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. To je bil silen ciklon, ki je kakor poročajo napravil ogromno škodo. Kakor so pozneje ugotovili, je to silno neurje odkrilo nič manj kakor 40 hiš in uničilo okoli 1000 dreves. Mno¬ go telegrafskih, telefonskih ter električ¬ nih drogov je izruvalo, kakor, da bi bile igrače. Razna železja streh in drugih stavb je s silno močjo zvilo ali odneslo. Po končanem razdejanju je človek dobil tak vtis, kakor da vidi silno pogorišče. Ceste so bile polne vsega: opeke, dreves, drogov itd. Mnoge hiše so kazale le golo zidovje. Ciklon se je pojavil ob 4 popol¬ dne in je trajal samo tri minute, ker je drvel preko Gradeža s silno brzino, kjub tej brzini ni bilo razdejanje nič manj¬ še. Ciklon je imel akcijski polmer 150 m in je preletel pokrajino z 200 km na uro. Sreča je bila, da ni bilo nobene človeške žrtve. Samo en otrok je bil tež¬ ko ranjen. Skoro vsi hoteli in vile ima¬ jo porušene ali odnesene strehe. Ogs?ast£čenie uglfesaa s plina Trst. — Obzirom na opču štednju materijala, naročito onog koji dolazi iz j inozemstva, odredeno je da se uporaba Istranog ugljena svede na minimum. U tom pogledu izdane su upute velikim jpoduzečima. Izmedu ostalog plinom če se moči služiti samo 7 sati na dan. Radi oskudice drva u talij anskim gradovima I plin se u kučanstvu mnogo upotrebljava. Likvidacija posojilnice Dekani, septembra. — Z odlokom od 7. avgusta tega leta je vodja fašizma in načelnik vlade kot predsednik mini- sterskega odbora za zaščito štednje in kredita preklical pravico Hranilnice in posojilnice v Dekanih do kreditnega po¬ slovanja in odredil izredno likvidacijo tega zavoda. Za likvidacijskega komi¬ sarja je bil postavljen Giovanni Poli, za člane likvidacijskega odbora pa Antonio Desco, Carlo Fizziga in Giovanni Fur¬ lani. j Apšenja kfiomeara valuta Trst, 6 septembra. Prema vijestima trščanskog »Picolo« u Trstu je financijska policija otkrila ovih dana grupu ljudi, koji su se bavili nedozvoljenom trgovinom stra- nih valuta. Ta grupa u glavnom je radila u poznatoj trščanskoj kavani Caffe degli Specchi. Uhapšen je čitav niz saučesnika u radu ove »Črne burze«, dok je jednom dijelu uspjelo da pobjegne u inostranstvo. — Medju onima, koji su pobjegli spominje se i ime jugoslovenskog državljana Topiča. Policija je prigodom hapšenja krivaca za- plijenila veču količinu stranih valuta. Žctto je hotel ubiti Marezige, septembra 1939. — Ko sta delala na njivi, je prišlo nenadoma do ostrega prepira med zakoncema Ivanom Jerman starim 32 let in Rozo njegovo ženo staro 29 let. V trenutku največje razburjenosti je mož pograbil srp in za¬ dal ženi težke rane. Na njene obupne klice je prihitel na pomoč njen svak 59-letni Josip Jerman. Ko je mož videl svojega sorodnika, je takoj pobegnil. Roza je zadobila več globokih ran iz ka¬ terih je curkoma tekla kri. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki izrazili, da obstoji velika nevarnost za njeno življenje. Brezsrčnega moža so karabinerji še istega dne aretirali. MUNI VELE, MALE Lepa sela naša Muni Vele, Male: Kako ste nan nekoč Lepo zakantale! Pul vas je i Konjgov Pet se lepo zučil, Da bi leh i drugeh Seh tako naučil... Z vozi ste hodili Pul nas v Reku dole, Voliči gonili, Zato si vas vole. Vaši muzi jesih^ V svet su raznašali: Z Ribničani čuda Cest su prekrižali... Kudgod ru hodili Sud su časni bili I solad služili, Doma prinosili. A vredna j’ ženica Zivinu krmila, Gruntič nastojala, Dečicu gojila ... Dečica zrasla su V najtrji mladiči, V najleplje divojki, Kot — v gore boriči! Pul vele bit maši, Čut i gljedat samo: Pogibelj je vela Da ostaneš tamo ... Muni Vele, Male, Lepi cveti naši: Le — da bute vavek Ča i stari vaši...! Tončič Dječaku eksplodirala u ruci patrcma Pula. — Sedamgodišnji Marijan Sofič igrao se je u predgradju Pule na tzv. Gomili, izmed ju Premanture i Banjola i našao je jednu patronu. Kako se obično u takvim slučajevima dešava dječak je tuckao kamenom po patroni tako dugo dok nije eksplodirala. Kugla ga je na sreču samo okrznula otkinuvši mu ko¬ mad mesa, no unutarnjih organa mu na sreču nije po vri jedila. [SLOVENSKE TISKARNE IN ZALOŽNIŠTVA NA PRIMORSKEM »Spominski Zbornik Slovenije obiliška knjigarna; sedaj: Llbreria Catto- dvajesetletmci Kraljevine Jugoslavije«. [ lica. Izdala založba »Jubilej«, Ljubljana, je prinesel ta-le pregled o našem tiskar¬ stvu in založništvu na Tržaškem in Go¬ riške: »Publicistični odsek Zveze jugoslo j vanskih emigrantskih društev v Ljublji- ni (L. Čermelj) nam je poslal sledeče I podatke o tiskarnah in založništvih na | Primorskem. Tiskarne. Tiskarna Edinost v Trstu, od 1. 1930: | Tipografia Consorziale. Narodna tiskarna v Gorici, od 1. 1927; | Tiskarsko podjetje L. Lukežič, od 1. 1930: Stabilimento Tipografico L. Luc- I chesi. Zadružna tiskarna v Gorici, od 1. 1926: Katoliška tiskarna; o božiču I. 1934 od oblasti ustavljena. Slovenske knjige so se tiskale v sle¬ dečih italijanskih tiskarnah: Silvio j Spazzal v Trstu (pravkar likvidirana); ! Tipografia Paternolli v Gorici, šolske [ knjige so se tiskale še v tehle tiskarnah: L. Herrmanstorfer, Tipografia Sociale in Officine Grafiche della Editoriale Li- | breria v Trstu. Založništva. Narodna tiskarna, odnosno od nje ustanovljena in z njo združena Narodna knjigarna v Gorici, od 1. 1927: Libreria G. Carduccl. Goriška matica v Gorici, od 1. 1922 do 1925 pod okriljem Narodne knjigar¬ ne, od 1. 1925 samostojna zadruga; se¬ danji uradni naslov: Unione Editoriale Goriziana. Katoliško tiskovno društvo v Gorici, odnosno od njega ustanovljena Zadruž¬ na, pozneje Katoliška tiskarna in Kato- Goriška Mohorjeva družba v Gorici iz 1. 1924; sedaj: Sodalizio S. Ermacora. Tiskarna Edinost v Trstu je do 1. 1933 zalagala sama knjige. L. 1927 se je pod njenim okriljem ustanovila Knji¬ ževna družina Luč, in dve leti pozneje Biblioteka za pouk in zabavo. Obe knji¬ žni zbirki je 1. 1933 prevzela Goriška matica. Naša založba v Trstu, ustanovljena 1. 1922, je 1. 1926 prešla v last Katoli¬ škega tiskovnega društva v Gorici. Književna založba Adrija, ustanov¬ ljena 1. 1927 v Gorici, se je 1. 1930 pre¬ imenovala v založbo Sigma. Knjigarna J. Štoka v Trstu. Razen tega so po eno ali več knjig založili: Socialna matica Ljudskega odra v Trstu, knjigarna Hinko Sax v Idriji, dijaško društvo Adrija v Gorici Goriška Straža v Gorici, čuk na pal’ci v Gorici, Mali list v Trstu, politično društvo Edinost v Trstu in Gorici, knji¬ garna U. Tranl v Trstu, Zadružna zveza v Gorici, Udruženje primorskega dija- stva v Trstu, društvo Prosveta v Trstu Zveza učiteljskih društev v Trstu, Go¬ riško učiteljsko društvo, Kmetsko-de- lavska zveza v Gorici, Rudarska federa¬ cija v Idriji, Državna založba. šolske knjige so poleg gornjih založb založili se: La Editoriale Libreria, Lici- nio Capelli in Institute Editoriale Scien- tifico v Trstu, ter Trevisinl in Mondado- ri v Milanu. Periodne publikacije so ra- zen nekaterih omenjenih založništev iz- dali se: Društvo Pravnik, Višji kulturni svet, žensko dobrodelno udruženje, Zve¬ za mladinskih društev, Društvo slovan¬ skih srednješolcev in Zadružna zveza v Trstu ter Prosvetna zveza in Svečeniki sv. Pavla v Gorici. Zopet nesreča s staro granato Tolmin, avgustal939. — 50-letni nabiralec starega železa Jakob Leban, stanujoč v Volčah, je našel ha Kolovra¬ tu majhno granato Da bi jo mogel od¬ preti, jo je pričel tolči s kladivom, pri tem pa mu je eksplodirala in koščki že¬ lezja so zadeli Lebana po vsem telesu. Pritekli so sosedje, ki pa mu niso mogli ničesar pomoči, ker je bil Leban zaradi neštetih ran in počene lobanje skoro ta¬ koj mrtev. Spremenjeni vozni red za avtobuse Zaradi varčevanja z bencinom in na¬ fto je izšla odredna. da se morajo redne vožnje avtobusov na vseh progah do skrajnosti skrčiti. Na progah, pc katerih vozi samo en avtobus v obeh smereh enkrat na dan je ostal vozni red veči¬ noma nespremenjen; tam, kjer je vozilo več avtobusov v obeh smereh večkrat na dan, so pa od 5 septembra dalje ne¬ katere vožnje odpravljene. Na progi Trst—Reka ostanejo tr; vožnje na dan. Odhod iz Trsta ob 7.15 13.15 in 18.15. Iz Trsta v Sežano. Dutovlje. Štanjel, Vipa¬ vo In Ajdovščino bo razen v nedeljah odhajal avtobus ob 6. zjutraj m ob 3 30 popoldne. Iz Trsta v Dolino, Divačo, Se¬ nožeče odhod med tednom ob 5 popol¬ dne, v nedeljah od 8.30 zjutraj. — Ribi- jevi avtobusi imajo naslednje spremem¬ be: Trst—Gradež vsak dan odhod iz Trsta ob 12.30 in 19.lo odhod iz Grade¬ ža ob 7.10 in 14 Trstr— Gorica vsaki dan odhod iz Trsta ob 12.3C odhod iz Gorice ob 7,50. Avtobus z odhodom iz Gorice ob 14. in odhodom iz Trsta ob 19. bo vozil samo v ponedeljkih sredah, četrtkih in sobotah. Gorica—Postojna odhod iz Go¬ rice vsak dan ob 8 45 in 18. odhod iz Po¬ stojne ob 6.20 in 16.40. Gorica—Dobrovo vsak dan odhod iz Gorice ob 12.45. odhod iz Dobrovega ob 6.30. PRODUŽENJE PAROBRODARSKE LINIJE Pula. — Buduči da su iz Pule u Trst i obratno išle više puta na dan li¬ ter ine i korijere to je stara istovrsna dnevna parobrodarska linija društva Istra-Trst išla samo od Trsta do Po¬ reča. Sada je radi ukinuča, odnosno ograničenja prometa na željeznici i na autobusima _ pomorska linija istarske obale produžena do Rovinja, a parobrod če se zaustavljati i u Ižuli. Z OKNA JE PADEL Črniče pri Gorici, avgusta 1939. — Dne 28. t. m. je po dveh dnevih trplje¬ nja umrl v goriški bolnišnici 20 -letni Ivan Rebec. Ko je bil naslonjen na oknu ga je nenadno prijela slabost, da J'e zgubil ravnotežje in padel na cesto. Na¬ šli so ga šele čez pol ure in ga takoj od¬ peljali v bolnišnico na operacijo. Ne¬ srečni Rebec si je pri padcu prebil loba¬ njo, polomil nekaj reber, zlomil noge radi česa je moral biti takoj postavljen na operacijsko mizo. Kljub vsemu priza¬ devanju zdravnikov se je njegovo stanje vedno bolj slabšalo dokler ni podlegel poškodbam. OR0BIŽ Trst. Ko je odšel prejšnji povelj¬ nik tržaškega mesta gen. Italo Garibol- di, je bilo njegovo mesto nekaj časa prazno. Sedaj pa so imenovali za novega poveljnika tržaškega armadnega zbora generala Gelosa. * Trst. — Talijanski vojnik ima dnev¬ no 40 centezima plače. — Od 15. sep¬ tembra dnevno plača vojnicima i mili- cionerima pod oružjem povišuje se na 1 lirv BROJ 37 . »ISTRA« STRANA 3 Konac poljske tragedije Poznata tvrdnja ko ju smo i mi pred sedmicu dana naveli, da je tempo ev- rcpskog zbivanja mnogo brži nego prije evjetskog rata, našla je eklatantnu po- tvrdu u ovih 7 dana. Dok smo pred 7 dana još govorili o -Poljskoj kao ratu- jučoj Stranci, u koju su uperene oči ci- jelog svijeta. Danas moramo da javimo, da sada i dosadašnje Poljske nema. Iako su Poljaci pokazivali na svakom koraku odlučnu odvažnost, hrabrost i skrajnju požrtvovnost za obranu svoje zemlje nisu mogli zaustaviti tehnički i brojčano nadmočnije Nijemce. Iako Ni- jemci nisu zauzeli Varšavu, oni su je opkolili sa istoka, produžili nastupanje na sjeveru i na jugu u poznatom obliku kliješta tako da su došli več na teritorij ukrajinskih narodnih manjina. Poljska vlada povukla se je bila na rumunjsku granicu, a nekoji su glavni državni ure¬ di prebacili svoja sredstva u Rumunj sku. U takovom momentu učinila je So¬ vjetska Rusija korak, ko ji pruža novi tok budučem razvoju dogodjaja. Ruska vojska u nedjelju u 4 sata ujutro umar širala je u Poljsku. I ruska vojska je zaista u 4 sata ušla na dosadašnji poljski teritorij. Pret- sjednik sovjetske vlade i pučki kome- sar za vanjske poslove Molotov održao je u nedjelju ujutro preko radija veliki govor, koji su prenosile sve ruske Sta¬ niče. Donašamo naj markantni j e dijelo- ve tog govora da se vidi, što je sovjetsku Rusi ju ponukalo da stupi u akcij u i nje- zino daljnje držanje. Molotov je rekao: »Dogodjaji izazvani poljsko-njemač- kim ratom pokazali su nemoč i nespo¬ sobnost upravljanja poljske države. Poljski vladaj uči krugovi su bankroti¬ rali. Sve se to desilo za na j krače vrije- me. Prošlo je svega dvije nedjelje, a Poljska je več izgubila sve industrijske centre, veči dio gradova i kulturnih cen tara. Ne postoji više Varšava kao prijestolnica poljske države. Niko nežna gdje se nalazi poljska vlada. Stanovni- štvo Poljske napušteno je od njegovih nesposobnih vlastodržaca i predato na milost i nemilost sudbine. Poljska drža¬ va i vlada prestale su da pošto j e. Usljed takvog stanja ugovori koje je Sovjetska Rusija zaključila s Poljskom prestali su da važe. Situacija koja je nastala zahtjeva od sovjetske vlade da se naročito pobrine o sigurnosti svoje države. Poljska je postala zgodno polje za sve slučajnosti i neočekivanosti, koje se mogu pretvoriti u pretnju za Sovjet¬ sku Rusiju. Sovjetska vlada sve do posljednjeg vremena ostala je neutralna. Ali usljed ovih prilika ona ne može više da ostane neutralna. Isto tako ne smije se zahtje- vati od sovjetske vlade da bude ravno dušna prema sudbini brače po krvi BJe- lorusa i Ukrajinaca, koji su i rani j e bi¬ li potpuno bespravni a sada su potpuno ostavljeni na milost i nemilost slučaja. Sovjetska vlada smatra za svoju svetu dužnnst da pruži ruku i ukaže pomoč svoj oj brači ukrajinskom i bjeloruskom stanovništvu Poljske Zato je sovjetska vlada jutros predala poljskom ambasa- doru u Moskvi notu u kojoj saopštava da je sovjetska vlada naložila glavno j komandi crvene armije da izda naredbu za prelazak poljske granice i uzimanje pod svoju zaštitu stanovništva Zapadne Ukrajine i Zapadne Bjelorusije. Isto- vremeno sovjetska vlada namjerna je da preduzme sve mjere da bi izvukla poljski narod iz nesretnog rata u koji su ga ubacili njegovi nerazumni vlasto- dršci i da bi mu dala mogučnost da po- novo počne da živi u miru. Kada je u početku septembra bila objavljena mobilizacija u Ukrajini i u drugim vojnim okruzima, situacija u Poljskoj još nije bila jasna i ta mobi¬ lizacija je bila samo mjera predostro- žnosti. Niko nije mogao misliti da če se poljska vlada pokazati tako bespomocna i da če nastati ovakvo rasulo kakvo je nastalo. Sad je to rasulo potpuno i polj- sa vlada je bankrotirala. Naša crvena armija mora s čašču ispuniti zadatak koji joj je dat. Vlada je potpuno uvje- rena da če naša crvena armija pokaza¬ ti i ovog puta svoju hrabnost i svoju disciplinu i da če se pri sprovodjenju svog velikog oslobodil&čkog zad&tka po- kriti slavorn. . . . Sovjetska vlada se obratila svim vla¬ dama s ko j ima ima diplomatske odnose i izjavila da če sprovoditi politiku pune neutralnosti u odnosu sa svima tim ze¬ mljama. ,, ... »Dužnost svakoga gradjanma sastoji se u torne da pošteno radi na svom rnje- stu i da na ta j način pruži pomoč cr- venoj armiji. što se tiče crvene armije, mi smo uvjereni da če ona sa cascu i slavom ispuniti svoj zadatak. Ujeio- kupno stanovništvo naše zemlje sada je čvrsto kao nikada ujedinjeno oko so¬ vjetske vlade u cilju novih i.još djenih uspjeha, u cilju novih slavnih pobjeda crvene armije na ratnom frontu.« Govor Molotova prenosen preko ra¬ dia saslušan je vrle pažljivo u svim tvor- nicama, poduzečima, nadleštvima kao? na sveučilištima i drugim skolama. onaj dio govora u kome je Molotov naglasio, da Sovjetska Rusija smatra svojom naj- svetijom dužnošču, da se brine za sua- binu dosada tlačene i proganjane oje- loruske i ukrajinske brače, izazvao je pravu buru oduševljenja. \ MANJSNSKI PROBLEMI REŠITEV MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA NA SLOVAŠKEM 21. j’ulij a tega leta je slovaški parla- [ment sprejel novo državno ustavo. Sto¬ ril je to soglasno, kar je bilo spričo nje¬ govega ustroja in sestave tudi pričako¬ vati. Na sestavo nove ustave sta očitno močno vplivali ustanovitev nemškega državnega sekretarijata in nemška za¬ ščita samostojne slovaške države. V ustavi se močno tudi zrcalijo predlogi za zaščito »volkstuma«, ki so ga stavili sudetski Nemci 27. aprila 1937 tedanje¬ mu češko-slovaškem parlamentu v [Pragi. Z novo ustavo se je Slovaška repu- jblika javno odrekla načelu, da je na¬ cionalna država, in je povsem sprejela [sedaj v Nemčiji moderno tezo o »volks- [ turnus. Vsi narodi in narodne manjšine, [ki bivajo na Slovaškem, (mišljeni so Slovaki, Nemci in Madžari, nikakor pa Čehi, katerim so od postanka nove re¬ publike odrekali vsako politično pravi¬ co), bodo kot enakovredni partnerji [sodelovali pri državnem življenju. Vsak j narod ali narodna manjšina sme biti | politično organiziran, toda vsak le v eni edini stranki. Tako obstoja v Slovaški [republiki samo ena sama priznana slo¬ vaška stranka in ta je edina zastopnica slovaškega naroda z vsemi javnoprav¬ nimi svojstvi. Isto velja tudi za priznano (nemško stranko. Po tem principu, ki je | bil podlagan novi slovaški ustavi, ima te¬ daj narodna manjšina kot taka, po stranki ki jo zastopa, javnopravni zna¬ čaj. Tako je manjšini zajamčena večja zaščita, kakor bi jo lahko uživali posa- |mezni člani manjšine. Po novi ustavi ima od države pri¬ znana narodna manjšina kulturno sa¬ moupravo in kot taka tudi pravico na vezati in gojiti kulturne stike s svojim matičnim narodom. Podloga za končno konstituiranje po¬ sameznih narodnih skupin bo kataster o narodnostni pripadnosti. Ustava sama omenja samo sestavo takega katastra, ne določa pa načina, kako naj se sesta¬ vi. Od nemške strani, ki je očitno do¬ bro poučena in verjetno bolj odločilna kot slovaška, se računa s tem, da bo v glavnem obveljala subjektivna metoda da se bo torej posameznik sam prizna¬ val za pripadnika te ali one narodnosti Vendar bo obstojala tudi nekaka kon¬ trola po objektivnih znakih, namreč glede pokolenja. Toda ta kontrola ne bo zadela Nemcev, temveč bo le nekaka reakcija proti močnemu pomadžarenju v predvojni dobi. Ustava določa tudi, da je vsako de¬ lovanje, ki skuša raznaroditi katerega¬ koli državljana, kaznivo. Nemci inter¬ pretirajo to določbo tako, da niso z njo zajamčena samo življenje, svoboda in narodnost, temveč tudi nacionalno pre¬ moženje. Jasno je, da Nemci z veseljem po¬ zdravljajo tako rešitev manjšinskega vprašanja na Slovaškem in da je po¬ stavljajo za zgled drugim državam. — Vprašanje pa je, ali se namerava tudi Nemčija ravnati po tem zgledu glede manjšin, ki so na njenem ozemlju. P. P. SUDBINA MANJINSKOGA KONGRESA U redovima kongresa narodnih ma¬ njina postoje izvjesne struje u pogledu budučeg rada kongresa. Razumljivo je samo po sebi da ima u kongresu, s ob¬ zirom na sadašnju medjunarodnu situ¬ acij u, i skeptika koji uopče sumnjaju u korisnost manjinskog rada na medjuna- rodnoj osnovi. Manjinska pitanja rlje- šavaju se danas, ma da ne kao glavna, opet oružjem. Ali ima opet drugih, koji su mišljenja, da je jedna ovakva »stru¬ žna« ustanova baš zbog ove medjuna- rodne zategnutosti potrebna. Takodjer u pitanju da li bi trebalo da se ove godine održi kongres vlada¬ la je neizvjesnost, dok se 15 augusta ni¬ je sastao u Beču — gdje se nalazi i stalna kancelarija kongresa — stalni odbor kongresa narodnih manjina. S obzirom na važnost pitanja koje je bilo na dnevnom redu ove sjednice prlsu- stvovali su pored članova odbora još i neki drugi pretstavnici narodnih ma¬ njina. Od Jugoslovenskih manjina do¬ šli su Dr. Josip Vilfan, pretsjednik kongresa i Dr. Engelbert Besednjak, profesor Tišler i Dr. Petek (u ime Slovenaca u Koruškoj) i Dr. Karal (u ime gradiščanskih Hrvata), zatim pret¬ stavnici Čeha u Njemačkoj, pretstavnik jugoslovenskih Madjara Dr. Deak, med ju Nijemcima bili su g. Iskiil, urednik po¬ znate manjinske revije »Nation und Staat«, Dr. Hasselblatt i Graebe. Na sastanku je vodjena diskusija o oportunosti sazivanja manjinskog kon¬ gresa ove godine. Pretstavnici jugoslo- venske manjine u Koruškoj i ovog pu¬ ta zalagali su se za održanje kongresa. Sto je najzanimljivije: Isto gledište za- stupali su i pored sadašnje zategnute medjunarodne situacije i to sa velikom upomošču, baš pretstavnici njemačkih manjina. Ranije je naime prevladalo mi¬ šljenje da če njemačka akcija u kon¬ gresu poslije pripojenja Sudeta Njema čkoj oslabiti. Medjutim to se nije obi- stinilo. Pretstavnici njemačkih manji na predložili su da se kongres ove go¬ dine održi u Kovnu, što bi imalo sigur¬ no naročiti značaj s obzirom na geogra¬ fski položaj ovog grada. Na kraju je nadjeno kompromisno riješenje u smislu da se mjesto Javnog kongresa održi konferencija upravnog odbora kojoj bi prlsustvovall pretstavnici svih manjina, i to početkom oktobra u Dubrovniku. Utvrdjen je takodjer dne¬ vni red konferencije. Program kongre¬ sa sadrži i predavanje o značaju omla- dinskih organizacija narodnih manjina Medjuvremeno je izbio rat. Bez su- mnje, ni konferencija u Dubrovniku ne če se održati. (»Ravnopravnost«.) Jedna milijarda za iseljenje tirolskih Nijemaca Zbog najnovijih dogodjaja pitanje iseljenja Nijemaca iz Južnog Tirola stupilo je u pozadinu. Njemačka vodi rat i danas nema vremena da se stara o detaljnom sprovodjenju sporazuma o iseljenju Nijemaca, kojima se u osta- lom i ne žuri. Javljeno je več da je taj sporazum sklopljen prošle godine prili- kom posjete kancelara Hitlera Rimu. Pristanak Njemačkog Reicha na taj sporazum predstavljao je koncesij u Ri¬ mu; danas još nije poznato kakvu pro- tivuslugu je Njemačka dobila od Ita¬ lije i da li je jedna ovakva usluga več oživotvorena. Prema nekom letku kome su ušle u trag italijanske vlasti u Južnom Tirolu u posljednje vrijeme Italija se rješila da pitanje Nijemaca u Južnom Tirolu rjesi radikalno. Nijemci su postavljeni pred alternativu, ili da se isele ili da se od- reknu svog Njemstva te razsele po Ita¬ liji. Oni, koji su vodili pregovore u nji¬ hovo ime odlučili su se za iseljenje. Ali iseljenje ne smije se sprovoditi na na čin da ne bi ostalo t.aga za tirolskim Nijemcima. Zbog toga njemačko vodstvo preporučuje Nijemcima da se ne iselja- vaju pojedinačno, več u kompaktnim grupama. Treba da se isele zajedno či- tava sela i da se i u Njemačkoj nasele kompaktno. Prema uputstvima njema¬ čkog vodstva pojedini Nijemci ne smiju voditi pojedinačno pregovore sa itali- janskom komisij om za iseljavanje. Nijemci ne trebaju da prodaju svoja imanja na brzu ruku; oni mora ju gle¬ dati da prodaju svoja imanja po što povoljnijoj cijeni. U interesu Tirolaca jeste, da se iseljavanje što više otegne. Talij ani računaj u da če potrošiti oko jednu milijardu lira za otkup njemačkih imanja. Po njemačkom računu ova su ma izgleda suviše niška. Koliko nas zapravo ima? Pisac knjige »Politička historija Slo- venačke« od g. V. Bučara navodi da ima, prema privatnom brojenju stanov¬ ništva, na cijeloj našoj teritoriji u Ita¬ liji 512.000 Jugoslavena, bez Zadra i ostrva Lastovo i, ako dodamo još ovo stanovništvo dobijemo broj od okruglo 600.000. Mi bi htjeli samo dodati da je Fran Barbalič (u knjiži »Vjerska slobo- da Hrvata i Slovenaca u Istri, Trstu i Gorici — Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima, Zagreb 1931) na osnovu detaljnih statističkih podataka crkve- nih vlasti došao do zaključka da ima u Julijskoj Krajini (sa Zadrom) 650.000 Jugoslavena. Kada se iznose statistički podatci o našem življu u susjednim državama, treba voditi računa i o emi- grantima, koji se u svom srcu nikada nisu odrekli svog starog kraja —ma da su možda pridobili državljanstvo drugih država — i koji bi se vratill kuči, kad bi se prilike normalizovale. Računa se sa sigurnošču da se iz Julijske Krajine u toku 20 godina iselilo oko 100.000 Ju goslavena, od kojih živi oko 80.000 u Jn goslaviji. (»Ravnopravnost«.) Francuska revija O NEMŠKIH MANJŠINAH NA VSHODU EVROPE »Bulletin quotidien«, ki ga izdaja »Societe d’Etudes d’imformation čcono- mique« v Parizu, je izdal kot prilogo re¬ viji za mesec maj brošuro Conrada Ci- gne. Ta brošura obravnava odnose nem¬ ških manjšin v vzhodnem^ delu Evrope napram nacionalsocialističnemu pokre- tu. Pisac je mišljenja, da je problem teh manjšin po pripojenju Sudetov postal zelo važen. Nekateri podatki so krivo vedeni Oficiozno pojasnilo o italljansko-nemškem dogovoru glede Južnega Tirola Italijanski mesečenik »Atesia Augu¬ sta«, ki izhaja v Boznu, je pod gornjim naslovom objavil uvodni članek, ki pra¬ vi med drugim: »Novi sporazum, ki je bil sklenjen v Berlinu med Italijo in Nemčijo, defini¬ tivno reši tako zvani problem Južnega Tirola (Alto Adige), in je nov svetel do¬ kaz za najtesnejše uspešno sodelovanje, ki s političnim sistemom osi združuje v en blok volje in delovnih sil fašistični imperij in nacistični Tretji rajh. Na gre za prisilno izseljevanje ali za masni izgon prebivalstva iz Južnega Ti¬ rola, temveč za vpoklic nemških držav¬ ljanov, bivajočih v Južnem Tirolu, v na¬ ročje Nemčije in za svobodno preselitev v Nemčijo tistih južnih Tirolcev nem¬ škega porekla, ki to prostovoljno želijo. Kakor je pravično in naravno, sta faši¬ stična vlada in berlinska vlada zagoto¬ vili najobsežnejše jamstvo za gospodar¬ ske, moralne in politične interese toliko nemških državljanov kakor drugih Nem¬ cev, ki bodo zapustili Južni Tirol, tako da sporazum tudi v tem pogledu kaže duh iskrene solidarnosti, ki navdaja vla¬ di obeh prijateljskih in združenih držav. Ko se tako odstrani problem, ki se je v mednarodnih krogih prikazal kot te¬ žek manjšinski problem in problem na¬ cionalnih rivendikacij, Južni Tirol (Alto Adige), ta italijanska in fašistična po¬ krajina, slovesno poudarja neovrgljivo vrednost svoje trdne zgodovinske, etni- ške, moralne in politične enotnosti in se globoko zaveda svojih nalog, svojih pra¬ vic in svojih odgovornosti. Na braniku Brennerja, ki je skupna meja med Italijo in Nemčijo, se stikata dve kulturi, se družita dva naroda, ki jima je usojena moč in slava. To je smi¬ sel odločilnih besed, ki jih je izrekel Hi¬ tler v Palazzo Venezia 7. maja 1938. Te¬ daj je Fiihrer izjavil Dučeju: »Sedaj sta Vi in jaz postala neposredno soseda. Po izkušnjah dveh tisočletij hočemo prizna¬ ti naravno mejo, ki sta jo jasno začrta¬ la Previdnost in zgodovina našima dve¬ ma narodoma. Z jasno ločitvijo ozemlja, ko bo odprto življenju obeh narodov, bo ta meja Italiji in Nemčiji ne samo do¬ volila srečno in mirno stalno sodelova¬ nje, temveč bo jim nudila tudi most za medsebojno pomoč m kooperacijo.« 10 zapovedi za Italijane Italijanski listi objavljajo na vidnem mestu deset zapovedi ki naj služijo za vodilo slehernemu Italijanu v sedanjem času. V njih so naslednja navodila: 1. Ne pozabi, da Mussolini ve, kaj dela, in ne nasedaj zato vestem iz tu¬ jega vira! 2. Prepusti denar v varstvo bankam ako ga imaš. Ako imaš denar v roki, ga zapraviš na tisoč načinov in ti je ka¬ sneje zmerom žal. 3.. Naj ti ne pade na misel, da bi ko¬ pičil doma življenske potrebščine in drugo blago ,ker je vlada dovolj poskr¬ bela za vsak primer. 4. Ne jadikuj, ako nimaš kave, tem¬ več bodi hvaležen duceju, da nam je poskrbel ob pravem času žito, da bo ve¬ dno dovolj kruha za vse. 5. Ne jadikuj, ako se ne moreš vo¬ ziti okrog z avtomobilom, kajti bencin, za katerega mora država izdati v ino¬ zemstvo toliko zlata, potrebuje predvsem vojska, ki bo branila tebe in tvoj dom. 6. Uporabljaj kolo, da izgubiš tre¬ buh in boš bolje razumel trdo življenje onih ki uporabljajo kolo zato, da hodi¬ jo na delo, ki si ž njim služijo vsakda¬ nji kruh. 7. Pouči svojo ženo, ako tega še ne ve, da je varčevanje najboljši zaslužek; to služi predvsem družini, toda danes v prvi vrsti domovini. 8. Ako imaš kak obrat, ne kaži svo¬ jim klientom kislega in nezadovoljnega obraza, temveč vedno nasmejano lice; tako boš storil svojo dolžnost, obenem pa boš tudi sebi koristil. 9. Ne pozabi, da gre vsaka lira, ki jo zapijes za inozemski produkt, v bla¬ gajno ljudi, ki nas sovražijo in zasra¬ mujejo. 10. Zadnje in prvo pravilo: Prepri¬ čaj se sam, da politika ni tvoj poklic. Pusti, da o njej govori oni v Rimu, ki nosi odgovornost. Njegova oseba je do¬ volj za vse! PROCES NA TUŽRU ANTE CILIGE Ante Ciliga nakon povratka iz Rusi¬ je napisao je knjigu »U zemlji velike laži« koju je na francuskom jeziku iz- dao u Parizu. — Francuska komunisti- čka štampa napala ga je radi ove knji¬ ge. — Ciliga je tužio kod pariškog suda komunistički bilten »Correspodence In¬ ternationale« za klevetu, j er da ga j e htjela prikazati kao fašističkog špijuna čovjeka u službi Italije, provokatera i lašca. — Sud je predstavniku spomenu- tog biltena osudio na 200 franaka globa radi klevete. Kao sv jedoči Ciligini na- stupili su poznati javni radnici Modl- gliani, Rappoport, Pivert i Rosmer -»ISTRA' BROJ 37< STRANA 4. MALE VIJESTI Sporazum Rusije i Japana. Izmedju Rusije i Japana stvoren je sporazum o pitanju Dalekog Istoka. — Na temelju tog sporazuma obustavljaju se nepiT- jateljstva na granici Mongolije i Man¬ džurije i odredjuju direktive za defini¬ tivno riješenje svih spornih pitanja iz¬ medju Japana i Mandžurije s jedne Strane i Sovjetske Rusije s druge Stra¬ ne. * Topovska čarkanja na zapadu nasta- vljaju se izmedju Siegfridove i Magino- tove linije. Francuzi su osvojili neka se¬ la kod Saarbriickena. Nijemci su sa tog ratnog teritorija evakuirali milijun ci- vilnog pučanstva. * Chamberlain iza povratka iz Fran- cuske držao je u donjem domu govor, u kojemu je rekao da ne može bitigovo- ta o miru dok opasnost hitlerizma ne bude konačno likvidirana. Treba jednom za uvijek učiniti kraj nesnošljivosti pod kojom se sada živilo radi nacional-soci- jalističke agresivnosti. ♦ Strijeljanje špijuna. U augustu mje- secu izvršeno je u Italiji strijeljanje špijuna, med ju ko j ima je bio glavni špi- jun Herman Berg, a ostali su inžinjeri, tehničari i piloti. * Zasjedanje američkog kongresa za- počelo je jučer. Na dnevnom redu je revizija zakona o neutralnosti i ukida- nje klauzula. Ovo zasjedanje bit če od kapitalnog značaja za dalnji razvoj do- gadjaja u Evropi. Roosevelt hoče da se svim snagama izvozi ratni materij al na¬ cijama, koje su žrtve neizravnog napa¬ daj a. Borbu izolacionista proti Roose¬ veltu predvodi senator Borah. Borba če biti oštra, j er su po sredi i materij alni interesi. Amerika treba izvršiti za 56 milijuna dolara francuske narudžbe i za 21 milijun dolara za Englesku, i to za 'naoružanje i avione. ♦ Mirovni plan Italije još prije nego je okupirana Poljska vele da postoji i da je imala da ga preda Francuskoj. U katoličkim krugovima se drži da bi se i Vatikan pridružio ovoj akciji za mir. Iza okupacije Poljske Italija sigurno ne če poduzeti korake ako nema sigurnosti za uspjeh. * Držanje Turske u skladu s Moskvom. Turski ministar vanjskih poslova Sara- džoglu otišao je u Moskvu radi zaklju- čenja novog ugovora, kojim bi se garan¬ tiralo Črno More protiv svih stranih uplitanja. Ovaj korak je od velikog zna¬ čaja jer je sigurno da je držanje Turske u skladu sa Sovjetskom Rusijom. POROKA V cerkvi sv. Cirila in Metoda v Lju¬ bljani se je dne 8. t. m. poročil naš ro- i jak ing. Žnidaršič Branislav, asistent na tehn. fakulteti ljubljanske univerze .do¬ ma iz Matenje vasi pri Postojni z gdč. Fani Dulerjevo, učiteljico iz Ljubljane. -- čestitamo! (***) IZ UPRAVE Škrk Joško — Jesenice. — Vaša na¬ ročnina je plačana do 15. januarja 1940. BEŽNA MISEL OB TRIDESE TLETNICI Pod tem naslovom je prinesel »Uči¬ teljski list« z dne 8. septembra t. 1. ta le članek, ki ga je napisal naš mladim ski pisatelj Josip Ribičič ob priliki 30 letnice prve slovenske mature v Kopru. V letošnjem avgustu smo se v Celju zbrali koprski maturanti letnika 1809., da si po tridesetih letih, nekateri pr vič, spet podamo roke v pozdrav. Da preštejemo drug drugemu gube na če¬ lu, ki jih je življenje začrtalo, in da skušamo uganiti, koga in v koliko je življenje upognilo. Da pretehtamo težo vzrokov, ki so strli življenje onih, ki jih ni več. In da obudimo spomine na mla¬ dostne eksplozije. Mnogo veselja raste iz teh spominov, marsikaj resnega! A ni je resnosti vmes, ki bi ne bila potre¬ sena z življenskim prahom mladja in sokom življenske sile mladosti! V taktu tanga in fokstrota in med nogometnimi žogami prerivajočimi se nogami modernega časa srečamo le redkokje še podobnih eksplozij mla¬ dostnega hotenja. Morda manjka mo¬ dernemu času ovir, ki bi stavile za¬ preke razvoju in uveljavljenju mladine. Naša mladostna sila se je morala podzavestno, neprivzgojeno in sama iz sebe nastajajoče izkristalizirati in uve- Ijavati. Najlepše in najuspešneje se je uveljavala v borbi za narodne pravice, za enakopravnost ter proti nasilju in krivicam tedanje vlade. Lahkomiselno udarna je bila ta sila, ni gledala na možne posledice, ni se vprašala: kaj bo, če ne uspe? In morda je ravno ta lahkomiselna udarnost pripomogla do zmage v marsikaterem boju. Eden naj lepših uspehov je prinesel boj proti nemškemu učnemu jeziku na zavodu, ki je bil namenjen bodo¬ čim slovenskim učiteljem. Pred tridese¬ timi leti je izbruhnil v Kopru štrajk slovenskih učitelj iščnikov z zahtevo po slovenskem zavodu. Odpravi naj se nemščina kot učni jezik in bodoči slo¬ venski učitelji naj se za svoj poklic pri¬ pravljajo v materinščini. Ne na doma¬ čih tleh - sredi laškega istrskega gnezda se je borba začela. Borba z zahtevami, za katere so slovenski po¬ slanici v dunajskem parlamentu zaman izgubljali besede. Istrska pusta polja so bila, na katerih smo se štrajkuioci skrivaj zbirali kot Gubčeva vojska, po slišali govornike iz lastnih vrst, se bo drili in od tam odhajali prežeti novih moči za borbo. Kar niso dosegli odrasli, je dosegla mladina s svojo mladostno trmo, odklanjajoč vse kompromisne rešitve. Leta 1909. smo koprški matu¬ ranti prvi polagali maturo v slovenskem jeziku. To je bil letos jubilej, ki ni smel mimo nas, vkljub novih zahtevam in novim težkočam življenja. Ko zaidejo stari v zagate in težkoče, naj bi služil za zgled vsem, ki so v današnji dobi prežeti soka mladosti. Teh zagat je mnogo, premnogo! Kajti: ali ne čutite, vi, ki vam polje po žilah sok življenj¬ ske mladosti, da je vse, kar nas obdaja, vedno še in še potrebno mladostne sile in udarnosti? Ali se vam na pr. ne zdi, da bi bilo treba nekaj ukreniti pro¬ ti strupu tuje miselnosti, ki se poraja v narodu, grozeč uspavati zavest ši¬ rokih mas in jo zazibati v apatičnost za vprašanja, ki so za nas življenjska? Nešteto je še na naših njivah plevela, ki ga more izruvati le roka mladine. Bogme, tovariši pred tridesetimi leti! Ko vas takole gledam v duhu še vse mlade in iskrečih se oči, mi je žal, da se nismo kasneje rodili! Danes smo prepametni in premodri! Naj bi nam usoda vrnila staro lahkomiselnost in trmo mladosti — prav zares, da bi še preobrnili, kar stoji na glavi namesto na zdravih nogah. In tega ni malo! VIJESTI IZ organizacija USMENE NOVINE OMLADINSKE SEK CIJE U ZAGREBU U subotu 23 IX u 8 sati na večer održat če Omladinska sekcija društva »Istra« u Zagrebu svoje prve usmene novine ove sezone. Kako se započinje sa ciklusom pre¬ davanja, koji je bio več objavljen na članskom sastanku, umoljavaju se čla¬ novi da započnu redovito polaziti us¬ njene novine kako bi mogli slijediti tok predavanja cijelog ciklusa i time dobiti jasan pregled cijeline svih predavanja zajedno. Usmene novine če se održavati u društvenim prostorijama. DRUŠTVENI SESTANEK »TABORA« Kamnik. — Vabimo vse svoje čla¬ ne in rojake iz Julijske Krajine na naš zelo važen društveni sestanek, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo to je dne 24 t. m. na Duplici v restavraciji g. Klemen¬ čiča, ob tretji uri popoldne. Odbor t KOCIJANČIČ IVAN Prošli ponedjeljak umro je u Zagre¬ bu naš zemljak Ivan Kocijančič iz Tru- ška kod Mareziga. U Zagreb se iz rod- nog kraja doselio pred 8 godina. Bio je uposlen kao tvornički ložač, a u Trstu je 25 godina radio u gradskoj plinari. Imao je 66 godina. Iza sebe je ostavio 3 sina Eda, Ivana i Maksa i 3 kčerke Andjelu, Ružu i Mariju, te udovicu Uršulu. — Kao i on tako su i sva nje¬ gova djeca uvijek sudjelovala u našem društvenom emigrantskom životu, na¬ ročita kod svih naših priredaba. — Udo¬ viči Uršuli i brači Kocijančič naše iskre¬ no saučešče, a pokojniku vječni pokoj! * SAOPCENJA KANCELARIJE SAVEZNOG VODSTVA I. BRISANJE IZ SPISKOVA TALIJAN- SKIH DRŽAVLJANA. Velika večina j ugoslovenskih emi- granata iz Julijske Krajine koji su ste¬ kli jugoslovensko državljanstvo bilo op- cijom bilo prirodjenjem nisu dosada učinili nikakve korake da bi bili brisani iz spisaka talijanskih državljana. U sadašnjoj zategnutoj medjunarod- noj situaciji, kada se ne zna kakav obrt če uzeti stvari, hitno je potrebno da se svaki jugoslovenski emigrant, koji je več jugoslovenski državljanin, najbrže postara, da kod nadležnih talijanskih konzularnih vlasti u zemlji dokaže da je jugoslovenski državljanin. Potrebno je zato da podnese molbu nadležnom konzulatu da ga brišu iz spisaka tali¬ janskih državljana. Uz molbu neka priloži prepis dekreta o državljanstvu, ovjerovljen od nadležnih vlasti. — (U srpskim krajevima od policijske uprave, u prečanskim od suda ili notara.) Molbu za brisanje iz spisaka talijan¬ skih državljana neka učine svi emi¬ granti jugoslovenski državljani, pa i oni koji su stekli jugoslovensko državljan¬ stvo več pred petnajst ili više godina. Mole se sva društva da upozore hit¬ no sve emigrante okružnicama i upo- zorenjima preko svih lokalnih novina, da što prije zatraže brisanje iz spisaka talijanskih državljana. Naročito za emigrante jugoslovenske vojne obveznike je od največe važnosti, da več sada regulišu pitanje brisanja iz talijanskih spiskova. * n. ŽELEZNIŠKIM DELAVCEM! V smislu 2. člena novega pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov je pretila nevarnost, da bo par sto naših delavcev, ki so še vedno italijanski dr¬ žavljani, odpuščeno iz službe. Radi in¬ tervencije zveznega vodstva pri pro¬ metnem ministrstvu in pri generalni že¬ lezniški direkciji niso več naši delavci emigranti v toliki nevarnosti, da bi iz¬ gubili službo. Nevarnost pa ni seveda za yedno odstranjena. Generalna železni-! ška direkcija je stopila v stik z mini¬ strstvom notranjih zadev, da bi čimprej rešilo njihove prošnje za državljanstvo. Minister notranjih zadev je obljubil, da bo vse njihove prošnje rešil najdalje za dva meseca. Opozarjamo zato vse železniške de¬ lavce, ki še niso predložili prošenj za državljanstvo, da to takoj napravijo in f MARIJ SOSIČ Barkovlje septembra. — Komaj dva meseca in po! sta poteki, odkar smo po¬ kopali zavednega m'adeniča Karla Starca, in že se je kruta smrt spet oglasila in nam ugrabila Starčevega najboljšega pri¬ jatelja Marija Sosiča. Po kratki bolezni ie 19 . avgusta izdihnil v tržaški bolnišnici. Bilo mu je komaj 30 let. Pred tremi me¬ seci se je poročil z domačinko Mileno Martelančevo, a ni mu bilo dano. da bi še dalje užival zakonsko srečo. Bil je mlade¬ nič veselega značaja in splošno priljubljen. Prejšnja leta «e je udejstvoval pri raznih pevskih in športnih društvih in ostal je zvest naši misli do zadnjega. Pogreb te bil v ponedeljek. 21. avgusta na domačem pokopališču. Že dolgo ni bilo v Barkovljah takega pogreba. Prišli sb prijatelji in znanci iz Barkovelj, iz mesta in s Konto- veia^ Krsto m vence so nosili niegovi to¬ variši in tovarišice. Domači cerkveni zbor katerega član ; e bil tudi pokojnik, ie v cerkvi zapel »Mišerere«. Bodi Ti, Marij, rahla domača zemlja. Spomin nate bo med nami vedno živel. — Družini in sorodnikom naše globoko so¬ žalje! sicer tisti iz ozemlja banovine Hrvatske na bansko vlast v Zagrebu, a ostali za¬ enkrat še vedno na notranje ministrstvo v Beogradu. _ Iz tajništva Zveznega vodstva. LADO BOŽIČ: TO IN ONO IZ IDRUE (Nadaljevanje) Plačilni dan je bil za mlajše rudarje pomemben tudi v drugem oziru. Po plači so namreč lahko računali ali se bo smel, če ni Imel poleg plača še drugega pre¬ moženja, ta ali oni poročiti. Pogoj za poroko in ustanovitev družine je bilo osem let službe in mezda 15 krajcarjev stare veljave ali osnovna 36,75 krajcar¬ jev poznejše vrednosti. Všteta je tudi dobava žita za ženo in otroke. Najbolj slovesno pa so že od 1. 1508. dalje praznovali rudniški praznik sv. Ahacija. Ta dan je vedno zahvalna maša in velika procesija, popoldne pa velika ljudska zabava na »Zemlji«. Tako slo¬ vesno so praznovali tudi zopetno otvo¬ ritev peči 1. 1686. Ob tej priliki se je vr¬ šila po procesiji, zunaj mesta na trav¬ niku velika ljudska veselica. Plezali so po deblu, ki je imelo na vrhu darove, pozneje zlat cekin, spekli so vola, delili kruh in vino, trosili med navzoče denar in plesali. Vse te zabave, ki jih je pri¬ redilo rudniško vodstvo z geslom: kruha in zabave, so baje lepo uspele. Idrijčani so po svojem značaju dobrosrčni in ve¬ seli. Kako pa je bilo ljudstvo veselo in zadovoljno izven teh veselic, ne vemo. Kronika omenja nemire med delavstvom 1. 1672. Zakaj so nastali kako so bili re¬ šeni, ne vemo. Drugi upor beleži zgodo¬ vina 1. 1809. pod francosko okupacijo. Obleka idrijskega rudarja. Zelo zanimiva je tudi obleka — noša starih Idrijčanov. Navadna obleka idrij¬ skih prebivalcev je bila po kroju nekako v sredi med mestno in kmetsko, ni bila niti razkošna niti preveč vsakdanja. Nekaj posebnega pa je bila rudarjeva praznična »montura«. Obstojala je iz črne suknje z našivi iz zelenega žameta na ovratniku in z nabranim črnim ža¬ metom na ramenih. Bolj kakor to sukno so nosili nekako haljo iz temno rujavega sukna z zelenimi našivi na ovratniku. Ostali deli te »monture« so bile črne dol¬ ge hlače, ovalno pristriženo jamsko us¬ nje, ki so ga nosili zadaj na križu, sve¬ tel usnjen pas s svetlo polirano spojko, jamska čepica iz temno zelene klobuče¬ vine brez senčnika in z rudarskim zna¬ menjem spredaj in končno še temno polirana palica s kladivom na gornjem koncu, čuvaji so bili oboroženi s sablja¬ mi in puškami. Godci pa so imeli čepico s senčnikom in perjanicom, kratke suk¬ nje z belimi in zelenimi obšivi in trako¬ vi. Pazniki in uradniki so imeli enako obleko, ločili so se le po srebrnih našivih na ovratniku in po srebrnem traku na hlačah in na čepici. Najstarejše družabne in kulturne organizacije Prvo družabno organizacijo je imelo v Idriji rudniško uradnlštvo. Bilo je to rudniško kazino, družabno zbirališče go¬ spode. Ta se je zbirala o večernih urah po načinu tedanjih »pipčarskih kolegi- gijev«, ki so obstojali v 18. stoletju in v katerih so se pri pipi tobaka in pijači menili o politiki in drugih rečeh. V Idri¬ ji je bila še tik pred vojno, kot zgodo¬ vinski ostanek teh družb, omarica z de¬ setimi pipami. Kazino je bilo v prvem, pozneje v drugem nadstropju gostilne na glavnem trgu, ki so jo pozneje dvig¬ nili in preimenovali v hotel »Pri črnem orlu«. Napis in črni orel sta izginila ob prevratu. Zabave v kazini so imenovali akademije, eno so posvetili celo sv. Diz- mi. Kazina je prirejala tudi gledališke predstave v nemščini. Zadnjič so igrali nemški 1. 1881. članov kazino ni imala veliko, včasih 30 do 49, včasih pa samo dva. Za časa Marije Terezije, ki je baje zelo pospeševala gledališko umetnost, se je ustanovilo v Idriji nekako društvo in sezidalo gledališče, ki stoji še danes in je eno naj starejših v Sloveniji. Cesarica je dala garderobo in dekoracijo. Igrali so uradniški diletanti ob državnih in rudniških praznikih. Več predstav so priredili tudi v dobrodelne namene. V tistih časih je nastala tudi naša »Ze¬ mlja« z igriščem in dveml dvoranami, ki so jih napravili šele 1. 1858. dočim so restavracijo sezidali še pozneje. L. 1840. so ustanovili tudi rudarsko kazinsko društvo, 1. 1878. pa nemško pazniško bralno društvo. Slovenska čitalnica OiU v CIIOJVU , , , /“članstvo se je zDirai od 1. 1866. dalje v slovenski Narodni či talnici ki so jo ustanovili 29. novembr 1866. Imela je takoj 61 članov, svoj pev ski zbor in godbo. Ustanovitelji čitalnic so bili Janez Kavčič, dekan; Močni Franc, občinski tajnik; dr. Ljudevit Gr bec, zdravnik; Lavoslav Urbas, žgalnišl obskrbnik; Jože Majnik, Ivan Toman, Jc ze Stranetzicy, Fran Hojšer, Štefan La pajne m Jože Planovšek, trgovci; Jož Gnezda, organist in skladatelj »Rudar ske himne«; Jože Leskovec, poštar; Jo ze Rome. Prvi odborniki pa so bili: Ko vame Janez, predsednik; Feliks Stegna: učitelj m poznejši deželni poslanec, taj mk; Štefan Lapajne, blagajnik; Jako Inglic, učitelj in Tone Planovšek, od b°™ka. Petje in godbo je vodil Gnezd; L. 1868. so imeli 12 veselic in 9 gledališ kih predstav. Svoj prostor je imela či talnica v prvem nadstropju gostilne pri »Črnem orlu« nato na stari pošti, poz¬ neje v hiši 509 in končno v hiši Helene Lapajne. Od omenjeneea leta dalje so igrali slovenski. V lokaiu je bilo na raz¬ polago 22 listov. Čitalnica je bila zdru¬ žena z gostilno. Gostilničar je bil tedaj neki Remic, še 1. 1884. so imeli napis »Citalnica-Restauration«, gostioničar pa je govoril z natakarji nemški, število članstva je pozneje naraščalo. Znano zabavišče Idrijčanov je bilo tudi na Marofu, ob poti v Sp. Idrijo. Imeli so tam velik vertiljak z živalskimi figurami v naravni velikosti. Do 1. 1830. je bil nad vratmi nemški, nato pa slo¬ venski napis. Skrb za zdravje Kar se tiče tega moramo omeniti, da je vročina v rudniku in v žgalnici povzročala razne prehlade in revmo, ži- vosrebrene pare pa gnojenje in razpa¬ danje zob, tresenje udov in druge bolez¬ ni. Da bi olajšali rudarjem bolečine in pospeševali zdravljenje, so jim dali na razpolago zdravilno kopališče v Kopač- nici pod Blegašem. Bil je to topel, kisel, natrijev vrelec. V bližini vrelca so zgra¬ dili posebno poslopje za bolne rudarje. Cerkvene razmere Omenili smo že, da je spadala dolina v prvih letih pod župnijo na Št. Viški gori, po 1. 1580., ko je postala Sp. Idrija samostojna župnija, pa pod njo. Idrija je imela tedaj samo kaplana, ki je bil zelo odvisen od župnije. Samo krstil in pokopaval je lahko sam, poročali pa so v. Sp. Idriji. Zanimivo je tudi, da je bila Sp. Idrija podrejena arhidiakonu v Tol¬ minu, kaplan v Idriji pa arhidiakonu, kot namestniku oglejskega patriarha v Gorici. Idrija je dobila šele 1. 1655. krsta no in 1. 1700 pa tudi poročno knjigo. (Konec prihodnjič) Urednik: EBNESJ BADET1C. — Odgovorni urednik: IVAN STARI, Zvonlmlrova ul. 18. m kat. — VlasnlK tz-lavae- Konzorelt . »Istra« tzlazt svakog tjedna n petak. — Broj cekovnog računa 36.789. — Pretplata za cljelu godinu 48 d., za pola godlne 24 d godlnu. — Oglasi se raCunaju po cjenlku. — Tlsak; J ugoslo venska štampa d. d.. Zagreb. Masarvkova ul br. 28a — ža tiskani Rukopisl ge ne vraCaJu. Istra«. Masarykova ul o-. 28 a u. Bro., telefona 67-80. za Inozemstvo dvostruko za AmeriKu i dolara na odgovora: Kudoll Polanovic, Zagreb, Iliča br 131.