LETO XXXIV., ŠT. 48
Ptuj, 17. decembra 1981
CENA 6 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Le s kvaliteto na tuje tržišče (stran 2)
Skupne uguiuvitve in usmeritve (stran 3)
20 plaket vzornim voznikom (stran 5)
Založba kmetijskih ^bmljišč (stran 6)
Športne prireditve ub dnevu naše armade
(stran 11)
Jubilejnih 40 let naše armade
štiri desetletja so minila od
prvih žarkov svobode, 40 let poti
razvoja edinstvene samoupravne
socialistične družbe in ne nazad-
nje 40 let prvega praznika naše
armade, ki se je kalila in rodila v
najviharnejših dneh naše revolu-
cije. Tako je letošnja čestitka naši
armadi posvečena 40-letnici vsta-
je jugoslovanskih narodov in
narodnostj ter 40-Ietnici ustano-
vitve naših oboroženih sil.
Naša misel oživlja ob tem
jubileju; borec lista knjigo, obra-
ta list zgodovine; vrača se v
herojske dneve naše revolucije;
obuja spomin na mrtvega tovari-
ša: njegova misel hiti v mesto
Rudo, ki je pred 40 leti oznanilo
svetu: rojstvo naše armade.
40 let je minilo od tistega dne,
40 let nastajanja in razvoja JLA
— poti od partizanskega odreda,
čete in grupe do sodobne vojne
organizacije in opremljene arma-
de, katere cilji se zrcalijo predv-
sem v krepitvi obrambne moči,
negovanju in razvijanju najsvet-
lejšega izročila revolucije —
bratstva in enotnosti naših naro-
dov in narodnosti ter obrambi in
varstvu pridobitev socialistične
samoupravne skupnosti, to je
pridobitev našega delovnega člo-
veka in občana.
Bližnja in daljnja preteklost je
večkrat potrjevala pomembnost
razvoja obrambnih sposobnosti.
Organizirani in močni zunanji
pritiski in grožnje so se razblinja-
li ob naši doslednosti: ostali smo
zvesti svoji poti, poti. ki nas- je
vodila v socialistično izgradnjo in
neodvisno zunanjo politiko. Za-
vedali smo se. da je socializmu
temelj MIR. V času. ko je bilo ne
malokdaj prav čutiti rožljanje, se
je krepila naša obrambna sila. V
preteklih 40 letih razvoja se je
JLA razvijala kot nedeljiv del
družbe, kot njena opora v zaščiti
miru in neodvisnosti naših ljudi.
Z zagotovitvijo notranje trdno-
sti naše družbe, enotnosti v
najpomembnejših političnih,
gospodarskih in drugih vpraša-
njih, se krepi tudi organiziranost
in usposobljenost za obrambo
pridobitev našega razvoja in
socialistične revolucije. Jugosla-
vija je zaradi svojega strateškega
položaja, zaradi neuvrščene poli-
tike, socialističnega družbenega
razvoja, predmet interesa števil-
nih »sil«. Taka situacija pa
narekuje nove naloge na področ-
ju krepitve obrambnih moči in
moralno političnega stanja na-
sploh. Ob tej priložnosti moramo
naglasiti, da smo dosegli po-
membne uspehe na področju
vojno-strokovne usposobljenosti,
na področju krepitve moralno-
političnih odnosov in čvrstosti
vojaških kolektivov. Koncept
obrambne učinkovitosti raste
vzporedno z razvojem družbene
učinkovitosti.
Obrambna sposobnost naše
države mora biti naša stalna
skrb. Krepitev varnosti države je
vsakdanja dolžnost našega delo-
vnega človeka in občana — zato
je naša armada — armada delo-
vnega človeka in občana. Nasta-
nek in razvoj JLA je tesno
povezan z imenom tovariša Tita,
za to je tudi naša vsakdanja skrb
— pregled nad uresničevanjem
nalog, ki jih je tovariš Tito
postavljal v ospredje — to so
naloge v zvezi s krepitvijo in
potrebo po -učinkovitem delova-
nju celotnega sistema obrambe.
MG
Svoboda — linorez Tomaž Pliberšek, 6. a OŠ Tone Žnidarič
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ
Nekaterih nalog niso uresničili
v ormoški občini so želeli v
času od lanske programsko volil-
ne konference do letošnje čim-
bolj okrepiti frontno delovanje
socialistične zveze. Sedaj ugota-
vljajo, da jim to ni najbolj uspelo,
saj tež,išča dela niso uspeli usme-
rili v osnovne celice delovanja —
vaške odbore. To jim je uspelo le
ob konkretnih akcijah kot so
občinski samoprispevek, akcija
NNNP 80-81. priprave na volitve
in podobno. Manj uspešni pa so
bili na področju poglabljanja
delegatskih razmerij, pri delova-
nju družbenopolitičnih organiza-
cij, pri uresničevanju planskih
ciljev in na področju družbeno-
političnega sistema.
Zadovoljni pa so z opravlje-
nim delom na področju uvelja-
vljanja družbenoekonomskih od-
nosov v kmetijstvu. Z obsežno in
dovolj konkretno akcijo na tere-
nu so uspeli izpolniti setveni
plan. pravočasno so bili pospra-
vljeni poljski pridelki, v občini
urejajo kmetijska zemljišča in
povečujejo število kmetov koo-
perantov, ki se odločajo za pride-
lavo tržnih viškov hrane.
Manj zadovoljni pa so z ures-
ničevanjem   ciljev   ekonomske
ustalitve. Rast prihodka v gospo-
darstvu je skromna in v pretežni
meri posledica rasti cen. To
pomeni, da so se subjektivne sile
vse premalo angažirale za dose-
ganje boljše storilnosti, za spre-
minjanje proizvodnje in za dobro
načrtovanje investicij. Ugotavlja-
jo tudi da odbor za stabilizacijo
skorajda ne deluje, tako da je
delo na tem področju neusklaje-
no kar omogoča odločanje o
pomembnih vprašanjih v ozkih
krogih.
Precejšnje  težave  so  tudi z
delovanjem hišne samouprave in
potrošniških svetov, kar želijo v
bodoče izboljšati,   v,     ui i
N. Dobljekar
m^^B DNEVU JLA V ORMOŽU ^
Tudi letos
tradicionalni pohod
Jutri in v soboto bodo predstavniki mladine, pripadniki TO, JLA, čla-
ni ZRVS in ZZB NOV občine Ormož izvedli že tradicionalni pohod, ki je
posvečen dnevu JLA. Osrednjo občinsko proslavo pa bodo izvedli 19. de-
cembra in jo združili z razvitjem prapora krajevne organizacije ZRVS Or-
mož. Poleg omenjenih se v praznovanje vključujejo tudi delovni ljudje in
občani v OZD in KS ter mladi po šolah, šole so sprejele tudi obvezo pri-
prav priložnostnih proslav v šolah in sodelovanje na proslavah v krajevnih
skupnostih. Šolarji bodo pisali spise na temo življenje v JLA inNOB; naj-
boljše pa bodo nagradili s knjižnimi nagradami. Že včeraj in še danes pa
bodo mlade v osnovnih šolah obiskali predstavniki JLA, ZZB NOV, ZRVS
in ZSMS.
Svoj delež v programu ima tudi tradicionalno tekmovanjev streljanju z
zračno puško, ki se ga udeležijo vse strelske družine občine Ormož in pred-
stavniki JLA. V načrtu je tudi ureditev oziroma postavitev manjše razsta-
ve, posvečene 40. jubileju JLA. Dan pred praznikom bo v Ormožu tudi
svečani sprejem starešin JLA pri predsedniku SO Ormož. MG
SPREJEM VOLILNIH
DOKUMENTOV
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je na seji v preteklem tednu v
glavnem razpravljalo o pripravah na volitve in v zvezi s tem sprejelo volilne
dokumente. Pri tem je ocenilo, da je evidentiranje v združenem delu občine
uspešno in bo po predlogu zaključeno konec meseca. Predsedstvo je tudi
določilo nosilce evidentiranih možnih kandidatov za družbeno-politični
zbor SO Ptuj, kar je v skladu z merili o oblikovanju DPZ SO Ptuj. Nosilci
so iz TGA, Mesokombinata Perutnina, Agis-a, MlP-a, zdravstvenega cent-
ra (za celotno zdravstvo), občinskega odbora sindikata delavcev v vzgoji in
izobraževanju. Pleskarja za področje gradbeništva, komunalnega in stano-
vanjskega gospodarstva ter prometa in SO za vse družbene dejavnosti.
Poleg tega je predsedstvo razpravljalo o vsebini skupne seje občinske-
ga sveta in občinske konference socialistične zveze, na kateri bodo
politično ocenili aktivnosti v pripravah na volitve, sprejeli dogovor o meri-
lih in sestavi DPS in predlog o vodilnih funkcijah v skupščinah DPS in SIS.
Potrdilo pa je tudi predlog zadolžitev članov predsedstva, občinskega
sveta in posameznih odborov v pripravah in izvedbi občnih zborov osnov-
nih organizacij sindikata in konstitutivnih konferenc osnovnih organizacij
sindikata. Občni zbori osnovnih organizacij bodo v času od 15. januarja do
28. februarja 1982. MG
Andrej Marine -
kandidat za
predsednika CKZKS
Prejšnji teden seje sestalo predsedstvo CK ZK Slovenije in celovito
ocenilo dosedanje evidentiranje možnih kandidatov za vodstva druž-
beno-političnih organizacij. Predsednik CK ZKS France Popit je ob tem
poudaril: »Čas. kije pred nami zahteva, da prevzamejo najodgovornejše
dolžnosti predvsem tisti, ki so s svojim delovanjem in vedenjem že doslej
dokazali vsestransko usposobljenost za spopade z najbolj zahtevnimi
problemi v slehernem okolju.«
V skladu s tem je predsedstvo predlagalo, da naj bi bil kandidat za
predsednika CK ZK Slovenije ANDREJ MARINC. sedanji član
predsedstva CK ZKJ: za sekretarja predsedstva pa je bil predlagan
MIHA RAVNIK, glavni direktor »Mebla« v Novi Gorici in član CK
ZKJ.
Andrej Marine je rojak iz sosednjega Rogatca, kjer je tudi začel pot
družbenopolitičnega delavca kot mladinski aktivist, deloje nadaljeval v
občini Šmarje in potem v Celju. Natoje bil sekretar izvršnega komiteja
CK ZKS. predsednik izvršnega sveta skupščine SRS in podpredsednik
izvršnega sveta skupščine SFRJ. Miha Ravnik pa je bil prej .sekretar
medobčinskega sveta ZKS in član predsedstva CK ZKS.
OSREDNJA PROSLAVA DNEVA JLA
v CSUI-21. decembra
V ponedeljek. 21. decembra ob
18. uri bo v centru srednjega
usmerjenega izobraževanja v
Ptuju osrednja občjnska proslava
ob dnevu JLA     22. decembru.
Ob tej priložnosti bo imel slavno-
stni govor Milovan Stankovič,
starešina ptujske vojašnice. V
kulturnem programu pa bodo
nastopili mladi iz centra in vojaki
ptujske vojašnice.
Na proslavi pa bo podeljenih
več priznanj sveta za LO. varnost
in družbeno samozaščito in sicer
posameznikom in organizacijam
Za njihovo uspešno vključevanje
5ri podružbljanju in krepitvi
Judske  obrambe,  varnosti   in
Og^varji na§e svobode in neodvisnosti
družbene samozaščite. Poleg tega
bo podeljenih tudi več priznanj
Foto: M. Ozmec
republiškega sekretarja za ljud-
sko obrambo. MG
Razprava o novi organiziranosti
ZK v občini
Centralni komite ZKJ je na seji. 17. novembra
razpravljal o organiziranosti ZK in predlagal, da bi
se naj poenotili nazivi forumov in organov ZK v
občinah. V skladu s tem je CK ZKJ sprejel sklep o
pooblastitvi centralnih komitejev ZK republik in
pokrajinskih komitejev ZKT da lahko v skladu s
tem sprejmejo sklepe o organizaciji forumov in
organov ZK v občinah.
Uresničujoč ta sklep bo tudi predsedstvo C K
ZKS predlagalo centralnemu komiteju ZKS. da na
seji. ki bo predvidoma v januarju 1982. sprejme
sklep, da se to uveljavi že na občinskih program-
sko-volilnih konferencah, ki bodo v Sloveniji v
drugi polovici januarja in v februarju.
V Sloveniji smo po 8. kongresu ZKS že dvakrat
spreminjali organiziranost v občini. Konkretno v
ptujski občini je že nad polovico osnovnih organi-
zacij ZKS opravilo svoje volilno-programske
konference in v skladu z navodili tudi volilo stalne
člane OK ZKS in \ tistih organizacijah, kjer ni
stalni član konference, tudi delegata za občinsko
volilno-programsko konferenco. Zaradi tega se
tudi postavlja vprašanje, ali bo treba v skladu z
novim sklepom kaj spremeniti?
V odgovor lahko zapišemo, da praktično nič. saj
gre pri tem bolj za poenotenje imen forumov in
organov, ne pa za spremembo vsebine delovanja.
Predsedstvo CK ZKS je v zvezi s tem poslalo vsem
občinskim organizacijam podrobnejše navodilo,
kako ravnati v lakih primerih, kjer so volitve že
opravili. V bodoče bi naj bila v občini naslednja
organiziranost:
Občinska konferenca ZKS. ki bi se na volilni seji
sestala vsaka 4 leta in izvolila komite, predsedstvo
in druge organe konference za dobo štirih let.
Konferenca pa bi se lahko sestala tudi vsako leto
na programski seji. kar je pri nas postala že praksa.
Občinski komite ZKS bi bil po novem majvišji
forum ali vodsl\o ZK v občini med dvema konfe-
rencama. Imel bi približno enako vlogo kot sedanji
stalni sestav občinske konference ZKS. vendar bi
bil operativnejši.
Predsedstvo občinskega komiteja pa bi bilo,
politično izvršilni organ komiteja, imelo bi podob-
no vlogo kot jo ima sedaj komite. Člani predsed-
stva bodo odgovorni za posamezna področja dela
komunistov!
Vse te novosti bodo zapisane v spremembah in
dopolnitvah statuta ZKS. ki bo kot delovni osnu-
tek dan v razpravo, sprejel pa ga bo 9. kongres ZK
Slovenije.
FF
DANES V PTUJi^ PROGRAMSKA
SEJA bi\ SZDL
v dvorani Narodnega doma v Ptuju bo danes.
17. decembra programska seja občinske konferen-
ce SZDL Ptuj. Po izvolitvi organov konference
bodo obravnavali in sprejeli poročilo o delu
občinske konference in njenih organov, to je svetov
in koordinacijskih odborov za obdobje 1980/81.
Za tem bo stekla razprava, ki ji bo sledil sprejem
smernic za delo nhrinske organizacije SZDL v letu
1982. Konferenca bo še sklepala o spremembah in
dopolnitvah pravil občinske konference SZDL ter
o spremembah in dopolnitvah sklepa o sestavi in
delegiranju v občinsko konferenco SZDL.
Posebej bodo na programski seji ocenili priprave
in izvedbo referenduma zadrugi občinski samopri-
spevek za sofinanciranje gradnje šolskega prostora
v občini Ptuj. F
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
17. december 1981 —
TEDNIK
ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ-0RM02
Uspel referendum
v torek, 8. decembra so se delavci TOZD Osnovno zdravstveno
varstvo in TOZD ReSevalna postaja Ptuj v okviru ZC Ptuj — Ormož na
referendumu odločili za priključitev Reševalne postaje v TOZD Osno-
vno zdravstveno varstvo. Z odločitvijo '>za«, se dejavnost reševalne
službe vključi v redno dejavnost TOZD Osnovno zdravstveno varstvo, v
oddelek za urgentno medicinsko pomoč in strokovno ter laično nego na
domu.
Z aktivnostmi za priključitev oziroma reorganizacijo reševalne
službe na podlagi določil zakona o osnovnem zdravstvenem varstvu, se
je pričelo že v jeseni leta 1980 in sicer na pobudo občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj. Zakon o zdravstvenem varstvu namreč zahteva tudi višjo
stopnjo strokovne nege, predvsem pa večjo prisotnost zdravnikov na
mestu nesreče, na domu nenadno in težje obolelega bolnika ter višji
strokovni nivo nege med prevozom do zdravstvene ustanove.
Sama združitev je šele začetek sprememb v obliki in vsebini dela na
področju urgentne medicinske pomoči. Z reorganizacijo znotraj te-
meljne organizacije Osnovno zdravstveno varstvo seje pričela prila-
goditev nekaterim potrebam, predvsem pa, organizirala seje ambulanta
/a urgentno pomoč, ki bo tudi nosilec strokovnega dela v okviru reše-
valne službe. S tem bo ta oblika zdravstvene pomoči do neke mere
zaključena, upoštevajoč, da bodo najtežje oblike obolenj in poškodb še
vedno v obravnavi višje in bolje organizirane enote za reanimacijo v
temeljni organizaciji bolnišnica. MG
V Agisu letos
92 odstotkov izvoza
Do konca leta bodo v delovni organizaciji Agis Ptuj izvozili za
okrog 49 milijonov dinarjev in s tem dosegli 92 odstotkov planiranega
izvoza. Glavni vzroki za nedoseganje zastavljenih ciljev so predvsem v
zmanjšanem povpraševanju na zahodnem tržišču, kjer je kovinsko
predelovalna industrija, zlasti avtomobilska, za katere potrebe AGIS
tudi izvaža, v velikih težavah. Težave so tudi pri uvozu potrebnega
reprodukcijskega materiala za izvozno proizvodnjo in pa tudi slaba
kvaliteta, slabe dobave ter zelo visoke cene domačih surovin. Vse to
otežuje predelovalni industriji konkurenčni izvoz.
Kot je povedal direktor AGIS-a Martin Učakar bo AGIS letos
dosegel 55 odstotkov planiranega uvoza, čeprav so možnosti večje,
zlasti, če se upošteva posredni izvoz ter združevanje deviznih sredstev.
Za prihodnje leto planirajo v delovni organizaciji za 8 odstotkov
večji izvoz; medtem pa bo uvoz ostal v letošnjih okvirih. Letos je Agis
neplanirano na klirinško tržišče izvozil za 6 milijonov dinarjev, za
prihodnje leto pa planirajo 10 milijonov dinarjev, vendar je uporab-
nost teh deviz popolnoma drugačna kot konvertibilnih. MG
Le s kvaliteto
na tuje tržišče
Med izvozniki v ptujski občini je gotovo LABOD TOZD Delta v
Ptuju tista, ki si že vrsto let uspešno utira pot na tuja. zlasti zapadna
tržišča, letos pa je tudi edina, kije v prvih devetih mesecih izpolnila plan
izvoza, oziroma ga celo presegla. Iz Delte so izvozili prve srajce že leta
1964 in v nje oblekli nekaj prebivalcev Sovjetske zveze, večje izvozne
posle pa so sklenili štiri leta kasneje z neko nemško firmo, kar je za Delto
že pomenilo dolgoročnejše sodelovanje s tujim partnerjem. V letih do
priključitve k DO Labod, to je do leta 1973 so izvažali še v Zahodno
Nemčijo in na Nizozemsko. Po priključitvi k Labodu pa so prek delovne
organiz. sklenili dolgoročno pogodbo z dvema nizozemskima fir-
mama in na osnovi teh pogodb tudi danes uspešno teče vsakoletni
planirani izvoz, kije sicer letos nekoliko manjši zaradi že znanih težav
na svetovnem trgu pri partnerju kjer gre za vlaganje proizvodnega dela,
pri drugem kjer je vključen tudi ves domači material pa izvoz poteka v
nezmanjšanih količinah. Prav ta posel je za Delto najugodnejši, ker je
vseskozi kontinuiran in tudi količine se iz leta v leto večajo. V Delti
pravijo, da bodo vse obveznosti, kijih imajo do konca leta izpolnili, nekaj
težav je le s potrebnim blagom zaradi pomanjkanja surovin.
Vse to zahteva precejšen napor v proizvodnji, da se lahko držijo
dogovorjenih rokov, sicer pa je tudi pripravljenost kolektiva velika, da
letos dogovorjeni izvoz še povečajo in s tem zagotovijo dodatne prepo-
trebne devize, kijih naša družbena skupnost nujno potrebuje. V okviru
Laboda so se dogovorili, da bodo pred koncem leta delali tudi v soboto
in nedeljo, če bo potrebno, da pogodbo v celoti izpolnijo še pred
zaključkom leta.
V Delti so sicer najbolj zadovoljni s tako imenovanim klasičnim
izvozom kjer je vloženo delo in domače blago, zanje pa je izredno
pomembnih tudi tistih 500 tisoč srajc, kijih izdelajo iz tujega materiala
oziroma v katere vložijo samo delo. Prav ta izvoz jim je že večkrat
pomagal prebroditi trenutne težave, zlasti kadar so bili slabo oskrbljeni
s surovinami za domači trg. Poleg tega pa seveda prinaša prepotrebne
devize in bodo z njim nadaljevali tudi v prihodnje.
V Delti .so devetmesečni plan izvoza dosegli 105,7 odstotka, na ravni,
celotne delovne organizacije pa so skupaj sprejeli obvezo, da bodo izvoz i
v letošnjem letu še povečali za milijon dolarjev s čimer bi doprinesli svoj '
delež k stabilizaciji gospodarstva in zmanjševanju zunanjetrgovinskega i
primanjkljaja. To je pogojevalo, da so sprejeli še nekatere nove izvozne]
naloge saj so v Delti v zadnjih dveh mesecih delali popolnoma nove:
izdelke za naročnike na afriškem in azijskem tržišču.
Ko se v Delti pogovarjajo o kvaliteti svojih izdelkov pravijo, dajo ne I
ločujejo med domačim in tujim tržiščem.je pa kvaliteta tisti pomemben
faktor, ki jim je že utrdila ime dobrega partnerja tudi tam kjer so kriteriji
najstrožji. Reklamacij ali vrnitev, ki bi bile povezane s kakršnimi koli
finančnimi posledicami do sedaj tako rekoč ni bilo in tudi upajo, da jih
ne bo v naslednjih letih, ko imajo prav tako zastavljene ambiciozne
plane, zlasti na področjih s trdno valuto in še močneje se bodo plansko-i
vključili v donosnejši klasični izvoz.
mš
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
USPOSABLJANJE
MENTORJEV
Ptujska delavska univerza ie sredi izobraževanja mentorjev prak-
tičnega dela v OZD. Seminar za kovinarsko m trgovsko usmeritev je že
uspešno zaključilo 52 mentorjev, trenutno pa teče izobraževanje 30
mentorjev v kovinarski usmeritvi. Pri delavski univerzi načrtujejo, da
bodo še v tem ali pa v začetku prihodnjega meseca izvedli dva seminarja
v tovarni glinice in aluminija za metalurško in kovinarsko usmeritev.
Seminar traja 31 ur. predavajo pa domači strokovnjaki, kijih je veri-
ficirala komisija za izobraževanje kadrov pri gospodarski zbornici
Slovenije.
N.Dobliekar
PROGRAMSKE USMERITVE ZA LET01982
OBČINSKA KONFERENCA
SZD ORMOŽ
Vloge in delovanje SZDL je opredeljena v
osnovnih dokumentih naše samoupravne
družbe, predvsem v uresničevanju Ustave, za-
kona o združenem delu, sistemskih dokumen-
tih, dokumentih ZK in drugih družbenopoli-
tičnih organi7.acij, v naše delo pa so vključene
stalne naloge za hitrejši razvoj in poglabljanje
demokratičnih odnosov političnega sistema so-
cialističnega samoupravljanja.
V poročilu za konferenco so nakazana pod-
ročja delovanja, kjer mora SZDL dosledneje in
odgovorneje uresničevati svojo ustavno in poli-
tično vlogo, kjer smo do sedaj naredili premalo
oz., kje so tista področja delovanja, kjer bomo
morali v prihodnjem letu opravljati pomembne
naloge. Zato pri programski usmeiitvi upošte-
vamo pobude delovnih ljudi in občanov, njiho-
ve potrebe, njihovo iniciativo, saj naše delo iz-
haja iz njihovega vsakodnevnega dela, potreb
in interesov.
Krepitev, razvijanje in poglabljanje nepos-
rednih oblik in metod dela bo dajalo Širše
možnosti vključevanja delavcev in občanov za
njihovo samoupravno in politično delovanje,
mnogo lažje bo sporazumevanje, dogovarjanje
in odločanje v delegatskem sistemu, večjih
demokratizaciji kolektivnem delu in odgovor-
nosti ter s tem zmanjšanje negativnih pojavov,
ki se od časa do časa pojavljajo v nekaterih de-
lih naše družbe.
Glede na doseženo stopnjo razvoja samoup-
ravnih odnosov ekonomskega razvoja, demo-
kratizacije in širine delovanja delegatskega si-
stema in konkretnih nalog v letu 1982 bo glavna
usmeritev občinske konference, predsedstva,
njenih organov in ostalih oblik delovanja us-
merjena predvsem na naslednja področja izva-
janja družbenopolitične vloge SZDL.
Zaradi utrjevanja dela socialistične zveze v
krajevnih skupnostih in občini ter uresničevanja
njene vloge bo v prihodnjem letu potrebno pos-
vetiti posebno skrb učinkovitosti delovanja te
najširše družbenopolitične organizaci ., okrepiti
kolektivno delo, odločanje in odgovornost in
ustvariti vse pogoje za učinkovito akcijo in delo
SZDL v krajevnih skupnostih in občini.
Ocena do,sedanjega dela organov SZDL v
krajevnih in občinski organizaciji zahteva, da v
bodoče posvetimo več pozornosti delu koordi-
nacijskih odborov, svetov komisij in drugim
oblikam delovanja SZDL. Kar zahteva
programiranje in planiranje dela znotraj
posameznega organa.
Usposabljanju delovnih ljudi in občanov
vodstev SZDL, delegatov znotraj SZDL bo tre-
ba posvetiti ustrezno skrb. Na osnovi usposab-
ljanja pa doseči večjo aktivnost in odgovornost
nosilcev funkcij v organih SZDL.
Načrtovanje aktivnosti in oblik delovanja bo
sledilo osnovni usmeritvi, ki pomeni neprestano
skrb /a slehernega občana in njegovo početje
na delovnem mestu in v kraju, v katerem živi.
To pa pomeni zagotavljanje takih pogojev delo-
vanja, ki bodo pripomogle k razreševanju pot-
reb in interesov delovnih ljudi in občanov, zlasti
ko gre za zagotavljanje boljših pogojev dela in
kvalitetnejšega koriščenja pravic in obveznosti
na področjih:
1) gospodarjenja in uresničevanja planskih
ciljev v času. ko so pogoji bistveno zaostreni in
zahtevajo veliko napora za stabilnejšo proiz-
vodnjo in odpovedovanje pri zastavljenih
planskih ciljih;
2) razvoja in utrjevanja ter podružbljanja
SLO, DS, civilne zaščite in varnostne kulture
delovnih ljudi in občanov;
3) zdravstvenega in socialnega varstva s tem,
da morajo vse socialne pravice izhajati pred-
vsem iz dela;
4) samoupravne organiziranosti potrošnikov
je nujno doseči napredek in zagotoviti njihov
vpliv na preskrbo;
5) krepitvi hišne samouprave s ciljem zagoto-
viti dobro gospodarjenje z družbenimi stanova-
nji;
6) vzgoji in varstvu otrok, osnovnošolskemu
in usmerjenemu izobraževanju;
7) drugim nalogam, ki doprinašajo k razreše-
vanju potreb in interesov občanov.
Posebno skrb bo potrebno posvetiti utrjeva-
nju socialističnega samoupravljanja in delova-
nja delegatskega sistema. Na temelju tega je
potrebno:
1) Pripraviti in obravnavati oceno delovanja
delegatskega sistema.
2) Na osnovi ocene javno opredeliti metode
delovanja delegatskega sistema in s tem zagoto-
vili, da bo odločanje potekalo le znotraj njega
po dogovorjenih poteh in sprejemljivih časo-
vnih rokih.
Ustavne spremembe, ki temeljijo na Titovi
pobudi zahtevajo, da se zagotovi dosledno
uresničevanje kadrovske politike.
V ta namen pa je potrebno;
1) dodelali in jasno zastaviti kriterije, ki se v
sklopu kadrovskih vprašanj uporabljajo;
2) doseči vključevanje vseh nosilcev v stalne
kadrovske priprave in odločanja;
3) dogovorili metode dela kadrovske koordi-
nacije;
4) doseči kvalitetnejše kadrovske evidence.
Volitve, ki so pred nami zahtevajo posebno in
neprestano aktivnost SZDL, da bi s tem zagoto-
vili kvalitetne vsebinske, kadrovske in organiza-
cijske priprave. Le-te so že v teku. pred nas pa
poslavljajo
1) predkandidacijske in kandidacijske pos-
topke;
2) izvedbo volitev;
3) konstituiranje vseh delegatskih organov po
volitvah.
Cas v katerem se nahajamo zahteva da pos-
večamo posebno skrb ohranjanju in negovanju
tradicij narodnoosvobodilne borbe in s tem
zagotavljamo trdnost naše domovine. Zato mo-
ra bili posvečena posebna skrb negovanju
bratstva in prijateljstva, ki mora v čimvečji meri
preiti iz političnih in drugih manifestacij na
primere konkretnega sodelovanja na področju
gospodarske in druge dejavnosti.
Usmeritve organov konference, predsedstva
in drugih oblik delovanja SZDL bodo še na
področjih družbenoekonomskih odnosov v
kmetijstvu, družbenoekonomskem položaju
žensk, koordiniranju političnih aktivnosti in
drugim nalogam, ki jih bo zahteval čas in
trenutna družbenopolitična stvarnost.
Težave zaradi nedoseženega izvoza
TGA KIDRIČEVO
čeprav so v TGA Kidričevo
postavili v letošnjcrfi letu bistve-
no nižji plan izvoza, imajo pri
realizaciji precejšnje težave. O
tem je dipl. ing. Niko Pauko.
direktor sektorja za marketing,
med drugim dejal:
»V letošnjem letu smo računali
le na izvoz Al hidrata, specialnih
glinic. odlitkov našega tozda v
Trbovljah in pa seveda proizvo-
dov nove livarne, predvsem ron-
delic.
Znano je namreč, da smo se
odpovedali lastnemu izvozu pri-
marnega aluminija, ker smo pač
računali na naše domače prede-
lovalce, ki bi naj izvažali Al
izdelke z višjo stopnjo predelave.
Tako bi s skupnim izvozom z
Impolom dobila naša delovna
organizacija ravno toliko ali pa
še več deviznih sredstev, kot smo
jih zagotavljali v TGA do sedaj z
lastnim izvozom surovega alumi-
nija.
Mislim, da je bila takšna
odločitev pravilna, saj ni v nacio-
nalnem interesu, da se izvaža
primarni aluminij, ki ga vsa leta
v Jugoslaviji celo primanjkuje,
ampak je treba izvažati izdelke
višje stopnje AL predelave.
Žal pa smo ob tričetrt letni
realizaciji ugotovili, da se naši
predelovalci niso zavedali, da
morajo svoje obljube dosledno
izpolnjevali. Dejstvo je. da niso
usmerili vseh sil v izvoz, v obde-
lavo zunanjih trgov. tako. da je
bil realiziran izvoz bistveno nižji
od načrtovanega. To pa med
drugim pomeni tudi bistveno
poslabšanje naše devizne bilance
in pa. jasno, zmanjšanje uvoza
re pjod u kc ij sk i h materialov.
Če govorim samo za TG.A.
potem lahko rečem, da smo naš
plan izvoza v 11 mesecih leta
1981 izpolnili 70 odstotno. Ker je
ta  izvoz  tako  majhen,  lahko
rečemo mirno, da bomo svojo
obvezo do konca leta realizirali.
No. večino izvoza pa smo
planirali skupaj z Impolom. kjer
pa žal ugotavljamo, da v desetih
mesecih izvoz bistveno zaostaja.
Namesto planiranih 12.230 ton
skupnih aluminijskih proizvo-
dov, smo v tem času uspeli
izvoziti le okrog 4.000 ton. To
seveda povzroča tudi bistveno
zaostajanje v vrednostnem pla-
nu.
Zaskrbljujoč je tudi podatek,
da nam ne gre izvoz tudi z
ostalimi partnerji, kot so recimo
slovenske livarne. Je sicer le na
nivoju 20 odstotkov celotnega
letošnjega plana. Sporedno s tem
pa je še najbolj zaskrbljujoče
stanje deviznih prilivov, ki omo-
gočajo našo devizno likvidnost za
nujno potrebne materiale iz uvo-
za. Zaradi nižjega izvoza in
deviznih prilivov pa je več kot
jasno, da nam je onemogočen
normalni uvoz repromaterialov
in rezervnih delov do konca
letošnjega leta.
Posledica vsega tega je zelo
resno stanje v TGA. zato smo se
v zadnjem trenutku odločili, da
spet neposredno izvozimo naš
surovi aluminij. Odločitev je
seveda prišla zelo pozno in žal
prav v obdobju, ko so na zuna-
njem trgu cene aluminija najniž-
je. Vseeno pa nam je uspelo, da
smo najprej izvozili 800 ton
aluminija, to je za okrog milijon
in 50 tisoč dolarjev. Sedaj v
decembru pa predvidevamo še
izvoz okrog 1000 ton primarnega
aluminija v ingotili.
Bojim se. da se situacija v
drugem letu ne bo bistveno
izboljšala, če ne bodo vsi naši
poslovni partnerji pristopili re-
sno k izvozu, k čim večjemu
izvozu na konvertibilno območ-
je.«
Aluminij v Ingotih v TGA čakajo na izvoz.
M. Ozmec
V Perutnini bodo dosegli izvozne načrte
v mesokombinatu Perutni-
na Ptuj izvajajo skrajne napo-
re /a dosego obve/.nosli. ki so
si jih zadali pri realizaciji
izvoza, o le m je Milan Lon-
ghino. pomočnik glavnega
direktorja PP dejal:
»Zavedamo se. da je naša
trenutna naloga izpolnitev
plana izvoza, ki znaša 27
starih milijard din za leto
1981. Za izpolnjevanje plana
smo med letom morali resnič-
no veliko storiti. Prvič smo
doživeli zelo velik izpad izvo-
za v Iran prav zaradi vojnega
stanja v tej deželi. Tako
nismo uspeli realizirati po-
godb za prodajo enodnevnih
piščancev. Zaradi tega smo se
morali preorientiraii Pričeli
smo z izvozom mesa. da bi
nekoliko le nadoknadili ta
izpad. Ta preusmeritev pa
seveda zahteva določen čas.
zaradi lega smo v prvem
kvarlalu skoraj v celoti izpad-
li. Če pa pogledamo rezultate
sedaj, računajoč od meseca
aprila, potem bomo kljub
vsemu plan izvoza skoraj v
celoti izpolnili.
Se\eda pa se tudi v Perut-
nini soočamo s kopico pro-
blemov. Trenutno nas pesti
lo. da v Jugoslaviji nimamo
potrebne embalaže, nimamo
ne ustrezajoče kartonske em-
balaže, niti ne navadnih vre-
čic za pakiranje perutninske-
ga mesa. Vse to povzroča, da
ne moremo priti na tuja
tržišča z blagom, s katerim
sicer običajno trgujemo.
Za nas je še posebej važno
kalibriranje piščančjega me-
sa, predvsem za tuji trg.
Povedali je treba, da iudi za
to nimamo ustrezajoče opre-
me m moramo s tekočega
traku preiti na ročno pakira-
nje. To nam seveda povzroča
še dodatne težave.
Razen lega naj dodam, da
smo se. v prizadevanjih za
izpolnitev izvoznih načrtov
lotili še številnih drugih ukre-
pov, od katerih naj izposta-
vim tudi delo ob sobotah in,
da smo uvedli tudi nočno
izmeno.
Tako smo prepričani, da
bomo le izpolnili plan izvoza.
Predvsem pa izražam zado-
voljstvo, saj bomo dosegli
tudi planirano proizvodnjo in
sicer 28 tisoč ton piščančjega
mesa v letu 1981. V izvoz pa
smo namenili od šest in pol
do sedem tisoč ton.«    _OM
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
Uresničili letni plan izvoza
v kmetijskem kombinatu Ptuj so z letnim
planom izvoza predvidevali izvoziti blago v vred-
nosti nekaj nad 23 milijonov dinarjev. Že v enajstih
mesecih so plan izvoza presegli, vrednost izvoza je
znašala že 24 in pol milijona dinarjev. Najpo-
membnejše izvozno blago ičmetijskega kombinata
Ptuj je hmelj, sedežne garniture, letos so uspeli
izvoziti tudi precej sadja in nekaj vina. Uvoz je na
drugi strani manjši, kot so planirali. V enajstih
mesecih so od planiranih 54 milijonov uvozili
blago v vrednosti 37 milijonov dinarjev.
Zaradi letošnjega uspešnega izvoza je plan
izvoza za prihodnje leto toliko obsežnejši, zelo
optimističen, vendar kot pravijo, izvedljiv. Izvoziti
nameravajo kar za 72 odstotkov več kot letos in za
izvoženo blago iztržiti 40 milijonov dinarjev.
Precej nameravajo povečati tudi uvoz in sicer kar
na 113 milijonov dinarjev. Razlog je v podvojeni
zmogljivosti mešalnice krmil in s tem podvojenih
potrebah po soji in ribji moki. kar na domačem
tržišču ni mogoče dobiti.
JB
TEDNIK ~      december 1981
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
IVAN KREFT - 75 LETNIK
Te dni praznuje svoj visoki
življenjski jubilej znani slovenski
revolucionar, družbenopolitični
delavec in publicist IVAN
KREFT, ki se s svojimi zgodo-
vinsko dokumentarnimi prispev-
ki pogosto oglaša tudi v našem
Tedniku. Prav zato je toliko večja
naša dolžnost, da ob pomemb-
nem življenjskem jubileju na
kratko predstavimo njegovo ži-
vljenjsko pot in delo, ki ga je
opravil in ga še vedno opravlja za
razvoj našega socialističnega sa-
moupravljanja in pri prenašanju
tradicij NOB.
Ivan Kreft se je rodil 20.
decembra 1906 v Radgoni. Mla-
dost je preživel v Vidmu ob
Ščavnici, maturiral je na realki v
Mariboru, nato pa študiral tehni-
ko v Ljubljani, Gradcu in Dres-
denu. Že v zgodnji mladosti seje
zapisal revolucionarnemu giba-
nju in mu ostaja zvest na vsej
svoji življenjski poti.
V Mariboru je Kreft že leta
1925 organiziral srednješolsko'
stavko proti takratnemu režimu.
Pozneje je v Ljubljani sodeloval
v Klubu marksistov in pri Rdeči
pomoči, hkrati pa je bil povezan
z najširšimi sloji delovnega ljud-
stva. Med študijem v tujini
(Avstrija. Nemčija) je prav tako
deloval v tamkajšnjih komuni-
stičnih študentskih organizaci-
jah. Ko je prišel v Nemčiji na
oblast hitlerizem, je bil med
prvimi interniran in je prebil 3
mesece v koncentracijskem tabo-
rišču.
Po vrnitvi v domovino se je
posvetil delu pri Ljudski pravici
in je bil po tem, ko seje preselil v
Ljubljano, tudi njen urednik.
Kot organizator in agitatorje de-
loval v napol legalnem delu K P
na volitvah v letu 1935, v nasled-
njih letih pa v organizaciji Ljud-
ske fronte in bil njen organizacij-
ski tajnik. Od marca 1938 do
februarja 1939 seje kot borec v
mednarodnih brigadah udeležil
bojev v španski državljanski
vojni. Ko so bili tuji prostovoljci
odpuščeni, se je vrnil v domovi-
no, kjer se je kot »Spanec« še z
večjim ugledom vključil v ilegal-
no revolucionarno delo, dokler
se ni režimu posrečilo, da ga je
aretiral in za eno leto zaprl v
koncentracijskem tabori.šču v
Bileči. Vojna je Ivana Krefta
zatekla na poti v Skopje, kamor
je sledil vojaškemu klicu.
Po razpadu biv. Jugoslavije je
prišel v Dalmacijo in se takoj
vključil v narodnoosvobodilno
gibanje. V začetku leta 1944 je bil
poslan v Italijo. Tu je pomagal
organizirati taborišča za begun-
ce, v katere so se vključili tudi
posamezni osvobojeni interni-
ranci iz Jugoslavije in vsi, ki so
bili sposobni za boj in so od tod
odhajali v prekomorske brigade
in v druge prekomorske enote
NOV Jugoslavije. Tudi veliko
mladih deklet je po njegovi
zaslugi odšlo v bolničarske teča-
je, nato pa v brigade.
Po osvoboditvi je Kreft delo-
val v diplomatski službi najprej v
Beogradu, potem pa v Sofiji in
na Dunaju. Ko se je vrnil v
Ljubljano, je delal v Muzeju
Ivan Kreft je 27. oktobra letos
sodeloval pri »okrogli mizi« v
Ptuju, ki jo je organiziralo Zgo-
dovinsko društvo.
Foto: M. Ozmec
narodne osvoboditve. Leta 1953
in še pri treh naslednjih volitvah
je bil izvoljen za poslanca zvezne
oziroma republiške skupščine za
ljutomerski in radgonski okraj.
Poleg organizacijskega in agi-
tacijskega delovanja, se je Kreft
pomembno udejstvoval tudi na
področju publicistike. Sestavil je
veliko letakov in oklicev, s pri-
spevki sodeloval v reviji ameri-
ških Slovencev Prosveta in v ma-
riborski Neodvisnosti. Svoje iz-
kušnje v boju proti nacističnemu
nasilju je opisal v knjižici »Olim-
piada nasilja traja dalje«. Leta
1953 je objavil študijo »Množič-
no narodno-obrambno delo na-
še partije 1934—1941«, leto kas-
neje je napisal »Spomine ljud-
skega agitatorja«, ki so bili do-
polnjeni in dvakrat ponatisnjeni;
v dveh zvezkih pa je objavil delo
»Teh petdeset let«. Pomembna je
tudi njegova študija »Slovensko
ljudsko gibanje 1918—1941«, ki
je bila prav tako ponatisnjena.
Ko je bil leta 1961 pri republi-
škem odboru ZZB NOV Sloveni-
je ustanovljen osrednji odbor
prekomorskih brigad NOVJ, je
Kreft od vsega začetka član tega
odbora. Sodeloval je pri nastaja-
nju številnih knjig o prekomor-
skih brigadah in pri uresničeva-
nju programa omenjenega odbo-
ra. S svojimi bogatimi prispevki
sodeluje v tisku, na raznih simpo-
zijih in podobno.
Tovarišu Ivanu Kreftu ob 75.
obletnici tudi naše prisrčne če-
stitke!
OCENA PRIPRAV, IZVEDBE IN IZIDA REFERENDUMA
Skupne ugotovitve in usmeritve
V ponedeljek. 14. decembra se
je na 6. redni in obenem sklepni
seji sestal odbor za pripravo in
izvedbo referenduma za šolski
prostor, ki je deloval pri predsed-
stvu občinske konference SZDL
Ptuj. Na sejo so bili povabljeni
tudi predsedniki krajevnih kon-
ferenc SZDL, da je tako bila
ocena stvarnejša in popolnejša.
Po uvodni oceni predsednika
odbora Stanka Lepeja. ki je
poudaril, da kljub izredno uspeš-
nemu izidu glasovanja na refe-
rendumu v nedeljo, 6. decembra,
moramo kritično in z vso odgo-
vornostjo oceniti ves postopek,
političnih priprav, tehnične iz-
vedbe in tudi določiti naloge, ki
jih je treba z vso odgovornostjo
postaviti pred posamezne nosilce
izvajanja nalog.
V razpravi so bili obravnavani
številni konkretni primeri in
problemi v posameznih krajev-
nih skupnostih. Ob tem je odbor
celovito ocenil izvedbo programa
priprav na referendum za drugi
občinski samoprispevek za sofi-
nanciranje gradnje šolskega pro-
stora v občini Ptuj. ki ga je
sprejel na svoji prvi seji. 21.
septembra 1981. Skupna ugoto-
vitev je bila:
1) da je celotna aktivnost v
pripravah na referendum pote-
kala le dva meseca;
2) da smo planske dokumente
sprejemali ob premajhni politič-
ni angažiranosti vseh občanov,
zaradi česar so bili številni prime-
ri nepoznavanja vsebine progra-
mov, ki so bili sicer samoupravno
sprejeti, kar pomeni, da so bili
občani slabo obveščeni o uresni-
čenih in še načrtovanih ciljih;
3) da so vsi nosilci nalog,
nekateri sicer z manjšimi odsto-
panji, tudi v časovno določenih
rokih opravili sprejete zadolžitve
in naloge;
4) da so se vsi družbeni subjek-
ti pravočasno organizirali in v
okviru krajevnih konferenc
SZDL opravili svojo družbeno
vlogo, predvsem pa se je vnovič
pokazala potreba in potrdila
trditev, da se SZDL s svojo
politično vlogo mora približati
ljudem v vsej svoji razvejani
organiziranosti od hišnih svetov,
uličnih, terenskih ali vaških od-
borov navzgor;
5) da se je prav zaradi takšne
organizacije razprav pokazala
pomanjkljivost programske za-
snove bodočih investicij v CSUI,
kar je vplivalo na dopolnitev
investicijskega programa in dolo-
čitev prednostnega vrstnega re-
da. Na ta način so občani in
delovni ljudje tudi vplivali na
odločitve o programih ki so bili
tla tak način z veliko večino
sprejeti in potrjeni na samem
referendumu;
6) da ne smemo podcenjevati
rezultatov izida referenduma
tudi pri najnižjem odstotku
»ZA«, saj je potrebno oceniti vse
okoliščine takšne odločitve, obe-
nem pa pri bodočih aktivnostih
še bolj upoštevati vse okoliščine
in morebitne pomanjkljivosti;
7) da so k splošnemu vzdušju
in razpoloženju prispevali nepre-
cenljiv delež tudi prosvetni de-
lavci in mladina, zlasti pa še
sredstva javnega obveščanja,
predvsem Radio, Tednik, Večer,
Delo. RTV pa tudi šolska in
tovarniška glasila;
8) da seje tudi tokrat pokazala
velika pripravljenost delovnih
ljudi in občanov, da z dodatnim
združevanjem sredstev hitreje
napreduje vzgoja in izobraževa-
nje, predvsem pa še usmerjeno
izobraževanje, ki je pogoj za še
hitrejši razvoj materialne osnove
združenega dela;
9) da tudi tokrat nismo mogli
mimo slabosti in pomanjkljivosti
tehničnih priprav, zlasti volilnih
imenikov, kar kaže med drugim
tudi na nesinhronizirani upravni
postopek in odgovornost obča-
nov, ki pravočasno ne prijavljajo
oziroma odjavljajo kraja bivanja;
10) da od 48.040 glasovalcev ni
prišlo neupravičeno na glasoval-
na mesta le 1.154 občanov, kar
kaže na visoko stopnjo zavesti,
zlasti pa na to kaže podatek, da
je kljub temu, da niso bili vpisani
v volilni imenik, glasovalo na
referendumu kar 73 glasovalcev;
11) daje rezultat 70,3% »ZA«
uvedbo samoprispevka odgovor
vsem tistim, ki so z nezaupanjem
zrli v izid in napovedovali nega-
tivni rezultat. Toda občani in
delovni ljudje so se kljub neu-
godnemu družbenogospodarske-
mu položaju odločili »ZA«, kar
vsekakor potrjuje pravilnost poli-
tične odločitve predsedstva Ob-
činske konference SZDL, spo-
znane ob analizi odmeva iz
široke javne razprave, vodene v
zadnjih dveh mesecih. Obenem
je to tudi rezultat sinhronizirane
aktivnosti družbenopolitičnih or-
ganizacij. Skupščine občine in
skupščine Izobraževalne skupno-
sti Ptuj. Čeprav je potekala
aktivnost za šolski prostor, je to
šolski primer, kako bi morala
potekati politična in samouprav-
na aktivnost pri vseh pomemb-
nejših odločitvah našega družbe-
nega in političnega življenja v
bodoče;
12) da so se v javni razpravi
odpirala tudi številna druga
vprašanja, ki zavirajo hitrejši
razvoj kraja ali soseske, obravna-
vani so bili vzroki in posledice
neizvajanja dogovorjenih obvez-
nosti itd.;
13) daje bila. kot že tolikokrat
doslej izpričana solidarnost in
vzajemnost, kar potrjujejo rezul-
tati referenduma po posameznih
KS. zlasti tistih iz manj razvitih
območij občine ali tistih, ki so z
družbeno pomočjo že rešili šolski
prostor v preteklosti.
Na osnovi ugotovitev, so na
skupni seji sprejeli naslednje
zaključke in usmeritve:
1. Podobno oceno morajo
sprejeti vse krajevne konference
SZDL. ocena pa naj služi za
dopolnjevanje organiziranosti in
metod dela družbenopolitičnih
organizacij v KS.
2. KK SZDL naj oceno lastne-
ga delovanja in pripomb iz javne
razprave do 15. januarja 1982
posredujejo predsedstvu Občin-
ske konference SZDL. ki naj
zastavi in oceni vse aktivnosti, da
s svojo družbeno vlogo pospeši
uresničevanje planskih doku-
mentov ustreznih SIS. OZD
oziroma druge problematike, ki
je bila v ospredju javne razprave.
3. Poiskati je treba vzroke in
oceniti posledice morebitnih po-
manjkljivih tehničnih priprav na
izvedbo glasovanja (volilne ko-
misije, volilni odbori, volilni
imeniki, vabila itd.), da bi se
kvalitetno pripravili do spomla-
danskih volitev.
4. Nosilci izvajalci referen-
dumskega programa morajo z
vso odgovornostjo pr-praviti
takšne izvedbene projekte, ki
bodo najbolj racionalni, ceneni
in v končni fazi v referendum-
skem roku predani svojemu na-
menu. Zato se morajo ustrezno
organizirati, tudi za ceno kadrov-
skih zamenjav ali dopolnitev.
5. Izobraževalna skupnost Ptuj
mora podvzeti vse aktivnosti, da
skupaj s CSUI doseže dogovor s
Posebnimi izobraževalnimi skup-
nostmi o sofinanciranju gradnje
srednješolskega prostora, prav
tako pa tudi doseči dogovor z
bankami o začasnih premostitve-
nih kreditih.
6. Izobraževalna skupnost Ptuj
je prav tako dolžna skupaj z
občinskim .svetom Zveze sindika-
tov podvzeti vse aktivnosti, da
bodo delavci v TOZD. drugih
organizacijah združenega dela in
delovnih .skupnosti sprejeli Sa-
moupravni sporazum o združe-
vanju sredstev za sofinanciranje
gradnje šolskega prostora v obči-
ni Ptuj v obdobju 1981-85 in s
tem omogočili uresničitev zasta-
vljenega programa.
7. Odbor za nadzor nad zbira-
njem sredstev in njihovo razpore-
ditev ter nad izvajanjem del. ki
ga bo imenovala občinska skup-
ščina, mora redno obveščati
Skupščino občine in skupščino
Izobraževalne skupnosti Ptuj ter
javnost o zbiranju in trošenju s
samoprispevkom združenih sred-
stev.
S to oceno se naj seznani
programska konferenca SZDL v
občini Ptuj. S sprejemom te
ocene preneha delo Odbora za
pripravo in izvedbo referenduma
za šolski prostor, odgovornost za
realizacijo referendumskega pro-
grama pa prevzamejo investitorji
in imenovani subjekti. Te skupne
ugotovitve, naloge in usmeritve
bo prav gotovo enoglasno potrdi-
la tudi današnja seja programske
konference SZDL.
KLUB BRIGADIRJEV »FRANC BELŠAKTONE'
PTUJf   ■
IX. zbor brigadirjev
M DA v Ptuju
V počastitev Dneva JLA se bodo sestali člani Kluba brigadirjev
,,Franc BelSak-Tone" Ptuj na svoj IX. Zbor, ki bo v petek, 18. decembra
1981 ob 18.30 v Domu JLA v Ptuju.
Zbor je posvečen 40-letnici ustanovitve JLA in zaključku delovnega le-
ta 1981. Na zboru bodo podelili članom Kluba birgadirske članske izkazni-
ce, hkrati pa bodo potrdili manjše dopolnitve v pravilih o organizaciji in
delovanju Kluba brigadirjev. Za kulturni program so k sodelovanju pova-
bili vojake ptujske garnizije ,,Dušan Kveder-Tomaž" Ptuj.
Zbor bodo zaključili s tovariškim brigadirskim srečanjem in si zaželeli
mnogo osebne sreče in delovnih uspehov v novem brigadirskem letu 1982.
FB
EVIDENTIRANJE
USPEŠNO
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze Ptuj je ocenilo, da j
evidentiranje v ptujski občini poteka uspešno. To je posledica pravočasno \
začetih priprav na evidentiranje, je povedal sekretar občinske konference '■
Milan Cucek.  V  primerjavi s sedanjim  mandatom je za mandat
1982—1986 evidentiranih okrog 100 delegatov več ali 6876.
Tudi struktura evidentiranih je boljša kot v sedanjem mandatu, seveda"
pa se je treba zavzeti, da bo takšna ostala tudi na kandidatnih listah ozi-
roma v delegacijah. Za naslednji mandat je nekoliko manj evidentiranih v
krajevnih skupnostih, medtem ko je združeno delo evidentiralo več kan-
didatov kot za ta mandat. Razveseljivo je, da je evidentirano precejšnje
število žensk, mladine in neposrednih proizvajalcev. V krajevnih skupno-
stih so evidentirali 34 odstotkov žensk od skupno evidentiranih, kar je za
8 odstotkov več kot sedaj, 24 odstotkov mladih, 30 odstotkov članov zve-
ze komunistov, to je za 10 odstotkov več kot v tem mandatu in 52 odstot-
kov neposrednih proizvajalcev, medtem ko jih je v tem mandatu 36 od-
stotkov. Podobno je tudi v združenem delu, kjer je v skupnem številu evi-
dentiranih kar 43 odstotkov žensk ali 3000 od skupnega števila evidentira-
nih, mladine 24 odstotkov, članov zveze komunistov 21 odstotkov in
neposrednih proizvajalcev 51 odstotkov.
Predsedstvo OK SZDL Ptuj ocenjuje, da bodo v ptujski občini tudi
ostale naloge, ki so sprejete v rokovniku, opravljene tako kot je dogovor-
jeno. V razpravah je že bil obravnavali volilni pravilnik, pa tudi načela in
postopki za določevanje stalnih kadrovskih priprav na volitve. Obenem je
strokovna skupina vseh družbenopolitičnih organizacij v predpostopku
pripravila delovno gradivo za volilno komisijo, ki je potem pripravila
osnutek rokovnika za izvedbo prekandidacijskih, kandidacijskih in volil-
nih opravil ter konstituiranje delegacij in delegatskih skupščin, potem do-
govor o merilih za oblikovanje družbenopolitičnega zbora skupščine obči-
ne in sklep o postopku delegiranja delegatov iz občinske konference
SZDL v družbenopolitični zbor. Trenutno je še v razpravi odlok o sestavi
oziroma delegiranju delegatov v zbor združenega dela in v zbor krajevnih
skupnosti. Naloge so opredeljene do meseca maja 1982, ko bi naj bila
zaključna seja občinskega sveta ZS in občinske konference SZDL z oceno
volitev.
V OK SZDL predvidevajo, da bo trajalo evidentiranje še do konca de-
cembra, saj je malo evidentiranih kandidatov za vodilne funkcije v samo-
upravnih interesnih skupnostih.
N. Dobljekar
OB DNEVU JU
Nastop
21 pevskih
zborov
Jutri. 18. decembra bodo ob
18.30 v centru srednjega usmerje-
nega izobraževanja v Ptuju na-
stopili pevski zbori ptujske obči-
ne na že tradicionalni reviji ob
dnevu JLA. Letošnja je že 8. po
vrsti. V nastopu se bo s pesmijo
predstavilo 21 pevskih zborov, ki
vključujejo okrog 500 pevcev.
Slišali pa bomo pevce iz Hajdine,
Hajdoš. Draženc. Sel. Kidričeve-
ga. Cirkulan. Majšperka. Marko-
vec. Podlehnika. Vitomarc. Dor-
nave. Juršinc. Grajene. Rogozni-
ce in Ptuja.
V zaključnem delu nastopa
bodo pevci skupno zapeli Gobče-
vo Pozdravno pesem in Simoniti-
jevo Slavnostno pesem. Po kon-
čanem nastopu, bo krajši stro-
kovni pogovor. Velja pa poudari-
ti, da se z 8. tradicionalno pevsko
revijo, posvečeno dnevu JLA.
pevci vključujejo v predkongres-
ne aktivnosti. MG
ORMOŽ
Izgube naraščajo
Na današnji seji bodo člani občinske konference zveze komuni-
stov in občinskega sveta zveze sindikatov v Ormožu ocenjevali doseže-
ne devetmesečne gospodarske rezultate, gospodarska gibanja do konca
poslovnega leta. govorili pa bodo tudi o pripravljanju planskih doku-
mentov za leto 1982.
Iz analize izhaja, da devetmesečni rezultati niso ugodni, posebno
še v primerjavi z doseženimi v četrtletnem in polletnem obdobju. Rast
industrijske proizvodnje je bila minimalna, zelo negativno pa je
vplivala na poslovne rezultate izguba, ki je za več kot .osem-krat večja
kot v enakem lanskem obdobju. Zavoljo takih rezultatov se je tudi
akumulacija povečala le za 5 odstotkov, pri tem pa je industrija dose-
gla celo 20 odstotkov manj akumulacije kot v devetih mesecih prete-
klega leta. Tudi delitev dohodka je neugodna, k čemer so prispevaU
tudi osebni dohodki, ki so rasli neodvisno od rasti dohodka in s tem
globalno za gospodarstvo mimo usmeritev družbenega dogovora.
Vendar je velikost realnega osebnega dohodka vprašljiva, če upošteva-
mo osebne dohodke v preteklem letu in visoko stopnjo inflacije ter
prizadevanja za večjo produktivnost. Zaposleni v ormoškem gospodar-
stvu so prejemali za 20 odstotkov manjše čiste osebne dohodke kot je
povprečje v republiškem gospodarstvu in za 10 odstotkov manjše kot v
gospodarstvu ptujske občine.
Celotni prihodek gospodarstva je sicer glede na plan presežen za
1,6 odstotka, vendar je skoraj v celoti posledica rasti cen. V ta podatek
pa ni všteta Tovarna sladkorja Ormož, ki lani poslovnega rezultata še
ni izkazovala in je tako ugotovljena rast celotnega prihodka še za dve
indeksni točki nižja.
Izvoz je v tem obdobju v primerjavi z enakim lanskim večji za 25
odstotkov, planiranega izvoza pa nista dosegli temeljni organizaciji
Optvl in Žaga Ormož.
N. Dobljekar
OBČINSKA ORGANIZACIJA ZKS PTUJ
Evidentirani možni kandidati
Komite občinske konference ZKS Ptuj je na
seji prejšnji teden ocenil dosedanje aktivnosti v
vsebinskih in kadrovskih pripravah ha občinsko
programsko-volilno konferenco in potek program-
sko-volilnih konferenc v osnovih organizacijah
ZKS. Pri tem je ocenil, da so konference v večini
primerov dobro pripravljene in da je opravljenih
že nad polovico programsko-volilnih konferenc.
Zaradi tega je komite pozval vse tiste osnovne
organizacije pa tudi člane občinske konference, ki
so za te organizacije zadolženi za pomoč, ki še niso
opravile programsko-volilnih konferenc, da te
opravijo do konca decembra, t. j. do konca letošn-
jega leta.
Na seji je komite tudi dopolnil predlog eviden-
tiranih možnih kandidatov za vodstvo občinske
7KS. ki ie nasl.--^--   'o:?F BOTO-,
LIN. predsednik OK ZKS, STANKO LEPEJ,
sekretar komiteja in FELIKS BAGAR. izvršni
sekretar komiteja, ki bi v komiteju odgovarjal za
organiziranje, razvoj in kadrovsko politiko. Za
člane komiteja pa so bili evidentirani:
Jože Perko za SLO in družbeno samozaščito,
Sonja Škorjanec za delo komunistov v političnem
sistemu. Matilda Klasinc za delo komunistov v KS,
Franjo Gnilšek za delo komunistov v industriji,
Mihael Ledinek za delo komunistov v kmetijstvu,
Gorazd Žmavc za delo komunistov v trgovini,
gostinstvu in turizmu, Jože Janžekovič za delo
komunistov v zdravstvu in soc. varstvu, Slava Sare
za delo komunistov v vzgoji, izobraževanju, kulturi
in znanosti ter Matilda Lovrenčič za delo komuni-
stov v družbenopolitičnih organizacijah. Predlog je
dan     —......- ■ • ■ ■   ■  - ^vc;     p.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
17. december 1981 —
TSDNIK
s SEJE PREDSEDSTVA QK ZSMS PTUJ
Mladina v združenem delu
v peiek, 4. deccmbraje bilo \ prosiorih OK ZSMS seja predsedstva.
Obravnavali so dokaj pester program ob njem je stekla živahna raz-
prava. Največji povdarek smo namenili mladim v združenem delu. S
posvetov predsednikov področne konference mladih iz združenega dela
smo lahko ugotovili, da se le ti sej ne udeležujejo. Zakaj ne, ie bilo za nas
vedno uganka. Na zadnji seji predsedstva smo sprejeli sklejf da se obišče
štiri največje DO v ptujski občini. In sicer: TGA »Boris Kidrič« Kidri-
čevo, AGIS Ptuj, Perutnina Ptuj in Kmetijski kombinat Ptuj. Člani
predsedstva so se udeležili seje koordinacijskih svetov. Kakšni so vtisi, pa
so zadolženi člani predsedstva dejali naslednje:
Kmetijski kombinat Ptuj: Udeležba sicer ni bila stoodstotna, vendar
je bilo na seji prisotnih večina predsednikov OO ZSMS in to predvsem
tistih, ki vedno hodijo na sejo področne konference in koordinacijskih
svetov. Izjema so predvsem tisti, ki v svojih OO ZSMS ne delajo. Mladi
v KK imajo vse možnosti za aktivno delo, dokaj dobro poznajo eko-
nomsko situacijo.
Ptuj: Sejo so organizirali dobro. Prisotnih je bilo večina vodstvenih
organov. Vendar mladi v ptujski Perutnini ne uveljavljajo vseh svojih
interesov. Mladina ni prisotna pri sprejemanju vseh odločitev in sa-
moupravnih aktov ... Ko se pogovarjaš z njimi, imaš občutek, da se
včasih »boje« povedati svoje mnenje, interese. Veliko mladih je vklju-
čenih v samoupravno delavsko kontrolo, kjer je njihovo delo zadovo-
ljivo. Mladi smatrajo, da bo v bodoče potrebno več časa posvetiti
izobraževanju. Predvsem mladim, ki žele delati — mladim aktivistom.
Aktivno so pričeli delati šele letošnje leto, ker so se pred kratkim Šele
popolnoma organizirali. Zastavili ,so si plane, ki so jih pričeli uresni-
čevati. OO ZSMS .so ustanovili v vseh TOZD, tako daje povezovanje in
delovanje mladine veliko bolj uspešno kot prej.
TGA »Boris Kidrič« Kidričevo: V tej DO je zaposlenih približno
500 mladih, ki delajo v treh izmenah. Imajo osem OO ZSMS, od tega
deluje ena OO ZSMS v Trbovljah s katero tesno sodelujejo. Aktivnost
mladih gre skozi prostovoljno delo in je organizirano dokaj dobro. Tudi
na idejnopolitičnetti področju so se pričeli izobraževati. Veliko mladih je
v raznih DPO, kjer se uveljavljajo kot posamezniki in kot celota.
Veliko je takšnih, ki mislijo, da jim v OO ZSMS ni potrebno delati,
če delajo v drugih DPO. Predvsem so poudarili vprašania, da organi-
zacija in organi ne oborožijo delegata zdovoljnimi informacijami, to pa
zato, ker le ti ne prejemajo gradiva v času, ko bi lahko o njem razpravljah
vsi. OO ZSMS pa morajo uveljaviti prakso, da obravnavajo na seji
čimveč aktualnih vprašanj, na katera se morajo delegati predhodno
pripraviti.
V DO AGIS obisk ni bil izveden izobjektivnih razlogov. Med mlade
v DO smo se odločili iti predvsem zato. da dobimo realno sliko, kje vse
se mladi vključujejo v idejno-politično delo. kakšna je njihova organi-
ziranost, povezanost in delavnost. Za začetek smo izbrali štiri koordi-
nacijske svete. Vendar smo ugotovili, da bo potrebno obiskati sleherno
OO ZSMS v DO. Iz zapisnikov ne moremo dobiti realne slike delovanja
00 ZSMS. Potrebno je iti v njihovo sredino, se z njimi pogovoriti, jim
pomagati pri delu, jim svetovati in jih popeljati na pot dela, aktivnosti in
zadovoljstva.
Še ta mesec bo za mlade iz združenega dela organiziran seminar,
kjer se bodo izpopolnili v svojem delu in nadaljnjih aktivnostih dela.
Tudi obveščanje med mladino je ponekod slabo. Center za obve-
ščanje in propagando (COP) pri OK ZSMS pripravlja »Novinarsko
šolo«, v kateri se bodo lahko izobraževali mladi iz združenega dela,
krajevnih skupnosti, mladi kmetovalci ter učenci srednjih in osnovnih
šol.
V nekaj vrsticah sem poskušala prikazati delo in organiziranost
mladine v treh največjih DO v ptujski občini. Ko bomo pričeli izvajati
obiske po ostalih OO ZSMS v OZD. bomo poskrbeli tudi za objavo
realne ocene obiskov. J, Hvaleč
Letna skupščina obrtnega združenja Ptuj
v preteklem tednu je zasedala
skupščina obrtnega združenja
Ptuj in ocenila dejavnost obrtni-
kov med skupščinama. Ptujsko
obrtno združenje ima 483 članov
(to so redni obrtniki); poleg teh
pa je v občini še 185 t. im. popol-
danskih obrtnikov, ki so sicer
dobili dovoljenje za opravljanje
storitvene obrti, vendar velika
večina opravlja serijsko proiz-
vodnjo. Zato obrtniki upravičeno
zahtevajo, da se ta stvar uredi. V
letu 1981 je na novo z obrtno
dejavnostjo pričelo 18 obrtnikov,
kar je po mnenju skupščine
obrtnega združenja premalo, če
želimo biti uspešni pri uresniče-
vanju določil družbenega dogo-
vora o pospeševanju drobnega
gospodarstva v občini Ptuj. Ptuj-
ski obrtniki si tudi prizadevajo za
odprtje obratovalnic izven mest-
nega središča, saj je podeželje z
njimi deficitarno; tu je tudi
veliko povpraševanje po določe-
nih uslugah. Poseben problem za
obrtno dejavnost so prostori. V
mestnem jedru jih je nekaj,
medtem, ko jih v novih stano-
vanjskih soseskah sploh ne plani-
ramo. Ugotovljeno pa je, da je v
samem mestu še veliko primer-
nih prostorov, ki bi se jih ob
določenih vlaganjih dalo usposo-
biti za potrebe obrti, posebej še
storitvene. Le-ta pa ustvarja
premalo akumulacije, da bi bila
sposobna izvesti take investicije,
zato ji je potrebna določena
družbena pomoč — z ustrezno
obliko kreditiranja.
Poslovna enota KB Maribor v
Ptuju se uspešno vključuje v
razvoj obrti, in je odobrila več
kreditov za osnovna in obratna
sredstva. Najmanj pa je bila pri
kreditiranju udeležena storitvena
obrt. Obrtnike precej muči tudi
omejena kvota za uvoz opreme,
ki je omejena na 40 tisoč dinar-
jev. Ppoblemi pa so tudi pri
zagotavljanju deviz, kljub temu.
da nekateri obrtniki delajo velike
serije tudi za izvoz.
Na skupščini so ptujski obrtni-
ki obravnavali vrsto aktualnih
problemov, ki prizadevajo njiho-
vo dejavnost, prav tako pa naš
celotni gospodarski razvoj. Pose-
bej pa so se dotaknili vprašanj
lastne organizacije in njenega
vključevanja v družbeni razvoj.
Po pregledu uresničevanja
programskih nalog v letu 1981. je
skupščina razrešila dosedanje
vodstvo obrtnega združenja, obe-
nem pa .seje zahvalila dosedanje-
mu predsedniku Stanku Kosiju.
ki je združenje uspešno vodil več
let. Za novega predsednika izvrš-
nega odbora združenja je bil
izvoljen Mirko Bizjak, ki je tudi
novi predsednik združenja.
Skupščino pa bo v bodoče vodil
Franc Muzek. Dosedanji pred-
sednik združenja Stanko Kosi pa
še vnaprej ostaja član izvršnega
odbora združenja.
V zaključnem delu je skup.šči-
na združenja sprejela tudi pro-
gram dela s finančnim načrtom,
v katerem so zabeležene glavne
aktivnosti združenja v letu 1982.
MG
Z letne skupščine obrtnega združenja Ptuj
foto: KOSI
PROGRAIVi DELA m PREDLOGI KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Razvijanje revolucionarnih tradicij NOB
Koordinacij.ski odbor za razvi-
janje revolucionarnih tradicij
NOB. bivših okrožij OF in spo-
meniško varstvo pri predsedstvu
OK SZDL Ptuj je v poročilu za
programsko sejo občinske konfe-
rence SZDL predložil tudi osnu-
tek programa dela koordinacij-
skega odbora in več predlogov,
oboje povzemamo:
1. Sodelovanje šol z oddelkom
revolucije s pomočjo komisije za
razvijanje revolucionarnih tradi-
cij.
2. Urediti spominska obeležja
v bivšem ptujskem okraju do leta
1985.
3. V letu 1981 ob 40. obletnici
OF in 40. obletnici vstaje jugo-
slovanskih narodov in narodno-
sti, koordinacijski odbor skupaj z
zgodovinskim društvom in os-
novnimi organizacijami ZZB or-
ganizira srečanje predvojnih ko-
munistov in aktivistov. To sreča-
njeje bilo v mesecu novembru in
je delno ta naloga že realizirana.
srečanja pa se bodo še nadaljeva-
la.
4. Prizadevanje odbora, da bi
se oddelek ljudske revolucije
razširil in preuredil:
5. Ob 40. obletnici padca
Slovenskogoriške-Lackove čete:
Pohod mladine in drugih udele-
žencev po poteh te čete; poveza-
no z obiskom spominskih obele-
žij.
6. Zbiranje podatkov o delu
Okrajnega komiteta SKOJ-a za
Ptui v NOB.
7. Vključevanje komisije v
proces nalog in odgovornost za
urejanje spominskih obeležij.
8. Do leta 1985 naj krajevne
skupnosti določijo dan, ki bo
obeležil datum krajevnega pra-
znika.
9. Na skupnem sestanku odbo-
ra. ZZB, Muzeja oddelka NOB,
Zgodovinskega društva in ostalih
struktur se dogovoriti o enotnem
programu dela, s čimer bo dose-
žena večja učinkovitost.
10. Vsa društva, družbene in
društvene organizacije razvijajo
revolucionarne tradicije NOB.
11. Krajevne konference
SZDL naj imenujejo komisije za
prenos revolucionarnih tradicij v
krajevnih skupnostih.
Na predlog republiške komisi-
je koordinacijski odbor predlaga
predsedstvu Občinske konferen-
ce SZDL Ptuj. da naj dosedanji
koordinacijski odbor preimenuje
v svet, ta pa naj bo frontno
sestavljen tako iz delegatov DPO
ter delegatov ostalih dejavnikov.
ki so kot izvajalci tudi odgovorni
za delo na posameznem področ-
ju.
Nadalje koordinacijski odbor
predlaga, da naj bi imel bodoči
svet pri predsedstvu občinske
konference SZDL sledeče pod-
komisije:
a) podkomisija za spomeniško
varstvo
b) podkomisija, katera naj bi
delovala občasno za izdajo dru-
gega dela zbornika
c) podkomisija za prenašanje
tradicij na mlade, ta bi naj bila
povezana s svetom za proslave in
prireditve.
Do leta 1985 bi bilo potrebno
končati z gradnjo spomenikov iz
NOB, odkritjem spominskih plo-
šč in drugih obeležij.
PeEDVOL!L!yE AKTIVNOSTI
SIJDiteNSKft BiiSTBICA
V prizadevanjih, da bi predvolilne aktivnosti zajele
najširši krog občanov, in da bi priprave na volitve po-
tekale kar najbolj kvalitetno, je občinska konferenca
SZDL Slovenska Bistrica in njen koordinacijski odbor
za kadrovska vprašanja in volitve, pred nedavnim iz-
dal posebno številko volilnega biltena. Namenili so ga
predvsem družbenopolitičnim delavcem in aktivistom
občine.
Volilni bilten je izšel v skupno 350 izvodih in med
drugim prinaša kriterije za evidentiranje možnih
kandidatov za delegate v temeljnih samoupravnih
organizacijah in skupnostih, ter kriterije za evidentira-
nje voljenih in imenovanih funkcionarjev v SIS in
družbenopolitičnih skupnostih.
Bilten vsebuje tudi opredelitve za volitve spomladi
leta 1982 in delovni osnutek o določitvi števila delegat-
skih mest za zbor združenega dela in zbor krajevnih
skupnosti pri skupščini občine. V ospredju pa je tudi
poročilo o dosedanjih evidentiranjih kandidatov za
posamezne organe. Viktor Horvat
Program razprave o iz¥a|aii|y
kmetijskih zakonov
Zbori skupščine občine Ptuj so
na zadnji seji obravnavali in
sprejeli progra'm razprave o izva-
janju zakonov s področja kmetij-
stva. Program določa, da bi javno
razpravo v občini Ptuj^izpeljali
do 15. januarja 1982. Razprava
bi naj potekala po nasleaniem
programu:
V kmetijskih organizacijah do
20. decembra. Nosilci razprav so
Kmetijski kombinat Ptuj s svoj-
imi TOZD. Mesokombinat Per-
utnina Ptuj s svojimi TOZD in
TOK. KZ Ptuj. KZ Lovrenc,
Obdravski zavod za veterinar-
stvo in živinorejo Ptuj. GG
Maribor TOZD in TOK Gozdar-
stvo Ptuj in Vodno gospodarstvo
Maribor TOZD Vzdrževanje
Ptuj.
V krajevnih skupnostih do 20.
decembra. Nosilci razprav so
pristojni organi za kmetijstvo pri
KK SZDL in sveti skupščin KS.
O pripravi poročamo v poseb-
nem sestavku na 5. strani.
V razpravah naj bi sodelovali
tudi delegati zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti
skupščine občine Ptuj.
V samoupravnih interesnih
skupnostih za področje kmetij-
stva je treba razpravo končati do
konca letošnjega leta; nosilci pa
so izvršilni organi teh skupnosti.
V upravnih in državnin orga-
nih bo prav tako treba opraviti
razpravo do konca letošnjega
leta. Nosilci razpravo so: občin-
ski komite za družbenoekonom-
ski razvoj in planiranje Ptuj,
občinski komite za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve
Ptuj. uprava za inšpekcije občin
Ormož in Ptuj. geodetska uprava
Ptuj. uprava za družbene prihod-
ke Ptuj in Temelino sodišče
Maribor — enota v Ptuju. Tudi v
teh razpravah bi naj sodelovali
delegati za zbor združenega dela.
V občinskih družbenopolitič-
nih organizacijah bodo razpravo
izvedli do 5. januarja 1982.
Nosilci razprav so Občinska
konferenca SZDL, Občinski svet
ZSS in komite OK ZKS Ptuj.
O izvajanju zakonov s področ-
ja kmetijstva bodo 10. januarja
razpravlial tudi občinski izvršni
svet. Sklepna razprava pa bo na
.sejah zborov skupščine občine
Ptuj^ v prvi polovici januarja
Problematika komunalnega urejanja in oddajanja
nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Ptuj
V preteklih letih je Skupščina občine Ptuj
sprejela več zazidalnih načrtov za individualno
stanovanjsko gradnjo. Zazidalni načrti so bili
sprejeti za naslednje soseske: Med Poljsko cesto
in cesto Na Obrežju, Njiverce—Kidričevo, Mari-
borska cesia-z.ahod, Budina—Brstje, dopolnilni
zazidalni načrt ob Selški cesti, Vičava-zahod, v
zadnjih dveh letih pa Rabelčja vas—zahod ter
Majšperk—Breg.
Bivši komunalni sklad pri občini Ptuj je ko-
munalno opremil zemljišča v kompleksih zazi-
dalnih načrtov Na Obrežju in del ob Mariborski
cesti, kjer pa se je kasneje komunalno urejanje
ustavilo zaradi velikih stroškov, ki bi nastali pri
arheološki raziskavi tega terena. Tako so bile v
celoti opremljene in oddane prek javnega nateča-
ja le parcele na Obrežju. V ostalih soseskah seje
sicer pristopilo k razlastitvi vseh zemljišč, vendar ■
do komunalnega urejanja ni prišlo.
Z ustanovitvijo Samoupravne komunalne
skupnosti občine Ptuj v letu 1977 s težnjo po
skupnem odločanju o planih, vzdrževanju in
uporabi sredstev ter načinu in pogojih opravlja-
nja komunalnih dejavnosti, se je komunalni
sklad prenesel na omenjeno skupnost. Na pod-
ročju komunalnega urejanja so nastale velike
vrzeli, komunalna ureditev parcel se ni izvajala
in zato tudi ne prodajo teh.
Novi zakon o upravljanju in razpolaganju s
stavbnim zemljiščem, ki je izšel leta 1977 je nare-
koval potrebo po ustanovitvi organizirane enote
za upravljanje s stavbnim zemljiščem. Samo-
upravna enota za upravljanje in razpolaganje s
stavbnim zemljiščem je bila ustanovljena s samo-
upravnim sporazumom, ki je bil sprejet na skup-
ščini Samoupravne komunalne skupnosti občine
Ptuj, l.^marca 1978.
Prvi javni natečaj je omenjena samoupravna
enota razpisala šele v tptu 1980, vendar le za par-
cele, ki so bile pred leti že oddane posameznikom
za gradnjo, pa so jih kasneje vrnili. Zaradi vse
večjega zanimanja za nakup parcel, je bilo nuj-
no, da se pristopi h komunalnemu urejanju teh.
Sklep skupščine Samoupravne enote v jeseni
1980 je bil, da se izvaja popolna komunalna ure-
ditev, torej, da se v bodoče parcele opremljajo z
vsemi komunalnimi napravami in tudi s priklju-
čki na parcele. Vtem času se je že pričela komu-
nalna ureditev šestih parcel ob Trubarjevi ulici v
Ptuju, ki so bile predvidene z razširjeno lokacij-
sko dokumentacio Projekte inženiring Ptuj.
Vrednost omenjenih parcel po izvršeni komunal-
ni opremi — vodovod, elektrika, kanalizacija,
cesta v asfaltni izvedbi, javna razsvetljava in vsa
dokumentacija vključno s stroški odkupa zem-
ljišča znaša 280.000,— din.
Bojazen, ali bodo parcele prodane, je obsta-
jala že pred objavo javnega natečaja. Porajalo se
je vprašanje, ali je smotrno pristopati k popolni
komunalni ureditvi parcel, glede na to, kakšni
stroški pri tem nastajajo. Glede na to je bil na
spomladanski skupščini enote sprejet sklep, da
se v bodoče pristopa le k minimalnemu komu-
nalnemu urejanju.
Javni natečaj za že omenjene parcele je bil
objavljen v aprilu 1981 in ni bil uspešen, saj se
nanj ni prijavil nobeden interesent. Prevladovalo
je mnenje, daje cena previsoka, površina parcel
(okrog 350 kv. m — 450 kv. m) pa premajhna. V
oktobru je bil natečaj ponovljen s tem, da se je v
natečaj vnesla možnost plačila parcele s kredi-
tom in obročno odplačevanje. Ugotavljamo, da
je rezultat boljši, saj so bile oddane štiri parcele.
Pogosta tema zadnjih sej upravnega odbora
je bila komunalno urejanje in oddajanje stavb-
nih parcel. Nesporno je, da v tej smeri program
Samoupravne enote za upravljanje in razpolaga-
nje s stavbnim zemljiščem pri Samoupravni ko-
munalni skupnosti občine Ptuj ni bil realiziran.
Eden od vzrokov je tudi dejstvo, da je spričo
visokih stroškov komunalnega urejanja povraše-
vanje padlo. Nesporen pa je eden glavnih vzro-
kov tako na široko dopustna prodaja privatnih
parcel in upamo si trditi, da bi omejitev oziroma
prepoved take prodaje sprožila večje povpraše-
vanje in prodajo družbenih parcel, a žal bi bila
taka prepoved prepozna že pred dvema letoma.
Verjetno je res nakup privatne parcele
,,nekoliko" cenejši, samo pri tem se je potrebno
zavedati, da se te parcele prodajajo brez vsakr-
šne komunalne ureditve in ne redko se zgodi, da
potem nekateri kupci takih parcel iščejo ali celo
zahtevajo komunalno ureditev prek naše skup-
nosti. Ponovno je treba poudariti, da za take na-
mene samouprana enota za upravljanje in razpo-
laganje s stavbnim zemljiščem ni bila ustanovlje-
na.
Pred seboj imamo jasno zastavljen program.
V naslednjem letu bi naj pristopili h komunalni
opremi v soseskah Budina—Brstje in Kidriče-
vo—Njiverce. V tej zvezi smo objavili obvestilo
v Tedniku, s katerim želimo ugotoviti število
interesentov za nakup parcel in na podlagi tega
smotrnost pristopitve komunalnemu urejanju.
Menimo, da bi bilo, ne glede na število interesen-
tov, potrebno tvegati in opremiti vsaj eno soses-
ko. Predlog: Kidričevo—Njiverce. Vzporedno s
tem pa v prvi \ rsti razčistiti stvari okrog privatne
prodaje in apelirati tako na urbanistično službo
kot občinski upravni organ, da skuša v tem smi-
slu zavzeti določene ukrepe.
Program urejanja je širok, vendar za uresni-
čitev tega ni zadostna le utanovljena samouprav-
na enota, potreben je interes širše družbene
skupnosti.
Strokovna služba
Samoupravne komunalne skupnosti
občine Ptuj
OB DNEVU JLA
Tradicionalno strelsko
tekmovanje
v ponedeljek. 14. decembra je bilo v Ptuju že tradicionalno 5.
strelsko tekmovanje, ki ga je organiziral občinslci štab TO Ptuj in na
katerem je sodelovalo 13 ekip občinskih DPO iz Ptuja in Ormoža,
skupščin občin Ptuia in Ormoža, teritorialne obrambe, milice in
vojašnice. Tekmovalci pa so merili spretnosti v streljanju s pištolo in
avtomatsko puško.
Tudi peto tekmovanje je bilo uspešno
foto: JOS
Med ekipami je bila prva ekipa DPO Ormož s 516 krogi, druga
VP 5008 Ptuj s 504 krogi, tretja VP 7340 s 488 krogi. 4. občinskega
sveta ZSS Ptuj s 475 krogi in peta postaje milice Ptuj s 473 krogi.
Posamično je najboljši rezultat dosegel Marjan Spacapan iz
Ormoža s 189 krogi, drugi je bil Stane Gole iz občinskega sveta ZSS
Ptuj s 181 krogi, tretji Jaro Uzelac iz VP 7340 s 173 krogi, četrti Vlado
Vadnjal iz VP^OOS s 169 krogi, peti Bojan Makovecki iz Ormoža s 168
krogi in šesti Dane Trbovič iz VP 5008. prav tako s 168 krogi.       MG
TEDNIK
17. december 1381
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Soočanje s precejšnjimi težavami
TRETJA OBLETRIICA KZ PTUJ
Sedemindvajsetega novembra so
delavci in združeni kmetje kmetij-
ske zadruge Ptuj slavili svoj praz-
nik. Ta dan so si izbrali za svoj
praznik, ker je to obletnica odloči-
tve za ustanovitev organizacije
združenih kmetov, poleg tega na ta
poozni jesenski dan proslavijo
zaključek kmetijskih opravil v
tekočem letu, hkrati tega dne. pro-
slavijo dan republike, letos pa so
čestitali tudi svojim sodelavcem za
10, 20 ali 30-letno delo.
Ko je kmetijska zadruga pred
tremi leti nastajala in ob izteku
preteklega srednjeročnega obdo-
bja, so si delovni ljudje in združeni
kmetje zadali velike načrte in od-
govorno naloge, v bodoči razvoj
so gledali z večjim optimizmom,
kot jih spremlja v tem času. Stabi-
lizacijski procesi se namreč z vso
ostrino odražajo tudi v gospodar-
jenju te organizacije. Pomanjkanje
reprodukcijskih materialov, ki smo
jim bili priča v zadnjem času se
kljub velikim prizadevanjem ko-
lektiva kot združenih kmetov v
bitki za hrano, preveč negativno
odraža na doseženih uspehih.
Številne težave so se pojavile pred-
vsem v zadnjem letu.
Na področju živinoreje, ki je ena
dominantnih panog našega kmetij-
stva se že pojavlja zaostajanje v
odkupu za približno 10 odstotkov.
Izpad je posledica povečanega od-
kupa telet v minuli zimi, takrat
smo bili priča navala nakupovalcev
z območja sosednje Hrvatske. Ce
je izpad odkupa telet do 100 kilo-
gramov 10 odstoten, lahko govori-
mo pri 200 kilogramskih teletih že
o 12 odstotnem izpadu, pri končni
prireji pa predstavja izpad že oko-
li 25 odstotkov. Tudi v prireji mle-
ka je zaznaven padec za približno
4 odstotke. To je v slovenskih raz-
merah sicer najmanjši izpad, ki
nas mora kljub temu skrbeti.
Podobno situacijo beležijo tudi v
rastlinski proizvodnji, saj se na
tem področju odraža pozeba pa
tudi slabo vreme minulo jesen. Na
celotnem področju dejavnosti or-
ganizacije združenih jnetov je tako
mogoče govoriti o slabših rezulttih
kot so bili planirani, srednjeročno
obdobje se je tako pričelo s stag-
nacijo kmetijske proizvodnje.
Seveda lahko zapišemo tudi ne-
kaj pozitivnih izkušenj, ki so jih
pridobili v kmetijski zadrugi Ptuj v
tem triletnem obdobju. Bistveno se
je v tem obdobjuHzboljšala kme-
čka samouprava. Združeni kmetje
so prek svojih delegatov aktivno
nastopali v zboru združenega dela
skupščine občine Ptuj, kjer so bi-
Miran Glušič direktor KZ Ptuj
stveno prispevali k oblikovanju
določenih stališč in sklepov. Tudi
zadružne enote so   pridobile na
pomenu. Se vedno pa se srečujejo
s problemom razdrobljene posesti,
teži jih dejstvo, da je še vse preveč
lastnikov kmetijskih posesti, ki jim
zemlja ni edini vir dohodka, ki ni-
so člani organizacije združenih
kmetov, ki jim je zato malo mar za
družbena prizadevanja in želje pri
uspešnejšem izkoriščanju zemlje,
ki se torej ne vključujejo v bitko
za hrano.
Ko pričenjamo javno razpravo o
kmetijski zakonodaji je nujno, da
s pomočjo krajevnih organizacij
sociahstične zveze in drugih
vaških organizacij aktivno sodelu-
jemo v tej razpravi. Le tako bomo
lahko bolj uspešno nastopili proti
vsem negativnim pojavom v odno-
su do zemlje, ti pojavi so v tem ča-
su množičnejši, kot kdajkoli po-
prej. Naše proizvodne usmeritve v
republiki in občini so jasne.
Možnosti za tržno pridelavo hrane
so tako v ravninskem, kot v gri-
čevantem svetu. V ta proces mora-
mo vključiti tako velike tržne pro-
izvajalce kot tiste z najmanjšimi
površinami zemlje. Vsi morajo de-
lati kot dobri gospodarji, v intere-
su družbe, v tem interesu pa lahko
delajo le tržno usmerjeni pridelo-
valci hrane.
JB
20 PLAKET VZORNIM VOZNIKOM
V petek 27. novembra so na
seji sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu, ki deluje pri
SO Ptuj. dvajsetim poklicnim
voznikom iz delovnih organizacij
na območju ptujske občine pode-
lili plakete vzoren voznik, ki jih
vsako leto podeljuje republiški
svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu.
Alojz Cene. predsednik občin-
skega sveta in Franc Jerenko,
referent z.ii preventivo in vzgojo
sta plakete predala Cirilu Soku,
Antonu Lipavšku, Štefanu Mo-
horiču, Bogomirju Širovniku,
Ediju Petku in Francu Sagadinu
iz ptujske Perutnine; Ivanu Mer-
cu in Ivanu Krajncu iz INTES —
pekarne Vinko Reš Ptuj; Francu
Klajderiču, Antonu Vidoviču,
Francu Žgeču in Ivanu Petku iz
Agrotransporta; Lajošu Fridma-
nu, Jožetu Panikvarju. Slavku
Mundi, Janezu Kozelu. Ivanu
Butolenu in Ivanu Štamparju iz
Certus — tozd potniški promet
Ptuj, ter Ivanu Rašlu iz podjetja
za PTT promet v Ptuju.
Vsem vzornim voznikom, ki
svojo odgovorno delovno dolž-
nost opravljajo varno in brez
prometnih nesreč že več kol 10
et čestitamo in želimo še naprej
varno vožnjo! —O.M
Vzorni vozniki po ^^rejemu plaket na seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, (foto KOSI)
eomsi mm samo^ravm mmn m vmsmu skupnostmi
Probleme sproti in uspešno rešujejo
Koordinacijski odbor za ureja-
nje odnosov med samoupravno
družbo in verskimi skupnostmi
pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, ki
ga vodi Franc Zadravec je občin-
ski konferenci SZDL predložil
poročilo o delu v dveletnem
mandatnem obdobju. Iz tega po-
ročila povzemamo nekaj ugoto-
vitev:
V letu 1980 je koordinacijski
odbor začel reševati, v letošnjem
letu pa dokončno rešil vprašanje
lastništva za nekatere objekte in
zemlji.šča. kijih uporablja ali pa bi
jih naj uporabljala Cerkev za
svoje potrebe, ali pa jih uporab-
ljajo in vzdržujejo krajevne sku-
pnosti, so pa še vedno v cerkve-
nem lastništvu. Ta lastninska
vprašanja so urejena že tako da-
leč, daje treba zadevo skleniti le še
s posamičnimi sporazumi oziro-
ma pogodbami. Objekti in zem-
ljišča so zemljiško-knjižno prene-
seni na tiste skupnosti, ki jih
uporabljajo in vzdržujejo.
Koordinacijski odbor je tudi
predlagal, da bi naj pri krajevnih
konferencah SZDL ustanovili
koordinacijske odbore, ki bi re-
ševali problematiko v krajevnih
skupnostih. Na to pobudo ni bilo
odziva, zato vse take zadeve še
naprej rešujejo v okviru koordi-
nacijskega odbora. Res je. da je
največ problemov v zvezi z ure-
ditvami prostorov za cerkvene
potrebe, kar je v pristojnosti ob-
činskega upravnega organa, zato
je tudi najprimernejše, da o tem
razpravlja koordinacijski odbor
neposredno. Res pa je tudi. da
običajno taka vprašanja v kraje-
vnih skupnostih, če se kje pojavi-
jo, rešujejo sproti v dnevnih stikih
ali v okviru drugih pristojnih or-
■ ganov.
Na treh sejah je koordinacijski
odbor razpravljal predvsem o
naslednjih vprašanjih:
— O možnih lokacijah za ve-
roučne učilnice v Markovcih. kjer
so našli skupno rešitev in je zadeva
v upravnem postopku.
— O možni lokaciji za graditev
večnamenskega prostora za po-
trebe župnije v Kidričevem in je
po nekaj letih bila končno sprejeta
možna rešitev.
— O možni lokaciji za graditev
nadomestne zgradbe za stanova-
nje, pisarno in veroučno učilnico v
Cirkulanah. Zadeva je že v po-
stopku oz. v reševanju.
— Obravnavali so tudi druga
sprotVia vprašanja, ki so se nana-
šala na ureditev prostorov v bli-
žini cerkvenih objektov, o izvaja-
nju odloka o pogrebnih slove-
snostih in podobno.
Koordinacijski odbor iz prakse
ugotavlja, daje možno z osebnimi
sliki in razgovori sproti najti
ustrezne rešitve, jih uspešno re-
ševati brez zamujanja, zavlače-
vanja ali drugih oviranj, vendar
m tem dosledno spoštovati za-
conitost dela in postopkov.
Tudi na novoletnih srečanjih
vseh duhovnikov r. k. Cerkve in
predstavnikov drugih verskih
skupnosti, ki obstajajo v občini z
najodgovornejšimi predstavniki
skupščine in družbenopolitičnih
organizacij občine Ptuj. ugota-
vljajo, da v ptujski občini ni po-
.sebnih problemov, tiste pa. ki
občasno nastajajo v posameznih
krajih sproti in uspešno rešujemo.
Taicoje treba delati tudi za naprej,
saj ob sprotnem obravnavanju je
moč najti tudi najboljše in najhi-
trejše rešitve.
Razprava o kmetijski zakonodaji
Te dni poteka razprava o kmetijski zakonodaji v
vseh krajevnih skupnostih, tako so se namreč do-
govorili na sestanku, ki sta ga sklicala Izvršni svet
skupščine občine Ptuj in svet za družbenoekonom-
ske odnose v kmetijstvu in na vasi pri občinski
konferenci .socialistične zveze.
Sestanek, ki so se ga udeležili predsedniki svetov
krajevnih skupnosti in predsednik krajevnih kon-
ferenc socialistične zveze so sklicali z namenom, da
se dogovorijo za enotno organizacijo in izvedbo
razprave o kmetijski zakonodaji. Predvsem po-
membno je. da v razpravi opozorimo na vse pro-
bleme, ki spremljajo razvoj zasebnega kmetijstva,
da ugotovimo, kje so eventualne vrzeli v zakonih, ki
regulirajo odnose v in do kmetijstva, kako se orga-
nizirati za doslednejše uresničevanje te zakonodaje,
razprava pa naj bi dala tudi pobudo za spremembe.
ki bi Jih naj kmetijska zakonodaja doživela v pri-
hodnosti.
Že na omenjenem sestanku so udeleženci opo-
zorili na številne probleme in nerešena vprašanja, to
pa daje slutiti, da bo razprava na terenu precej
živahna. Na sestanku so se dogovorili, da bodo v
krajevnih skupnostih obravnavali predvsem pro-
bleme svojega območja, probleme torej, ki jih
spremljajo pri vsakodnevnem življenju, delu in
razvojnih prizadevanjih.
Namen razprave je zbrati čimveč pripomb, stališč
in mnenj, vse to bo služilo za razpravo na občinskem
nivoju, tako zbrana problematika pa tudi za nada-
ljnje ukrepe na področju kmetijstva, navsezadnje
pa bodo izoblikovane pripombe služile tudi obli-
kovalcem kmetijske zakonodaje, ki bo. če se bo
izkazalo za potrebno, doživela določene spremem-
be. JB
Problem čistilne
neprave še ostaja
izvršilni odbor samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj je na
seji v začetku decembra razpravljal o problematiki čistilne naprave in to
skupaj s predstavniki izvršnega sveta SO Ptuj, Dravskih elektrarn Mari-
bor in Inženiring biroja Maribor. Četudi čistilna naprava miruje, ne mi-
rujejo razprave okrog nje. Cez poletje so na čistilni napravi opravili dolo-
čena sanacijska dela, zlasti na reduktorjih v aeracijskem bazenu In tudi na
elektro-strojni opremi. Osrednje vprašanje razprave je bil( , kdo naj pok-
rije stroške tehničnega vzdrževanja, sanacije čistilne -.iprave in stroške za
zaposleno osebje, ki šteje sedem ljudi.
Skupnost je kljub težavam s sredstvi zagotovila pokritje nastalih
stroškov na čistilni napravi od marca 1981 do konca leta 1981 in sicer v
znesku 1 milijon 236 tisoč dinarjev. Omenjeni prispevcJ: skupnosti se
upošteva pri tretjinski udeležbi občine Ptuj pri sofinanciranju čistilne
naprave. Dravske elektrarne pa morajo glede na pogodbo o sofinancira-
nju čistilne naprave v Ptuju zagotoviti dvotretjinsko udeležbo in pokriti
nadaljnje stroške na čistilni napravi. Izvršilni odbor skupnosti je tudi
sklenil, da se pospeši sanacija čistilne naprave in zadolžil DEM, da opravi"
vsa potrebna sanacijska dela in da se zagotovi ponovno poskusno obrato-
vanje in sicer z majem leta 1982.
Kljub vsemu se problemi in . zapleti okrog čistilne naprave nadaljujejo.
Pri tem je aktualno vprašanje izdaje pozitivnega dovoljenja za spremenje-
no tehnologijo odvajanja blata in tudi zagotavljanja potrebnih sredstev za
uvoz flokulantov.
Vojaška dolžnost
Z uvedbo vojaške obveznosti morajo vsi moški v vojsko. Tam
ostanejo praviloma 15 mesecev. Pred kratkim pa je začel veljati predpis,
da morajo fantje že z 18 leti v vojsko, to je po letih srednje šole. Tisti, ki
gredo dalje študirat, so pred študijem eno leto na služenju vojaškega roka;
ko doštudirajo pa še tri mesece. Pred odhodom v JLA fante zdravstveno
pregleda naborna komisija. Določi jim tudi vojaški rod in vojašnico, v
katero bodo šli. Po opravljenih naborih gledajo fantje filme iz življenja
v JLA. osnovnošolski mladinci pa jim pripravimo kulturni program.
Na začetku služenja vojaškega roka ni vsem la|iko, ker ni..o navajeni
hrane in tudi ne takšnega reda, kot je potreben v vojski. Toda polagoma
se vse uredi. Vojaki se učijo, kako se ravna z orožjem in kako na terenu
Dred sovražnikom. Spoznavajo pa še druge veščine. Tisti, ki so spo.sobni,
ahko dobijo čin ali pa gredo v vojaške šole.
Vsi vojaki so dolžni narediti tisto, kar jim je ukazano. Pri obrambi
domovine morajo biti pač pripravljeni tudi na največje žrtve. Pri nas ni
obramba samo stvar vojske, temveč vseh delovnih ljudi.
Sergej Težak. 8/c. OŠ Franc Osojnik
O kmetovi
državljanski pravici
Kako različni vetrovi pihajo v jadra, ki poganjajo razvojni čoln
našega kmetijstva. Danes jasno in glasno povdarjamo, da moramo
zemljo izkoristiti maksimalno in v interesu družbene skupnosti, kot mora
recimo delavec za strojem proizvajati to, kar družba potrebuje. Tudi
kmetje sami na razpravah o tej temi radi povdarijo, da se zavedajo, daje
potrebno pridelati dovolj hrane za potrebe delovnih ljudi ^- združenem
delu. tistih torej, ki skrbijo, daje mogoče dobiti na tržišču to in ono, tudi
tisto, kar je nujno potrebno kmetijski proizvodnji.
Ni še dolgo, kar sem slišal zveneče besede: »Ce od rudarja zahte-
vamo, da koplje premog tudi ob nedeljah in praznikih, da povečuje
izkop premoga, da skrbi za toploto naših stanovanj, in za nemoteno
oskrbo z električno energijo, moramo tudi kmetje pridelovati tisto, kar
rudar potrebuje od nas.« Mnogo resnice je v teh besedah, resnice, ki se
je premalo zavedamo. Pa ne mislim, da seje kmetje ne zavedajo. Pa še
kako se je zavedajo, zavedajo se. da je zemlja družbeno dobro, da so
dolžni pridelati hrano, da so sposobni pridelati dovolj hrane, želijo tudi
sožitje z delavci na vseh področjih, tudi v socialnem zavarovanju.
Potem je pa tako vse idealno, bi mislil slučajni opazovalec naših
razmer. Pa žal ni. Zato ne, ker je vse idealno le v besedah, v praksi je
marsikaj drugače. Idealne dogovore in sporazume nam razvrednoti-
jo .. . cene. Kmetje dobijo premalo, delavci morajo plačevati preveč. Iz
začaranega kroga ni videti izhoda, vemo pa da je v intenziviranju
proizvodnje, v uvajanju intenzivnih kultur, v združevanju dela in
sredstev tudi v kmetijstvu.
Tako govorimo danes, če bi tako mislili prej. bi sedaj že lahko
govorili o uspehih.
Nekaj več kot tri leta so minila, kar so na seji zbora združenega dela
med drugim razpravljali tudi o odloku o izvedbi hidromelioracijskih del
in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih hidromelioracijah na območju
hidromelioracijske skupnosti Drbetinci. Melioracijska dela so veljala
nekaj nad 3 milijone dinarjev. Gre za površino 82 hektarjev, v lasti 99
lastnikov. Po melioraciji je ostalo zasebnemu sektorju 49 hektarov 43
lastnikom. Delegacija kmetijskega kombinata, oziroma obrata za ko-
operacijo je takrat predlagala, da bi v odlok vključili tudi določilo, da
morajo lastniki izboljšanih kmetijskih površin prilagoditi njihovo rabo
programu investitorja. To pomeni, da bi morali to zemljo obdelovati v
interesu družbene skupnosti. Smotrno rabo kmetijskih zemljišč zahteva
tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih^ še posebno se določilo nanaša na
zemljišča. uspt)sobljena z velikimi investicijskimi sredstvi. Predlog ni
doživel podpore, bilo je celo rečeno, da ima kmet državljansko pravico
in se lahko o izrabi zemlje odloča sam.
Kaj želim povedati s tem sestavkom? To. da se naš odnos do
kmetijstva spreminja iz dneva v dan. Kar smo pred tremi leti zavračali,
danes povdarjamo kot zelo pomembno, celo življenjsko važno. Mar ni
državljanska pravica kmeta prav v tem. da prideluje tisto, kar od njega
pričakujemo in kar potrebujemo. To je seveda tudi obveza, da pa kmet
ne bo vzel tega samo kot obvezo, moramo njegovo delo pravilno sti-
mulirati. Da ne bo pomote, stimulacija ni zgolj v zvišanju cen kmetijskih
proizvodov!
Kako izvajamo odlok o prepovedi
in omejitvi reje živali
Odlok o tem je sprejela skupščina občine Ptuj, že
leta 1977. Leta 1979 je komunalna inšpekcija začela
s kontrolo izvajanja tega odloka na območju mesta
Ptuj in v primestnih naseljih. Skoraj pri vseh go-
spodinjstvih, kijih je obiskal komunalni inšpektor,
je ugotovil, da so redili živali kljub prepovedi ozi-
roma so jih gojili več kot je določala omejitev.
Na podlagi tega so bile kršilcem izdane odločbe.
vendar so na večino odločb bile vložene pritožbe.
Okrog 40 pritožb, ki so bile za stranke neugodno
rešene pa je komunalna inšpekcija poslala v Ljub-
ljano. Predlogov za uvedbo postopka o prekršku je
bilo malo. saj tako komunalni kot sanitarni in-
špektor menita, daje nesmiselno prepovedati rejo
živali tam. kjer za to obstajajo higiensko sanitarni
pogoji, pa čeprav je na primestnem območju.    -u
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
17. december 1981 -
TEDN«
ZLOŽBA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
KS OORNAVA
Pri svetu krajevne skupnosti Dornava so
imenovali komisijo za družbenoekonomski
razvoj. Omenjena komisija je pripravila pro-
gram velike akcije, kijev skladu z di užbenimi
prizadevanji za razvoj zasebnega kmetijstva.
Gre namreč za zložbo zemljišč na površini 400
hektarov, med Dornavo in železnišKo progo do
Mezgovec, Podvinc. Številni lastniki manjših
parcel bi te združili in tako pridobili večje
obdelovalne komplekse, na takih površinah pa
jc laže uporabljati kmetijsko' mehanizacijo,
obdelovanje takih površin je tudi bolj donosno.
Uresničitev tega programa ne bo lahka, tega
.se zavedajo tudi pobudniki akcije, vendar kot
pravijo, korak za korakom bodo bližje cilju, ki
so si ga zastavili. Ko bodo prednost zložbe
spoznali tudi tisti, ki bodo v začetku naspro-
tovali, bo uspeh zajamčen. Z optimizmom
gledajo na razvoj kmetijstva v krajevni sku-
pnosti tudi zato, ker pričakujejo v ta namen
družbena sredstva, to pa je obenem dokaz in
potrditev, da družbena skupnost podpira take
akcije, ki se ob koncu gotovo odražajo v boljših
pridelovalnih rezultatih, ti pa so zelo po-
membna postavka sedanjega srednjeročnega
načrta.
Poleg tega imajo v načrtu ustanovitev
strojne skupnosti. Res je sicer, da dosedanji
f>oskusi dela strojnih skupnosti niso bili uspe-
šni, vzrok za to pa je predvsem v nerešenih
organizacijskih vprašanjih. V tem primeru
bodo vse organizacijske in gospodarske zadeve
strojne skupnosti reševali v okviru komisije za
družbenoekonomski razvoj ali zadružne enote.
Tudi za ustanovitev strojne skupnosti priča-
kujejo družbeno pomoč, najprej pa namera-
vajo nabaviti kombajn za spravilo pšenice in
koruze ter traktor.
Načrtov pa s tem še ni konec. Za omenjene
stroje bo potrebno postaviti strojno lopo, lo-
kacija zanjo bo poleg zadružnega skladišča. Že
pri gradnji skladišča so kmetje soddovali z
udarniškim delom, na isti način so zgradili že
več objektov skupnega pomena, tako ni boja-
zni, da se krajani tudi tokrat ne bi vključili v
gradnjo.
Vsi ti na hitro predstavljeni načrti so go-
tovo velika obveza za krajevno skupnost Do-
rnava. Glede na to, da gre za prvi poskus tako
obsežne akcije jih je potrebno podpreti in jim
olajšati delo. ki ne bo enostavno. Vsekakor gre
za pristop k organizaciji sodobnega kmetova-
nja, kije edini porok za uresničitev zahtevnega
načrta v pridelavi hrane. Upajmo, da se bodo že
čez leto ali dve druge krajevne skupnosti lahko
zgledovale po njih in izvajale podobne akcije z
upoštevanjem bogatih izkušenj iz krajevne
skupnosti Dornava.
JB
Svečano ob Dnevu
republike
Prebivalci občine Slovenske Bistrice so se tudi letos vključili v prazno-
vanja Dneva repubhke s številnimi kulturnimi manifestacijami. Med naj-
pomembnejšimi dogodki pa so letos bili sprejemi cicibanov v pionirsko
organizacijo in odkritje spominskega obeležja padlemu partizanu Francu
Poglaviču-Trčku in neznanemu partizanu v kraju Lačna gora nad Op-
lotnico.
Dan republike    so svečano proslavih tudi prebivalci Oplotnice in
okoliških krajevnih skupnosti. V Zg. Ložnici so Dan republike obeležili z
praznovanjem obletnice tamkajšnjega kuhurnoumetniškega društva. Na
svečanosti so najzaslužnejšim članom društva podelili priznanja OF. Med
dobitniki pa so bili domači KUD, Slavko Povh in Jože Juhart. Tudi v
krajevni skupnosti Laporje so ob prazniku izvedli občni zbor kulturno
umetniškega društva ,,Oto-Ogrizek Bojan". V telovadnici na Pragerskem
pa so izvedli že tradicionalni turnir v odbojki. Podobne svečanosti so bile,
skupno s akademijami tudi v vseh drugih krajih ter občinskem središču
Slovenska Bistrica. ....
Viktor Horvat
Vzdrževana cesta pomeni
mnogim varen prevoz
Premnogokrat se vprašujem, zakaj so nekatere pomembne ceste
zelo slabo vzdrževane, skorajda neprevozne še posebej v zimskem času.
Nekateri odgovorni ob tem pravijo, da je treba razumeti zaradi po-
manjkanja soli in denarja, da .se je pač treba zavedati stabilizacije.
Seveda je to enostaven odgovor, toda ponekod je le potrebna zaintere-
siranbst in čut do odgovornosti tistega, ki je praktično zadolžen za
prevoznost cest in za vzdrževanje.
Precej cest smo že in še bomo modernizirali s samoprispevkom, to
potrebo za moderznizacijo čutimo vsi. še najbolj pa tisti, ki jo vsako-
dnevno uporabljamo, predvsem delavci, ki se vsakodnevno vozimo na
delo in nazaj.
Tako na primer iz Podlehnika in Žetal dnevno potuje na delo v Celje
okrog stopetdeset delavcev skozi Žetale proti Rogatcu. Ko človek pri-
merja dolgo pot do delovnega mesta in cesto od Zetal pod Donačko goro,
kjer meji ptujska in šmarska občina, se ti kar zmrači pred očmi, ko vidiš
klanec, ne pa cesto in pomisliš, da dnevno vozi štiriinpetdeset sedežni
avtobus poln delavcev po tej cesti.
Posebej v zimskem času je ta del ceste mnogokrat neprevozen, takrat
mora avtobus oziroma delavci vožnjo preusmeriti prek Ptuja, Prager-
skega za Celje. Ob tem lahko zastavimo vprašanje, ki se nanaša na
stabilizacijske ukrepe, če primerjamo nepotrebno porabljeno gorivo
avtobusa in stroške, ki jih delovna organizacija plača za prevoz delavcev,
ki pa niso manjši od stroškov, s katerimi bi se cesta usposobila za prevoz.
Cinkarna Celje je namreč že prispevala štiri milijone starih dinarjev
za asfaltiranje ceste JPodlehnik—Žetale. verjetno tudi v nadalje ne bodo
držali križem rok tako kot jih držijo nekateri, ki ne pomislijo kaj se lahko
pripeti na tem delu ceste.
Žalostno je. da na vse te probleme skupnost za ceste gleda eno-
stransko, ko pa pride do nesreče, se vprašujemo, zakaj ali kako seje lahko
to zgodilo, tako smo namreč vajeni.
Kaj nam marža opozorila delavcev ali šoferja.ki se komajda prebija
skozi sneg ali čez jame na cesti. Noben delavec ne želi delati sitnosti
skupnosti za ceste, toda tu gre za človeška življenja, ali si res delavec ne
zasluži varnejšega prevoza?
ALI STA DELO IN VOLJA DOVOLJ
ZA NAPREDEK KRAJEV
KS LESKOVEC
v tem sestavku želim podrobneje predsta-
viti nekatere segmente iz življenja in dela
območja Trdobojc v KS Zg. Leskovec. Za ta
prispevek sem se odločil, ker se v življenju in
tu v tem kraju pojavljajo nekatere kvantitativ-
ne in kvalitativne spremembe.
Trdobojci zajemajo gričevnat svet med
potoki Ljubnico in Ložino. V ta kraj danes
lahko prideš z avtomobilom po lepi maka-
damski cesti, kije bila zgrajena s trudom vseh
krajanov. Ti leto za letom grame !rajo cesto,
se borijo s poletnimi nalivi in neurjem, ki
odnaša gramoz s ceste, ter skrbijo za uporab-
nost objekta, ki je velika naložba vseh doma-
činov. Tudi letošnjo jesen je ta cesta dobila
novo preobleko. Velike količine gramoza, ki
.so ga nabavili krajani ob pomoči KS Lesko-
vec, so razvozili in razgrnili po cesti. To je bila
udarniška sobota, ko je kar 26 krajanov delalo
od jutra do noči. Cesta je bila urejena in le
redki so tisti, ki se ne morejo pohvaliti, daje v
tej cesti tudi njihov trud.
Velike volje in delavnost pa ne moreta
ustavljati nara.ščanje cene gramoza in prav to
je vzrok, daje zgornji del ceste ostal brez trde
podlage. Vedeti moramo, da je to nerazvito,
kmetijsko območje in da so edini up razvoja
tega kraja mladi domačini in vikendaši.
Vsekakor pa je spodbudno za krajane to, da
jih doseženi rezultati ne uspavajo, ampak jim
dajo nov navdih za razvoj kraja.
Tako so sklenili, daje v kraj nujno pripelja-
ti tudi asfalt. Izvolili so odbor, ki bi naj
organiziral in vodil akcijo vseh krajanov, da
bi že prihodnje leto nastal prvi kilometer
asfalta. Žalja po asfaltu je takšna, da so
pripravljeni dati prav vse. da se rešijo zaosta-
osti. Vsakdo si želi. da bi bila cesta uporabna
tudi pozimi in ob slabem vremenu, prav to pa
so težave, ki jih je moč premagati le z asfal-
tom. Ker je to glavni cilj krajanov za prihod-
nje leto. upam. da bom že v kratkem lahko
poročal o organizaciji in izvedbi tega smotra.
V tem prispevku pa imam namen tudi
poročati o razvoju zavesti v tem kraju. Ker je
to revno haloSko območje, je ta zaostalost
imela dolgo vpliv na norme in vrednote
krajanov. Toda preseneča nas to, da se je
zavest povzpela nad materialni nivo. To nam
potrjujejo naslednji podatki: ob letošnjem
referendumu za krajevni samoprispevelc je
bila udeležba 100% do 11. ure in kar 86%
krajanov je bilo za samoprispevek. Tu je
prevladoval motiv, da moramo dati za mlade
vse, samo tako lahko posredno prispevamo k
premagovanju zaostalosti.
Seveda pa je bilo 8.6 % udeležencev proti in
marsikdo se vpraša ali je zaostalost vplivala
na odgovore ali pa parcialnost. Odgovor je
treba iskati prav v zadnjem, saj je ta izraz
preteklosti in ostane nam le upanje, da bodo
tudi ti spoznali, da .so pripadniki naše skupno-
sti, da morajo tej nekaj dati in šele potem
lahko od nje kaj zahtevajo. Nekateri so z
veliko težavo zaokrožili »DA«, ker so vedeli,
da bo to tudi obveza.
Vsekakor so samoprispevki delovnih ljudi
in občanov, ki jih dajo družbi ob sedanji
stabilizaciji obremenjujoči, vedeti pa mora-
mo, če se odpovemo temu, se odpovemo
jutrišnjemu dnevu.
Razveseljivo je tudi, da so krajani zgodaj
pohiteli na glasovalno mesto in tako kar
najboljše opravili svojo pravico in dolžnost.
Vse te novice nas pa ohrabrujejo zato, ker so
zrasle na zaostalih tleh. Želja krajanov je iz
dneva v dan večja, da bi presegli tradicional-
nost in stopili v korak z družbenim razvojem.
Vsekakor pa želja, volja in delavnost niso vse,
kar bi prispevalo k razvoju. Tu je še potreben
posluh vseh tistih subjektov naše družbe, ki
posredno ali neposredno lahko prispevajo k
razvoju Trdobojc.
Haloze so polne volje in želja, toda materia-
lizacija tega zahteva še več. Potrebno je
poskrbeti za razvoj kmetijstva, za pomoč
haloškim otrokom, ki se šolajo v Ptuju ... Še
bi našteval tiste, ki bi lahko tako ali drugače
prispevali k realizaciji velike volje in hotenj
Trdobojčanov. upam, da bodo po tem pri-
spevku tudi našli svojo vlogo tisti, s katerimi
se srečujemo krajani, ko hočejo uresničiti
skupne cilje in potrebe. Upam, da ne bodo
Trdobojce pomenile le kup propadajočih
kmetov, podirajoč se Čerinov grad. Delo in
volja pa naj bo le velik motiv, da bomo lahko
jutri govorili, daje napredek družbe zajel tudi
Haloze. Janez Mere
Doslej vse preveč obljub, pa le
malo storjenega
KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI
Na zborih krajanov, ki so jih
imeli v krajevni skupnosti
Vitomarci so med drugim govorili
tudi celoviteje o problematiki s
katero se srečujejo v vseh sedmih
vaseh krajevnih skupnosti. Krajani
niso mogli mimo največje težave,
ki jim že leta in leta greni življenje
— zlasti tistim, ki imajo do kra-
jevnega središča tudi po osem in
več kilometrov — to je cest. Ob tej
priložnosti je padlo kar precej
očitkov na račun tistih, ki so jim v
minulih letih sicer veliko obljub-
ljali, storili pa bolj malo, iz takega
ali drugačnega vzroka. Seveda pa
so bili kritični do svoje, lastne sre-
dine in tudi v njej iskali vzroke za
stanje kakršno je danes. Sicer pa
funkcionarji KS Vitomarci takole
ocenjujejo svoje delo: — sekretar
KK SZDL Ivan CuCEK:
,,Naši krajani so na zborih, ki
smo jih sklicali pred referendu-
mom z zanimanjem razpravljali
takorekoč o vsem kar nas na tem
območju Slovenskih goric teži,
predvsem o tistih težavah, ki so za
nas življenjskega pomena. To so
predvsem naše slovcnskogoriške
ceste. Le štiri kilometre jih imamo
v naši krajevni skupnosti moderni-
ziranih, vse ostalo pa je zelo slab
makadam, ponekod celo tako slab,
da ne more voziti nili avtobus. Pri
tem pa ne smemo pozabiti, da smo
teritorialno tako razdrobljeni, da
ima večina krajanov do središča
tudi po osem ali več kilometrov.
Druga težava je telefon o katerem
smo se že lani začeli dogovarjati,
da bi ga speljali v vsako vas, ima-
mo težave s kmetijstvom in pro-
dajo naših pridelkov, s pobiranjem
mleka itd. Zato menimo, da
moramo o tem nekoliko širše spre-
govoriti in da vendarle tiste, ki so
za posamezna področja zadolženi
nekoliko bolj aktiviramo."
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Vitomarci Franc TOS
,,Tudi jaz moram začeti s cesta-
mi. Na našem ilovnatem terenu
potrebujemo veliko več materiala
za ceste kot morda drugod. Nam-
reč o cestah se pogovarjamo že več
kot osem let in v tem času se je
izmenjalo že veliko raznih ljudi na
teh odgovornih mestih, pa tudi
nazivov skupščinskih organov, vse
do današnje lokalne skupnosti za
ceste. Takrat je bilo govora o neki
krožni povezavi s Hvaletinci, Gibi-
no, Slavšino, Novinci in Vito-
marci, na kateri bi lahko uvedh
tudi avtobusno progo, kar pa do
danes še ni bilo realizirano, vsi
dogovori so potekali kar v redu,
obljube so bile velike, bili smo
polni upanja in na žalost ni bilo
tako kot smo se dogovorili. Mi
smo svoj del sredstev zagotovili,
ko pa so pošla pa je tudi bilo ko-
nec gradnje ceste. Naši krajani pa
so vztrajali še naprej in zbirali
denar ter z njim usposobili vsaj del
ceste Novinci — Slavšina po kateri
sedaj vozi avtobus. Čeprav jo
vzdržujemo, se zgodi, da je včasih
neprevozna. Zamislite si kako je
takrat, ko morajo ljudje zjutraj po
nekaj kilometrov peš na avtobusno
postajo v Vitomarce. Imamo še
eno cesto, ki bi jo morala vzdr-
ževati lokalna skupnost za ceste, in
sicer Drbetinci Cerkvenjak, na
kateri lahko takoj ugotovimo kje
je občinska meja in že nekaj let
nazaj nanjo ni bilo navoženih
ustreznih količin gromoza.
Pred dobrim mesecem smo na
seji skupščine govorili o tej pro-
blematiki in sprejeli sklep, da v
Vitomarce povabimo zastpnike
lokalne skupnosti. Poslali smo jim
vabilo, ugotovili na osnovi pod-
pisa, da so ga sprejeli, k nam pa
jih do sedaj še ni bilo. Moram reči,
da jc s strani lokalne skupnosti za
ceste mnogo obljub, storitev pa
zelo malo. Mi se v krajevni skup-
nosti dobro zavedamo, da so na
voljo pičla finančna sredstva, da
ne moremo dobiti vsega naenkrat,
da samo na obljubah tudi ne mo-
remo živeti. Bodimo realni!
Recimo — to bomo naredili in to
tudi storimo! Naš krajan je pri-
pravljen prispevati svoj delež le
izigrati ga ne smemo in spravljati
tako daleč v slabo voljo, da ne bo
verjel nikomur več. Predstavniki
družbenopolitičnih organizacij in
krajevne skupnosti pa tudi ne
moremo biti le tisti, ki na osnovi
drugih obljub obljubljamo, vsi
skupaj pa nič ne storimo. To se
nam odraža tudi v delo krajevne
samouprave in v delegatskem si-
stemu." mš
S prostovoljnim delom so usposobili del ceste Novinci — Slavšina in
slovesno sprejeli avtobus, ko je prvič pripeljal po tej cesti.
TEDNIK ~   ^^^^^^^^ ^^^^
12 DELA DRUSTEV - 7
ZAKAJ NK PTUJ, ZAKAJ NE NK DRAVA?
Ob začetku proslave ob 50. obletnici ustanovitve
NK Drave, bi želel v par vrsticah opisati zgodovino
NK Drave.
Po prvi svetovni vojni, so v Ptuju razen Sokola,
delovala športna društva predvsem pod nemčur-
skim vodstvom, tako tudi SK Ptuj na kratko ime-
novan SKP-e. kjer pa so razen nogometa gojili tudi
lahko atletiko.
Ker seje v tem klubu govorilo in mislilo predvsem
nemško, je jasno, da seje tudi slovenska mladina,
katera je v tem klubu igrala nogomet, počasi vendar
s sistematično propagando zastrupljala z nemško
teorijo. Da bi temu naredili konec, so se leta 1932
ptujski zavedni Slovenci odločili in ustanovili slo-
venski nogometni klub NK Drava, igrišče je bilo na
desni strani Drave tik za železniškim mostom, se-
veda zelo skromno, vendar funkcionalno tako, da se
'je na njem lahko tekmovalo.
S to potezo se je vsa slovenska misleča mladina
izdvojila iz SK Ptuja in prešla k NK Dravi. Čeprav
so bili težki materialni pogoji je klub dobro deloval,
saj so igralci tudi sami z delom in denarjem poma-
gali, da je klub nemoteno deloval. Tako sta bila v
Ptuju od leta 1932 do 1941 dva nogometna kluba,
katera sta tudi tekmovala v isti ligi. Medsebojne
tekme so bile zelo ostre, ker ni šlo samo za športno
tekmovanje, temveč tudi nacionalno. Redko katera
tekma je bila, da se ni končala s pretepom. Klubu so
tudi pomagali vojaki, igralci nogometa, ki .so bili pri
takratnih pontonirjih. spomnimo se samo vratarja
Tišma in srednjega napadalca Marbava. Prvi
predsednikje bil živinozdravnik dr. Lešnik, kije tudi
organiziral tekme med suhimi in debelimi z name-
nom pridobivarija finančnih sredstev.
Leta 1938 seje klub preselil na sokolsko telova-
dišče v Ljudski vrt, kjer je deloval do 1941.
Leta 1945 takoj po osvoboditvi je NK Drava bil
ponovno formiran in prevzel skromni inventar z
igriščem od razpadlega SK Ptuja. Tudi povojni
začetki so bili težavni, saj smo imeli prve drese iz
nemških zastav, vso ostalo opremo pa si je vsak
igralec nabavil kakor je vedel in znal. Vendar je šlo,
zgodilo seje celo, daje med tekmo počila žoga, ker
pa smo imeli samo eno, se je tekma končala. Z
vsesplošnim razvojem naše družbe se je tudi NK
Drava materialno krepil. Na stadionu je bila zgra-
jena lepa tribuna z vsemi pripadajočimi gardero-
bami in sanitarijami, modernizirane so bile lahko-
atletske naprave, zgrajen rokometni stadion in
druga igrišča v veliki meri z udarniškim delom.
Z novim sistemom tekmovanja »selekcije« pa seje
čez noč in brez pomisleka zbrisalo ime N K Drava in
preimenovalo v NK Ptuj. Vendar nekdanji člani NK
Drave smatramo, da bi lahko glede na težavno pot
predvojne Drave in njeno zgodovino tudi selekcija
igrala pod imenom NK Drava-Ptuj.
Ker je prav ta klub bil osnova, da seje nogomet
tako močno razvil, da skoraj ni vasi, kjer ne bi imeli
nogometnega društva. Tudi N K Aluminij je ob svoji
ustanovitvi imel jedro moštva od nekdanjih igralcev
NK Drave.
Želim NK Dravi ob 50. obletnici in tudi v naprej
še mnoge športne uspehe.
Marjan Berlič, Trstenjakova 9, Ptuj
Skrb za varstvo in vzgojo ptic
Člani ptujskega društva za
varstvo in vzgojo ptic so se v
nedeljo 6. decembra udeležili VI.
republiškega prvenstva gojiteljev
sobnih ptic, ki je bilo v celjski
dvorani Golovec. Istočasno je
potekala tudi letna skupščina
Zveze društev za varstvo in
vzgojo ptic Slovenije, ki združuje
prek 800 članov iz 29 društev.
Vsa društva se ukvarjajo z vzgojo
sobnih ptic in z varstvom zuna-
njih.
O poteku te največje manife-
stacije ljubiteljev ptic in narave v
'naši republiki smo se pogovarjali
s predsednikom ptujskega društ-
va za varstvo in vzgojo ptic
Aloj/em Tovornikom:
»Člani ptuj.skega društva smo
se tudi letos razmeroma dobro
odrezali. Kar na začetku naj
povem, da smo bili deležni
velikega priznanja, ki ga podelju-
je slovenska zveza najzaslužnej-
.šim društvom za delo v prete-
klem letu. Kot najuspešnejše
društvo smo za uspehe, ki jih je
čutiti na območju vse Slovenije
in so za tovrstne dejavnosti
nadpovprečni, prejeli plaketo
zveze. V posebno zadovoljstvo
pa nam je. da smo plaketo prejeli
tudi zaradi dobrega sodelovanja
z osnovnošolsko mladino. Pred-
vsem zaradi uspelih akcij zimske-
ga krmljenja in varstva zunanjih
ptic. To je pri dosedanjih podeU-
tvah podobnih priznanj novost.
Kot veste je pred kratkim
prejela prehodni pokal našega
društva za uspehe pri krmljenju v
pretekli sezoni OŠ Franc Osojnik
iz Ptuja. Učenci te šole so tudi
tokrat dokazali največ zavzetosti
in znanja pri tem humanem
pravilu, zato jim še enkrat česti-
tamo.«
Danes dopoldne ste v klubu
mladih v Ptuju odprli tradicio-
nalno razstavo ptic. kako ste jo
pripravili?
»Res je. danes dopoldne smo
odprli razstavo ptic. Tako kot
leta nazaj smo jo pripravili člani
ptujskega društva za varstvo in
vzgojo ptic. v sodelovanju s
pionirji ptujskih osnovnih šol. ki
so ob razstavi ptic pripravili tudi
razstavo najbolj uspelih likovnih
del na temo iz življenja zunanjih
ptic. Ne bi rad govoril o sami
vsebini, raje bi izkoristil prilož-
nost in povabil vse tiste, ki jim je
pri srcu narava in predvsem
ptice, da si razstavo ogledajo. Na
njej naši člani prikazujejo svoje
dosežke vzgoje sobnih ptic, isto-
časno pa si lahko ogledate neka-
tere vrste zunanjih ptic, pred-
vsem tiste, ki živijo v naši okolici.
Razen tega so po mojem mnenju
razstavljena tudi najlepša likov-
na dela pionirjev osnovnih šol
ptujske občine. Tudi letos smo
razpisali natečaj za izdelavo
likovnih del na temo o pticah.
Moram reči. da .se je odzvalo kar
precej osnovnih šol in rezultati so
že vidni.«
Kmalu bo zima pokazala svoje
prave zobe. Takrat bo našim
zunanjim pticam najhuje, saj ne
bodo imele več naravnih virov za
hranjenje. Kako jim občani lah-
ko pomagajo?
»S hranjenjem seveda, toda
takoj opozarjam, ne s svežim
kruhom. V naših trgovinah je
možno kupiti hrano za ptice, zato
je  najprimernejše, če se tega
poslužijo tudi naši občani. Tisti.
ki pa imajo doma semena buč-
nic, sončnic, pšenice in ostalega
zrnja pa si lahko doma napravijo
ptičjo pogačo. Ne bo odveč, če
poskrbite za naše ptice tudi s
kakšno hišico, kjer bodo našle
zavetje pred snegom ali dežjem.
Zavedajmo se, da  nam  ptice
skozi vse leto pojejo« »zastonj«,
pa se jim vsaj sedaj pozimi delno
oddolžimo.« „
M. Ozmec
Alojz Tovornik s priznanjem, ki so ga ptujski ptičarji prejeli od republi-
ške zveze.
Šolsko športno društvo Majšperk
čeprav so nekoliko kasneje sprejeli plan dela
šolskega športnega društva na osnovni šoli v Maj-
šperku.so vseeno dosegli zaželjeni cilj. Delo društva
je zelo dobro organizirano, vodi pa ga upravni odbor
šolskega športnega društva, ki se sestaja enkrat na
teden, kjer pregleda delo minulega tedna in naredi
podrobnejši plan dela za naslednji teden.
Tako so končali z rokometno in nogometno
ligo. ki so jo vodili učenci sami. Zraven teh dveh
ligaških tekmovanj pa zelo uspešno delujeta pla-
ninska in košarkarska sekcija. Prva organizira pre-
davanja in diapozitive na temo o slovenski planinski
transverzali. Zraven teh dveh pa aktivno delujeta .še
sekcija za namizni tenis in šahovski krožek. V okviru
društva imajo organizirano tudi dodatno telesno
vzgojo za učence in učenke nižjih razredov osnovne
šole. Vodijo jo učenci sami. pred tem pa jim men-
torja društva pripravita načrt, kako bi naj ura po-
tekala.
Uvedli bodo tudi tekmovanje za športno
značko druge stopnje, ki zajema učence nižjih raz-
redov osnovne šole. poskušali pa bodo s športno
značko tretje stopnje, to je za višje razrede osnovne
šole. Organizirali bodo atletski troboj in številna
druga tekmovanja. Vsi učenci so člani šolskega
športnega društva in letno plačujejo članarino 10
din. Tako ima društvo tudi nekaj svojih materialnih
sredstev. Delo šolskega športnega društva je na
osnovni šoli v Majšperku zelo dobro. Vkjučeno je
veliko učencev in učenk, želja pa je gotovo po še večji
udeležbi. Za dobro organiziranost in nemoteno delo
društva pa sta gotovo zaslužna mentorja šolskega
športnega društva.
Danilo Klanjšek._
USKLAJEVANJE PROSLAV
iN PRIREDITEV
Pri občinski konferenci SZDL Ptuj deluje tudi koordinacijski odbor
za proslavo in prireditve, kije v minulem letu uspešno opravljal naloge
v mejah svojih možnosti. V svojem poročilu poudarjajo, da je pri
načrtovanju nadaljnjega dela treba v večji meri odpravljati doslej ugo-
tovljene pomanjkljivosti.
Da bi bilo na tem področju več usklajenosti, napravljen ustrezen
koledar prireditev v občini, bi moral odbor poslati ustrezne usmeritve in
stališča vsem nosilcem prireditev in proslav v občini že v novembru za
naslednje leto. Iz tega izhaja, da bi moral odbor začeti z aktivnostjo za
naslednje leto že v oktobru. -u
Šolsko športno društvo
„lvan Spolenjak"
Delo šolskega športnega društva na osnovni šoli, Ivan Spolenjak
na Ptuju je dokaj uspešno, še posebej pa takrat, ko upoštevamo pogoje,
v katerih društvo dela. Ob šoli sta na voljo dve igrišči in sicer za ko.šar-
ko in rokomet, oziroma za mali nogomet. V zimskem času pa imajo na
voljo prostor, ki meri okrog 50 m". Le-ta prostor pa jc primeren za
improvizirano igro mini odbojke.
V jeseni so izvedli tekmovanje v nogometu, kije zajemalo učence
fKJ petega do osmega razreda. Izvedli so tudi kros, ki je vključil vse
učence od prvega do osmega razreda osnovne šole. Zraven teh aktiv-
nosti pa zelo dobro dela rokometna sekcija, v katero so vključena
dekleta, vodi pa jo predstavnik RK Drava Ptuj. Aktivni sta tudi planin-
ska in taborniška sekcija, ter streljanje z zračno puško. To pa bi lahko
rekli, daje veliko, saj so pogoji tisti. Ici onemogočajo delo v širino.
Gotovo pa .se bodo spremenili časi sedaj, ko .so se občani ptujske
občine izrekli za samoprispevek, iz katerega bo del sredstev namenjen
za izgradnjo telovadnice ob osnovni šoli Ivan Spolenjak v Ptuju. V
kolikor učenci in učenke ne zadovolijo svojih športnih potreb v okviru
^Iskega športnega društva, pa se vključujejo v delo ptujskih klubov.
Danilo Klajnšek
8 - iz naSih krajev
17. december 1981 —
TSDNIK
SLOVENSKA BISTRICA^
0 delu slikarke
v okviru svojiii rcdnili dejavnosti bo v petek. 18. decembra Matična
knjižnica Slovenska Bistrica, v svojih prostorih organizirala zanimivo
predavanje o življenju in delu slikarke Ivane Kobilice.
Predavanje z diapozitivi bo vodil Ferdo Serbelj iz Lj ubljane, sicer pa
domačin in priznani zgodovinar. V letošnjem programu je Matična
knjižnica Slovenska Bistrica pripravila že vrsto predavanj in razstav
znanih slovenskih likovnikov in literarnih ustvarjalcev. Vse pa so bile
dobro obiskane kar kaže uspešno vključevanje te ustanove v razvoju
kulturnega življenja občanov.
Viktor Horvat
Tudi lutkarji so imeli
premiere
v Ptuju smo bili zelo dolgo brez lutkovnega gledališča, zadnjih nekaj
let pa si ponovno utira pot med mlade gledalce lutkovna sekcija pri delav-
sko prosvetnem društvu Svoboda v Ptuju. Tako kot pri ostalih sekcijah
tudi lutkarji bolj ali manj životarijo saj se neprestano menjujejo ljudje v
skupini in težko je zbrati stalno ekipo igralcev, ki bi lahko uspešno delala in
se tudi na tem področju uveljavila. ,,Sedaj smo že skoraj dve leti skupaj isti
ljudje in lahko rečem, da smo kar zagnani pri delu," pravi predsednica
sekcije Lidija Koltak. ki nam je takole predstavila delo ptujskih lutkarjev;
,,Ptujski lutkarji delamo iz čistega veselja in tako žrtvujemo svoj pro-
sti čas, da bi lahko tudi našim gledalcem — otrokom pripravili nekaj prijet-
nih in veselih trenutkov z junaki iz pravljic in zgodb, ki so jim najbolj bli-
zu. Ce .so otroci zadovoljni, smo seveda srečni tudi mi in to je naše največje
plačilo.
Z našimi delovnimi pogoji je skoraj tako kot prejšnja leta z ljudmi. Se-
limo se iz prostora v prostor, ker je Narodni dom pogosto zaseden in se s
Ptujski lutkarji in njihovo najmlajše občinstvo na sobotni premieri v
Narodnem domu.
svojimi rekviziti nastanimo tam kjer je trenutno prostor. Z denarjem pa je
tako kot letos povsod, s tistim kar imamo na voljo moramo biti zadovoljni
in nabaviti vse potrebno, da lahko delamo. Trenutno smo v sekcijo
vključeni sami odrasli, delamo vse sami od lutk do scene, raznih rekvizitov
in podobno.
Za lutkovno igrico Svetlane Makarovič SOVIČA OKA, smo v goste
povabili režiserja Saša Kumpa iz Kranja, ki nam je napravil tudi osnutke
lutk in sceno. Lutke smo izdelali sami in lahko rečem, daje bilo tega dela
kar precej od Šivanja, brušenja pene in drugih opravil. Upam, da bodo
lutke otrokom všeč, mi pa smo s to izdelavo ogromno prihranili, saj je cena
lutke od štiri do deset tisoč dinarjev."
Lutkovno igrico SOVIČA OKA so ptujski lutkarji naštudirali v
razmeroma kratkem času. Začeli so v mesecu novembru in v obliki semi-
narskega dela skoraj vse popoldneve prebili na vajah v Narodnem domu.
Tam so izdelovali tudi lutke, imeli bralne vaje in organizirali vse ostalo, da
je lahko uspešno stekla premiera, ki stno ji bili priča v soboto v Narodnem
domu. Igrico so otroci zelo lepo sprejeli in v naslednjih dneh jo bodo videli
še drugod, saj so prizadevni ptujski lutkarji pripravljeni nastopiti povsod
tam, kamor jih bodo povabili. Naj zapišemo še to, da je glasbo za igrico
napisal profesor Anton Horvat, lutkarjem pa so priskočili na pomoč tudi
ostali delavci glasbene šole, ki so z instrumenti izvedli tako napisano izvir-
no scensko glasbo.
mš
PLAZOVI BODO SPET DRSELI
KS VIDEM
Jsen. zima in pomlad, pred-
vsem spomladanski deževni dne-
vi so povzročili drsenje plazov ob
krajevni cesti Vareja Soviče. Kar
na štirih mestih je omenjena
cesta ogrožena, vsak trenutek se
lahko utrga in zdrsi v globino.
Posebncf velika je nevarnost, ko
se zgodi, da je potrebno začasno
zapreti cesto Videm — Leskovec
zaradi podobnega razloga, pro-
met proti Leskovcu pa se preus-
meri na prej omenjeno cesto,
tudi promet težko naloženih
tovornjakov in traktorjev. Ta
cesta predstavlja bližnjico, če-
prav je uradni obvoz po zelo
dolgi poti skozi Podlehnik.
Krajani so prek svoje krajevne
skupnosti že zdavnaj opozorili na
ta problem, ki bi se ga dalo v
letošnjem letu z malo več dobre
volje rešiti, tudi zaradi tega. ker
so bili krajani pripravljeni opra-
viti delo sami. potrebovali bi le
nekaj sredstev za nakup potreb-
nega materiala. Predstavniki
izvršnega sveta so poslušali opo-
zorilo, si zadevo ogledali in
ugotovili, da je sanacija stanja
nujna. Tako so na seji junija letos
sprejeli .sklep, da je potrebno
zagotoviti družbena sredstva.
Določili so celo višino družbenih
sredstev in odboru za u.sklajeva-
nje razvoja in spremljanje delo-
vanja krajevnih skupnosti pred-
lagali, da nameni za rešitev tega
problema nekaj nad 240 tisoč
dinarjev in sicer iz sredstev,
združenih na podlagi 3. točke 7.
člena samoupravnega sporazu-
ma o združevanju sredstev za
financiranje razvojnih progra-
mov KS v letih 1981-85.
Čeprav je J)ila zahteva krajev-
ne skupnosti in odločitev izvršne-
ga sveta SO Ptuj več kot na
mestu, se v omenjenem odboru
niso zganili, oziroma so premalo
zavzeto pristopili k rešitvi proble-
ma drsenja zemlje ob omenjeni
cesti.
Čeprav se vsi zavedamo, da je
s sredstvi težko, da jih ni mogoče
zagotoviti za vse kar potrebuje-
mo, bi vendarle morali dati
prednost problemom, ki ne mo-
rejo čakati na rešitev in postajajo
iz dneva v dan večji. Pred nami je
zima. spomladanska vlaga in
kdove. koliko sredstev bo potreb-
nih prihodnje leto. jg
Ena izmed kritičnih točk na cesti Vareja—Soviče
IVANU V SLOVO
Sredi novembra je kruta usoda
iztrgala iz naših vrst dobrega
tovariša in nepozabnega prijate-
lja Ivana Bajerja. Po enem mese-
cu .še vedno ne moremo dojeti,
da je bilo slovo dokončno, da je
njegovo mesto med mnogimi
prijatelji, znanci, sodelavci iz-
praznjeno za vedno. Iz dneva v
dan bolj pogrešamo njegov
smeh. dobro voljo, pripravljenost
za vsako akcijo in obetajoč
pogled v prihodnost. Smrt je
prekinila njegove velike življenj-
ske načrte, z njo so se porušili
tudi načrti njegove družine —
žene in dveh mladoletnih otrok.
Ivan Bajer je maja letos dopol-
nil 39. leto življenja. Njegova
življenjska pot je bila pestra,
zapolnjena z delom in nepresta-
no ustvarjalno željo. Po osnovni
šoli seje izučil za peka, z željo po
znanju sije pridobil še strugarsko
kvalifikacijo.
Po nekaj letih dela v tem
poklicu se je zaposlil pri Šped-
transu in s kamionom po dolgem
in počez prekrižaril mnoge deže-
le .sveta. Zadnjih .šest let je bil
za.sebni prevoznik, dve leti. kar
se je preselil v Ptuj. je vozil pri
Vodnogospodarskem podjetju
TOZD Drava Ptuj. Tudi usodne-
ga 16. novembra, ko je v promet-
ni nesreči izgubil življenje.
Bolečina svojcev, sorodnikov,
znancev, prijateljev in sodelav-
cev je toliko večja, ker jih je
zapustil mlad človek, poln
ustvarjalnih zamisli. Vsi ga bomo
z bolečino v srcu ohranili v
lepem inlrajnem spominu!
Prijatelji
Ivan Bajer
UREJAJO PROSTORE STARE ŠOLE
VITONIARCI
Pred leti so se šolarji iz krajev-
ne skupnosti Vitomarci preselili
v novo. svetlo in toplo šolo. ki so
si jo želele generacije mladih že
več desetletij. Danes se teh časov
spominjajo le še učiteljice, ki so
dolga leta zmrzovale ob sicer
zakurjenih pečeh, nekoliko več
opravka pa je stara šola dala
krajevnim družbenopolitičnim
organiz icijam in samoupravnim
organom krajevne skupnosti, ki
so morali zagotoviti potrebna
sredstva za adaptacijo prostorov.
Ta čas se lahko že pohvalijo z
novimi okni. ostrešjem, zunanjo
ureditvijo zgradbe v kateri je
našla svoje prostore pošta, uredili
.so prostore za sestajanje, skratka
delo dobro napreduje in stara
šola v centru Vitomarc ne bo več
v sramoto krajanom, bo center v
katerem bo teklo aktivno družbe-
nopolitično in društveno delo v
krajevni skupnosti, v kateri so
tudi del sredstev iz samoprispev-
ka namenili posodobitvi prosto-
rov. Poleg tega pa so Vitomarča-
ni dobili delež solidarnostnih
sredstev s katerimi bi naj v
kratkem tudi zaključili urejanje
stare šole.
Poleg pošte se bodo vanjo
vselili upokojenci, v njej bodo
sestankovali za potrebe krajevne
skupnosti, na voljo bo prostor za
delo civilne zaščite in še dva
večja — za prosvetno društvo in
mladino.
V Vitomarcih pa kljub uspeš-
nemu reševanju prostorske stiske
niso uspeli najti skupnega jezika
za potrebe večjih kulturnih in
drugih prireditev. Mala dvorana
z odrom že zdavnaj več ni pri-
merna za uporabo, pa še nj..iOva
ni — pravijo pri prosvetnem
društvu, gasilci so gradili za sebe
in danes le ugotavljajo, da bi
morali prav skupaj z njimi načr-
tovati predvideno akcijo. Gasil-
ski dom je še najbolj primeren,
da bi ga z manjšimi sredstvi
preuredili, ker je zgradba nova in
na lepi lokaciji. Pravijo, da bi s
pravilno razporeditvijo prostorov
in prizidkom odra popolnoma
zadostili potrebam krajevne
skupnosti v kateri živi 2200 ljudi.
mš
Doslej enajst predstav
filmskega gledališča
v mestnem kinu v Ptuju smo si
lahko v četrtek zvečer ogledali
enajsto predstavo v okviru film-
skega gledališča, ki ga skupaj z
delavci kina pripravlja in izvaja
komisija za filmsko in estetsko
vzgojo pri Zvezi kulturnih orga-
nizacij občine Ptuj. V teh enajst
projekcij so vključeni tudi štirje
filmi letošnje mini Pule. ki nam je
v Ptuju prvič predstavila tudi na-
jboljše jugoslovanske stvaritvena
področju filmske umetnosti. Če-
prav so bile predstave teh filmov v
začetku meseca septembra, so bile
vse dobre obiskane, za nekatere
pa tudi ni bilo moč dobiti proste
vstopnice.
Začetna negotovost zaradi ka-
tere so se organizatorji, nekaj
sredstev zagotavlja tudi ptujska
kulturna skupnost, kar malce bali
pričeli s filmskim silcdališčem. je
bila kmalu mimo. JTtevilni obisk in
tudi sodelovanje gledalcev pri
pogovorih o predstavljenem fil-
mu, vse loje opravičilo delovanje
Iilniskcga gledališča.
Organizatorji pa so mnogokrat
\ zagati — kako zagotoviti dober
lilm. Politika distributerjev je
usmerjena predvsem v komerci-
alne filme in tudi pomanjkljiva
filmska vzgoja je vzrok, da ob-
činstvo dostikrat ne >prejema do-
brega filma tako kot bi moralo.
Tudi za naslednjih nekaj mesecev
bo težko z izbiraii^etn kvahte^njh
filmov, ker distributerji ne ponu-
jajo velikega izbora. Tako že sedaj
razmišljajo, da bo potrebno na-
vezati stike z jugoslovansko ki-
noteko in si tudi tako pomagati pri
izboru programa za film meseca.
' Zadnji, četrtkov film je bil
francoski, delo režiserja Franco-
isa Trifauta POSLEDNJI ME-
TRO. prikazan na beograjskem
FESTU in je dobil tudi veliko
ugodnih kritik, pogovor o filmu
pa je po projekciji vodil znani
filmski kritik in sodelavec Ekrana
Jarh Milovanovič.
ms
MARLJIVI UČENCI V OŠ LESKOVEC
Okolico osnovne šole v Leskovcu v teh hladnih
dneh že krasijo ptičje krmilnice. Učenci so jih izdelali
pri tehničnem pouku in pripravili tudi tekmovalno
razstavo. Učenki, ki sta izdelali najlepšo krmilnico in
valilnico, sta prejeli knjižno nagrado. Sedaj pa vsi
učenci skrbijo, da bo v krmilnicah vedno dovolj hrane
za lačne ptice.
V preteklem tednu so učenci zbirali star papir. Le-
tos so se prvič vključili v akcijo zbiranja starega papir-
ja, denar, ki ga bodo dobili za zbran papir, pa bodo
porabili za ekskurzije ob koncu šolskega leta. Omeniti
je treba, da si denar za ekskurzije prislužijo učenci tu-
di s pogozdovanjem. Njihovo sodelovanje z Gozdnim
gospodarstvom Maribor je že tradicionalno, saj ne mi-
ne šolsko leto brez uspešnih pogozdovanj.
N. Dobljekar
Novoletno voščilo
s člansko izkaznico  i
Iz Cirkulan nam poročajo o ponovni aktivnosti v prosvetnem
društvu Franček Kozel, kjer te dni v tamburaško sekcijo sprejemajo
aktivne člane tamburaškega in mešanega orkestra ter podporne in častne
člane.
Za podporne člane bodo v prihodnjem letu pripravili dva brez-'
plačna koncerta in jih vključili še v druge oblike aktivnosti kcrt je na
primer sodelovanje na bližnjem ptujskem kurentovanju, prvomajsko
praznovanje in organizacija skupnega koncerta ter občnega zbora. Ak-
tivni člani tamburaške sekcije bodo te dni obiskali krajane na domu z
novoletnim voščilom in člansko izkaznico. Pričakujejo, da bo odziv
številen in da bodo svoje vrste še utrdili tako v organizacijskem kot
glasbenem pomenu same sekcije, kije že našla svoje mesto in vlogo v
kulturnem delu prosvetnega društva in celotne krajevne skupnosti.
mš
Mundovemu Tonetu za zadnje slovo!
V 84. letu starosti je 8. dec. 1981 umrl Anton
Munda. Rodil se je leta 1897 na strmem hribu
Lunovca. Njegovi starši so kupili majhno posestvo,
kjer se jim je rodilo 11 otrok, seveda v precej težkih
razmerah. Z garanjem in marljivostjo sta sčasoma
dokupila še sosednjo hišo 2 malo zemlje, kjer je po-
tem do»svoje smrti živel Tone. S pridno ženo Marijo
sta v času svojega gospodarjenja dokupila spet nekaj
zemlje, da bi njuna otroka Jože in Pepca imela lepše
življenje kot ga je imel on v otroških letih.
A usoda ni prizanesla srečni družini. Komaj 20 le-
tni sin Jože je za težko pljučnico umrl v cvetu svoje
mladosti. Njegova smrt je družini prizadela
nezaceljivo rano. Njegovi materi-ženi Mariji se je ob
tej izgibi ljubljenega sina zrahljalo zdravje in boleha-
la je celih 20 let do svoje smrti. Da je bilo trpljenje še
hujše, je v tem času zbolela še hčerka Pepca za
tuberkulozo. Zdravila se je več let v bolnišnici in poz-
neje še doma. Ozdravela je in zadnja leta očetovega
življenja je v času njegove dolge bolezni lepo skrbela
zanj, saj je bil več let v postelji, ker so ga zapustile
noge in nazadnje šc vse telo.
Bil je dober tesar in v mlajših letih je izdelal okoli-
škim ljudem veliko doma narejene zidne opeke.
Prenekatero noč je prečul pri tej grmadi opeke, ki jo
je zložil v velik kup, kuril pod njo po cel teden noč in
dan. da se je lepo ožgala. Sam je pozneje povedal, da
se je največ prehlada nalezel prav pri tem delu in se-
veda tudi precej v prvi svetovni vojni.
Bil pa je pokojni Tone tudi zaveden Slovenec.
Med drugo svetovno vojno so partizani imeli v njego-
vi hiši varno zavetje, pravi dom. Skoraj ni bilo dne-
va, da nista imeli žena Marija in hčerka Pepca na
hrani po deset partizanov, kljub takratnim težkim
časom in skromnemu pridelku na majhnem posestvu,
so vsi skupaj kar najlepše skrbeli zanje. Pokojni To-
ne jim je kazal poti in jim sploh velikodušno pomagal
pri njihovem napornem delu, jih opominjal na
nevarnosti, ki so pretile terencem v njegovem okolju.
Bili so kot ena družina in nemalo jih je prizadelo, ko
so zvedeli, da je kateri od njihovih varovancev padel,
posebno še, ko so fašisti ubili njihovega komaj 18
letnega soseda partizana ,,Miheca" . . .
Dragi Tone! Se in še bi lahko naštevala tvoja dobra
dela za domovino, tvoja žrtvovanja in nesebičnost do
vseh, ki so potrebovali tvoje delo in pomoč, a naj ti
bo teh par vrstic v zahvalo ob tvoji smrti. Naj ti bo
lahka domača slovenska zemlja, katero si tako zelo
ljubil, za katero si se med vojno podajal tudi v smrt-
ne nevarnosti in bil pripravljen dati tudi svoje
življenje zanjo.
Tebe pa se bodo vedno radi spominjali tvoji znanci
in sosedje. F. M.
TEDNIK -      december 1981
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE -9
LETO 2000
Predavanie KIBERNETIZACIJA PROIZVODNEGA DELA DO LE-
TA 2000, 17. decembra 1981 ob 14. uri v Centru srednjega usmerjenega
izobraževanja v Ptuju.
Razvoj prinaša spremembe, vpliva na naše delo, mišljenje, odločitve in
odgovarja na vprasania o nasi pnnodnosti. Se posebej pomembna so vpra-
šanja razvoja naše industrijske proizvodnje. Zato je občinska raziskovalna
skupnost v okviru programa popularizacije znanosti organizirala predava-
nje Kiberiietizacija proizvodnega dela do leta 2000. Predavanie bo zajelo
zgodovinski razvoj glavnih proizvodov, ki predstavljajo mejnike tehnične-
ga razvoja, obenem pa bo predstavljen tudi razvoj clelovnih metod in sred-
s_tev (stroiev, računalnikov), ki so povzročili revolucijo proizvodnega in
drugega dela.
Zaradi izrednega razvoja na področju računalništva, posebej še mikro-
elektronike, ki revolucionarno spreminja način dela tako v proizvodnji kot
v upravljanju bo predavanje prav gotovo zanimivo za vse nas. Razvoj naše
Pci^^/cvifE- P'"0'^odnje v naslednjih 20-tih letih bo predstavnil dr. Janez
rhKLENIK, profesor za tehnično kibernetiko in obdelovalne sisteme Uni-
verze v Ljubljani, g
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (5l|
Ali smo ljudje ali samo

Tovarišica M. R. je pisala
razsodišču: »Ali je res nepravil-
no, če v vabilu za samoupravne
organe navedem: Vljudno Vas
vabim na sejo .'. . Moj neposred-
ni vodja trdi, da je dolžnost
vsakega delegata, da se seje
udeleži, ne pa da ga povrhu še
vljudno vabimo.«
Dolžnost je že, dolžnost, samo
na sejo ne pride zmeraj; saj je
znano, koliko sestankov je ne-
sklepčnih!'Osebna človeška od-
govornost odpove, potem pa tudi
(samoupravni) organ ne more
delovati. Torej je delovanje orga-
na odvisno od slehernega posa-
meznika v njem; ta posameznik
pa ni le poosebljenje nekakšne
abstraktne dolžnosti, nekakšno
nujno kolesce v stvari, marveč živ
človek s kožo in kostmi, z vsem,
kar smo, tudi s častjo in dostojan-
stvom. Od nas je potem odvisno,
recimo od naših predstav o
samoupravni socialistični družbi,
ali ga bomo kot člana (samou-
pravljavskcga) organa videli le v
vlogi razčlovečene abstrakcije
(dolžnosti) ali kot človeško pol-
novrednega posameznika, ki se
lahko glede sleherne stvari svo-
bodno odloča (tudi o udeležbi na
seji); ali ga bomo samo obvestili,
pritisnili na gumb njegove dolž-
nosti, ali pa ga bomo povabili kot
osebnost.
Podobno velja za končno po-
zdravljanje v dopisih; zelo pored-
ko ga še srečujemo. Kaj nas
stane, če ob koncu pisma pripiše-
mo še kak lep ali tovariški
pozdrav ali da s spoštovanjem
pozdravljamo? Na prvi pogled
nepomembne in nefunkcionalne
stvari, ki pa izražajo naše in
splošno pojmovanje družbenih
odnosov — recimo človečnosti
kot enega od temeljev samoupra-
vljanja. Stvari v družbi lahko pač
urejamo po tehnokratsko uradni-
ško ali pa z dogovarjanjem, ki
temelji na najglobljem medse-
bojnem spoštovanju in upošte-
vanju. Jezik hitro pokaže, kako
in kaj — zato. če smo resnični
samoupravljavci. na sejo vljudno
povabimo, s pozdravom zraven!
Raz.sodišče vabi vse. ki jim ni
vseeno, kako Slovenci govorimo
in pišemo, naj predloge in pobu-
de za boljše jezikovno izražanje
pošiljamo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javno-
sti. Jezikovno razsodišče, RK
SZDL Slovenije. 61000 Ljublja-
na. Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo
naša sjcupna skrb!
Prehodni pokal
OŠ Franc Osojnik
v prejšnji številki Tednika smo
pomotoma zapisali, da je prehdni
pokal društva za varstvo in vzgojo
ptic iz Ptuja prejela za najboljše
krmljenje in najbolje urejene
krmilnice v zimskem času OS Ivan
Spolenjak iz Ptuja. Vsem prizade-
tim učencem in učiteljem se
opravičujemo, saj je prehodni kri-
stalni pokal prejela OŠ Fanca
Osojnika iz Ptuja, kjer že več let
uspešno deluje skupina mladih lju-
biteljev ptic pod mentorskim vod-
stvom Jožeta Cvetka.
K temu naj dodamo, da so pio-
nirji iz OŠ Franc Osojnik že vrsto
let med najboljšimi pri urejanju
krmilnic in krmljenju ptic v zim-
skem času, prednjačijo pa tudi
pionirji iz OS Leskovec in Destr-
nik.
Prepričani smo, da se bo tudi v
letošnjem zimskem tekmovanju
osnovnih šol v krmljenju izkazalo
veliko učencev in njihovih mentor-
jev. Vsi tisti, ki se za tekmovanje
še niso prijavili pa lahko to storijo
pri predsedniku društva za varstvo
in vzgojo ptic Alojzu Tovorniku.
Zaposlen je v ptujski Perutnini,
pokličete pa ga lahko po telefonu
772 811. Želimo vam čim več uspe-
ha.
— OM
Po sprejemu diplome in kristalnega pokala ni manjkalo navdušenja med
pionirji OŠ Franc Osojnik v Ptuju.
Tudi brigadirji ZMDA so se
izobraževali ob knjigah
2e v zadnji številki Tednika smo poročali o delu
ptujske študijske, ljudske in mladinske knjižnice v
letošnjem letu. Naj še temu dodamo, da so v vseh
oddelkih knjižnice letos inventarizirali, opremili
3.128 knjig. V ustrezne kartoteke so vpisali ves peri-
odični tisk, ki ga prejema knjižnica z nakupom, ob-
veznim izvodom in tudi tisk, ki je knjižnici podarjen.
Katalogiranih je bilo 3933 knjig in za vse kataloge
napisanih 17197 katalognih listov. Natipkanih je bilo
tudi 654 matric. Ni odveč če zapišemo, da je bilo
popravljeno kar 315 poškodovanih knjig. To žal ka-
že, da nekateri izposojevalci dokaj slabo pazijo za
sposojene knjige, da imajo do teh knjig dostop otro-
civ-Pri tem tudi ni odveč, če zapišemo, da so morali
izločiti skupaj kar 1211 knjig, ki jih ni bilo več
mogoče obnoviti.
Knjižničarji si zlasti prizadevajo, da bi ohranili na-
šim zanamcem tudi vse pomembnejše prispevke, ki so
objavljeni v dnevnem in drugih časopisih in revijah;
izrezujejo jih, notirajo in bo vse to služilo za domo-
znanstveno zbirko, zlasti pa za sestavo bibliografije o
naprednem delavskem gibanju v ptujski občini.
Nekatere pomembnejše časopise pripravijo tudi za
vezavo.
Poleg tega so knjižničarji v devetih mesecih
letošnjega leta pripravili tudi zanimive razstave in
literarne večere. Tako je knjižnica v septembru pri-
pravila večer mladinske poezije. Na tem večeru so
brali svoja najnovejša dela pesniki Manko Golar,
Niko Grafenauer in Jože Šmit. Ti večeri so bili v ok-
viru IX. ptujskih kulturnih srečanj. Velja zapisati,
da so bili vsi ti večeri proti pričakovanju zelo dob-
ro obiskani, kar še posebej velja za mladino. To
pomeni, da se mladi živo zanimajo za dela slovenskih
pisateljev, zlasti pa, da se s pisatelji tudi pobliže
spoznajo, dobijo njih podpise.
Pri tem velja zapisati, da je imela ptujska knjižnica
v času trajanja zvezne mladinske delovne akcije
,,Slovenske gorice 81" v brigadirskem naselju v
Dornavi tudi del svojih knjig, da so si jih brigadirji
lahko izposojah.
Franjo Hovnik
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Ptuj je imel zaradi svoje ugod-
ne lege nedvomno pomembno
vlogo, ne samo v antičnem in
zgodnjesrednjeveškem. ampak
tudi skoraj skozi vsa prazgodovin-
ska obdobja, o čemer nam pričajo
pomembne najdbe zadnjifrlet. S
temi se Ptuj uvr.šča med naša
največja prazgodovinska najdi-
šča, saj so izkopavanja v povojnih
letih prinesla nova spoznanja o prazgodovinskih obdobjih Ptuja. Iz
predvojnih let je bilo znanih le nekaj kamnitih sekir, grobi.šče iz Kultu-
re žarnih grobišč in posamezne laten.ske najdbe iz Ptuja, Panorame.
Skorbe in Stojnc.
Najstarejše najdbe, ki pripadajo neo-in eneolitskemu obdobju, so
bile odkrite v letih 1946. 1947 pri izkopavanjih na grajskem griču.
Verjetno zaradi poznejših intenzivnih posegov na tem prostoru arhi-
tektonskih elementov niso našli, pač pa le drobno gradivo. To pripada
Žara iz 14. stol. pred n. št., odkrita v žganem grobu leta 1977, ob Potrčevi
cesti v Ptuju.
kulturnemu krogu »alpskega faciesa lengvelske kulture« (2.1(X)—1.800
pred našim štetjem).
Leta 1951 so bili na Turnišču pri Ptuju odkriti trije skeletni grobo-
vi z najdbami. Med njimi naj omenim bronasto iglo z ornamentirano
žebljičasto glavico in lonček, ki sodita v bronasto dobo in časovno v 16.
stol. pred našim štetjem.
Leta 1977 smo pri zaščitnih izkopavanjih ob Potrčevi cesti v Ptuju
odkrili tri žgane grobove s keramičnimi pridatki, ki sodijo v čas
14.—13. stol. pred našim štetjem in v kulturni krog »virovitiške skupi-
ne« v severozahodni Hrvaški. Te najdbe so izrednega pomena za
prazgodovino Ptuja, saj izpolnjujejo vrzel naselitve tega prostora do
konca bronaste dobe. oziroma do začetka Kulture žarnih grobišč.
Verjetno je bilo na tem prostoru še več grobov, ki pa so bili uničeni ob
poznejših posegih v antičnem in srednjeveškem obdobju.
M. Tomanič-Jevremov
V Ptuju predavanje
za diabetike
Društvo diabetikov Ptuj pripravlja v Ptuju zdravstveno predavanje
o sladkorni bolezni. Predavanje bo v soboto 19. decembra ob 9. uri v
delavskem domu Franca Krambergerja, Čučkova ulica 1 v Ptuju. V
korist vsakega bolnika, ki boleha za sladkorno boleznijo bo, da pride na
predavanje in sliši koristna napotila zdravnika. Zato društvo diabetikov
Ptuj vabi na predavanje vse diabetike z območja občine Ptuj. da pridejo
na predavanje.
Bernard Rajh
VEKOSLAV
ŠPINDLER
ZAPIS OB liO^LETiliCi 10JST¥A
že v programu brošure Štajer-
ski Slovenci, kaj hočemo je
Špindler zapisal: »Hočemo vse-
stransko izobrazbo vsakega po-
edinca iz našega naroda!« Tej
zahtevi je služil s svojim zavzetim
delom pravzaprav do konca
svojega življenja. Ob svojem
časnikarskem deluje Špindler še
vedno našel čas za predano delo
v različnih društvih, predvsem
prosvetnih; še več, tudi sam je
organiziral in vodil akcije ter
prosvetna društva in združenja,
ki .so v kratkem času osvojila
večino naprednih domoljubov.
S svojim organizacijskim in
društvenim delom jc začel že zelo
zgodaj. Kot smo omenili, jc že
kot dijak organiziral dijaški kvin-
tet, .sodeloval na delavskih mani-
festacijah in bil aktivni član
akademskih slovenskih društev.
Kot študent je ustanovil »Aka-
demsko ferialno društvo Bodoč-
nost«, ki je delovalo na ozemlju
med Muro in Dravo. Prirejalo je
številna kulturno-prosvetna
predavanja in ustanovil nad 50
ljudskih knjižnic.
Takoj po prihodu v Celje leta
1905 se je vključil v Slovensko
delavsko podporno društvo in bil
član odbora do začetka prve
svetovne vojne. V Celju je leta
1908 bil pobudnik za ustanovitev
Zveze narodnih društev za Šta-
jersko in Koroško kot množične
napredne kulturnoprosvetne or-
ganizacije. Zveza je na svojem
'»bmočju združila dvesto prosvet-
nih društev, ustanovila skoraj sto
ljudskih knjižnic, predvsem po
vaseh, ter organizirala prosvetna
predavanja.__
Zenit svojega kulturrio-pro-
svetnega delovanja je Špindler
dosegel v Mariboru, kamor seje
preselil iz Celja. Že leta 1925 je
sodeloval v pripravljalnem odbo-
ru, kije organiziral Zvezo kultur-
nih društev za mariborsko oblast.
Zveza je že ob ustanovitvi pove-
zala 150 prosvetnih društev, s
široko zastavljeno akcijo pa je
skušala organizirati podeželska
gledališča, ljudske knjižnice ter
glasbena in pevska društva. Ob
desetletnici zveze je Špindler (kot
predsednik) že lahko poročal o
njenih uspehih: ob severni slo-
venski narodni meji je ustanovila
100 novih ljudskih knjižnic in
priredila nešteto prosvetnih
predavanj. Na njegovo pobudo
so 1931 v Mariboru organizirali
Teden narodnega zdravja in vse
do okupacije predvajali poučne
in kulturne filme. Leta 1940 seje
zveza lahko pohvalila s 15.000
člani. Špindler je tudi vodil
knjižničarski tečaj, ki gaje orga-
nizacija leta 1931 pripravila v
Mariboru.
Prav zaradi teh bogatih pre-
dvojnih izkušenj jc Špindler po
drugi vojni lahko prevzel skrb za
ljudske knjižnice na maribor-
skem področju. Vneto je obna-
vljal knjižnice, ki jih je oropal
okupator, ter uspešno vodil teča-
je za nove knjižničarske kadre.
Nič manj zagnano pa ni sodelo-
val pri obnovi Študijske knjižnice
v Mariboru.
Tako .se je Špindler tudi s
svojim kulturno-prosvetnim de-
lom nepozabno zapisal v sloven-
sko zgodovino.
Literat
Špindlerjevo literarno ustvar-
janje sega v najzgodnejša dijaška
leta. Svoje prve pesmi je namreč
objavil v dijaških listih Zarja in
Brst in cvet ter almanahu Na
novih potih, ki jim je bil sam tudi
urednik. Pesmi in krajši prozni
teksti ne prikrivajo začetništva. v
njih pa je že začrtan vsebinski in
Vekoslav Špindler — petinosem-
desetlctnik
pojmovni okvir, v katerega je
vpeta tudi kasnejša Špindlerjeva
poezija.
V Študentskih letih se je pes-
njenju posvetil še intenzivneje.
Nove njegove pesmi so prinašale
najbolj znane slovenske literarne
revije kot Ljubljanski zvon (od
1901 do 1905). Slovan (od 1902
do 1905) ter Domači prijatelj
(1904 do 1905), v ka.terih se je
podpisoval tudi s psevdonimi
Vekoslav pl. Prleški, V. S. Fedo-
rov in V. Turjan. Po tem plod-
nem obdobju je nenadoma utih-
nil; ob vnetem časnikarskem
delu in skrbi za družino ni več
našel časa za leposlovno delo.
Leta 1904 je v Pragi izdal v
samozaložbi svoje pesmi pod
naslovom Zapihal je jug. Res je
večina pesmi že bila znana
bralcem slovenskih literarnih
revij, vendar so šele zdaj zaživele
\ vsej svoji izpovedni polnosti.
Zbirka nam namreč v celoti
podaja Špindlerjev pesniški svet.
ki pa je po tej zasnovi zastonj
čakal na novo in popolnejšo
uresničitev.
Osnovno pesnikovo doživlja-
nje sveta ima svoje korenine v
njegovih življenjskih izkušnjah.
Poln optimizma je sicer kljubo-
val neuspehom v svojem življe-
nju, toda v intimnih trenutkih
pesniškega ustvarjanja so prevla-
dali temni razpoloženjski odten-
ki. Morala ga je prizadeti odslo-
vitev iz gimnazije, kjer so mu
zamerili resnicoljubnost, prizadel
ga je neuspeh pri študiju, ko je
omagal zaradi bednih gmotnih
razmer, nenadoma ga je zresnila
očetovska skrb. Ce je bila v
začetku drobna idila iz Priekije le
lep spomin, mu je sčasoma
postala neutešeno hrepenenje,
zatočišče in bolečina hkrati. Na-
rava je postala vseobsegajoče, v
njo se je postavil občutljivi lirski
subjekt, ki ga trpinči njegova
bridka usoda v življenju; le
včasih skuša biti vzravnan ali pa
temna občutja premagati s hu-
morjem.
Dejali so mi nekoč:
— glej. za gorami, za daljnimi.
prava sreča lam jc doma—
In šel in preiskal sem pol sveta,
a vrnil s spomini se žalnimi
in vrnil se plakajoč . . .
In vendar dejali so mi nekoč:
glej. za gorami, za daljnimi,
prava sreča lam je doma—
(Za gorami)
Nasproti temu polu postavlja
pesnik spomin na Priekijo. poln
pomladi, svetlih barv. bogastva
vinogradov, svet. v katerem živi
n j cgi)\c) d e k 1 e i n kj C r se m u j e rod i 1
ljubljeni otrok. Tudi nič kaj svetli
socialni motivi nc morejo skaliti
tega sveta, v katerega se pesnik
tako rad vrača.
Ob izidu zbirke so takratni
kritiki opozorili na nov literarni
dogodek. Priznali so mlademu
pesniku, da je nekatera razpolo-
ženja odlično zadel, čeprav mu
oblikovanje njegovega pesniške-
ga sveta ni vedno najbolj uspelo.
Predvsem so opozorili na še ne-
koliko nedodelan verz in na pre-
več razumsko dojete tudi še tako
intimne trenutke. Vsekakor pa so
od pesnika pričakovali bogat
razvoj.
Njihovo upanje sc ni izpolnilo,
pesnik Špindler jc umolknil. V
svet literature seje še vrnil, ko je
napisal predgovor k pesmim Jo-
sipa Freuensfelda in več let ka-
sneje prevedel obsežne prozne
tekste iz čeSčine. Njegove skro-
mne poezije pa še danes lahko
pričarajo bogastvo pesnikovega
notranjega doživljanja in impre-
sivnost slovenskogoriškcga sveta:
Zapihal je jug preko naših ravni,
in v mladem razkošju se dviga narava:
iz cvelja opojni duh vsiaja in plava
do sončnih višav.
Zapihal je jug preko naših lesov,
m v mladem zelenju je vse oživelo,
in vse je šuštelo — in sladko zapelo
je piičic nehroj.
Zapihal je jug preko naših goric,
in gor pohiteli smo v gorske hramovc
in srkali trt smo ognjene sokove
pa pevali si:
Ej naše ravnice in gaje zelene.
in naše gorice, s slastjo napojene —
naj Bog jih živi!
10 - NASI DOPISNIKI
17. december 1981
TEDNIK
Ob grobnici narodnih
herojev v Ljubljani
Prejšnji mesec smo se učenci obeh osmih razredov odpravili na
poučni izlet v Ljubljano. Očarala nas je s svojimi nebotičniki, kulturnimi
stavbami in še zdrugimi modernimi zgradbami, muzeji itd. Ljubljana —
mesto heroj ima tudi mnogo kulturnih spomenikov.
Eden takih je Trg revolucije. Na velikem prostoru se mogočno dviga
Drevo revolucije, zraven pa vedno gori večni ogenj — simbol svobode
in neodvisnosti jugoslovanskih narodov. V spomin na revolucionarja
Edvarda Kardelja je na trgu tudi njegov spomenik, ki ponazarja Kar-
delja med množico delavcev.
Odšli smo tudi v park pred skupščino SRS. Med ozkimi stezicami,
med lepo zeleno travo in visokim drevjem je grobnica Narodnih herojev.
Reliefni spomenik na njej jfe izdelal akademski kipar Boris Kalin, na
spomeniku pa so vklesani verzi Otona Zupančiča.
Grobnica je poslednje počivali.šče junakov, ki .so med NOB padli v
Sloveniji, ali pa so umrli po osvoboditvi. V grobnici počivajo: Tone
Tomšič, Slavko Šlander. Miloš Zidanšek, Franc Rozman—Stane, Ljubo
Sercer, Janko Premrl—Vojko. Ivan Kovačič—Nande. Vinko Simon-
čič—Gašper. Milovan Šaranovič. Dragan Jeftič. Majda ^ilc. Leta
1953. so tu položili še Borisa Kidriča, leta 1964 pa Dušana Kvedra-
—Tomaža Tudi žara s pepelom Edvarda Kardelja je bila položena v
grobnico — deževnega in hladnega februarja 1979.
Postavili smo se ob grobnici in se s spoštovanjem spomnili na vse.
ki tukaj počivajo. Svečka, ki smojo prižgali nam je misli popeljala v vojne
dni. ko so ti junaki umirali za svobodo. Ob plamenu sveče in ob
Župančičevih verzih na spomeniku: >)Domovina je ena, nam vsem
dodeljena. In eno življenje in ena smrt. Svobodi predani, za borbo smo
zbrani. In kaj je življenje in kaj je smrt«, smo z minulo molka počastili
spomin nanje.
Padle junake je vodilo geslo: »Bodočnost je vera. kdor zanjo umira se
dvigne v življenje, ko pade v smrt!« Borili so se za našo bodočnost, zato
jih moramo spoštovati in jim biti hvaležni za vse. kar so nam priborili in
nadaljevati po njihovi poti. Vladimira Lajh. 8. a OŠ
dr. Franja Zgeča Dornava
Vsi so priskočili na pomoč
Pionirska organizacija osnovne šole Leskovec jc pod vodstvom
mentorice tov. Štefanije Zagoranski. 16. oktobra letos organizirala zbi-
ralno akcijo. Učenci smo po vaseh leskovške krajevne skupnosti zbirali
poljščine za šolsko kuhinjo. Pomagali so nam seveda tudi tovariši učitelji.
To akcijo prirejamo vsako leto. vendar jc bila letos malo »slabša«, kerje
pač v šoli manj otrok kot prejšnja leta. Kljub temu smo zbrali 84 zabojev
krompirja in 50 glav zelja. Največ smo dobili v Leskovcu in na območju
Varnice.
V akciji je sodelovala večina kmetov, katerih otroci hodijo v .šolo. pa
tudi nekateri, ki nimajo več šoloobveznih otrok. Vsem. ki so v akciji
sodelovali, smo vsi učenci izredno hvaležni, saj so nam s tem omogočili,
da imamo malico po ceni 100.- din na mesec. Posebna zahvala gre vsem
voznikom^ ki so žrtvovali svoj prosti čas. potrošili gorivo in obenem
prispevali posamezne poljščine.
Vsi učenci upamo, da bodo take akcije tudi v prihodnje uspešne.
V imenu PO Tanja Krivec. 6. razred. OŠ Leskovec
Naš kraj na Ravnem polju
Stanujem v vasi Kungota pri Kidričevem. Svoj kraj imam zelo rad.
zato tudi skrbim, da ni »nastlan» s papirjem.
Kot drugi kraji, ima tudi moj kraj svojo zgodovino. Verjetno so prve
domačije nastale ob cerkvici, ki je v bistvu kapela, tu je tudi najbolj
naseljeno območje. Če te pot pelje skozi drevored, kjer se šopirijo
mogočni kostanji in dišeča lipa. ne moreš prezreti starega, žal danes
propadajočega gradu. Kdaj je bil ta grad zgrajen ne vem. Slišal pa sem,
da so ga nazadnje obnovili leta 1874 in da seje v njem menjalo veliko
število grofov. Iz pripovedovanja stare mame sem zvedel tudi to. daje
prav o tem gradu nastala pesem: »Tam dol na Ravnem polju stoji en beli
grad .. .<<
Kungota se je namreč prej imenovala Ravno polje. Po drugi sve-
tovni vojni seje tudi Kungota začela razvijati. Ostalo pa je še nekaj trdnih
kmetij. Veliko vaščanov od Kungote seje zaposlilo v TGA »Boris Kidrič«
v Kidričevem, v Ptuju in v drugih krajih ali mestih. Marljivi vaščani so
zgradili kulturni dom. kjer prirejajo proslave, kulturne in druge prire-
ditve. S samoprispevkom smo zgradili ceste, boljše električno omrežje,
pa tudi igrišče. Čeprav je naš kraj Kungoia le manjša vas. je ne bi želel
zapustiti Zoran Zupanič. 7. r. OŠ Boris Kidrič Kidričevo
OBISK V NARODNEM
MUZEJU V LJUBLJANI
Letos mineva 160 let. t dkar je bil v Ljubljani ustanovljen Krajnski
deželni muzej. Pobodnik zanj je bil baron Žiga Zois. ki je bil po rodu
Italijan, bil pajC znani podpornik kulturnega in znanstvenega razvoja pri
nas. Muzej seje iz leta v leto spreminjal in se vedno bolj razširjal. Danes
lahko v muzejski stavbi najdemo: Prirodoslovni muzej. Etnografski in
Narodni muzej.
Pred muzejem stoji kip znanega bakrorezca in opisovalca Kranjske
dežele Janeza Vajkarda Valva.sorja. V avli muzeja je razstavljeno
okostje Slovana in egipčanska mumija Sahsahtaja, ki je spravljena v
lesenem sarkofagu. Ta je dokaz, kako so nekoč pokopavali bogataše.
Zanimivo je. kako je mumija prišla k nam. kije egiptovska. Zasluga za
to mumijo gre predvsem našemu rojaku Antonu Lavrinu iz Vipave. V
avstrijski vojski je bil namreč generalni konzul v Egiptu in je bil vnet
zbiralec starin. Ker.so ga očarale, jc pričel z zbiranjem le teh. Ta sarkofag
pa je potem zapustil Kranjskemu deželnemu muzeju.
Strop avle je okrašen s freskami razsvetljencev. Obiskali smo Pri-
rodoslovni muzej.Največji vtis sta na nas napravili okostje jamskega
medveda in mamuta. Okostje mamuta so našli v Nevljah pri Kamniku.
Lahko smo videli, kakšen orjak je bil mamut proti človeku. Nadalje smo
si ogledali še različne živali, rastline in kamenine.
Ogledali smo si še čoln deblak. ki .so ga našli na Ljubljanskem barju
in so ga potrebovali mostiščarji za prevoz.
Zanimivo je to. dajc narejen iz enega debla in precej dobro ohranjen.
Z ogledom deblaka je bil obisk k(mčan.
Polni čudovitih vtisov in novih spoznanj smo se vračali proti domu.
Irena Horvat 8. a OŠ »dr. Franja Žgeča« Dornava
ALKOHOL - STRUP, KI
UNIČUJE DRUŽINSKO SREČO
Alkohol sc rabi v zdravstvu in živilski industriji. Ljudje gojijo \ msko
trto. da sc preživljajo. Ko opazujem lepo urejene vinograde, si ne morem
predstavljati koliko gorja naredi la žlahtna kapljica
V prenekaten družini naredi alkohol veliko težav, ki jih najbolj
občutijo otroci. Navadno se alkoholu vdajajo moški, ni pa redkost, ko
prekomerno pijejo tudi ženske. Otroci takih staršev so reveži in niso
deležni prave družinske topline. Prepuščeni so sami sebi in ni redkost, ko
se znajdejo v zavodu ali pri tujih ljudeh. Noben, še tako urejen zavod ne
more nadomestiti topel dom. Kako lepo je živeti v družini, kjer vlada mir
in se vsi med seboj ra/umcjo.
Skoraj ne mine dan. da ne bi pisalo v časopisu o družinski tragediji,
kateri je botroval alkohol. Ljudje, ki zaidejo v kriminal izhajajo veči-
noma iz neurejenih družin. Alkohol uničuje družinsko srečo, marsika-
teremu otroku uniči otroštvo in kvarno vpliva na razvoj napredne
družbe. Toni Rogina 8. r. OŠ Hajdina
NAŠ SKUPNI »ZA*
Prejšnji teden smo se pionirji
dogovorih, da bomo okrasili
glasovalna mesta, kjer bodo
občani glasovali za občinski
samoprispevek.
V soboto se nas je nekaj
pionirjev s tovarišicami in s
tovarišem zbralo v predprostoru
tovarne »Konus« na Bregu. Šli
smo okrasit glasovalna mesta.
Nalepili smo risbe in plakate,
delo učencev naše šole in okrasili
s smrekovimi vejicami vhod na
glasovalno mesto. Že prejšnje dni
pa smo se v šoli dogovorili, da
bomo na ta dan pomagali.
V nedeljo zjutraj ob 6. uri sva z
Alešem prišla na glasovalno
mesto. Pritrdila sva okraske, ki so
ponoči popadali na tla. Do 9. ure
je prišlo že mnogo gla.sovalcev.
Popoldan sem doma poslušala
radio. Sporočali so. da je povsod
glasovalo že veliko glasovalcev in
kjer so glasove že prešteli jih je
bila večina ZA.
V ponedeljek sem bila vesela,
ko sem slišala da je referendum
za občinski samoprispevek uspel.
Hodim v četrti razred in upam.
da sc bom tudi jaz odločila za
poklic, ko bo v Ptuju v CSUI
zgrajeno tisto za kar so na refe-
rendumu glasovali — delavnice,
telovadnice in jedilnica s kuhi-
njo, da se bomo tako lažje naučili
delati. Upam tudi. da bodo pri
Lovrencu zgradili šolo.
Hvaležna sem vsem. ki ,so
gla.sovali ZA. ker so s tem nam
pionirjem omogočili šolanje v
domači ptujski občini.
Ksenja Muršak.
4. b OS Majšperk
SFJEM
Sejmi .so zelo redki in kadar je
kakšen sejem. ;-,o ulice Ptuja
polne ljudi od blizu in daleč.
Ko sem se 25. novembra
zjutraj zbudil, sem zaslišal glasno
govorico. Skočil sem k oknu in
videl, da je ulica polna ljudi.
Spomnil sem se. daje Katarinin
sejem. Hitro sem se umil in
oblekel ter stekel po stopnicah,
da bi si lahko pred začetkom
pouka ogledal sejem. Ko sem
stopil na ulico, sem se moral od
srca nasmejati. Dve ženski sta se
prepirali, kje bo katera stala.
Malo naprej je starejši moški
prodajal škornje za 50 dinarjev.
Seveda je hilro našel kupca.
Ozrem sc po ulici in vidim, daje
polna vse do šole. Stečem po
torbo in se začnem prerivati
skozi množico. Takrat je začelo
deževati in postalo je mrzlo kot
za vsak sejem. Ko sem se prerinil
do .šole. so se začele ure. ki so bile
dolge in mučne. Po koncu pouka
sem še šel na generalko, kajti 27.
novembra praznujemo obletnico
poimenovanja na.še šole po borki
za mir in lepše življenje — Olgi
Meglic. Po vaji sem imel časa na
pretek. Sklenil sem. da si ogle-
dam celoten sejem. Po Prešerno-
vi ulici. Slovenskem trgu in
Bezjakovi ulici so prodajali rab-
ljene stvari, po ostalem delu
mesta pa nove obleke in razen
kič. Na sejmu sem videl mnogo
ljudi, ki so bili pomešani med
sabo. Bili so kmetje, meščani.
Slovenci. Hrvatje, toda vsi .so se
dobro razumeli. Nekatere ljudi je
pregnal dež. ostali so pa vztrajali
do večera. Poln lepih vtisov s
sejma sem se odpravil domov.
Želim, si, da bi bilo čimveč
sejmov, ker sejmi, proslave in
razne akcije zbližujejo ljudi, da
so dobri prijatelji in da si med
seboj v raznih stiskah pomagajo.
Jožek Žmauc. 7/b.
OŠ Olga Meglic. Ptuj
VIDELA SKM TRI .SRNE
Nekega hladnega jesenskega
popoldneva smo šli v gozd po
mah. Sonce se je že nagibali', ko
smo se zbrali moja dva brata in
sosedova Marta. Sli smo po ozki
dolini, obdani z obeh strani z
gozdom. Tej dolini mi pravimo
Skrijarska graba. Po njej teče
ozki deroči potoček. Ko smo šli
po tej dolini, smo zagledali tri
velike srne. Vsi smo uprli oči
vanje. Bile so lepe živalice.
Njihovo življenje je vedno v
nevarnosti. Nikdar ne vedo kdaj
jim lovec lahko vzame življenje.
Čeprav smo bili mirni in tihi so
nas srnice opazile. Z dolgimi
koraki so preskočile cesto m
zbežale v gozd. Žalostno smo
gledali za njimi, vendar se niso
več prikazale. Mi smo nadaljeva-
li pot. Zavili smo v gozd in
poiskali najlepši mah. Ko smo ga
nabrali, se je že zvečerilo. Doma
smo pripovedovali o treh lepih
srnicah. Vsak dan se spomnim
nanje. Zdaj še vedno najdejo kaj
zelenega. Hudo mi je. če se
spomnim, da bo zapadel sneg in
uboge živalice bodo morale stra-
dati, in iskati krmišča, kijih bodo
postavili lovci. Zdenka Brumen.
OŠ Trnovska vas
DELO V KROŽKU
Na naši osnovni šoli imamo več krožkov. Jaz sem se vključil v krožek
folklore. Vodi nas tovarišica Rajher Jelka. V učilnici 16 vadimo razne
plese. Tu imamo dovolj prostora. V ta krožek seje vključilo 20 učencev.
Izvolili smo Tatjano za gospodarja. Klavdijo za tajnico in Andrejo za
predsednika. Vsaka je dobila določeno zadolžitev in delo v krožku je
urejeno.
Plešem z Matejo, s katero se včasih tudi skregam. Sedaj v parih
vadimo valček, pri katerem imamo velike težave. Včasih nas na har-
moniki spremlja Andreja, včasih pa nam igra Janko. Do zdaj smo se
naučili razne plesne korake, naučili pa smo se tudi plesati partizansko
kolo. ob bistrem potočku je mlin in Marko skače.
Zame je folklora zelo prijetna in poučna dejavnost.
Lampret Fredi. 4. a
OŠ BORIS KIDRIČ
Kidričevo
MOJE PRVO SREČANJE Z VOJAKOM
Bilo mi je IO let. ko sem prvič videl vojaka. Tojebil naš sosed Drago.
Prišel je na dopust. Toliko sem ga spraševal, da mi ni mogel vsega
odgovoriti. Vseeno sem zvedel, da mu je pri vojakih lepo. Tam se uči
ravnati z orožjem. Vsak dan telovadi, posluša radio in gleda televizijo.
Najbolj všeč mi je bila njegova uniforma. Vse je bilo sivozeleno:
obleka, srajca, kapa. Na titovki seje svetila rdeča zvezda. Obut je bil v
črne čevlje, ki so se svetili. Tudi širok pas mi je bil všeč. Povedal mi je. da
si na njega lahko pripneš bombo.
Dolgo sem ga gledal. Bilje tako lep v uniformi. Tudijaz bom vojak.
Hočem biti dober vojak. Branil bom svojo domovino pred sovražnikom,
če bo treba. Robert Šoštarič
4. b r. OŠ Slovenjegoriške čete, Juršinci
Ptice pozimi pri nas doma — Snežana Strelec, 12 let. OŠ Tone Žnidarič
Ptuj
TI TO
Tito. li si naša mida,
Tito. ti si upanje!
Tebe imamo vsi najraje,
tebi vsi zaupamo.
Vedno si nam bil tovariš,
vedno si pomagal rad.
Ti si ustvaril nam dežefo.
srečni v njej živimo zdaj.
Tebe. Tito. ni več med nami.
res prezgodaj si odšel.
Zapustil si nam velika dela.
ponosna nate je vsa dežela.
Irena TOPOLOVEC
H. b OŠ BORIS KIDRIČ
Kidričevo
O REFERENDUMU
V nedeljo. 6. decembra 1981 so
naši starši glasovali za gradnjo
nove .šole v Lovrencu in srednje-
šolskega centra v Ptuju. Otroci
smo starše prosili, da naj se na
volišču spomnijo nas. ki bi se
radi šolali v Ptuju. Veliko staršev
nam je obljubo izpolnilo mi je
povedala mamica, ki je bila ves
dan na volišču. Slišala sem. daje
80 % krajanov obkrožilo besedo
ZA.
Pont>sna sem na naše krajane.
Učencem Lovrenškc šole želim,
da bi bili čimprej tako srečni kot
smo mi. ki že imamo novo šolo.
Janja Fras. 4/razred.
OŠ Trnovska vas
MOJA PRIJATELJICA
Imam prijateljico, ki ji je ime
Zdenka. Je srednje postave, ima
modre oči. rjave lase in je srednje
velikosti. Stara je 11 let. Sva si
zelo dobri. V šoli sediva skupaj.
Doma je v Trnovskem vrhu. V
šoli sva vedno skupaj. Pri učenju
sva tudi skupaj, pomaga mi.
Rada vse posodi. Njena mama je
prodajalka. Če naju tovarišica
presede. bom žalostna. Zelo sc
razumeva. Prijateljice Zdenka
nikoli ne pozabim. Želim, da bi
ostali iskreni prijateljici.
Mira Murko. 5/razred.
OŠ Trnovska vas
MOJ OČKA JE BIL VOJAK
Moj očka jc služil vojaški rok v
Malem Lošinju. Povedal mi je,
da je moral vsak dan zgodaj
vstajati.
Po obvezni telovadbi in zajtr-
ku so imeli pouk iz vojaških
veščin. Popoldanski prosti čas je
izkoristil za igranje raznih iger z
žogo. Ob nedeljah je odšel v
mesto, kjer si je ogledal film. ki
so ga vrteli v mestnem kinu.
Pri vojakih je bil večkrat tudi
gasilec. Ker so bili turisti nepaz-
ljivi, je prišlo večkrat do požarov.
Gasili so tako. da .so tolkli z
vejami po ognju tak(^ dolgo,
dokler ga ni.so pogasili. Otočani
so bili veseli, da so imeli takšno
vojsko, ki jim jc bila vedno
pripravljena pomagati.
Ponosen sem. da imam takšne-
ga očeta. Tudi jaz bom vojak, da
se bom naučil vojaških in drugih
spretnosti, ki jih bom lahko
koristno uporabljal tako v miru
kot v primeru, če bi kdo napadel
našo domovino!"
Boris Pipan. 6/a.
OŠ Olga Meglic, Ptuj
INTERVJU    Z    UČENCEM
CSUI
Zaradi referenduma je izšla pri
časopisu Tednik posebna izdaja.
V njem je predvsem govora o
decembrskem referendumu za
CSUI. Poprosila sem učenca, ki
obiskuje ta center, da mi pove,
kakšno je delo in počutje v njem
ter predvsem, kako poteka šol.ski
dan v CSUI.
Katero šolo pravzaprav obisku-
ješ?
»Obiskujem prvi letnik stroj-
notehnične šole.«
Bi mi lahko povedal, zakaj si
se odločil prav za ta poklic, se
pravi za strojnega tehnika?
»Ne vem točno. Mislim pa, da
me zelo privlačuje delo v proiz- ]
vodnji. ob strojih.«    . '
Bi mi lahko opisal delo v šoli, ]
predvsem, kako poteka pouk, ;
mogoče en dan v tednu?
»Pouk se začne ob 7.10. Na-
vadno imamo park sedem ur, to
je do 13.20. Najtežje predmete
imamo v četrtek. Ta dan prena-
šamo enega učitelja kar tri ure.
Pri njem si vprašan, tri četrt ti on
tako pove. pa je ocena tu. Slaba,
seveda.«
Na začetku prvega letnika
učenec velikokrat zahrepeni po
osnovni šoli. saj je tam manj
učenja, pa tudi kar se tiče učite-
ljev je boljše. Kako je to pri tebi?
- »Kar se tiče osnovne .šole ali
prvega letnika, povem po pravi-
ci, bi stokrat raje sedel v osnovni
šoli, v.saj zdaj na začetku. Kar se
pa tiče učiteljev, pa ne vem. V
osnovni šoli si že bil morda nanje
navajen, poznal si njihove muhe.
Tukaj pa se šele na njih navaja-
mo.«
Kako pa kaj krožki'!' Jih veliko
deluje?
»V centru deluje mnogo krož-
kov. So čebelarski, športni, tuji
jeziki, prometni. . . .«
Si mogoče vključen v katere-
»Vključen sem samo v roko-
metnega.«
Kaj pa drugi hobiji — doma
mislim? Kaj počenjaš v prostem
času?
»Doma pomagam staršem pri
domačih opravilih. Včasih pa
očetu v delavnici. V prostem času
berem knjige, včasih pa poma-
gam sestri.
Kaj pa malica?
»Če si že hudo lačen, greš v
Petico. kjer dobiš makovko. topli
sendvič, lahko pa si kupiš tudi
kaj za piti. Ce ti tukaj hrana ne
odgovarja, lahko greš v glavnem
odmoru jest v dijaški dom. Tam
je seveda hrana boljša pa tudi
dražja.«
S katero hrano pa si ti zadovo-
ljen? Si mogoče hrano prineseš s
sabo?
»Hrane si ne prinašam s sabo.
Kupim si JO raje v Petici.«
V ptujski občini se pripravlja-
mo na drugi občinski samopri-
spevek. Ta je namenjen pred-
vsem izgradnji novih oddelkov
na posameznih šolah ter za
telovadnico za CSUI. Kaj misliš
o tem referendumu?
»Telovadnico res zelo potrebu-
jemo. Do sedaj smo imeli telo-
vadbo v nemogočih pogojih.
Telovadili smo zunaj, pred krat-
kim pa smo šli v majhno, tesno
telovadnico, kjer ni vsega orodja,
ki ga potrebujemo za telovadbo.
Poleg tega pa je telovadnica
precej oddaljena od centra. Zato
je res že zadnji čas. da dobimo
telovadnico z vsem potrebnim.«
Ali bi mi na koncu povedal,
kakšno mnenje imaš o referendu-
mu. Je bil potreben ali ne?
»Da. referendum je bil vseka-
kor potreben. Želimo pa seveda,
da bi uspel, saj potrebujemo
telovadnico ter tudi nekaj delav-
nic. Radi bi pa še jedilnico in
kuhinjo, saj bi bila topla malica
zelo zaželjena.«
Irena Horvat. 8/a,
OŠ Franja Žgeča,
Dornava
MED NAMI SO BILI OPERNI PEVCI
Doživeli smo kulturno prireditev, na kateri so sodelovali priznani
slovenski operni pevci, ki smo jih doslej videli samo na televizijskem
ekranu ali pa o njih siišali po radiu ali kaj prebrali v časopisju. .Med nas
so prišli Ladko Korošec. Sonja Hočevar. Rajko Koritnik in pianist Milan
Slanic.
Kulturni programjc imel tri dele: partizanske pesmi, narodne pesmi
in arijc ter dueti iz oper.
Ob partizanskih pesmih Bosa pojdiva. Pomlad m Mlada vojska
Titova smo podoživ Ijali težak injunaški boj za svobodo, ki smoji morali
odšteti tisoč In tisoč živ |jen|.
Ob narodnih pesmih Glej. glej. kak mimo gre. Oj ta mlinar in Sem
zaljubljen bil sem se zavedela lepote in bogastva slovenske dežele, v
kateri živim in katere hči sem.
Najbolj pa meje navdušil zadnji del sporeda — arije in dueti —
čeprav sem večkrat menila, da se za lo zvrst nikoli ne bi mogla navdušili.
Ladko Korošec in Sonja Hočevarjeva sta mojstrsko zapela in zaigrala
duet. ki prikazuje prepir zakoncev. Njuna mimika nasje tako zagrabila,
da smo se od srca nasmejali in burno zaploskali.
Po končanem spi>redu sem s prijetiiimi občutki odhajala domov in
mislila:
»Toje bila zares ura bogatega umetniškega doživetja. Upam. da ni
bila zadnja!« i       i    o
Zinka Zorko. 8. a
OŠ Gorišnica
TEDNIK
- 17. december 1981
TELESNA KULTURA IN SPORT - 11
PLAVALNI KLUB PTUJSKE TOPLKXi
Pregled dela in novo vodstvo
Ptujski plavalni klub je bil
ustanovljen pred dobrimi štirimi
leti, točneje 30. .septembra 1877 v
domu Franc Kramberger. Takrat
so se namreč na ustanovni skup-
ščini zbrali ljubitelji tekmovalne-
ga plavanja. Do januarja 1980.se
je klub imenoval Plavalni klub
Toplice, nato pa se je na zahtevo
upravnega odbora skupščine
podpisnikov samoupravnega
sporazuma za poslovanje Ptuj-
skih toplic preimenoval v PK
Ptujske toplice, to ime pa nosi
tudi danes. V času dosedanjega
dela je ob redni dejavnosti vod-
stvo najbolj skrbelo plačilo za
uporabo objektov v Ptujskih
toplicah. Lahko rečemo, da je to
bi osnovni problem, ki pa so ga s
sodelovanjem Telesnokulturne
skupnosti občine Ptuj uspešno
reši i. Vendar želijo to urediti
sistemsko, vendar skupščina pod-
y\snk njihovega predloga zaen-
crat še ni sprejela in ta naloga
ostaja vnaprej.
Kot je na ponedeljkovi volilni
konferenci kluba poudaril dose-
danji predsednik upravnega od-
bora Jože Vidovič, so v klubu na
doseženo v štirih letih delovanja
lahko ponosni. Rezultati so sad
skupnega dela in dogovarjanja,
odgovornosti za delo z mladimi
ter izrednega sodelovanja star-
šev, brez katerega delo ne bi bilo
takšno kot je — v delo so se
namreč vključili izredno zavzeto,
kar je pri delu z mladimi skoraj
odločilno. Zelo pomembno je
tudi delo vaditeljev in trenerjev,
ki mlade ob učenju plavanja
vzgajajo v koristne člane naše
samoupravne družbe, o plačilu
za njihovo delo pa skoraj ni
govoriti — praktično ga ni.
Problem vadbe sta topla voda
in topel zrak. Tu se sedaj ne da
nič spremeniti, zato program
vadbe temu tudi prilagajajo. To
je tudi osnovna zavora, da bi
ptujski plavalci in plavalke pose-
gali po najvišjih mestih v republi-
ki, čeprav jim je tudi to že uspelo.
Se več. na lanskem državnem
prvenstvu za mlajše pionirke
skupine B v Novem Sadu je
nj'ihova mlada plavalka Barbara
Bczjak v disciplini 200 m prsno
osvojila prvo mesto, v disciplini
100 m prsno pa je bila druga.
Rezultati, ki jih mladi plavalci
dosegajo na republiških prven-
stvih, pokalnem tekmovanju,
mitingih, državnem prvenstvu
kažejo, da talentov ne manjka.
Vendar pa so pri tem kot že
rečeno omejeni le na piljenje
stilov in lažje kondicijske trenin-
ge. Napredovanje je mogoče le v
boljših pogojih in zato najboljši
prestopajo v klube, ki imajo v
tem pogledu boljše pogoje. Gre
za plavalni klub Branik, kamor
so prestopili Dorka Sajber, Gre-
gor Kravos, Samo Glavnik in
Barbara Bezjak. Tako so na
njihove uspehe, kijih že dosega-
jo, ponosni tudi v ptujskem
klubu, ki je tako postal zelo
cenjen med poznavalci in delavci
v plavalnem športu. V klubu pa
sedaj pridobivajo nove plavalce
in člane. Tako obiskuje zajetni
tečaj kar 68 mladih in ob starej-
ših je v klubu sedaj okrog 100
plavalcev in plavalk, v delo pa je
vključeno še toliko staršev, vadi-
teljev in ostalih članov kluba.
Tudi v letu 1981 so se plavalke
in plavalci kluba udeležili vseh
tekmovanj, tako občinskih, regij-
skih, repubhških in državnih.
Vendar pa v plavanju na republi-
ško ah državno prvenstvo ne
more vsak. Za nastop je namreč
potrebno doseči normo, takoime-
novani limit, za katerega pa seje
potrebno precej potruditi še več
pa vaditi. In prav tu je uspeh
ptujskega najbolj očiten, saj so
na republiška prvenstva lahko
poslali precej mladih, ki so
dosegli limite, večkrat tudi po
sedem. To pa ni uspevalo celo
klubom z daljšo tradicijo in
boljšimi pogoji. Nastopi na repu-
bliških prvenstvih pa jih čakajo
že v začetku novega leta. pred
tem pa se bodo udeležili nekate-
rih tradiconalnih plavalnih mi-
tingov.
Na ponedeljkovi volilni konfe-
renci so po pregledu dela v
minulem obdobju razrešili dose-
danje vodstvo in izvolili novo.
Fnajstčlanski upravni odbor bo v
prihodnje vodil Milan Osterman,
vanj pa so vključili tudi tri
delegate ptujskih osnovnih šol in
starše. Članom dosedanjega vod-
stva so se zahvalili za uspešno
delo, še zlasti predsedniku Jožetu
Vidoviču in tehničnemu vodji
Dušanu Lundru in jima izročili
posebna spominska darila. Kot
so poudarili, si priznanje zasluži-
jo vsi, ki so z delom in sodelova-
njem pomagali pri delu kluba, ki
je ob tekmovalnih dosežkih odli-
čen tudi v organizaciji — spo-
mnimo se samo na finale Plaval-
ne zveze Jugoslavije.
Ob tekmovalnemu plavanju
pa velja dodati, da v poletnem
času člani kluba izvajajo stalno
akcijo, s katero želijo plavalnih
veščin naučiti čimveč mladih in
tudi starejših občanov. Zlasti
med mladimi je odziv zelo dober,
pravtako pa je visok odstotek
tistih, ki se plavati tudi naučijo.
Ob tem pa so prisotni tudi na
vseh plavalnih tekmovanjih, ki
jih izvedemo v ptujski občini,
točneje v Ptujskih toplicah.
I. kotar
IL SKL VZHOD - ČLANI: BREŽICE-PTUJ
82:97 (43:48) 1
Odlično v gosteh
v petem kolu tekmovanja v vzhodni skupini druge slovenske ko-
šarkarske lige so igralci članske ekipe K K Ptuj tudi v Brežicah nadaljevali
z dobrimi igrami. Po enakovrednem začetku so v 13. minuti prvega
polčasa domačini povedli s 30:25. Vendar to vodstvo igralcev Ptuja ni
zmedlo, saj so zaigrali bolj napadalno in z zaporednimi koši Bedrača
povedli in prvi polčas odločili v svojo korist.
V drugem, polčasu je ptujska ekipa diktirala tempo in domačini se
ji niso mogli enakovredno upirati. V deseti minuti drugega dela je bilo
70:57 za Ptuj. dve minuti pred koncem, pa 90:73. Do konca srečanja so
Ptujčani dosegli še pel točk in tako zanesljivo zmagali. Za dobro igro
velja pohvaliti prav vse igralce in trenerja. PTUJ: Filipič, Šeruga,
Beranič 37, Bedrač 7, Gailholer, Lobelj 6, Robert Kotnik 8, Dobrijevič
20 in Musič 19.
F Z.
V SOBOTO ŠTAJERSKI DČRli
PTUJ-DRAVOGRAD
člani KK Ptuj se bodo v soboto zvečer v dvorani Mladika pomeriH
z vodilno in doslej še neporaženo ekipo v II. SKL — vzhod — ekipo
Dravograda. Igralci in vodstvo obljubljajo, da bodo z borbeno in zavzeto
igro poskušali premagati Dravograjčane. saj bi se jim v tem primeru
približali na dve točki. Srečanje se bo pričelo ob 19,30. Košarkarski klub
Ptuj vabi vse ljubitelje dinamične igre med koši, da si to zanimivo
srečanje ogledajo.
IZ.
Sitar (desno) v eni svojih značilnih akcij J
SKL - ČLANIClEi^l^lENipET-PTUJ S4^0i2|2i
TESEf\l PORAZ
KK Jesenice: Lah 2, Berus, Slamnik 10, Malkoč, Stražišar 22,
Mlačnik 4, Krznarič 2, Kučina, Ulčar. Vaupotič 14.
KK Ptuj: Golob. Kornik 8. Horvat 6. Murko. Vogrinec 12. Veh-
čkovič. Kukovec 7. Jane. Krničar. Sirec 17. -
Sodnika: Kamnikar (Črnomelj) in Šulc (LJ).
Ekipa članic Ptuja je gostovala na Jesenicah, kjer seje pomerila z
domačo ekipo K K Jesenice. V enakovredni igri. ob športni sreči in
pristranskem sojenju je dosegla K K Jesenice svojo peto zmago. Ekipi
sta se skozi vse srečanje menjavali v vodstvu. Ptujčanke so v obrambi
dobro pokrivale najboljšo igralko Vaupotič. ki je v dosedanjih štirih
kolih dosegala poprečno čez30 točk na srečanje, "kar jim je tucfi uspelo.
Zato na so v napadu delovale zmedeno, saj sta sodnika dovolila grobo
igro domačink.
Ekipa Ptuja seje kljub porazu borila skozi vse srečanje.
Stanislav Gomboc
Majda Sirec (z žogo) je trenutno najboljša sirelka ptujske ekipe.
Foto: B. Rode
KARATE
ponovno prvak SFRj
v muha kategoriii \
Prvo soboto v decembruje bil v dvorani visoke tehnične šole v Celju
četrti, hkrati pa tudi zadnji turnir za prvenstvo Jugoslavije v full contactu.
Po pravilih tekmovanja v karate športu je imelo pravico nastopa le
okrog 30 tekmovalcev, ker na tem turnirju lahko nastopijo le tisti
tekmovalci, ki so v zadnjem letu v boju za točke dosegli najboljše
rezultate.
Najprej so se pomerili tekmovalci za 3 do 6 mesto na lestvici, ki so
trajale po tri runde. nakar so stopili v areno tisti tekmovalci, ki so se
potegovali za prva mesta. Tuje nastopilo deset tekmovalcev, borbe so
trajale po pet rund. v katerih so dosedanji prvaki po posameznih kate-
gorijah branili naslove proti svojim izzivalcem.
Tekmovanje se je odvijalo v sedmih težinskih skupinah in sicer:
muha, pero. lahka, pol srednja, srednja, pol težka in težka kategorija.
Prva sta v areno stopila Vladimir Sitar iz Ptuja, lanskoletni prvak v muha
kategoriji in njegov izzivalec Hunič iz Kraljevca. Borba je trajala vseh pet
rund in seje naposled končala z zmago Sitarja z rezultatom 141:120.
Prvo rundoje z malo prednt)stjo dobil Hunič. v ostalih rundah je bil
Sitar boljši. Vse borbe so bile na visoki kvalitetni ravni, izredni izurje-
nosti favoritov, ki so se potegovali za najvišjo lovoriko — za naslov
državnega prvaka v letu 1981. Sitarje torej že drugič stopil kot zmago-
valec na najvišjo stopnico v svoji, to je muha kategoriji, za kar mu iskreno
čestitamo.
Franjo Hovnik
Športne prireditve ob
dnevu naše armade
1 udi letošnji program telesnokulturnih prireditev ob dnevu JLA je
zelo pester, tako kotje v ptujski občini to že običaj. Seveda pa ob tem velja
poudariti, da je to le del razgibanega .sodelovanja pripadnikov naše
armade z občani na telesnokulturnem področju.
V programu, ki poteka v tem tednu, je sedem prireditev v sedmih
različnih športnih panogah. Tako so se v torek v športni dvorani Mladika
na namiznoteniškem turnirju pomerile ekipe JLA. NTK Petovio,
Kmetijskega kombinata inTGA Boris Kidrič, v telovadnici osnovne.šole
v Dornavi pajebiloodbojkarsko srečanje med vrstama JLA in domačega
TVD Partizan.
Včeraj je bilo na sporedu kegljanje. Na kegljišču na stadionu Drava
so se pomerili Kegljaški klub Drava, JLA, Agis in Kmetijski kombinat.
Danes je na sporedu streljanje in košarka. Ob 15. uri se bo v
pokritem strelišču pri Mladiki pričelo tekmovanje z zračno puško ob
udeležbi ekip Občinskega štaba za teritorialno obrambo, JLA, Agis in
Današnji turnir v košarki bo zelo zanimiv, v ekipi JLA bo nastopil tudi
Križnar (Iskra-Oiimpija)
Kmetijski kombinat. Zvečer ob 19. uri pa se bo v Mladiki pričel košar-
karski turnir z udeležbo ekipe JLA, KK Ptuj in Agis-a.
Jutri popoldan oziroma zvečer bosta .še dve prireditvi. Ob 17.30 se
bo v Mladiki pričel rokometni turnir članskih ekip JLA, TGA Boris
Kidrič, CSLT Tozd Gimnazija in Rokometnega kluba Drava. Pol ure za
tem pa bo še šahovski turnir z udeležbo ekip Agis. JLA. Kmetijski
kombinat, TGA Boris Kidrič. OŠTO in Šahovskega društva MIP.
Izvajalci programa so osnovne telesnokulturne organizacije, pri-
reditve pa so gotovo vredne ogleda. Tekst in tofo: 1. kotar
Veiunšek na tretjem mestu
Zveza letalskih organizacij Jugoslavije je v Beogradu proglasila
svoje najboljše športnike v letu 1981. Najvišje priznanje. Zlatega orla, je
prejel svetovni prvak zjadralnimi modeli Anton Videmšek iz Ljubljane.
Med prve tri najboljše .seje znova uvrstil letalski modelar, član Aero-
kluba Ptuj, Oton Velun.šek, ki je na lestvici najboljših modelarjev na
tretjem mestu za Videmškom in Kajičem (Vareš). 1.
Dober rezultat Trstenjaka
Ptujski strelec, sicer član SD Mrož iz Titovega Velenja, Lojze
Trstenjak, je bil na drugem kontrolnem zveznem turnirju v streljanju s
standardnim zračnim orožjem v disciplini pištola z rezultatom 565
krogov drugi najboljši slovenski strelec, za znanim Francem Petemelom,
kije nastrcljal 566 Icrogov.
V soboto in nedeljo bo v Kranju prvi republiški kontrolni turnir v
streljanju s standardnim zračnim orožjem, ki se ga bo udeležilo precej
številno zastopstvo ptujskih strelcev.     ' 1. k.
Zmagal je Danilo Križe
Komisija za množičnost pri ZTKO in šahovsko društvo MIP Ptuj sta
organizirala hitropotezni turnir za nekategoriziranc šahiste za leto 1981,
kije bil odigran v petek, 11. decembra, v domu Franca Krambergerja.
Sodelovalo je dvanajst šahistov. V zelo močni konkurenci je zmagal brez
poraza Danilo Križe z 10.5 točke. Zelo dobro je igral Ivan Klarič, kije
osvojil odlično tretje mesto. Razočaral je Štefanec. saj je osvojil le peto
mesto.
Vrstni red: Križe 10,5, Zlender in Klarič 9. Zoreč 7,5 Stefanec 6,
Plajnšek 5.5. Hojnik 5, Fekonja4,5, Svrženjak 3,5. Ličina 2,5, Šorli 2 in
Andrič I. -dj-
Strelci dostojno proslavili
„Oan republiko"
Na novem avtomatskem strelišču za streljanje / zračnim orožjem v
Ptuju, se je na medrepubliškem ekipnem tekmovanju v počastitev praznika
,,Dneva republike" 1981 pomerilo v nedeljo, 29. novembra v ekipah kar
112 strelcev in strelk. Tekmovanje je bilo v letnem programu že kot tradi-
cionalno in ga je izvedla obč. strel, zveza Ptuj.
Uvrstitev ekip: 1. Turnišče I. 867 krogov; 2. Železničar I. 858 krogov;
3. Mercator I. 854 krogov; 4. Agis I. 850 krogov; 5. Kidričevo I. 844 kro-
gov; 6. Turnišče II. 825 krogov; 7. J. L. KK. 820 krogov; 8. Turnišče III.
810 krogov; 9. J. L. JLA 775 krogov; 10. J. L. EKO 772 krogov; 11. Olga
Meglic 749 krogov; 12. Markovci I. 728 krogov; 13. Draženci 717 krogov;
14. Markovci II. 685 krogov; 15. Juršinci 674 krogov. Ostale ekipe so bile
nepopolne.
Najboljši posameznik, mladinec Darko Jazbec iz SD Turnišče je na-
streljal 183 krogov (od 200 možnih). Sledili pa so: Ludvik Pšajd (Kidriče-
vo), Zvonko Hajduk (Agis), Zdenka Matjašič (Tun.išče), Branko Babosek
(Žel.), Franc Bedrač (Agis) vsi po 180 krogov. Stcian Skok (Turnišče) 179
krogov, Štefan Laura (Železničar) 178 krogov. Ivan Slukan (Železni-
čar) 177 krogov, David Ribič (lurnišče) 174 krogov itd. A. Koželj .
RAZPIS
AEROKLUB PTUJ SPREJME VEČ MLADINK IN
MLADINCEV V TEČAJ ZA JADRALNE PILOTE,
PADALCE !N MOTORNE PILOTE
Pogoji za sprejem so, da kandidati:
1. niso mlajši od 16 let
2. imajo končano osemletko
3. niso (mladinci) odslužili vojaškega roka
4. so zdravstveno sposobni, kar bo ugotovila
zdravniška komisija.
Šolanje bo v Ptuju in na letališču v Moškanjcih.
Vse informacije dajemo in sprejemamo prijave do
26. decembra 1981 v pisarni Aerokluba Ptuj,
Jadranska ulica 6/1 ali na Skupnih službah krajevnih
skupnosti, dnevno od 7. do 14. ure in vsako so-
boto na letališču v Moškanjcih.
Prijavite se lahko tudi po pošti na naslov: Aeroklub,
Ptuj, p.  p. 25 62250 Ptui.
12 - ZA RAZVEDRILO
17. december 1981 -
TEDNIK
TEDNIK
- 17. december 1981
OGLASI IN OBJAVE - 13
Pred pričetkom tekmovanja je zbrane miličnike pozdravil Slavko Zinrajh,
predsiednik osnovne organizacije ZSMS Postaje milice Ptuj.
Uspešen start srednje skupine tekmovalcev
foto: KOSI
Miličniki so tekmovali v plavanju
v nedeljo 13. decembra se je v prostorih
Ptujskih toplic zbralo prek 50 delavk in de-
lavcev z območja UNZ Maribor na tradici-
onalnem vsakoletnem tekmovanju v plavanju.
Tudi tokrat je organizacijo odlično izvedla
ekipa osnovne organizacije ZSMS s postaje
milice v Ptuju, pod pokroviteljstvom načelnika
uprave za notranje zadeve Maribor Slavka
Kleindiensta.
Miličniki so se v plavanju pomerili v treh
starostnih disciplinah in sicer do 25 let. od 25 do
35 let in nad 35 let. Tekmovala je tudi ženska
ekipa postaje milice Ptuj in tako dokazala, da
so ženske lahko enako uspe.šne mo.škim v tem
poklicu.
Med posamezniki naj omenimo odličen
uspeh miličnika postaje milice   Ptuj Janka
Grabarja. ki je v svoji disciplini dosegel ob-
soluten rekord, saj je bil daleč hitrejši od
ostalih. Ekipni rezultati pa .so sledeči: I. mesto
šola za miličnike Maribor, kije po treh zapo-
rednih ekipnih zmagah prejela tokrat prehodni
pokal v trajno last. 2. ekipa UNZ Maribor. 3. pa
ekipa postaje milice Ptuj.
-O M
»REZERVIST" NA PTUJSKEM ODRU
V ptujskem gledališču, takore-
koč v .svoji domači hiši, so se
minuli četrtek predstavili člani
gledališke sekcije delavsko pro-
svetnega društva Svoboda iz
Ptuja s prvo letošnjo gledališko
premiero. Po oceni mnogih, ki so
predstavo videli, je tekst Alek-
sandra Rivemala'odlično delo,
nastalo pred dvajsetimi leti. v
času tako imenovane hladne
vojne. Napisan je sicer kot kome-
dija, vendar je v resnici grozljiva,
groteskna komedija v kateri
vlačijo človeka skozi tri vojne.
Vedno, ko se zbudi išče svoj lep.
cvetni kraj Terascon. ki ga ne
more najti. Na koncu, ko želi
zbežati s tega sveta, ga vojaki
ponovno ustavijo in mu prepreči-
jo, da bi prišel v Terascon. Prav
zato se ob tej komediji odkrito in
sproščeno niti ne moremo na-
smejati.
Režiserka Branka NIKL je v
gledališkem listu na koncu zapi-
sala: »Kljub mnogim humornim
zapetljajem v našem življenju in
v zivlienju likov na odru. kljub
krimihalki, ki se pred nami
odvija, kljub liričnim trenutkom
in divjim vojaškim posegom v
življenje in dogajanje te predsta-
ve pomislimo ali smo Amede
Terascon ali smo že postali
vojaki.«
Komedija REZERVIST je bila
v Sloveniji uprizorjena samo
enkrat pred dvanajstimi sezona-
mi v celjskem gledališču v prevo-
du A. Inkreta in S. Potiska, v
Jugoslaviji pa so bile doslej le tri
predstave v Zagrebu, Banja Luki
in Beogradu. Delo je po izvedbe-
no tehnični plati izredno zahtev-
no in ob možnostih, ki jih ima
Etujsko gledališče izbrano zelo
rabro. morda celo malce pre-
hrabro za letošnjo otvoritveno
premiero in prvo predstavitev
mlade režiserke Branke Nikl.
V predstavi smo to pot videli
nekaj veteranov ptujskega gleda-
lišča med katerimi .so gotovo
Natalija Mesaričeva. Lojze Ma-
tjašič. Mirko Vaupotič. Stane
Horvat. F-ranjo CJunžer. Oto
Mesaric. Franc Simonič in Silvo
llec. Spoznali pa smo se lahko
tudi z mlajšo generacijo, z že
preizkušeno Sonjo Rozina ter
nekaterimi novinci Darinko Ke-
lenc. Sanjo Vilfan. Vasjo Koro-
šec. Robertom Kodnčem in Mi-
ranom Senčanem. Sepetalka je
bila Vlasta Gregorec. mojster
luči Stanko Pal. sceno pa je
izdelal Marjan Pišek.
Prizor iz REZERVISTA na ptujskem odni. Foto: S. Kosi
Uspela razstava malih živali
Razstavni del z okrasnimi in športnimi golobi. ^
Društvo gojiteljev malih živali
iz Ptuja je tudi letos uspešno
organiziralo in izvedlo svojo
razstavo pasemskih malih živali,
okrasne perutnine in golobov. V
domu krajanov KS Ivan Spole-
njak na Bregu so razstavo odprli
že v petek 11. decembra, zaprli
pa SOJO v nedeljo 13. decembra
zvečer.
Obisk je bil več kot zadovoljiv,
saj je med Ptujčani in okoličani
v.se več ljubiteljev malih živali. Z
zanimanjem so si ogledovali
pasemske kunce, raznih barv in
velikosti, različnih kožuščkov in
smrčkov, pa ušes in brk. Naj-
mlajši so bili najbolj navdušeni
nad okrasno perutnino in golobi.
Kaj takega res ne vidiš vsak dan.
zato je omenjena razstava zares
dobrodošla v tem času.
Predsednik ptujskega društva
gojiteljev malih živali. Jože Selin-
šek je iz.razil zadovoljstvo nad
prikazanim, saj so si obiskovalci
lahko ogledali okrog 400 raznih
živali, ki so v vsakdanjem življe-
nju vse bolj redke. Razveseljivo
je daje v društvu vse več mladi-
ne, ki postajajo pridni in priza-
devni člani ter gojitelji pasem-
skih malih živali. Nekatere vrste
so že tako redke, da bi jim grozil
propad, če zanje ne bi poskrbeli
ljubitelji. Vsekakor je posebna
strokovna komisija republiške
zveze društev tudi tokrat vse
živali ocenila, kartonček z ocena-
mi pa je bil pritrjen ob vsaki
kletki posamezne živali. Tako so
obiskovalci vse skupaj še lažje
dojeli. Precej živali je dobilo
naziv šampion. kar je spodbudno
za ptujske gojitelje malih živali.
Sicer pa smo o njihovih uspehih
na razstavah po domovini že
poročali. M. Ozmec
Republiško tekmovanje
klubov OZN
' V soboto 12. decembra je v CSUI Ptuj potekal finalni del republi-
škega tekmovanja klubov OZN na osnovnih šolah. Med .seboj so po-
merili svoje moči pionirji iz OŠ Franceta Bevka Tt>lmin. 0§ dr. Josipa
Plemelja iz Bleda. OŠ Angel Besednjak iz Maribora in OŠ Valentina
Vodnika iz Ljubljane.
Pod vodstvom strokovne komisije iz republiškega centra klubov
OZN so sc vse štiri ekipe najprej pomerile v pisnem delu. zatem pa so
odgovarjali še na ustna vprašanja.
Največ sreče .so imeli pionirji iz Tolmina, pred Blejčani. Maribor-
čani in Ljubljančani.
-OM
Po.snetek z ustnega dela tekmovanja klubov OZN.
Sneg za najmlajše
in tudi starejše
Težko pričakovani sneg je pred dnevi razveselil številne najmlajše
pa tudi nekatere starejše prebivalce v skoraj vseh krajih občine Slovenska
Bistrica. Kljub temu. daje snežna odeja še dokaj skromna, vendar na
strmih legah ne manjka otroškega smeha in razposajenosti pa tudi
veselja staršev, saj je med njimi vse več ljubiteljev zimskega športa. S tem
je odpadla tudi vsakodnevna skrb, kako bi zagotovili v teh pozno
jesenskih dnevih zabavo in sprostitev najmlajših, ki so »zaprti« v sta-
novanjih postajali že kar nemirni:
Prvi sneg je prinesel v občino novi utrip mladosti in povečane
rekreativne dejavnosti. Na srečo tokrat ni prišel nepričakovan tudi za
Čeprav skromnejša snežna odeja razveseljuje v vseh krajih predvsem
najmlajše občane. ^
cestno podjetje Slovenska Bistrica, ki je poskrbelo, da se je promet
odvijal nemoteno na vseh magistralnih in na drugih najmanjših kraje-
vnih cestah. Prav gotovo je bila to generalka cestnega podjetja pred
nastopom večjih snežnih padavin. Tudi kmetijci so svoja jesenska dela
uspešno opravili, zato so sneg pričakali brez posebne zaskrbljenosti.
Opravičeno zadovoljstvo je tako ob prvem snegu občutiti na skoraj
vseh področjih, seveda če izvzamemo že znane težave, ki prihajajo s
snegom v prometnem režimu. Pravočasne akcije odgovornih za vzdr-
ževanje cest in še posebno previdnost ter prilagodljivost vožnje pro-
metnim pogojem pa bo zagotovilo zadovoljstva tudi na tem področju.
Besedilo in posnetek:Viktor Horvat
SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN
Zdravstvo in turizem
Na seji, ki bo jutri, 18. decembra, bodo delegati občin Lenart Maribor,
Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica razpravljali o izvajanju solidarnosti
med zdravstvenimi skupnostmi na področju zdravstvenega varstva kmetov
ter o združevanju sredstev za nadaljnjo izgradnjo mariborske bolnišnice.
Obširno gradivo sta za to točko dnevnega reda pripravili občinska
zdravstvena skupnost Maribor in mariborska splošna bolnišnica.
Nadalje bo beseda o razvoju gostinstva in turizma v Podravju. Del
gradiva je pripravila največja a.sociacija na področju gostinstva in turizma
v regiji Certus Maribor, ki združuje osem temeljnih organizacij združe-
nega dela s področja gostinstva, pa tudi s področja potniškega prometa,
žičnice in turističnega poslovanja. Svoj delež je prispevala tudi medob-
činska gospodarska zbornica z opisom naložb do leta 1985, organizira-
nosti turističnega gospodarstva v regiji in rezultati poslovanja.
N. Dobijekar
Rodile so:
Jožica Mitrič. Lancova vas 71
— Gorana: Marija Niedorfer.
Opekarniška 11 — Martina;
Katarina Vinko. Podlehnik 23/a
— Matejo; Marija Arnuš. Vinta-
rovci 24 — Matjaža; Marta
Simonič. Zagorci 78/a — Tanjo;
Matilda Hajduk. Jadranska 6 —
Vanjo: Silva Skledar, Kremplje-
va 1 — Aleša; Slavica Ritonja.
Ziherlova ploščad 16 — dečka;
Majda Hriberšek. Stojnci 137 —
Natašo; Dragica Kamenšek.
Sestrže 76 — Matejo; Slava
Stočko. Tržeč 38 — Eriko; Milica
Geč. Lešnica 9/a — Mojco; Ana
Tominc. Podlože 72 — Simono;
Jožefa Satler. Rabelčja vas 16 —
Marjana; Marija Planine. Krče-
vina 103 — Katarino; Silva
Pilinger. Bukovci 7 — deklico;
Milka Sagadin. Medvedce 16 —
Jakoba; Zdenka Lešnik. Mestni
vrh 60 — dečka; Angela Petek,
Dornava 80 — Manjo; Štefanija
Pečar. Podgorci 17 — Nado;
Leopoldina Krivec. Čufarjeva 10
— deklico; Liljana Maick. Orešje
4 — Damjana; Marta Munda,
Senik 19 — deklico; Jožica
Koter. Gomila 36 — Mitja;
Veronika Vajda. Tibolci 16 —
Leona; Vera Zagoranski. Hajdo-
še 101 — Miha; Silva Horvat,
Kidričevo 10 — Marka; Lidija
Mlakar, Gerečja vas 74 — dekli-
co; Ana Kukovec, Markovci 81
— Zdravka; Matilda Muraj.
Svetinci 22 — Boruta; Marija
Potočnik. Dobrina 14/b — Deja-
na; Angela Forštnerič, Kvedrova
5 — Benjamina; Danica Malek,
Strmec 13 — Dušana; Milena
Korez. Bukovci 123 — Matjaža.
Poroke:
Roman Lampret, Zg. Sveča 7
in Terezija Grobelšek, Kupčinjin
vrh 2.
Umrli so:
Alojz Arnuš,' Sestrže 3, roj.
1937, umrl 4. decembra 1981;
Marija Hojžar. Vičanci 18. roj.
1905. umrla 29. novembra 1981;
Janez Pukšič. Zabovci 28. roj.
1928. umrl 5. decembra 1981;
Marija Veronek, Zg. Hajdina 72,
roj. 1923. umrla 8. decembra
1981; Martin Kolarič. Spuhlja
96, roj. 1909. umrl 1 1. decembra
1981; Marjeta Pluščec, Ormo.ška
4. roj. 1922. umrla 12. decembra
1981.
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO ~
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LACEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK,
Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa proiz-.
vodov.