TEDNIK LETO Lil, št. 3 PTUJ, 21 ■ JANUAR 1999 CENA 120 tolarjev | lA TEDEN / TA TEDEN Prevzemi Slovenska javnost že nekaj časa posluša in bere o doga- janju znotraj gospodarstva in bančništva, ko močnejši in sposobnejši kupujejo delnice manjših, prevzemajo up- ravljalske deleže in si tako v bistvu kupujejo pravico odločanja o tem, kaj bodo počeli njihovi dosedanji poslovni partnerji ali konkurenti. Precej prahu je pred meseci dvigni- la Perutnina z nakupom deleža Pivke, slišati je bilo o kupo- vanju delnic velike pivovarne, mariborska banka je kupila delnice Dolenjske banke in ne nazadnje je Mercator poku- pil precejšen del delnic Emone Merkurja. Nameni takih potez so jasni in ekonomsko logični. Gre za koncentracijo oblasti in krepitev položaja na blagovnem in finančnem trgu. Reakcije so bile ob večini omenjenih prime- rov precej žolčne in obsojajoče, da gre za sovražne prevze- me, za ukinjanje konkurence in za krepitev monopolnega položaja. Vsaka od trditev nosi nekaj resnice, kakšni pa so dejanski nameni nakupovalcev pomembnih deležev v dru- gih podjejih, bo pokazal šele čas. Če se moramo strinjati o nujnosti povezovanja malega slovenskega gospodarstva, ki se čuti ogroženo od velikih gospodarskih sosedov, se moramo strinjati tudi s trditvami, da gre vednarle tudi za željo po monopolih. Vsaj nekaj časa, dokler slovenske meje ne bodo resnično odprte. V tem času naj bi se slovenski gospodarski velikani okrepili in pridobili sposobnost soočanja s tujimi konkurenti. Dokler se deleži lastništva in odločanja delijo med domačimi podjetji ali se pri njih koncentrirajo, smo lahko delavci in manjši delničarji še mirni. Prah zaenkrat dvigujejo vodilne strukture, ki se ob koncentraciji odločanja bojijo za svoje položaje. Delavci in mali delničarji pa se morajo bolj bati morebitnih tujih prevzemnikov, ki bi podjetja in banke kupovali zato, da jih pozneje ukinejo in tako pridobijo zase novo tržišče. Primerov takšnega ravnan- je je bilo v minulih letih v naši vzhodni soseščini nič koliko. Tudi tujci pa so lahko prijazni vlagatelji. Če držijo napove- di ameriškega kupca Tama, nam bo tuji kapital kmalu povrnil nekaj tisoč izgubljenih delovnih mest. Delavcem je tako vseeno, kdo je gospo- V dar, pomembno je delo in W^ fly^-s> e.^' ° čim večja plača. (j Prvi letošnji telohi in mačice - se zima že Doslavlia? FOTO Martin OZMEC PTUJ / SKUPŠČINA NOGOMETNEGA KLUBA DRAVA ffo bi le oirof/e Imaio več naumevtmia za športi Z velikim zanimanjem je športna javnost pričakovala vo- lilno skupščino NK Drava iz Ptuja. Po dolgem času se je zbralo tudi veliko več ljudi, ki jih zanima nadaljnja usoda ptujskega drugoligaša, ki je zabredel v težko krizo. Tako kot je to že v navadi, pa skupščina ni zanimala političnih struktur ali pa se jim ni zdelo vredno biti prisoten. To je povsem razumljivo, saj je čas volitev mimo. Prisotni pa so bili med gosti predsednik MNZ Ptuj in direktor Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažar ter nekdanja igralca Drave Marjan Berlič in Janko Strehar. Vsi skupaj so se zbrali z na- menom, da se poizkusi prese- kati agonija kluba, saj se bo moral počasi pričeti pripravlja- ti na drugi del tekmovalne sezone. Že na začetku skup- ščine se je zapletlo, ko ni bilo poročila o delu sedaj že bivšega predsednika Petra Vesenjaka, prav tako pa ni bilo finančnega poročila. Po dolgotrajni izmen- javi mišljenj je prišlo do glaso- vanja in tako je dobila Drava petčlansko vodstvo, na čelu ka- terega je Boris Perger. To vodstvo bodo še dopolnili, in potem ko ga bodo dopolnili s še štirimi člani, bodo izmed sebe izvolili predsednika. Prav tako so izvolili tudi druge orga- ne in komisije. Torej je Drava dobila vodstvo in delo se bo lahko pričelo. Delo novega vodstva bo tež- ko, saj denar ne pada z dreves. Samo vodstvo kluba in peščica ljudi, ki so z njmii, bo vsekakor premalo, da bi vzpodbudili delo ali pa sistematično uredili stvari, ki bi morale biti storje- ne že davno in kot je v svetu običaj. Brez podpore politike in gosodarstva bo to zelo težko. Vendar sedanje (ne)zanimanje tega kroga ni ravno v prid no- gometu in samemu športu. No- gometni delavci pri Dravi bodo morali krepko pljuniti v roke in sami reševati nastale težave. Težko je verjeti, da bi se v ptujski športni miselnosti kaj spremenilo. Kot da je nekate- rim vseeno, kaj se tu dogaja. Primeri so še sveži in še verjet- no bodo. A karavana gre naprej ... Kljub vsem nastalim težavam se bo delo Drave nadaljevalo. Po besedah trenerja članske ekipe bo začetek priprav 1. februarja. Delo pa bodo pričele tudi druge selekcije. Delo z mladimi med dolgim odmo- rom ni zamrlo, saj so organizi- rali številne turnirje v športni dvorani Center in ljudje, ki so jih organizirali, so dokazali, da se je vredno potruditi, da imajo ob normalnem delu in predvsem podpori kluba dovolj mladih igralcev in se ni potrebno bati za nadaljnjo uso- do Drave, vendar brez pomoči ne bo šlo. Danilo Klajnšek PTUJ / PRIPRAVE NA TEK OB MEJAH SLOVENIJE STEKLE 1f sollofo okrog jezera člani TK Maraton Ptuj so Imeli v ponedeljek, 18. januarja, prvi letošnji sestanek in na njem kritično, a vendar zadovoljno pregledali opravljeno delo v preteklem letu. Nato so se dogovo- rili o aktivnostih in nalogah za že osmi tek ob mejah Slovenije. Že sedaj so se pričele aktivnosti za phdobitev vseh občinskih in republiških dovoljenj, ki so potrebna za izvedbo teka. Klub oz. njegovi člani so pričeli tudi iskati sponzorje. Nekaj članov kluba bo ponovno pregledalo kritične dele proge in pripravilo vse za njihovo označitev, da v času teka ekipe ne bi zašle. Čeprav je do 8. ptujskega maratona še daleč, pa je bilo tudi o njem na sestanku že spregovorjenih nekaj besed. Na koncu so se dogovorili za skupne teke in prvi bo že to soboto, 23. januar- ja, ob 15.30 uri okoli ptujskega jezera. Pridružijo se lahko vsi lju- bitelji teka! Niko Žurqj^ 2 četrtek, 21. januar 1999 - TEDNI) AKTUALNO PTUJ / NOVA POLICIJSKA POSTAJA SE LETOS Za grathio vse nared MED 500 UPOKOJENIMI USLUŽBENCI MNZ JIH JE PET IZ PTU- JA • DOBILI SMO PRVO KOMANDIRKO Gradnjo nove policijske postaje Ptuj naj bi pričeli že v letošnjem letu. Kot je povedal komandir policijske postaje Silvester Skok, je od 240 milijonov, kolikor naj bi veljala celotna investicija, Ministrstvo za notranje zadeve iz držav- nega proračuna že v letošnjem letu zagotovilo četrtino, 60 milijonov, kar naj bi zadostovalo za vsa pripravljalna dela in pričetek gradnje na Osojnikovi cesti. Celotni objekt po- licijske postaje s pripadajočimi garažami in parkirišči pa naj bi bil končan sredi leta 2001. Ob tem je Silvester Skok pou- daril pomemben prispevek mestne občine Ptuj, ki je že lani odkupila potrebno zemljišče ob novih blokih na Osojnikovi cesti ter zagotovila tudi komunalno ureditev. In kako velika bo nova poli- cijska postaja? Vsekakor dovolj velika za potrebe, ki jim je na- menjena. To pa pomeni, da bodo njene bruto površine zajemale prek 1600 m^, neto površine pa okoli 1200 m . Kompleten ob- jekt bo poleg pisarniških prosto- rov obsegal tudi vadbene in skla- diščne prostore, prostore za pridržanje, za službene pse, garažne. in pomožne prostore, poleg tega pa še parkirišča za za- poslene in stranke. Vsi projekti za novo policijsko postajo še niso dokončani, zato vam še ne moremo predstaviti njenega videza; so pa v izdelavi v Projekti inženiringu v Ptuju, glavni projektant zanje pa je dipl. ing. arh. Branko Cepič. Z njim so se prejšnji teden sestali predstavniki Ministrstva za notranje zadeve ter vodstva poli- cijske uprave in policijske posta- je Ptuj in se dogovorili o konk- retnih zahtevah na novogradnji, ki jih pogojuje delo v policiji. Sicer pa je na Policijski postaji Ptuj še nekaj drugih novosti. Za- radi upokojitve okoli 500 uslužbencev MNZ je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb tudi na območju Policijske pos- taje Ptuj, kjer se je upokojilo pet uslužbencev. Kot je povedal Sil- vester Skok, je 31. decembra nastopil delo novi pomočnik ko- mandirja PP Marjan Ferk, ki je doma iz Maribora, pokriva področje mejnih zadev in tujcev, v odsotnosti komandirja pa bo prevzel tudi njegove dolžnosti in naloge. Delovno mesto pomočnika komandirja PP Ptuj je z novim letom zapustil Anton Cafuta, ki je postal komandir Postaje mejne policije v Gruškovju, saj se je dosedanji komandir Robert Bratkovič upokojil. Na policijskem oddel- ku v Podlehniku sta se upokojila komandir Adolf Kopše in pomočnik komandirja Franc Kokol; novi komandir PO Podlehnik je sedaj Mojmir Simonič iz Ormoža, novi pomočnik komandirja pa Borut Stok iz Lenarta. Poleg tega sta se upokojila tudi policist - krimi- nalist Zvone Vidovič iz PP Ptuj in vodja patrulje iz policijskega oddelka Podlehnik Anton Ne- manič. Njuna delovna mesta bodo nadomestili v kratkem. Še to: dobili smo tudi prvo koma dirko, saj je konec lanskega le prevzela vodenje postaje meji policije Zavrč komandirka Otil ja Medved iz Ptuja. Cestitan njej in vsem, ki so prevzeli noi dolžnosti v Policiji. Vsem up kojenim uslužbencem [ predvsem še veliko zdravih i uspešnih let. M.Ozmt Prostor ob novih blokih na osojnikovi cesti, kjer naj bi še letos pričeli z gradnj nove policijske postaje. Foto: M. Ozmc Komandir Policijske pos- taje Ptuj Silvester Skok PTUJ / ZA PTUJSKE BREZDOMCE SE. OBETAJO BOLJŠI ČASI Kmalu v bivalne zaboinlke Ko smo ob koncu leta 1997 pisali o ptujskih brezdomcih, ki bivajo v prostorih nekdanjega begunskega centra na Zag- rebški cesti v Ptuju, smo dvignili precej prahu. Zlasti so bili žolčni nekateri sorodniki, čeprav nismo neposredno pisali o njih, temveč smo na kratko le povzeli žalostne življenjske usode brezdomcev. Za svetel žarek, da jim ni treba spati pod mostom, ko so jih odkrili, da so vsaj na toplem in da si lah- ko iz sredstev za socialno pomoč kupijo najnujnejšo hrano, so poskrbeli v Centru za socialno delo (s socialno pomočjo) in mestni občini Ptuj, ki plačuje ogrevanje in vodo. Predstavniki Centra za socialno delo Ptuj in mestne občine Ptuj so tudi najpogostejši obiskovalci brezdomcev, čeprav bi lahko prišli tudi drugi, ki zaznavajo ta problem oziroma želijo tako ali drugače pomagati. Lahko bi jih povabili na praznično kosilo ali darovali bon zanj. Ob poplavi novolet- nih pojedin bi lahko kakšno odnesli tudi v barake na Zag- rebško. Nič pa ne bi bilo narobe, če bi kdaj med brezdomce odšel kakšen od mestnih oblastnikov. Že zato, ker so jim usode ljudi tako blizu - oziroma tako daleč. Ob našem prvem obisku za božič leta 1997 je brezdomce še pestila bojazen, da bodo morali kmalu na cesto, ker naj bi barake, ki so last podjetja Tampon in v katere so jih namestili v letu 1996, z njimi pa upravlja mesta občina Ptuj, odstranili. Ko smo jih ob lanskem božiču znova obiskali in jih obdarili, pa že niso bili tako pesimistični, ker bojaz- ni, da bodo morali iz barak na cesto, ni več. Za praznično mizo so tokrat poskrbeli v delniški družbi Emona Merkur Ptuj, Ptujskih pekarnah in slaščičar- nah, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar in podjetnik Marjan Brodnjak iz Gorišnice. Kot smo izvedeli v Centru za socialno delo Ptuj od direktorja Milana Kerina, se bodo bivalne razmere ptujskih bezdomcev kmalu izboljšale. V proračunu mestne občine Ptuj so se našla sredstva za nakup bi- valnih zabojnikov, v tem trenut- ku je problem le lokacija zanje. Na Zagrebški cesti v Ptuju tre- nutno bivajo štirje brezdomci, občasno pa se jim pridruži tudi ena ženska. Ker smo večino bolj ali manj že spoznali, smo se to- krat želeli pogovarjati z novim stanovalcem na Zagrebški (sta- novalci se namreč izmenjujejo), ki je nekaj časa živel kot mos- tiščar v stari strugi Drave. Iskali smo ga že dvakrat, a obakrat smo ga zgrešili. Morda pa bo njegova zgodba na pomlad, ko si bomo njegovo prejšnje bivališče lahko ogledali, še zanimivejša. Ptujski brezdomci niso kla- sični brezdomci, bolj ali manj jih večina občasno tudi dela in se zelo trudijo, da bi našli trajno za- poslitev. Poleg tega jim je bližina kmečkega območja omo- gočila, da jim, ko jih še niso na- mestili na Zagrebški, ni bilo tre- ba prenočevati pod mostom ali kje drugje na prostem, temveč so lahko začasno bivališče našli v gospodarskih objektih, na seni- kih in drugje. Ko jih bodo prese- lili v zabojnike, bo kakovost nji- hovega življenja lahko boljša. vključili jih bodo v nekatere programe, predvsem pa si bodo vsi skupaj s centrom vred priza- devali za stalno delo in druge trajnejše rešitve. Na ta način bo tudi njihova resocializacija uspešnejša. Pri Miranu Kerinu smo se za- nimali ne samo za reševanje problematike brezdomcev, tem- več tudi za druge primere, ko bi ljudje lahko ostali brez strehe na glavi in bi trenutno potrebovali streho nad glavo. Če nekdo v tre- nutku ostane brez strehe nad glavo, kakšna družina morda, rešitev v centru vedno imajo. Možnost je v domu upokojen- cev, kjer je vedno na razpolago nekaj ležišč, pa tudi v katerem od hotelov in podobno, ko bodo nameščeni zabojniki, pa bodo pomoči potrebne lahko namesti- li tudi v njih. Za gradnjo "varne hiše" - v njej najdejo zavetišče mame z otroci, ko se znajdejo v najhujših težavah - v Ptuju za zdaj ni potreb. Te v Sloveniji gradijo v okviru določene mreže, saj gre za republiški projekt, vanj pa Ptuj ni prišel. Za celotno to območje (za Koroško, Štajersko in Po- murje) je bila zgrajena varna hiša v Mariboru, v njej pa je prostor za okrog 18 mam. Bivan- je je omejeno, s Ptujskega je zdaj v njem ena mama z otrokom. Trenutno mariborska hiša za- dostuje za potrebe na omenje- nem območju, ni pa mogoče na- povedati, kako bo v bodoče. Res pa je, da je hiša stalno zasedena. Kakorkoli že, leto '99 bo tu za ptujske brezdomce boljše prejšnjih. Še vedno pa druž išče boljše in trajnejše rešil tudi za te probleme. Ptujski brezdomci za zdaj še bivajo v prostorih nekdanjega begunskega centi na Zagrebški cesti v Ptuju. Foto: J PTUJ / GOZDARJI SE IZOBRAŽUJEJO Za varno delo v gozdu Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju o^ ganizira za lastnike gozdov konec januarja dva seminarja. Pr\'i bo 28, in 29. jariuarja seminar iz varnega dela z motorno žago, ki bo potekal v Žetalah. Strokovnjaki Gozdarskega šols- kega centra iz Postojne bodo udeležence na dvodnevnem semi- narju seznanili s sodobno motorno žago, njenim vzdrževanjem in delovanjem ter demonstracijsko prikazali različne načine podiranja drevja. Pod nadzorom učiteljev bodo tečajniki tudi sami podrli in obdelali nekaj dreves. Prijavite se lahko do 25. januarja na krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije na Ptu- ju, Zoisova pot 5, vsak delovni dan med 7.30 in 8.30 ali področnim revirnim gozdarjem. Število udeležencev je omeje- no. Kotizacija znaša 5 tisoč tolarjev in vključuje nezgodno za- varovanje, literaturo, uporabo orodja, osebnih zaščitnih sredstev, goriva in maziva ter prehrano. Priporočljivo je, da imajo tečajniki svoje žage in primerno obutev. Prav tako Krajevna enota zavoda za gozdove Slovenije n3 Ptuju organizira za lastnike gozdov 28. januarja na Krčevio' pri Vurberku enodnevni seminar spravila lesa s trakiorjeiD' Prijavite se lahko prav tako do 25. januarja na krajevni enoti ^ Ptuju ali področnim revirnim gozdarjem. Kotizacija znaš^ 1000 tolarjev, obleka in obutev udeležencev naj bosta primeru' za hojo po terenu. I* HAJDINA Priprave na devetletko v osnovni šoli Hajdina bo danes ob 17.30 uri srečanje s starši, na kate- rem bodo predstavili priprave na uvajanje devetletke v novem šolskem letu 1999/2000. Natančneje bodo predstavili program dela in pomen igre v prvem razredu, ravnatelj šole Jože Lah bo pojasnil rezultate ankete ter pros- torske in kadrovske pogoje za delo. predstavniki ministrstva za šolstvo pa bodo predstavili vključevanje 6-letnikov v šolo. Ob koncu bo tudi pri- ložnost, ko bodo starši povedali svoje mnenje in predloge. Na_sestanek so vabljeni starši otrok, rojenih 1993. leta v šolskem okolišu OŠ Hajdina, in starši učencev drugih šol, ki jih omenjena tematika zanima. MS TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, ^041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: vmw. radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si TEDNIK - Četrtek, 21. januar 1999 3 POROČAMO, KOMENTIKAMO Izvedeli smo DRUGA SEJA 29. JANUARJA Plruga seja novoizvoljenega sveta mestne občine Ptuj bo 29. ^jonuarja. Na njej bodo razpravljali o 16 točkah dnevnega reda. Med drugim bodo na novo imenovali delovna telesa pri mestnem svetu, sprejeli sklep o podelitvi velike oljenke, odlok 0 izveskih, odločali o višjih najemninah za poslovne prostore, razpravljali in odločali o spremembah statuta in o programu letošnjega kurentovonja ter o nekaterih drugih aktualnih zade- vah. KIAS MARIBOR POD NOVO BLAGOVNO ZNAMKO Od prvega januarja letos posluje trgovsko podjetje Klas Ma- ribor, katerega večinski lastnik je z odkupom delnic v lanskem letu postal Mercator SVS Ptuj, pod blagovno znamko Klas Mercator. V kratkem bo dobil tudi novo vodstvo. Adrijona Hočevarja, ki je zaprosil za zamenjavo iz zdravstvenih razlo- gov, bo s prvim marcem nadomestila Zvonka Letonjo. Kot je povedal predsednik uprave Mercatorjo SVS Stanislav Brodnjak, v tem obdobju intenzivno delajo pri uvajanju Mer- catorjevih standardov v sedaj že bivše Klasove trgovine, pripravljajo pa se tudi no nove naložbe, ob tem po preučujejo možnosti za odprtje trgovine v Mariboru, ki bi bila odprta 24 ur no dan. PRIZNANJA ZA NAJBOUSA ZDRAVILIŠČA Vrestavraciji hotela Ajdo v Moravskih toplicah je bilo 15. ja- nuarja okrogla mizo o položaju in vlogi zdravilišč in zdra- viliških krajev pri ustanavljanju lokalnih in regijskih turističnih organizacij na osnovi zakona o pospeševanju turizma. Posve- tu je sledila podelitev priznanj najboljšim slovenskim naravnim zdraviliščem v okviru projekta Mojo dežela - lepa, urejena in čisto. Med večjimi zdravilišči so v letu 1998 zmagale Mo- ravske toplice, drugo je bilo zdravilišče Radenci, tretje po Ter- me Čatež. Med manjšimi zdravilišči so v lanskem letu bile na- jbolje ocenjene Šmarješke toplice, drugo je bilo zdravilišče Dolenjske toplice, tretje pa so bile Terme Zreče, Zal lani med najboljšimi ni bilo Term Ptuj. NA PTUJSKEM UNI 185 POROK No območju upravne enote Ptuj je bilo lani 185 porok, od tega se je 1 68 porov poročilo v Ptuju, 1 7 po v Zavrču, Do- lonah, Vidmu pri Ptuju in Mojšperku. Leta 1997 je bilo na Ptujskem 1 86 porok, od tega kar 1 74 v Ptuju, 1 2 po v Zavrču, ker tokrat drugih poročnih dvoran no tem območju še ni bilo. OBISK TIC-A IZ LETA V LETO VEČJI VTuristično-informotivnem centru Ptuj so zbrali in obdelali nekatere podatke o svojem delu v prejšnjem letu, med dru- gim tudi o obisku tujih in domačih gostov, ki so iskali pri njih turistične in druge informacije. Obiskovalcev je bilo za več kot dva odstotka več (14.446, leta 1997 14.138). Prevladovali so slovenski turisti, ki jih je bilo 10.1 14 (skoraj 17 odstotkov več kot leta 1997). 75 več kot leto 1997 po je bilo v lanskem I letu organiziranih skupin, ki so si Ptuj in okolico ogledale s posredovanjem TIC-o. Leto 1997 jih bilo 40 z 1886 gosti, Ioni 70 s 31 76 obiskovalci. IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA ZDRAVLJENJA BOLEČINE Vgostilni PP na Novem trgu bo jutri ob 1 8. uri izobraževal- na delavnico o pomenu nemedikomentoznego zdravljenja j bolečine pri hrbteničnih okvarah, ki ga organizira ptujska j podružnica Društva bolnikov [n invalidov z ankilozirajočim I spondilitisom. Predaval bo dr. Živon Vrobl. I JtlBILEJmŽENSKI VEČER Z MIŠO NOVAK [ 1 ^ januarja letos st^ nriinili dve leti od prvega ptujskega | ■ ženskega večera. Prvo gostja je bila Štefka Kučan, nocoj, dve leti zatem, pa bo gostjo Miša Novak, miss Slovenije za onsko leto. Pogovor se bo pričel ob 19. uri v prostorih Slo- I /enske vinske akademije Veritos. I VEČER RITMA, GIBANJA, RADOSTI I If veliki dvorani v Kidričevem bo 28. januarja ob 1 8. uri pri- "reditev, ki so jo poimenovali Večer ritma, gibanja, radosti n umirjanja. To bo srečanje s poezijo, bobnonjem in samu- -ojskimi veščinami. Nastopili bodo Nino Moreškič in skupina Dobnarjev, Antonijo Krojne, Virginija Mehle Majerič, Silvo ' /ogrinec in njegovi samuraji. V SOBOTO NA PTUJSKI TV | %io programu je drugi del posnetka z osme Orfejčkove po- j ■»rade in poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagovati. I ..... Pripravila: MG Izvedeli smo SLOVENSKA BISTRICA / DRUGA SEJA OBČINSKEGA SVETA Siuva sfrankanko ntei/en/e moč/ Po začetnem strankarskem merjenju moči so slovenjebist- riški svetniki v drugem delu seje sveta le postali bolj soglasni. Pod streho so spravili celotnih enajst točk dnevnega reda. Zanimive so bile pobude in vprašanja. Zataknilo se je pri dnevnem redu, ko so svetniki iz strank LDS, ZL ter DeSUS predlagali spremembo vrstnega reda posa- meznih točk dnevnega reda, saj so želeli uvrstiti med prve točke vprašanja in pobude svetnikov, a jim ni uspelo. Prav tako niso bili v celoti zadovoljni z zapisnikom prve seje, saj v njem ni bilo vseh pripomb, ki jih je na tej seji po- dal svetnik ZL Andrej Godec. Tudi po tej intervenciji se svet- niki niso dogovorili, kako naj bi zapisniki sej sveta izgledali v prihodnje, ali jih bo potrebno pi- sati dobesedno, ali samo glavne poudarke, ali zapisati le to, kdo je v razpravi pri posamezni točki dnevnega reda sodeloval. Med vsebinskimi točkami dru- ge seje občinskega sveta je bil re- belans proračuna občine za leto 1998 s 177, 8 milijona tolarjev presežkov prihodkov nad od- hodki; spremenile so se predvsem tiste postavke, za kate- re se je spremenil vir financiran- ja, kriteriji ministrstev, povečani ali zmanjšani planirani stroški ter postavke investicijskega značaja (predvsem na področju šolstva, komunalne infrastruk- ture ter stanovanjske gradnje). Vendar je kljub navidezni precejšnji razliki med sprejetjem proračuna in predloženim reba- lansom večina predvidenih ak- tivnosti opravljena. Ostanek sredstev po rebalansu pa je vir za pokrivanje nekaterih naložbenih obveznosti, nastalih v letu 1998, ki zapadejo v plačilo v letu 1999 ter so namenski vir sredstev za njihovo nadaljevanje. Rebalans proračuna je bil sprejet s šestnajstimi glasovi za in štiri- najstimi proti, soglasno pa so svetniki potrdili sklep o začas- nem financiranju potreb iz pro- računa občine za leto 1999. Sledilo je prvo branje spre- memb in dopolnitev statuta občine Slovenska Bistrica, kar so s pripombami vred svetniki soglasno sprejeli, prav tako pa tudi statutarni sklep občine Slo- venska Bistrica, s katerim se ure- ja pravni status 18 krajevnih skupnosti na območju občine. Ker pogovori s posameznimi strankami o formiranju delov- nih teles občinskega sveta niso bili uspešni, je župan dr. Ivan Žagar predlagal, da na tej seji us- tanovijo le začasno komisijo za priznanja in odlikovanja, razp- ravljala pa bo o občinskih priz- nanjih, ki jih občina podeljuje ob občinskem prazniku; svetni- ki so to soglasno sprejeli, prav tako pa tudi predlog postopka za nadomestitev dveh članov občinskega sveta, ki sta zaposle- na v občinski upravi. Pri premoženjskih zadevah so svetniki soglasno sprejeli pred- log o ukinitvi statusa javnega dobra za nepremičnine, ki se neodplačano prenesejo na Re- publiko Slovenijo zaradi širitve vozišča in priključkov obsto- ječih poti na odseku magistralne ceste M3-3 Slovenska Bistrica - Pragersko in se po opravljeni geodetski odmeri vknjižijo kot lastninska pravica v korist Re- publike Slovenije. Pri vprašanjih in pobudah, to- krat je bila ta točka dnevnega reda postavljena na konec seje, je dr. Janko Predan (LDS) vprašal, kdaj bodo končno sklenjena dela na krožišču pri tovarni Impol z velikimi udarni- mi jamami, kjer pešce mimovo- zeči avtomobili "zastonj tušira- jo". Sicer je želel pisni odgovor, vendar mu je Danica Sagadin - Leskovar, vodja oddelka za okolje in prostor, povedala, da v začetku aprila, ko ponovno prične delati asfaltna baza. Andrej Godec (ZL) je načel za- nimivo temo o meritvah emisij izpušnih plinov, nastavitvi go- rilnikov in še česa, nad čemer se ljudje na veliko pritožujejo, še posebej zaradi velikih računov, ki jih pri tem za kratek čas op- ravljenega dela izstavljajo pristo- jne službe. Mag. Jožeta Pipen- baherja (LDS) pa so zanimale vrednosti investicij v šolstvu, kako je s plačilom le-teh, ali še velja med Finalcom in občino najemna pogodba za prostore, ki jih ta zaseda, in ali so res nekate- ri delavci v občinski upravi pre- jemali funkcionarski dodatek, kljub temu da to niso bili. Po- novno, kot že tolikokrat doslej, je bil na dnevnem redu tudi pločnik proti poljčanski šoli ter vprašanje, kaj je z dohodom do bunkerja na Zgornji Bistrici. Ob koncu seje sveta je bila beseda tudi o dnevih, ko bi naj bile skli- cane seje sveta, saj mnogi svetni- ki niso zadovoljni s ponedel- jkom in četrtkom. Vida Topolovec |p|»t||(RI SE ... ... I^A p^i mož pomembnega podjetja nosi klobuk, vsi člani uprave pa mu zvesto sledijo. Le kaj bi se zgodilo, če bi bila na iiju podjetja ženska? ... DA bi morali tudi o zakonu o DDV glasovati na referendu- mu. Potem bi vlada in politika ugotovili, da so Slovenci še veliko manj zainteresirani za plačevan- je davka kot za TET 3. ... DA bo DD V zagotovo še bolj polnil državno blagajno in pos- lanci so si že začeli v skladu s to ugotovitvijo deliti več. ... DA so nas trije samozvani pomladni kralji namesto petja počastili s 350 milijonov vrednim referendumom. ... T>A verjetno o petju nimajo ^paprn, jemanj pa o pripravlje- nosti državljanov, da kar na- prej podpirajo njihove kozlari- je. ... DA za slovenske volivce nihče ne more trditi, da smo osli. Osel gre namreč samo enkrat na led. ... DA se vladne stranke spo- razumevajo, kako zdržati sku- paj do prve možnosti ločitve. ... DA se bo tudi novi domavski župan ukvarjal s problemom propadajočega gradu. Zaenkrat je na dlani, da mu lahko uredi novo cetralno ogrevanje. ... DA se v Vidmu ne morejo sporazumeti glede podžupanov. Tako kaže, da bo tudi to funkci- jo opravljal kar župan sam. VIDI SE ... ... DA sta mestni župan in bol- nišnični direktor dosegla dogo- vor, da si bo zobe dal župan vendarle popravljati v Ptuju. LENART / MOTOKROS Zmietek semone wQselm Na prvi tiskovni konferenci AMD Mototurist iz Lenarta v Slovenskih goricah so pred- stavili priprave na letošnjo dirko za EP v motokrosu v kategorijah od 250 do 500 kubičnih centimetrov. Prire- ditev bo na dirkališču v Ose- ku pri Sveti Trojici, ki so ga že začeli preurejati, saj bodo strokovnjaki FIME opra\11i novo licenciranje. Povedali so, da bodo progo po- daljšali za nekaj deset metrov in za 9 metrov tudi razširili. S tem bodo zagotovili pogoje za mo- rebitno dirko za SP, ki jo že dalj časa načrtujejo. Organizatorji so povedali, da pričakujejo številne vrhunske voznike motokrosa iz cele Evrope in tudi veliko predstavnikov zvez, saj bo to prva dirka v tako močnem razre- du po lanskem kongresu v Stockholmu, ki je tovrstne dirke uradno odobril. Organizacijski odbor dirke, ki bo tudi velik prispevek k afirmaciji in turis- tični promociji Slovenskih go- ric, vodi Milan Čuš, direktor dirke je Stanko Vindiš, sekretar pa Matjaž Gaberšek. Glavni pokrovitelj je tudi letos Zavaro- valnica Triglav, projekt pa sta podprli tudi občina Lenart in KS Sveta Trojica. i Organizatorji pričakujejo velik I obisk, z dirko v Oseku pa se tudi začenja nova sezona EP, v kateri računajo na dobre uvrstitve slo- venskih tekmovalcev. M. Toš 4 (•:•■. ; _'/ juiiudr I '- TEDNIK' ZANIMIVOSTI, HePORTAIE PTUJ / EKSKURZIJA KOT NAGRADA Dai^ ko sme jvenovne enald Hiter tempo življenja nam odvzema čas, ki naj bi ga pora- bili za lastno izpopolnjevanje in prosti čas. Ostaja nam; čas samo za tisto najnujnejše: služba ali šola. Mladi ima-i jo to prednost pred starejšimi, da šola v okviru svojega delovanja organizira razne dopolnilne dejavnosti za prosti: čas in lastno izpopolnjevanje. Tako se veliko mladih^ vključuje tudi v razne raziskovalne projekte, ki jih orga-; nizirajo razna društva v sodelovanju z ministrstvom za| šolstvo in šport, kjer predvsem odkrivajo nove stvari in sami pridejo do raznih spoznanj. Prirodoslovno društvo Slove- nije je nagradilo najuspešnejše naravoslovne krožke z nagradno ekskurzijo. Najboljših med dobrimi je zelo malo in s Štajers- ke se je te nagradne ekskurzije udeležil le krožek, ki ga vodi Mija Vaupotič-Gregorinčič z Ekonomske šole Ptuj. Na eks- kurzijo sta se odpravili učenki Alenka Bezjak in Nina Sok (obe 2. dE) v spremstvu profe- sorja Petra Simenka. Pot jih je vodila na ozemlje med Kozino in Klancem, ki se imenuje Ko- zinska vrata (Primorska). Spre- hodili so se po kraški pokrajini do italijansko-slovenske meje (Doberdob v Italiji), ki jo dvakrat na leto odprejo in jo lah- ko prečkamo brez policijske in carinske kontrole. Ta običaj se je začel v 70. leiih in se je ohranil do danes; mejo odprejo v času enakonočja. "Običaj" se je začel ob spominjanju na bitke v 1. sve- tovni vojni, kjer je padlo več kot 50.000 vojakov. Življenje se je počasi obnovilo, tako da imajo sedaj v Doberdobu slovensko- italijanske šole ter dvojezični pevski zbor in kulturno društvo. Predvsem pa je kraj zanimiv za- radi presihajočega jezera, ki leži v tipični kraški pokrajini in se pojavi po običajnem dežju, v glavnem spomladi, ko je več pa- davin. V njegovi bližini načrtu- jejo zgraditi raziskovalni eko- loški tabor. To je bila le ena od nagrad Ekonomske šole Ptuj, ki skrbi za pisano in polno življenje svojih dijakov. MIlan Kraint Udeleženci ekskurzije ROGAŠKA SLATINA / SREČANJE S PTUJCANOM DUŠANOM PECKOM ffoven in§9rma€i\ske kulture še vedne nizka Prvo srečanje s Ptujčanom Dušanom Pečkom, ki živi in; dela v Ljubljani, je potekalo na lanskem kongresu slo-i venskih geodetov v Rogaški Slatini, kjer je v veliki dvora-; ni Zdraviliškega doma predaval o vsestranski uporabnosti i računalnika v geodetski stroki. Nekoliko kasneje je v dvo- rani restavracije Pošta predstavil še Slovenijo na zemljevi-i du v slikah in besedi, za kar je kot najboljši domači izde-i lek prejel priznanje Monitor. Omenili smo že, da izhaja Dušan Peček iz Ptuja, kjer je pred skoraj tremi desetletji končal gimnazijo. V tem času mu je bil glavni hobi letalsko modelarstvo in je bil v kategoriji FIB takratni republiški in državni prvak ter član državne reprezentance. Sočasno se je pričel zanimati tudi za računal- ništvo. Z računalniki se je srečal v okviru počitniške prakse v TGA Kidričevo v računalniškem cen- tru pri gospodu Oslovniku. Po končani gimnaziji je odšel študi- rat v Ljubljano, kjer je bil v prvi generaciji študentov na študijski smeri računalništvo in informa- tika. Med študijem je ves čas de- lal na informacijskih projektih pri inštitutu Jožefa Štefana, kjer se je po končanem študiju tudi zaposlil in pričel delo na magis- teriju; naredil ga je 1984. leta. Za delo na zahtevnih informa- cijskih projektih je Dušan Peček dobil več nagrad. Mednje sodijo nagrada mesta Ljubljane za ino- vacije, Kidričevo priznanje za informacijski sistem rudnika urana Žirovski Vrh ter dve zlati medalji za odličnost izvedbe in- formatizacije tovarn močnih krmil v Pančevu in Zrenjaninu. Od evropske skupnosti Tempus je dobil štipendijo za leto dni po- diplomskega študija v Glas- gowu, Leicestru in Coventryju. V sklopu tehnološkega parka instituta Jožefa Štefana je usta- novil podjetje Globalvision, ki se ukvarja predvsem s prostors- kimi informacijskimi sistemi, z glavnimi poslovnimi partnerji Zavarovalno družbo Adriatic, d.d., Javnim podjetjem Snaga Ljubljana in založbo Mladinska knjiga, d.d. V sodelovanju s slednjo, kjer je bila Mladinska knjiga založnik in avtorica neka- terih opisov, je v lanskem letu uspel z nadvse odličnim projek- tom Slovenija za zemljevidu, v slikah in besedi, ki nima samo velikega pomena za šole, temveč za vse, ki potrebujejo pri svojem delu številne tovrstne informaci- je. Prodaja računalnika jih v Glo- balvisionu ni nikoli zanimala, temveč razvoj. Njihovo osnovno poslanstvo je posredovanje na- jnovejše tehnologije s področja informatike uporabnikom, z željo, da tovrstne informacije pridejo do najširšega kroga ljudi. Vendar je pri tem veliko težav, posebej ker je raven informa- cijske kulture v Sloveniji še vedno nizka. Prav zato bo v os- novnih in srednjih šolah na tem področju potrebno narediti veli- ko več. Vida Topolovec Monitor - priznanje za na- jboljši domači izdelek "Slovenija na zemljevidu v slikah in besedi". Foto: VT MARIBOR /PRVA RADIJSKA IGRA SONJE VOTOLEN Najkrajša uina ura Pred nekaj časa smo na valovih mariborskega radia slišali krstno izvedbo kratke radijske igre avtorice Sonje Votolen z naslovom Najkrajša učna ura. Avtorica je javnosti znana si- cer že in bolj kot prozaistka in pesnica, toda tokrat se je uspešno spoprijela tudi z drugim žanrom: radijsko igro. Izviren naslov igre je sicer Učna ura na WC-ju, toda radijska cenzura je že vedela, čemu je naslov izvirnika spremenila v Na- jkrajšo učno uro. Mimogrede: ko bi se "pestrosti" izrazov zave- dali in ovedli tudi še uredniki drugih, ne le kulturnih, radijskih programov. V omenjeni igri gre za dialog med dijakom in nje- govo profesorico, in četudi se nam dejanska resničnost zdi zelo daleč od realnosti, bi se tak doživljaj kajpada resnično lahko pripetil, pa še tako vnebovpijoče se nam takšno obračunavanje med akterjema šolskega problema ne bi dozdevalo, če ga le pri- merjamo z nedavno zelo odmevajočim "sekirnim" obračunom med učiteljico in učencem. Dialogi igre so izvirni, pestri, zani- mivi in iskrivi. Kaže, da avtorica smelo obvlada ne le živost pi- sanja, temveč tudi rastočo temperaturo med obema akterjema ter nas nato na koncu presunljivo potunka v popolnoma dru- gače pričakujoč razplet. Prepričana sem, da si igra zasluži reprizo, pa ne le zavoljo upovedovalnih kvalitet, ampak tudi zavoljo aktualnosti ter bleščeče, odlične igralske prezentacije Minu Kjudrove in Tade- ja Toša. In še to: igra bi bila lahko krasen izziv za mladinske (šolske) gledališke skupine. Mor/ono VIrtnIk LENART / RAČUNAL- NIŠKO TEKMOVANJE Mladi 50 se iiliaiali v Lenartu se je končalo 3. re- gijsko tekmovanje v oblikovanju besedila s programom Word for Windows, ki ga je vzorno pripra- vila tamkajšnja osnovna šola. Najboljši je bil Tomaž Rakuša iz osnovne šole Tomaž pri Ormožu pred Jernejem Zorcem iz osnovne šole Ormož, Mar- kom Fermetom iz osnovne šole Ljudski vrt s Ptuja in domačinom Matejem Vogrinčičem. Na peto mesto se je uvrstil Gašper Vidovič iz ptujske osnovne šole Olge Meglic, na šesto Primož Kokol iz Mladike Ptuj, na sedmo Mar- jan Dovečar iz osnovne šole Ve- lika Nedelja, na osmo Marko Breznik od Svete Ane, na deveto Martin Horvat iz Juršincev in na deseto Mihaela Burina iz os- novne šole Destrnik. MT ZAVRC / ZAHVALA DAROVALCEM Hvala za računalnik Predlani smo v Zavrču zgradili novo šolo, popolno osemlet- ko. Razveselili smo se velikih, svetlih učilnic, telovadnice, je- dilnice, igrišča, prijazne okoli- ce. Ker je šola veliko stala, nam je zmanjkalo sredstev za učila. Naše učilnice so še skromno opremljene. Tudi mi, haloški otroci, bi radi bogatili svoje znanje z računalniki, knjigami in drugimi ne- pogrešljivimi pripomočki ter šli v korak z današnjim in jut- rišnjim dnem. Veseli smo vsa-j kogar, ki nas obišče. Ponosno ga popeljemo po naši lepi šoli. Se posebej smo se v petek, 8. januarja, razveselili obiska predstavnikov Lions kluba Ruj in Botrskega kluba iz Celja, ki 80 v našo računalniško učilni- co postavili nov osebni računalnik. Za bogato darilo se jim iskreno zahvaljujemo, licenc/ In delav€l šole Zavri Pravkar odkrito Skrivno znanje pingvinov Začelo se je četrto leto redne prisotnosti knjižničarske rubri- ke v Tedniku. Sprva so bili zapi- si namenjeni reševanju medna- rodnega knjižnega kviza in spoznavanju knjig, ki so bile vključene v tekmovanje. Kviz, ki ga je pripravljala zveza za pos- peševanje branja iz Mainza, je bil ukinjen in knjižni kotiček v Tedniku je dobil pestrejšo vsebino; poročila o novih knji- gah, predstavitve bibliopeda- goška deta v mladinskem od- delku knjižnice Ivana Potrča, iz- bor knjig na določeno temo, osnove bralne kulture, predsta- vitve avtorjev in knjižnih se- jmov, seznanjanje z založbami s kvalitetnim knjižnim progra- rnom in še bi lahko naštevala. Čez leto, morebiti čez dve, je pričujoča rubrika dobila prijaz- no ime Tednikova knjigarnica (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je knjigarnica zastareli izraz za knjižnico - v gradu je bila bogata knjigarnica - ali pa za knjigarno - kupil je knjigo v knjigarnici). Novemu imenu (mimogrede: Ali tudi vam zveni beseda knjigarnica nežno in milo?) je zraven avtori- ce zapisa botroval Tednikov urednik Jože Šmigoc, ki je tudi sam odličen poznavalec litera- ture in knjigoljub. Do 128. knjigarnice (pri štetju sem bila vedno šlampasta), ki jo ravnokar berete, sem bita le redko v zagati, o kateri knjigi naj pišem, pogosteje sem pre- mišljevala, katero knjigo izpus- titi. In tako je ostala nep- redstavljena imenitna knjiga mlajšega nemškega avtorja Reinhardta Junga SKRIVNO ZNANJE PINGVINOV, ki je izšla pri založbi Didakta iz Radovljice leta 1997. Jasno, do predkrat- kim te knjige tudi nisem prebra- la, a na njo me je napeljala knjižna novost pisateliice Po- lonce Kovač OD KOD SO SE VZELE PRAVLJICE (Ljubljana: Mladika, 1998. Zbirka Trepetli- ka; št. 26), kjer je pisateljica iz dragocene zakladnice pravljic izbrala tudi moderno pravljico Zakaj je Nemčija spet združena iz zbirke pravljic Skrivno znanje pingvinov. Le-to je Polonca Kovač tudi prevedla in me do- dobra navdušila za branje. Pisatelj nagovarja mlade bralce z veličanstvo, kar je poseben poklon otrokom in otroštvu nasploh. V zbirki pravljic je dva- jset odgovorov na otroška vprašanja, torej dvajset pravljic. Vsi odgovori so položeni v usta modrih pingvinov, ti pa svoje znanje črpajo na ZAČETKU. In začetek je osebna podoba, a ne ta ali oni stvarnik; vse se začne s Stvarstvom, ki se je davno, zelo davno igralo in po svoji neizmerni modrosti ustvarjalo vse, kar nas obdaja. In kaj sprašujejo mati rado- vedneži? Zakaj imajo žirafe tako dolge vratove? Zakaj vse stvari padejo navzdol? Zakaj na Luni ni ljudi? Zakaj je Italija vi- deti kot škorenj? Zakaj je mleko belo? Zakaj je kit tako velik in debel? Zakaj ljudi oblije kurja polt? Zakaj zna kukavica zakli- cali svoje ime? Zakaj je zemlja okrogla? Zakaj Boga ni mogoče videti? Zakaj ženske nimajo brade? Zakaj se voda v drevju dviga navzgor do listov? Zakaj je voda mokra? Zakaj sle- pi ničesar ne vidijo? Na ta in druga, na prvi pogled smešna vprašanja, je pisatelj odgovoril nenavadno zanimivo, tako da so pravljice mojstrovine razu- mevanja temeljnih resnic o sve- tu. Knjigo Skrivno znanje ping- vinov (95 strani) najtopleje pri- poročam otrokom in odraslim, prvim za srečnejše odraščanje, drugim pa v radost življenja. Pisatelja Reinhardta Junga, ki je bil rojen leta 1949 v kraju Espa v Taunusu in je bil novinar ter pisec reklam v Berlinu, nato novinar pri mednarodni ustano- vi za socialno pomoč otrokom, zdaj pa urednikuje otroške od- daje pri južnonemškem radiu, odlikuje zraven izredne domišljije še odličen jezik in široka razgledanost ter neiz- merna ljubezen do otrok. Ullana Klemenili FILMSKI KOTIČEK Popoln umor (Perfe€t Murder) Včasih je kakšno stvar zanimivo ponoviti. Verjet- no vam je kateri film že bil tako všeč, da ste si ga ogledali večkrat. Niste bili edini. Režiser Andrevv Daviš pa je šel še korak dalje - film Kliči M za umor ga je tako očaral, da se ga je odločil po- novno posneti. Že znan motiv na filmskem plat- nu - pa si ga oglejmo še enkrat! Zakonca Taylor že dolgo nista več srečno poročena. Privlačna žena (Gw/yneth Paltrovv) si celo poišče ljubimca, revnega umetnika, ki zna očarati vsako žensko. Toda razmerje ne ostane prikrito ljubosumnemu možu (Michael Douglas), ki hladnokrvno ponudi ženinemu ljubimcu nena- vadno kupčijo. Malo je stvari v življenju, ki so popolne. Morilski načrt v tem filmu se jim resda zelo približa, toda uničijo ga nepredvidene malenkosti. Tako kot se je nož za led vpisal v filmsko zgodovino v Prvinskem nagonu, tako si je mesno nabodalo izborilo svoje mesto v tem filmu. Pa naj še kdo reče. da se v ku- hinji rodijo samo kulinarične ideje. Kaj pa igralci? Zveneča imena so jamstvo za so- liden uspeh filma. K temu v veliki meri prispeva Michael Douglas, ki se je tokrat poizkusil v vlogi skrivnostnega in nepredvidljivega moža. Pozabiti ne smemo na Gwyneth Paltrovv, ki se veselo predaja čudaškemu umetniku, čigar stanovanje bi lahko bilo prizorišče naslednjega dela Psiha. Ob filmu Popoln umor spoznamo, da stvari v življenju sploh niso popolne - to velja tako za osebno življenje nesramno bogatih kot tudi za dvomljive načrte, ki se ukvarjajo z redukcijo po- pulacije na Zemlji. Če si boste film ogledali, ali vas bo čez čas zamikalo, da bi si ga ponovno? Dvomim - morilski načrt se morda približa po- polnosti, film pa prav gotovo ne. Nataša Žuran TEOHIK ■ četrtek, 21. januar 1999 5 KULTURA SLOVENSKA BISTRICA / PORTRET MARKA CVAHTETA Ves ta svet je oder MAGRADA SKLADA STANETA SEVERJA JE PRIŠLA V PRAVE ROKE Judje nosimo v sebi različne darove, neliateri jih pol^ažejo :godaj, drugi šele v zrelih letih. Slednje lahko rečemo tudi :a iMarka Cvahteta, slovenjebistriškega gledališkega Ijubi- eljskega igralca. V zadnjih nekaj več kot desetih letih, ko e že krepko zakorakal v drugo polovico štiridesetih, se je ako rekoč preko noči iz inženirja gradbeništva pod Midnim očesom režiserja Branka Gombača prelevil v »dličnega ljubiteljskega gledališkega igralca, ki je zorel od loge do vloge. Za svoje več kot odlične odrske stvaritve je v anskem decembru prejel za življenjsko delo najvišje priz- lanje na državni ravni na področju gledališke dejavnosti - lagrado Sklada Staneta Severja za vloge v Matičku, kjer je gral barona, tri monoigre (Pridige Janeza Svetokriškega, lest sn Vodovnikov Juri in Platonov Sokrat pred sodiščem) er za župnika v Cankarjevih Hlapcih. Pričel je z likom barona Nale- ela v Linhartovem "Ta veseli lan ali Matiček se ženi". Branko }ombač, ki se je po upokojitvi ^ot odlični režiser "zaposlil" na )istriškem amaterskem odru, je skal igralca za vlogo barona v Matičku. Za vstop v igralske Tste je sprva zgolj iz lastne ra- lovednosti opravil z Markom ndividualen teatrski izpit ali )reizkušnjo. Prepričan je bil, da )ri izbiri Marka kot igralca ni laredil napake, saj je po svoji tari preizkušeni gledališki )raksi zaznal v Marku komedi- anta po duši. Marko je bil kot )aron v Matičku več kot odličen n igro so igrali 28 krat; 27 pono- vitev je bilo na domačem odru, :na predstava pa je bila odigrana ' Velenju. Seveda pa je Branko Gombač ;edaj, ko sta z Markom postala lerazdružljiva prijatelja, pričel azmišljati o njegovi novi vlogi - >ridigah patra kapucina Janeza )vetokriškega iz Križan nad Vi- )avo. Marko, že od rojstva zaz- lamovan z značilno pojočo, nehko vodovniško pohorščino, e moral s Svetokriškim pogum- 10 skočiti v vipavski dialekt z lolenjsko osnovno, jezik, ki so !a govorili naši predniki v drugi )olovici 17. stoletja. Naučiti se je noral za debelo uro teksta sa- nosvojega govorjenja v narečju, lokaj različnem od tistega, ki nu je bil položen v zibko. Vaje, lajveč jih je bilo na Gombačevi lomačiji v Leviču, so bile trde, cajti režiser je bil nepopustljiv, fako sredi poletja 1987, ko sem rečala Marka na ulici, nisem mogla verjeti svojim očem, sko- raj ustrašila sem se. Da bi prikri- la zadrego, ga vprašam, ali hujša, kajti Marka, v mojem spominu dokaj "korpulentnega" gospoda, je bilo pred mano skoraj za polo- vico manj, imel pa je nekoliko sivečo brado ter bujne temne lase, ki se jim tu in tam že pri- kradla sivina. Ravno pravšnji lik za pridigarja. Seveda je videl mojo zadrego, zato se je na širo- ko nasmejal in tako mimogrede omenil, da z Gombačem pripravljata monodramo o Jane- zu Svetokriškem. "Veš, vaje so hudečevo naporne, zato me je malo vzelo," je takrat skromno dodal. Prišel je 5. september 1987, premiera je bila v nabito polni viteški dvorani bistriškega gra- du. Skozi vrata je vstopil kapu- cin v meniški kuti iz daljnega Vipavskega Križa, pozvonil in vsem zaželel "Pax et bonum" - "Mir inu use dobru". Potem pa beseda za besedo, nasvet za nas- vetom, natanko tako, kot je na- pisano v pridigah Svetokriškega. Beseda teče od začetka do konca, vmes deli "facenetle" (robce) in na koncu burni odziv občinstva, saj Marko nenadoma spoznajo v povsem drugačni luči. Trde vaje in režiserjevo piljenje so bili poplačani. In potem je mali ka- pucin prevandral številne slo- venske kraje, nastopal v šolah, dvoranah, na prostem, v kapelah in cerkvah. Kmalu pričneta z Gombačem misliti na novo delo. To je bila vloga Jurija Vodovnika, pohors- kega posebneža, pesnika, igerca. zdravilca in še kaj. Gombač se je pohorskega posebneža lotil nadvse študiozno. Da bi Jurija, ki bo prihajal v goste vsem lju- dem dobre volje, lahko razumeli, se je režiser odločil za jezik, kot ga govorijo od Boča do Oplotni- ce in še čez. Premiera je bila 21. oktobra 1989 v Šmartnem na Po- horju. Marko je prišel na oder v historični pohorski obleki s košem na ramah, v katerem je bilo polno raznih predmetov - knjig, zdravil in še marsičesa ko- ristnega. Potem pa je pričel z no- vicami, nasveti o kmečkih opra- vilih, zdravniškimi nasveti, vmes je povedal celo recept, kako najbolje oprati belo perilo. Cvateto ali bolje Gombačev Vo- dovnik ni pijauček ali reveč, ki bi beračil od hiše do hiše, tem- več nabrit in odkrit podeželski človek, doma iz "coklopurga", obseden s pripovedovanjem in skladanjem pesmi. Da je ob ve- selem dovtipu še bolj veselo, tudi zapoje. Kar nekaj zanimi- vih predstav se spomnim. Ena je bila v Makolah, kjer je zabaval igralce ob malem Borštnikovem srečanju. Še posebej se mi je vtis- nila pesem "Regiment po cesti gre" ter v nadaljevanju še tisto o slovenskem poveljevanju v slo- venskih regimentih, ki so bili v okviru avstrijske cesarske vojske (slovenskega poveljevanja v 1989. letu pri nas še nismo poznali!). Drugi takšen odmevni nastop je bil v foajeju celjskega gledališča jeseni 1992. leta, ko je Gombač predstavil svoj knjižni prvenec "Skozi življenje". Prisot- nih je bilo veliko poklicnih gle- daliških igralcev, ki so spočetka nekoliko začudeno gledali ama- terja, oblečenega v nekakšno domačo nošo, ki z vsem žarom igra, deli vsebino slovenskih pesmi, ki so jih kasneje morajo peti ter odgovarjati na Vodovni- kove uganke. Spočetka so bili vidno nejevoljni, saj se jim je menda zdelo, da se nekdo igra z njimi, in so dokaj "milostno" so- delovali, kasneje pa mnogi priz- nali, da bi se ta amaterski igralec lahko kosal z marsikom med nji- mi. Seveda Gombač ne bi bil to, kar je bil, če se ne bi bil s Cvah- tetom lotil dokaj težkega Plato- novega "Zagovora Sokrata pred sodiščem", teksta, starega skoraj dve in pol tisočletji, vendar še vedno svežega in aktualnega tudi za današnji čas. Mnogi so bili pri tem nekoliko skeptični, Gombač pa trdno prepričan, da bo Marko tudi to zmogel; še več, da bo prav tako uspešen, kot je bil pri prvih dveh monoigrah. Pa sta pričela vaje. Poglobila sta se v čas antične Grčije in potem od besede do besede v znameniti Platonov tekst. Dobra dva tedna pred premiero sem bila na nju- nih vajah. Reči moram, da se mi je Marko pošteno smilil, saj ga je Gombač preganjal kot vrag grešno dušo. Se danes se nasme- jim, ko se spomnim tega prizora. Del scene je bil v viteški dvorani že postavljen, spredaj je hodil Marko in govoril Platonov tekst, nekaj korakov za njim pa Gom- bač. Seveda je Marku tu in tam ušlo kaj v domačem, bistriškem narečju in vulkan je pričel bru- hati iz režiserjevih ust: "Marko, ne tako, ne širokih ojev in ejev." Marko, kot bi se vrnil iz nekega drugega sveta, je ponovno pričel govoriti, kot je bilo potrebno. Oktobra 1994 je bila premiera. Kdo je bil pri tem bolj živčen, je težko reči, po vsej verjetnosti Gombač, ki se je vedno bal, da bo na premiero prišlo premalo ljudi. Vendar je bila viteška dvo- rana tudi tisti večer nabito pol- na. Rojen je bil nov lik Marka Cvahteta, poznavalci Platonovih filozofskih tekstov so bili ob nje- govem nastopu več kot nav- dušeni. Jeseni 1995 so se Bistričani, to- krat žal zadnjič pod režiserskim vodstvom.....BiaiiJML _.Gombača (februarja letos bosta minili dve leti od njegove nenadne smrti), predstavili s Cankarjevimi Hla- pci. Vloga župnika je bila zaupa- na Marku in odigral jo je prav tako odlično kot druge vloge. Mogoče se komu dozdeva, da Marko danes miruje. Pa ni tako, še vedno ga vabijo, da jim odigra bodisi malega kapucina iz Vi- pavskega Križa ali pohorskega posebneža Jurija Vodovnika ali pa jezikavega Sokrata. Tik pred koncem leta smo bili povabljeni na sprejem, ki ga je igralcu v čast ob njegovem viso- kem priznanju - nagradi Sklada Staneta Severja - pripravil slo- venjebistriški župan dr. Ivan Žagar. Med povabljenimi kul- turniki so bili prisotni tudi nje- gov oče in brat ter Gombačev sin Andrej. Zupan, ki mu je ob tej priložnosti podelil še spominsko plaketo z grbom, je omenil, da "smo Bistričani ponosni na Mar- ka Cvahteta, saj se ob kate- remkoli liku, ki ga igra, vedno pojavlja ime Slovenske Bistrice," ter končal z mislijo: "Čakamo še na kakšno vašo igralsko iskrico." Marku, skromen, kot je, je bilo ob vsem blišču, ki ga je ta dan obdajal, nerodno. Samo smehljal se je, kljub temu da smo skoraj vsi pričakovali, da se bo v njem nenadoma prebudil Vodovnikov Juri. Vida Topolovec »/larko Cvahte kot Jurij Vodovnik SLOVENSKA BISTRICA / KONCERT GLASBENE°SKUPINEVOX IZ PLIBERKA Itadibive&nlgosnmiBminas Na proslavi ob šestinpetdeseti obletnici padca Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici, so ob drugih oblikovali kul- turni program tudi mladi pevci in pevke glasbene skupine VOX iz Pliberka na avstrijskem Koroškem, ki gojijo stike tudi s staro domovilio._______________ . Bili so prava popestritev spo- minske proslave, delovali so sveže in neobremenjeno, govori- li in peli so v lepi slovenščini, kar da misliti, da onstran državne meje kljub takšnim ali drugačnim pritiskom večinske- ga naroda na manjšino vztrajajo pri svoji materinščini. Razen ene (črnske duhovne) so bile vse druge zapete izključno v slo- venskem jeziku, nekaj celo v koroškem narečju. Jeseni lanskega leta so njihove pesmi izšle na zgoščenki, ki so jo z naslovom Vihar srca uspešno predstavili v Globasnici in Pli- berku. Ob vsem prijetnem petju pa je bilo zaznati kanček bolečine ob zahvali, "ker ste nas povabili. Ne vem, ali nas nimate radi, da nas ne povabite bolj po- gosto, mi bi želeli pri vas v Slo- veniji še večkrat gostovati". Mladi pevci izhajajo iz okolice Pliberka in so učitelji, študentje ter trgovci. Skupaj pojejo pet let, izbor njihovih pesmi je pester, vendar kot radi poudarijo, dajejo prednost domačim - slovenskim pesnikom, med njimi so tudi pesmi nedavno umrle koroške pesnica Milke Hartman, prav tako pa tudi domačim skladatel- jem. Zborček - oktet vodi Dani- lo Katz, učitelj iz Vogrč, drugače doma iz Strpne vasi. Na naši fo- tografiji so (od leve proti desni): Gitka Sadjak - Opetenik, štu- dentka psihologije in filozofije na Dunaju, Angelika Vanče, maturantka na trgovski akade- miji v Velikovcu, Norbert Lipuš, trgovec iz Strpne vasi. Danilo Katz, ob njem Marko Taler, pro- dajalec v pliberški zadrugi, Dani- jel Košutnik, učitelj, ki je trenutno pri vojakih, Anemarie Vanče, štu- dentka v Gradcu, ter Traudi Lipuš, učiteljica v Pliberku. Vse o njihovem petju in njih samih lah- ko najdete tudi na Internetu: http ://members.magnet.at/d.katz. Vida Topofoirec Člani glasbene skupine VOX v viteški dvorani bist- riškega gradu. Foto: VT LENART / SKRB ZA LEPŠI VIDEZ OB JUBILEJU ' '^lil^^^^^l Junija krajevni praznili^ septembra sveiana aliademija Na prvi letošnji seji mestnega odbora v Lenartu so sicienili, da bo odbor v dosedanji sestavi in pod vodstvom predsedniica Janeza Erjavca nadaljeval delo do sprejema novega statuta krajevne skupnosti Lenart. Ocenili so, da je bilo dosedanje delo uspešno in da so s predlogi in pobuda- mi veliko priponnogli k uspehom kra- jevne skupnosti Lenart na področju ce- lovitega urejanja mesta in okolice. Na- jvečji dosedanji projekt je bilo prazno- vanje 800-letnice prve pisne omembe Lenarta, bili pa so tudi med pobudniki za uvedbo ločenega zbiranja in sortiranja smeti in odpadkov. Za letošnje leto so pripravili obsežen de- lovni program naložb, med katerimi so tokrat posebej poudarili nujnost sko- rajšnjega začetka sanacije rotovža, začatek urejanja športno-rekreacijskega centra Polena in priprave na ureditev tržnice in osrednjega mestnega prostora na Trgu osvoboditve. Mesto Lenart praz- nuje letos 10-letnico razglasitve za mes- to, zato bodo pripravili več prireditev. Od 17. do 20. junija bodo praznovali kra- jevni praznik, osrednja slovesnost pa bo 26. septembra, ko naj bi organizirali svečano akademijo s kulturnim progra- mom. Jubilej bodo dopolnili še z gospo- darskim sejmom Slovenskih goric, ki ga pripravlja območna obrtna zbornica iz Lenarta. Člani mestnega odbora so še sklenili, da bodo ob jubileju izdali pri- ložnostno mestno kroniko in v njej predstavili dosežke zadnjega desetletja. Sicer pa so kritično spregovorili o pro- metni varnosti v mestu in opozorili na nujnost skorajšnjega razreševanja te problematike. Zelo so ogroženi šolarji na Ptujski cesti in otroci iz blokovskega na- selja, ki morajo prečkati glavno magist- ralko pri rotovžu. Zato so podprli pobu- de za prometno razbremenitev mesta in tudi za ureditev drugih infrastrukturnih problemov. Predlagali so ureditev in as- faltiranje poti mimo novega naselja do pokopališča in se zavzeli za vzdrževanje mestnega jedra. V program naj bi vključili tudi enostransko ureditev stare struge Globovnice, ki je zdaj znova potrebna sanacije. Urejali naj bi jo v okvi- ru projektov Polena. Podprli so nekaj po- bud za revitalizacijo starih vodnjakov in poimenovanje novih ulic. Ena naj bi se imenovala tudi po Sokolskem društvu Lenart, ki je lani praznovalo 90-letnico ustanovitve. M. Toš 6 četrtek, 21. januar 1999- TEDN|| PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / Z BRANKOM BRUMNOM O KURENTOVANJU '99 Prliakujejo sto tisoi obiskovakev KURENTOVANJE '99 BO NA NOVI LOKACIJI - NA BREGU • MILAN KUČAN ČASTNI POKROVITELJ KURENTOVANJA Priprave na 39. ptujsko kurentovanje potekajo že od zaki- jučka 38. prireditve. Prvič so okvirni program letošnje pri- reditve organizatorji predstaviti že na sejmu Gost-tur. Iz- dali so lično zloženko, s konkretnimi programi pa so sode- lovali na turističnih borzah v Sloveniji in tujini, kjer so po- kazali za to ptujsko prireditev veliko zanimanje. "Kurentovanje je v zastavlje- nem konceptu kot večdnevna kulturno-zabavno-turistična prireditev v veliki meri ob oh- ranjanju in razvoju premične kulturne dediščine in tradicije našega prostora v zadnjih letih pridobiva tudi tako imenovane karnevalsko-urbane pustne vsebine, ki jih udejanjamo v okviru karnevalske dvorane. Prvič smo dvorano pred štirimi leti postavili na prostoru za pošto, zadnja tri leta pa za avto- busno postajo. Ugotovljeno je namreč bilo, da je ta lokacija na robu samega mestnega jedra iz infrastrukturnega, logističnega, programskega, marketinškega in še katerega vidika zagotovo opti- malna, in če ne bi bila moteča za prebivalce v neposredni bližini, bi lahko rekli tudi idealna. Poznamo primere karnevalskih mest in Ptuj se ponaša s tem, da je že sedmo leto član evropskega združenja karnevalskih mest, v katerem tudi predstavljamo Slo- venijo, zato si težko predstavljam karnevale (v zadnjih letih sem jih videl veli- ko), kjer bi karnevalska dvorana bila motnja, kjer bi domačini to sprejemali kot motnjo, ampak je to zanje način življenja, bivanja v pustnem času v mestu. V orga- nizacijskem odboru sprejemamo to kot pomislek. Našo vlogo za postavitev karnevalske dvorane na prostoru za avtobusno postajo je mestna občina Ptuj zavrnila. Vlogo smo dali novembra, odgo- vor smo dobili januarja. Pos- pešeno pa se je pričela pripravljati nova lokacija na območju nekdanje Surovine na Zadružnem trgu, kjer bomo kar- nevalsko dvorano pričeli pos- tavljati 20. januarja. To odločitev smo sprejeli, ker nima- mo druge možnosti, kot da sledi- mo odločitvam mestne občine, ki je kot lastnik zemljišča tista, ki daje soglasje za postavitev, zato bomo dogajanje vseh en- ajstih dni prilagodili novi loka- ciji. Dolgoročno pa naj bi na tem prostoru po programskih usme- ritvah mestne občine zrasla večnamenska prireditvena dvo- rana," je o letošnjih zapletih pri določitvi lokacije za postavitev karnevalske dvorane povedal vodja projekta kurentovanja '99 Branko Brumen. KURENTOVANJE MED NAJPOMEMBNEJ- ŠIMI V EVROPI 13. januarja je soglasje za pos- tavitev karnevalske dvorane na novi lokaciji z nekaterimi pogoji dala mestna četrt Breg. Priredi- telj mora najbližje občane, torej vse, ki stanujejo na Zadružnem trgu od številke 1 do 15, pra- vočasno seznaniti z vsebino pri- reditve, poleg tega se mora v iz- vedbenem projektu letošnjega kurentovanja določiti maksi- malna glasnost v dvorani, glasba v karnevalski dvorani se lahko izvaja vsak dan do ene ure zjut- raj, izjema so petek, sobota in nedelja, ko lahko traja dlje časa. Pogoj je tudi, da se policija in komunala pravočasno vključita v pripravo in izvedbo prireditve, prav tako se v organizacijski od- bor vključi predstavnik mestne četrti Breg, ne nazadnje pa se mora okolje po končani priredit- vi urediti v prvotno stanje. Soglasje mestne četrti Breg s po- goji je bilo osnova za izdajo soglasja mestne občine Ptuj, obe skupaj pa za izdajo dovoljenja za postavitev karnevalske dvorane na Bregu, ki ga bo izdala up- ravna enota Ptuj. Organizator je vlogo zanj že dal. V ponedeljek zvečer se je sestal z občani na tem območju in jih seznanil z vsem potrebnim za nemoten po- tek prireditve, kakor tudi z nji- hovimi zahtevami, da bi bilo nji- hovo življenje in delo v teh en- ajstih dneh čim manj moteno. "Intenzivni turizem, ki ga pre- ko te prireditvene dejavnosti, po kateri smo prepoznavni ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evro- pi, pomeni tudi motnjo za prebi- valce tistega mesta, ki se za tu- rizem odločijo. Moram pa pove- dati, da je dogajanje v karnevals- ki dvorani s strani organizatorja tako v finančnem kot programs- kem delu tisto, s katerim je pravzaprav dosežen zaslužek, iz katerega financiramo etnografs- ki del dogajanja v starem mestnem jedru oziroma v vseh enajstih dneh prireditve. V zadnjih dveh letih, ko smo vide- li, da ni spontanega dogajanja v starem mestnem jedru, organizi- ramo vsak večer med šesto in sedmo uro nastope med 50 in sto kurentov in drugih pustnih sku- pin, ker želimo oživiti staro mestno jedro s temi dogajanji. Kurentovanje je projekt veli- kih razsežnosti, saj je lani karne- valsko dvorano obiskalo dvakratno število prebivalcev Ptuja, vse pustne prireditve pa si jih je ogledalo več kot šestkrat toliko. Z njim pridobivata mesto in njegovo gospodarstvo. Pri tem pa je zelo težko narediti pri- reditev, ki v nekem pomenu ne bi bila motnja. Tisto, kar lahko naredimo organizatorji, pa zago- tavljam, bomo naredili oziroma smo delali že doslej. To nam je priznal v svojem poročilu tudi predsednik evropskega združenja karnevalskih mest na skupščini v Strumici, ko je dejal pred predstavniki več kot 40 držav, da je ptujski karneval pri- dobil prestižno in pomembno vlogo in mesto med evropskimi karnavalskimi mesti in da ima karnevalska dvorana, v kateri je tudi bil, najvišji standard med vsemi dvoranami, kjer je bil; predsednik tega združenja pa je že 17 let. Za nas je to veliko priz- nanje in dokaz za vloženi trud, ki smo ga vložili v kvalitetnejšo dvorano, ki ima stene ne samo iz platna, temveč tudi potrebno protipožarno in protizvočno zaščito," je o varovanju interesov občanov med drugim povedal vodja projekta letošnjega kuren- tovanja Branko Brumen. Pouda- ril pa je tudi, da bodo ne glede na novo lokacijo vztrajali pri nadstandardu prireditve, njene vsebine, promocije in dvorane same, ker samo v tem primeru je lahko tudi letošnja prireditev uspešna. 39. kurentovanje bo tudi letos potekalo 11 dni, od 6. do 16. februarja. Začelo se bo z veliko otvoritveno slovesnostjo, ki jo bo dopolnila povorka slovenskih tradicionalnih mask z okrog 300 nastopajočimi; ti bodo po novi karnevalski poti krenili do kar- nevalske dvorane, kjer bo svečana otvoritev. Med njin bodo laufarji, škoromati, cerl niški pust, mozirski pust in dn gi. Prvič bo na prvi dan pustni prireditev tudi slovenski lioi ples (ples za člane Lions klube iz cele Slovenije); masko zanj z izdelujejo. Osrednja pustna pr reditev pa bo v nedeljo, 1 februarja, ko se bodo predstavi tudi nekatere tuje skupin; Častni pokrovitelj letošnjega ku rentovanja bo predsednik držav Milan Kučan in tudi s tem ) potrjen javni pomen priredita na najvišji državni ravni. V čai pa si lahko ptujski organizator štejejo vnovični obis predsednika evropskej združenja karnevalskih me Henryja van der Kroona, ki bo ogledal zadnji del ptujski pustnih prireditev s pokopoi pusta. Letošnje kurentovanje naj I po za zdaj predvidenem f nančnem. načrtu stalo okrog ^ milijonov tolarjev. Če bo vren lepo, pričakujejo organizator sto tisoč obiskovalcev, tretjii naj bi jih že po tradiciji prišla ( drugod, organizatorji pa si žel jo, da bi jih bilo še več. Vsak di bodo v karnevalski dvorani p tekali zabavni šov programi znanimi glasbenimi skupinai in pevci iz Slovenije in tU Hrvaške. Po sedaj znane programu bo skupaj nastopa 17 skupin oziroma pevcev, štiri bodo iz Hrvaške. Vsak di bodo v starem mestnem jed nastopili kurenti in drugi pust liki, vsi pa bodo po nastopih ulicah in trgih obiskali še kanj valsko dvorano. Tudi letos si bomo lahko vs kodnevni obisk karnevals' dvorane zagotovili z nakup" prepustnice, ki bo stala 5999 i larjev. Natisnili jih bodo 12( Brez prepusmice bo vsak obi dvorane stal 999 tolarjev, za c led nedeljske povorke 14. febi arja pa bo pusmina stala 299. zameno bo kupec dobil znac kurentovanja oziroma robčel! kurentom. Že po tradiciji bo v pustU dneh živahno tudi v drug okoljih, kjer pripravljajo tra' cionalne fašenske in pustne P reditve. Več o teh prireditvah prihodnjič. Utrinek z lasnkoletnega kurentovanja. Foto: Langerhok Branko Brumen, vodja projekta kurentovanja '99, si nazdravlja s predsednikom evropskega združenja karnevalskih mest Henryjem van der Kronoom in podžupanom MO Ptuj Ervinom Hojkerjem. Foto: Kosi TEOHIK-četrtek, 21. januar 1999 7 EANmiVOSfl, MULfURA HALOZE / OBISK PRI VINOGRADNIKU ANDREJU STRUCLU Obdelwal bi se 10 ii$oč irsov^ v dneh, ko naj bi pod korakom še šliripalo in naj bi zima kazala zobe, ljudje pa naj bi se stiskali v toplih stanovan- jih, je na prisojnih haloških legah že prava pomlad. Sončni žarki so postali močnejši in njihova izdatnost je iz zemlje privabila prve znanilce pomladi. Med njimi regrat, ki ta čas pomeni pravo zalogo vitaminov. Tudi v človeku, ki živi z naravo in od nje, tako vreme prebudi novo ener- gijo. Potegne ga na piano, med vinsko trto. Tja, kjer bo prebil večino dni v letu, kjer bodo njegove celoletne skrbi in žulji in kjer se odloča o njegovi in usodi njegove družine. Haloze so danes drugačne od tistih pred desetletjem. V ljudeh je veliko več optimizma in želje po napredku. V ljudeh seveda, ki so tam še ostali in našli med haloškimi griči možnost preživetja. Tisti, ki so odšli, pa še niso pozabili svojega razočaranja in jih grenki spomi- ni tja ne vlečejo. Tako je dobršen del Haloz prazen, mnogo hiš zapuščenih in zgrbljenih pod težo časa. Čeprav so Haloze še danes sinonim za težko življenje, je živeti tam vendarle veliko lažje kot v še ne tako davni pre- teklosti. V Haloze vodijo as- faltne poti, elektrika in telefon sta postala vsakdanjost, vodovod so sicer drage, a že uresničljive sanje. K drugačnosti Haloz je poma- gala novejša zgodovina. Premi- ki, ki so se zgodili v začetki de- vetdesetih let, so zaznamovali tudi ta del Slovenije. Dejstvo, da so mnogi nekdanji delavci Kme- tijskega kombinata postali gos- podarji, je spremenilo njihov od- nos do dela in življenja v Halo- zah. Kar 76 nekdanjih delavcev je prevzelo v povprečju po 16 tisoč trsov. Danes so najemniki površin, ki so v lasti zemljiškega sklada RS Slovenije, imajo sta- tus kmeta in so odvisni od dela svojih rok. Kooperantov Kme- tijskega kombinata Ptuj oziroma njegovega Vinarstva Slovenske Gorice - Haloze, je sicer 96. V čigavi lasti je zemlja in kdo jo danes obdeluje, sploh ni po- membno, pomembno je, da so vinogradi obdelani in da dajejo čim boljše rezultate dela skrbnih rok. Spominjam se strahu nekdan- jih delavcev KK Ptuj, ki so z ve- likim nezaupanjem gledali v spremembe, ki so se začele v Ha- lozah po osamosvojitvi Sloveni- je. Danes so isti ljudje zadovol- jni, in če bi imeli možnost, bi obdelovali še bistveno večje površine vinogradov. Današnji strah je drugačne narave: ne vedo, ali bodo s sedanjimi površinami vinogradov lahko uspešno gospodarili tudi v pri- hodnji, evropski Sloveniji. Pred dnevi sem obiskal enega novopečenih vinogradniških gospodarjev, Andreja Štrucla v Podlehniku 48. Prej je bil v Kombinatovi enoti v Podlehni- ku traktorist. Leta 1994 je vzel v najem 16 tisoč trsov šipona, laškega rizlinga in sauvignona. Čeprav je nasad šipona star že dve desetletji in pol, je na višku svoje rodnosti. Tudi za letos je glede na lepo dozorel les in bogat nastavek pričakovati dobro leti- no, ki bo seveda odvisna še od vremenskih razmer skozi vse leto. Tudi obnova tega dela vi- nograda ne pomeni nobenih težav, zatrjuje Andrej, posebno ker sta vinograda z laškim rizlin- gom in sauvignonom stara ko- maj desetletje. Kako se da živeti od 16 tisoč trsov, vprašam Andreja. Pravi, da kar dobro. Trditev dopolni z nekaj nujnimi podatki: treba je trdo delati, mnogokrat, predvsem pri trgatvi poiskati še pomoč mnogih prid- nih rok, pa gre. Lani je pridelal 52 ton lepega grozdja. S Kombi- natom so dogovorjeni tako, da vse leto prejemajo akontacijo za jeseni oddano grozdje, od tega plačujejo ustrezne sicialne in po- kojninske prispevke in živijo s statusom kmetovalca. Strokovna služba ptujskega Vinarstva skrbi za svetovanje o pravočasnem in pravilnem gnojenju in zaščiti vi- nogradov in Andrej trdi, da so vinogradi v večini v mnogo boljšem stanju kot prej, ko so jih obdelovali kot delavci, brez občutka, da gospodarijo na svo- jem in zase. Andrej Štrucl ima danes dva traktorja in potrebne priključke. Če bi bilo mogoče, pravi, bi vzel v obdelavo še 10 tisoč trsov, ven- dar takih kompleksov v Halozah ni več, vsaj ne v njegovi bližini. V času, ko v vinogradu ni preveč dela, opravlja traktorske storitve za občino: obcestno košnjo, po- zimi pa skrbi za pravočasno in učinkovito pluženje haloških cest. Dela mu torej ne zmanjka. Ob tem kuje nove načrte. Hišo, ki jo je pred leti kupil od Kme- tijskega kombinata, bo delno porušil in zgradil novo. Ta načrt mu ovira nerazdeljeno skupno premoženje bivše občine Ptuj, saj je zemlja okoli hiše "občinska", ne prejšnja videmska in sedanja podlehniška občina pa mu je še ne moreta prodati. Birokrati s svojim počasnim de- lovanjem torej znova ovirajo hit- rejši razvoj Haloz. Toda Andrej in njegova družina se že nimajo več časa ubadati s temi problemi. Prihaja čas, ko bo treba obrezati 16 tisoč trov in opraviti vsa druga nujna spomladanska dela. Rez opravita Andrej in mati Angela v mesecu dni. Najraje se podata v vino- grad šele februarja, toda neo- bičajno toplo januarsko sonce ju bo morda letos zvabilo že prej. Sicer pa so haloški vinogradi v toplih januarskih opoldnevih že oživeli in začenja se nova vi- nogradniška sezona. Naj bo srečna in bogata! J. Bračič Andrej Štrucl je pred dnevi že "pogledal" v svoj znova obetavni nasad šipona Nekaj pridelka za lasten okus in za goste je tudi v veliki, stari haloški kleti. 8 četrtek, 21. januar 1999- TEDNIK PO ifilSfff KRAJIH PTUJ / Z DR. DANICO PURO O SLOVENSKEM MANAGEMENTU Ceff fer Brdo - slovensko okno v svei MANAGEMENT JE UMETNOST IN ZNANOST * CENTER BRDO IMA 160 VRHUNSKIH PROFESORJEV IZ 37 DRŽAV SVETA * NOVA< ŠOLA MANAGEMENTA BO NA BLEDU IN BO NAJLEPŠA V EVROPI TER ENA PETIH NAJBOUŠIH NA STARI CELINI Ptujski ženski večeri v tem mesecu praznujejo drugo obletni- co. Zveste spremljevalke pogovorov, ki so v tem obdobju že prešli v stalno obliko druženja več deset ptujskih žensk, se bodo spomnile, da so se pogovori pričeli s Štefko Kučan, ženo predsednika države. V tem času pa so bile gostje tudi Ptujčanke, ki sedaj živijo in delajo zunaj Ptuja ter opravljajo pomembna poslanstva na različnih področjih dela. Januars- ka gostja bo Miša INovak, miss Slovenije '98, pogovor pa bo 21. januarja ob 19. uri v prostorih vinske akademije Veritas. Danes objavljamo pogovor z no- vembrsko gostjo, Ptujčanko dr. Danico Purg, ki že trinajsto leto uspešno vodi Center Brdo, kjer se usposabljajo vodilni delavci slo- venskega gospodarstva in mana- gerji z drugih področij, kot so šolstvo, zdravstvo, kultura, v tej šoli odličnosti pa znanje vse po- gosteje nabirajo tudi tujci, že polo- vica vseh jih je. Z dr. Danico Purg smo se na- zadnje za nas časopis pogovarjali pred sedmimi leti. Prvi naš vtis po toliko letih je bil, da se je kot ženska zelo polepšala, nekako je izgubila strogost. Verjetno je to tudi zasluga zadovoljstva, ki izhaja iz tega, da zelo uspešno opravlja delo, ki jo zelo veseli. "Mislim, da je velika sreča, da lahko izrabiš po- tenciale, za katere niti ne veš, da jih imaš. In kaj lahko povem o svo- ji prehojeni poti?. Vse, kar se mi je zgodilo, od najzgodnejše mladosti, ki sem jo preživela v Stogovcih pri Ptujski Gori, pa v Majšperku, Ma- riboru, Ljubljani in do potovanj po številnih državah sveta, je v bistvu povezano s tem , kar danes počnem. Največ pa mi je pri tem, da sem prišla na to dgovorno mes- to v centru Brdo, pomagala moja ambicija, ki so mi jo že zelo zgodaj vcepili moji starši. Spomnim se, da sem v prvem razredu osnovne šole morala stokrat napisati neko črko, ker sem zelo grdo pisala. Grdo pišem še danes, samo ena tajnica zna prebrati tisto, kar napišem. Zato s seboj vedno nosim diktafon in vanj narekujem vse, kar imam povedati. Sodelavce zato vsako jut- ro čakajo na mizi kasete, ki so ob moji pomoči vodilo njihovega dela. Pa to ni samo zaradi grde pi- save, temveč tudi zaradi priročnos- ti, ker to lahko počnem v avtomo- bilu, v letalu oziroma kjerkoli sem že, pisati pa ne moreš povsod. Na moji poti do uspeha so me poleg staršev, ki so si vedno želeli, da bi iz mene nekaj bilo, podpirali tudi profesorji. Šlo je v glavnem za spodbujanje. Zelo pomembno pa je bilo, da so mi starši dali prosto pot. Čeprav so me s štipendijo ho- teli podpreti v Tekstilni tovarni Majšperk, ki ji sedaj tudi nekaj malega pomagam, da bi preživela to krizno obdobje, ki si ga delijo slovenski tekstilci, tega nisem želela. Želela sem v svet^ kamor me je vodila radovednost. Že od vsega začetka pa je moje življenje pote- kalo tudi kot neke vrste trening v pogumu, perfekcionizmu, da moraš biti vedno boljši." Na čelo Centra Brdo je prišla dr. Danica Purg, ko je imela 40 let. S ponosom pove, da jih ima danes 52 in nekaj mesecev. Od takrat tudi več ne čuti, da je v moški konku- renci, čeprav dejansko je, zlasti še v mednarodnem merilu. Prihod na čelo centra Brdo ocenjuje kot svojo po vsej verjetnosti najboljšo odločitev, ki jo je kdajkoli storila. Ko je končala študij na ljubljanski univerzi, je odšla za leto dni na Sorbono, kjer se je preživljala sama. Končala je študij fran- coščine, potem je odšla v Beograd, kjer je naredila najprej magisterij, zatem pa tudi doktorat iz poli- tičnih ved - študij iz novinarstva. Po vrnitvi je bila deset let profeso- rica na Visoki šoli za organizacijo dela. Študente je imela zelo rada, zelo pa jo je motila kvaliteta študi- ja. Zato se je vseskozi borila za so- doben evropski študij. To je slišal takratni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bule in jo povabil, da organiziram mana- gersko šolo. To je bila prva mana- gerska šola v takratni Jugoslaviji in tudi prva v srednji in vzhodni Evropi, kjer so jih začeli usta- navljati šele tri leti po jugoslovans- ki. Cela srednja in vzhodna Evro- pa je lani decembra praznovala de- seto obletnico prve tovrstne ruske šole. Dr. Danica Purg je medtem postala predsednica združenja vseh managerskih šol v srednji in vzhodni Evropi. Ustanovitev šole za management je sprejela kot svojevrsten izziv, čeprav je, kot sama pravi, vedela, da kot doktorica političnih ved o managementu praktično ne ve ničesar. "Priznati moram, da sem se na začetku zelo bala. Ko pa sem za nasvet vprašala svojega moža (po rodu je Nizozemec), je dejal, da je to izziv. Ti imaš rada svojo državo in to je priložnost. Poleg tega ima Jugoslavija zelo slab ma- nagement. In če bi rada kaj dobre- ga naredila za svojo domovino, na- redi to,' je še dodal. Zatem sem šla na konferenco v Helsinke, kjer sem se izobrazila, spoznala, kaj management sploh je. Po vrnitvi sem odšla na Gospo- darsko zbornico, kjer sem poveda- la, da izziv sprejemam. Prvi dve leti je bilo zelo težko. Ljudje danes vidijo uspešno Danico Purg in center Brdo, ne vidijo pa vsega, kar je bilo potrebno storiti, da je do tega prišlo. Morda bom kdaj imela to možnost, da vse to izpo- vem v spominih. Bosti sem se mo- rala s strujami, ki so trdile, da uvažam imperahzem, drugi so se proti meni "borili" z anonimkami. Vsi pa so dobro vedeli, da tisto, za kar se odločim, tudi izpeljem. Zato ker nisem poznala managementa, sem prvi dve leti presedela na vseh mogočih seminarjih, da sem se izobrazila. In spet se je izkazal moj pogum. Vedela sem, da je najboljša šola za to področje blizu Pariza, in sem šla enostavno tja. Prišla sem do dekana in mu povedala, da potrebujem profesorje za marke- ting, finance ... On pa me je vprašal: 'Kaj pa imate?' Odgovori- la sem mu, da lepo pisarno, nekaj denarja in veliko, veliko energije in dobre volje. Skratka tako se je začelo, dobila sem dva profesorja. Vi pa veste, kako rečejo: prvoraz- redni ljudje pripeljejo prvoraz- redne, drugorazredni pa tretjeraz- redne ljudi. Dobila sem prvoraz- redne ljudi in tako se je začela šola. Še danes so ti profesorji moji veli- ki prijatelji. To so profesorji ranga, ki na dan zaslužijo od šest do deset tisoč dolarjev. V center Brdo pri- dejo za tisoč dolarjev na dan, tako da Slovenija niti ne ve, kaj ima. Danes ima center 160 profesorjev iz 37 držav celega sveta. To so vrhunski profesorji, zato je naša šola tudi lahko konkurenčna dru- gim najboljšim šolam na svetu, ker imamo štiri do devetkrat nižjo ceno za isto kvaliteto profesorjev." SLOVENSKI MANAGERJI SO ŠIROKO IZOBRAŽENI Danica Purg pravi, da imajo slo- venski managerji vedno več znanja in so izjemno široko izobraženi, veliko bolj kot managerji v svetu. Razlike med njimi in tujimi mana- gerji so vedno manjše. Pri tem ima v mislih vrhunske managerje, ki vodijo Krko, Lek, Rotomatiko in druga slovenska uspešna podjetja, podjetja, ki so uspešna tudi v tuji- ni. To so managerji svetovnega kova, ki tekmujejo na svetovnih trgih in ki vedo, da le z znanjem kam prideš, in ki hodijo v center Brdo po novo znanje. V ekonomskih procesih globali- zacije postaja znanje vedno po- membnejše, ker je svet tudi vedno bolj povezan, in vedno bolj mora- mo poznati drug drugega. "Če pa želiš biti res uspešen manager, moraš biti tudi zelo razgledan, imeti moraš široke horizonte, da se potem lahko zelo hitro naučiš spretnosti, veščin. V tem je naša velika prednost. To, kar opažam pri naših managerjih, je občutek, da niso dovolj prepričani vase, pre- malo so podjetni (definicija podjetnika je, da ima idejo, da zna pridobiti materialne in kadrovske resurse za realizacijo in da zna tve- gati) in tudi premalo ambiciozni. Zadovoljijo se s tem, da so prvi v Sloveniji, prvi v Ptuju. To ni nič, biti moraš prvi v svetu, odkriti moraš tržno nišo. Zakaj je firma Benetton tako uspešna? Zaradi tega, ker je strahovito fokusirana. tako je pri njih rdeča barva samo ena, en odtenek. Tako je tudi pri meni: ukvarjam se z vrhunskim managementom, ker verjamem, da je od tega največ odvisno, in zato se z drugimi stvarmi ne ukvarjam. Za neko področje moraš biti na- jboljši in se tega držati, ne pa da se kot na primer Sava v Kranju ukvarjaš z vsemi mogočimi stvar- mi - pred kratkim so kupili tudi hotele. Mene to skrbi, če pa so strokovnjaki za gume. Včasih so bile takšne poteze dobre, ker če je ena stvar propadla, si imel drugo v rezervi. V center Brdo prihajajo v glavnem mlajši managerji, med 30. in 40. letom starosti, polovica pa je že tujcev. Center Brdo želi biti okno v svet. Začeli smo graditi tudi novo šolo na Bledu. To bo najlepša šola v Evropi. Bled je čudovit, tudi Ptuj bi bil, če bi bil malo bližje ljubljanskemu leta- lišču, pa Rogaška. Ker pa mora biti mednarodna šola blizu centra, je Bled pravšnja lokacija, v njegovi bližini pa je tudi več letališč. Dru- gi cilj pa je, da bi bila naša šola ena petih najboljših v Evropi. Mislim, da smo to že, vendar nam morajo to priznati širše, ne samo v srednji in vzhodni Evropi. Naša šola naj bi postala poslovno srečevališče evropskih in svetovnih manager- jev ter center odličnosti, kar pome- ni med drugim, da telefon pri nas ne sme zazvoniti več kot trikrat. Center odličnosti je, da se znaš po telefonu prijazno pogovarjati, da si vedno točen, da se lepo oblečeš in da lepo predstavljaš svojo firmo, da vedno pozitivno misliš, da ni spodrsljajev (če se en grafoskop pokvari, je drugi v rezervi v bližini ) in podobno. To je trend, zato z menoj vzdržijo samo tisti, ki so takšni kot jaz, ki verjamejo v to in ki imajo takšne lastnosti že pri- dobljene od mladosti. Uspeha s tem, ko nekoga vedno priganjaš in mu groziš z manjšo plačo, ne more biti." ALI PRIHAJA ČAS MANAGERK? Slovenski managerji so pogosti udeleženci izobraževanj v centru Brdo, žal pa jih je s Ptujskega zelo malo, kar dr. Danico Purg po svoje boli oziroma jo prizadene. "Izha- jam iz teh krajev in vem, kaj to po- meni. Vem, kaj pomeni, srečati se z nekim tujim strokovnjakom in od njega izvedeti, na primer, kaj dela recimo deset najboljših far- macevtskih firm na svetu. Profe- sorji v centru niso standardni. Gre za ljudi, ki sto dni predavajo, sto dni na leto pa so konzultanti transnacionalnim firmam. Ob njih bo vsak takoj spoznal oziroma ugotovil, kje mi zaostajamo. Dobiš informacije, ki niso zapisane v no- beni knjigi, navežeš poslovne sti- ke, osebni stik je pogosto uspešnejši kot pisanje ne vem kakšnih pisem. Dejstvo je, da na- jveč ljudi prihaja iz najboljših firm iz najbolj razvitih krajev, zelo' malo pa jih prihaja iz Štajerske,' Denar ni bil nikoli problem. Če bji katerakoli firma želela priti v cen-j ter Brdo, pa trenutno tega izobraževanja ne more plačati, so' jim vrata odprta brez problemov,^ Gre samo za vprašanje podjetnosti,! samoiniciativnosti in podobno." j V Sloveniji ženske predstavljajo] polovico vse delovne sile. Glede na, ta podatek je Danica Purg mnenja,' da bi bilo zelo dobro, če bi bile tako zastopane tudi v management tu. Oziroma bi jih moralo biti še' več, ker so ženske bolj izobražene! od moških. Manager prihodnosti' bo zagotovo ženska, je zapisal na^ prvi strani nekega evropskega^ časopisa neki profesor. Zagotovci je nekaj na tem. Razlogov je veči eden je tudi ta, ki ga je povedak Daničin mož, da bo moških počasij premalo in bodo krmilo na, različnih področjih vedno pogos-, teje morale prevzemati ženske, vj procesu decentralizacije, ki prav tako poteka v svetu, pa bo' potrebnih tudi vedno več šefov' enot. ' "Zaradi vsega tega mislim, da bo' vedno več managerk in jih tudi že^ je. ] Kaj je management? Ljudjej ponavadi enačijo management zi ekonomijo. V managementu je samo deset do petnajst odstotkov! ekonomije, vse drugo pa je delo z ljudmi. V managementu je veliko' komuniciranja, prepričevanja,; imeti moraš vizijo, lahko si tudi arhitekt, a imaš vizijo za neko fir- mo, lahko si zdravnik, pa imaš' vizijo. Naj poudarim: to je pose-' ben splet lastnosti in znanja.i Dejstvo pa je, da če firmo vodiš,! moraš nekaj vedeti tudi o finan- cah, lahko pa imaš nekoga, ki ij fi- nance vodi, znanja pa moraš imeli vsaj toliko, da ga znaš vprašati. Jaz nisem o financah, ko sem postala direktorica, znala ničesar, z rastjo firme pa sem jih spoznala. Vedeti je potrebno, da nihče ni perfekten, tim pa je lahko. Vedno moramo gledati na to, da okoli sebe zbere- mo različne ljudi in njihove na- jboljše lastnosti združiti. Faktotj uspeha je emotivni kvocient." i MG PTUJ / PTUJSKI LIONISTI ZA TIMOTEJA LONCARICA Šlipendiia, ki gmmenl luč Od leta 1917, ko je bil v Chicagu ustanovljen prvi Lions klub v svetu, je število teh klubov naraslo na 42 tisoč, članstvo pa na 1,6 milijona. Zveza lions klubov je edina nevladna organi- zacija, ki je sopodpisnica ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Prvi Lions klub je bil v Sloveniji usta- novljen leta 1990, danes jih deluje že 26 z več kot 800 člani. Med zadnjimi je bil ustanovljen v Ptuju. Lstanovilo ga je 28 članov. Njegova temeljna naloga je pomagati pomoči potrebnim. V ta okvir sodi tudi podelitev štipendije Timoteju Lončariču, ki obiskuje 8. b razred OŠ Breg in se mu je zara- di bolezni močno poslabšal vid, kljub temu pa redno obisku- je osnovno šolo in je odličen učenec. Pri učenju si pomaga z elekt- ronsko povečevalno lupo in računalnikom, darilom Perutnine Ptuj. V veliko pomoč mu bo tudi v petek dodeljena štipendija na os- novni kriterijev za Zoisovo štipen- dijo. Glede na svoj dosedanji us- peh bi bil tudi Timotej kandidat za to štipendijo, ki jo vsako leto dodelijo trem odstotkom najbolj nadarjenih učencev iz vsake gene- racije. V petek je Lions klub Ptuj po- dpisal tudi pogodbo o strokovnem sodelovanju na področju biotehni- ke z Zavodom dr. Marijana Boštnarja Dornava in jo bo skladno s pogodbo izvajal mag. Ivan Božičko. Lions klub Ptuj bo letos v okviru svojega programa dela opremil tudi vse semaforje v mestni občini Ptuj s signalnimi napravami za slepe in slabovidne, skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj pa se bodo vključili v projekt mitraizma in mitrejev v Ptuju ter postavili table, ki bodo označevale mitreje. Poleg tega bodo prvi dan enajstdnevnih ptujskih pustnih prireditev izvedli prvi slovenski pustni lions ples in poleti prvi slo- venski lions teniški turnir, pripra- vili pa bodo tudi avkcijo z deli ptujskih slikarjev. Za zdaj bodo potrebna sredstva za Timotejevo štipendijo zago- tavljali z lastnimi prispevki. Načrtujejo, da bo takšnih štipendij še več. Pomoč je Timoteju napove- dal tudi dr. Štefan Čelan, direktor Bistre, če se bo po zaključku gimnazije odločil za študij s področja družboslovja in huma- nistike. Za dodeljeno štipendijo se je v Timotejevem in svojem imenu zahvalila mama Vlasta Muršec, ki je sina ob tej priložnosti zelo poh- valila za njegovo pridnost in požrtvovalnost. Veliko pa je tudi njena zasluga, saj brez tako požrtvovalne mame vsega tega za- gotovo ne bi zmogel. Poleg štipen- dije, ki pomeni luč v njegovi temi, pa je za Timoteja pomembno tudi obdobje med 18. in 20. letom, ko ga čaka operacija, ki lahko zelo iz- boljša njegov vid. Za dodeljeno štipendijo Timote- ju Lončariču so hvaležni tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj. V njihovem ime- nu se je zahvalila tajnica Brigita Primožič. Pri tem je povedala, da so naprave, ki jih slepi in slabovid- ni potrebujejo v svojem vsa- kodnevnem življenju in delu, zelo drage. Ker pa v Sloveniji njihov nakup ni sistemsko rešen, jim vsa- ka humana akcija, tako tudi Lions kluba, ki se je odločil pomagati s štipendijo njihovemu članu, .poi meni izredno veliko. MC Timotej Lončarič z Brankom Brumnom po podpisu pO' godbe o štipendiranju; v ozadju mama Vlasta MuršeC na desni Robert Čeh, dr. med., specialist rentgenolog' Foto: KoS" FEDNIK - Četrtek, 21. januar 19W 9 PO NAŠIH KRAJIH 5TURMOVCI / SLIKOVITO NASEUE OB DRAVI IZ PRETEKLOSTI V SEDANJOST Mekdttl barna, danes /exero Va Šturmovce $e ponavadi spomnimo, ko nam kdo omeni krajinski park, o katerem je bilo že losti zapisanega. Kaj več pa bi razen domačinov redko kdo vedel o naselju nedaleč od Ptuj- skega jezera in le dober kilometer oddaljenega od Vidma pri Ptuju. Domačini svoj kraj ime- lujejo Šturmovec, cestne označbe pa povedo, da se naselje razdeli v Spodnji in Zgornji Štur- novec, raznoliki naselji, vredni ogleda. Nekdaj je v teh koncih vladalo neverjetno sožitje med laravo in človekom, tod je gnezdilo in prebivalo po številu in po vrstah največje ptičje bogast- vo v Sloveniji, območje je bilo bogato z divjadjo, tudi voda je premogla pravo ribje bogastvo in larava se je ponašala z raznovrstnim rastlinjem. Pred koncem tisočletja je tam marsikaj dru- »ače: pozabljen je še zadnji brod na reki Dravi, ki je vozil med Šturmovci in Markovci, leta 1978 je bil porušen zadnji leseni most na Studenčnici, svet med Halozami, Dravskim in Ptuj- skim poljem je dodobra spremenjen. i Zgornji Šturmovec ob reki itudenčnici je gručasto naselje, •azprostrto po ravnici ob Dravi n redkeje poseljen, kot bi člo- /ek pomislil. Mnogo nekdaj /zornih domačij je danes sapuščenih, mladi so odšli v nesto, tisti najvztrajnejši pa so jstali in vas v zadnjih letih po- peljali k napredku. Vendar spo- nini na preteklost niso tonili v pozabo. Šturmovčani so bili /edno tesno povezani z reko, tu je je zmeraj bil spoštljiv boj med reko in človekom. Na Dravi, pa ;udi na Studenčnici so imeli šte- /ilne mline, ukvarjali so se s »plavarstvom, ribolovom, mno- gimi domačimi obrtmi, brod pa le povezoval naselji na eni in drugi strani struge. ^>NA BRODUJE BILO VČASIH PRAVLUŠTNO ...« Ves čas, od salzburške nadško- fije, katere sestavni del so bili Šturmovci v srednjem veku, pa do spreminjanja struge Drave na levo v prejšnjem stoletju (ta je za sabo pustila vas Pobrežje) se je podoba podeželja močno spreminjala. Po pripovedovanju domačina Ivana Ciglarja je čas, ko je bila na Dravi zgrajena prva hidroelektrarna, zaznamoval konec vseh obrti in dejavnosti, povezanih z reko. Ljudje so se vse manj ukvarjali z nekdaj do- nosnim splavarstvom, okoli leta 1970 z Drave pri Markovcih umaknejo še zadnji plavajoči mlin, meseca avgusta pred sedaj že skoraj 22 leti pa je še zadnjič zapeljal brod s šturmovskega otoka v sosednje Markovce. Ljudem je pustil premnogo le- pih spominov, starejši ga ne bodo nikoli pozabili, kajti do- bro jim je služil kot v tistih časih edino prevozno sredstvo, primerno za prevažanje čez vodo, mnogo so si z njim služili i celo kruh. Starejša Sturmovčanka Marija Sakeišek se tistih časov spo- minja takole: »Cela vas je hodila v Zabovce, v mlin po moko, pa tudi brodar je bil doma iz Za- bovcev. Drugega prevoznega sredstva v tistih časih ni bilo. Vse si nabasal na picikl in se z brodom zapeljal čez Dravo v Markovce in Zabovce, tam smo imeli tudi šiviljo, uredil pa si še vse druge stvari. Spominjam se, da je bilo na brodu včasih prav luštno, še posebej spomladi, ko so se z brodom vozili kosci na našo stran. Večina kmetov je imela zemljo na naši strani, zato je bil brod zmeraj poln, vozil pa je tako pogosto, da nismo nanj čakali predolgo. Le do njega je bila pot dolga, večkrat zelo na- porna, še posebej če si moral kaj težkega tovoriti.« Tudi Marijin mož Janez na brod ni pozabil, saj o njem rad pripoveduje zgodbe; našo je začel nekako takole: »Spomin- jam se, da je najprej vozil leseni brod, potem so ga zamenjali s kovinskim. Poplave so veliko- krat naredile škodo, brod je od- neslo, mojstri so potem napravi- li drugega, pa ni dosti časa ostal na istem mestu, saj se je pres- tavljal s tokom vode. Težki časi so bili takrat, a tako hudo spet ni bilo, da se ne bi dalo prežive- ti, za vožnjo z brodom smo zme- raj imeli. Koliko smo plačali za vožnjo? Tega se ne spominjam več dobro, bilo je le nekaj dro- biža, ni bilo predrago. Trije vo- zovi so šli naenkrat na brod, pa zraven seveda še ljudje. Veste, zgodilo se je tudi, da se je brod potapljal z živino vred, k sreči pa je to bilo to le enkrat. Vožnja je bila kratka. Deset minut, pa si bil čez vodo, če pa se je zgodilo, da smo ostali sredi vode, potem smo se vozili kdaj tudi po dve uri. Šturmovčani imamo zelo lepe spomine na brod, tako tudi na našo vas, kjer so nekoč stale slamnate domačije, danes so že bolj redke in izginjajo.« LEPOTE ŠTUR- MOVCEV POKA- ZATI DRUGIM Zgodba Janeza in Marije Sa- keišek je nekaj posebnega, zani- miva in iz nje se da marsikaj naučiti. Vredno jima je pris- luhniti, čeprav nista edina Stur- movčana, ki se spominjata bar- ne - šturmovskega broda, zago- tovo bi našli še kakšnega domačina z malo drugačno zgodbo. Ampak šele po mnogih letih pride na plan spoznanje, da je imel brod resnično velik pomen, za nekatere je bil tudi zaslužek, in kar je še posebej za- nimivo, nikoli se ni ustavil. Ko pa se je za vedno ustavil pred 22 leti, potem je bilo konec dobrih sosedskih odnosov s prebivalci onkraj Drave, nikoli več se niso tako pogosto srečevali, voda jim je vzela marsikaj, slikovita in edinstvena pokrajina pa jim je za vedno ostala. Vas je dolga leta živela od- maknjeno in osamljeno življenje, ljudje so poskušali v njej in njeni okolici ohraniti čistost in lepote narave, a jim je kljub dobrim na- menom to bolj malo uspelo. V Šturmovce so se naselile nove družine, v njej se še danes srečujeta govorici haloškega in prleškega človeka, ampak ljudje so ostali povezani s preteklostjo. Poskrbeli so za razvoj podeželja in se v zadnjih letih posvetili napredku v infrastrukturi. Predsednik vaškega odbora Andrej Rozman je med zavzeti- mi Šturmovčani (kakih 40 go- spodinjstev premorejo v obeh naseljih) in v prihodnje želi svoj kraj z bogato zgodovino pred- staviti tudi drugim. Vaščani že imajo svoje turistično društvo Korant, radi bi se bolj posvetili turizmu na podeželju, vaškim prireditvam in poskrbeli, da Šturmovci ne bi postali odlaga- lišče odpadkov. Morda si bodo kdaj omisli tudi kakšen brod ali leseni most, tudi o tem so že raz- mišljali, lepote šturmovške kra- jine pa naj le ohranijo, kajti so prečudovite in edinstvene. Tatjana Mohorko Andrej Rozman Šturmovci so odmaknjena vasica v videmski občini »Brod nam je zapustil lepe spomine,« pravita zakonca Janez in Marija Sakeišek Ivan Ciglar Zadnji leseni most na Studenčnici je stal do leta 1978. Foto: Ivan Ciglar «dnL^« "T"^''' P™'*"'"' ''° ^ šturmovskega otoka py.c Mpe„a/ bro6 v Markovce. Foto: Jn C/g/ar NOVO BRANJE / PRVA MONOGRAFIJA O KOČEVSKI Janez ČerntHS • skrivnostni deželi Upokojeni gozdarski inženir in pobudnik za ustanovitev Kočevskega narodnega parka mag. Janez Černač je pripravil monografljo o Kočevski z naslovom »Kočevska - gozdnata in skrivnostna dežela«. Na 272 straneh zanimivega in priv- lačnega branja je objavljenih tudi 178 barvnih fotografij tega zanimivega predela Slovenije, ki še danes mnogim priklicuje temačnost in skrivnostnost. Eksodus Kočevarjev, groza kočevskih brezen in blodnje podzemeljskih blodnjakov gote- niškega območja za mnoge predstavljajo bolečino, ki morda pojenjuje z odhajajočimi gene- racijami - ne odhaja pa v poz- abo. Kočevska je po besedah dr. Boštjana Anka, ki se je o Cernačevi monografiji pohval- no izrazil, utrujena od te svoje podobe in se mora odpočiti. Hkrati hoče in mora živeti na- prej. Le malo ljudi lahko po nje- govem tako občuteno spregovo- ri o kočevski preteklosti, sedan- josti in prihodnosti, kot je to storil mag. Janez Černač. Delo je nadvse prijetna osvežitev in pomembna pridobitev, saj v gozdovih kočevske dežele avtor razmišlja o zgodovini narave in človeka v tem delu premalo poz- nane Slovenije. Monografija o Kočevski je dobrodošlo in ko- ristno branje. Še zlasti za nara- vovarstvenike in tiste, ki doživl- jajo naravne lepote in bogastva s posebno odgovornostjo. Marko Kmecl je ob monogra- fiji zapisal, da si Kočevska takšno delo zasluži. V njenem osrčju so se dogajale predvsem mnoge epopeje: epopeja boja, epopeja narave, epopeja nacio- nalnosti in državnosti, epopeja zmot in smrti. Fabule teh epo- pej ostajajo v besedilu na obrob- ju. Avtor pa se osredotoča na primarne vzroke teh dogajanj, ki jim išče korenine v naravnih parametrih tega prostora. Znani gozdarski strokovnjak prof dr. Marijan Kotar pa je zapisal, da je kočevsko zopet doživel ob Cernačevi knjigi. V njej se je av- tor predstavil kot umetnik ter kot strokovnjak gozdar in eko- log. Njegova predstavitev Kočevske, njenih gozdov, živl- jenja v gozdu in medsebojne po- vezanosti vseh procesov v gozdu in krajini je na umetniški način podana znanost. Knjiga je učbe- nik in hkrati leposlovno delo. Lahko bi jo označili kot kratek sprehod skozi zgodovino Kočevske ter popotovanje po ekologiji gozda, ki nudi polno mero estetskih užitkov. M.TOŠ V zadnjih letih na Kočevskem na veliko obnavljajo cerkve 20 . četrtek, 21. januar 1999 - TEDNlf NASVETt Kuharski nasveti Omake (II) Inačice rjave osnovne omalie so rjava lirepka omaka, ki je zelo polnega okusa in jo ponudimo zraven mesa ali jo uporabimo za temelj drugim omakam. Pripravimo jo tako, da sesekljamo 2 žlici šampinjonov, dodamo žličko paradižnikovega pireja, 2 žlici temne telečje osnove, 2 žlici madeire ter 2 decilitra špan- ske omake. Vse skupaj počasi kuhamo in po potrebi pobiramo pene. Kuhamo dobrih deset minut. Omako po želji precedimo ali prepasiramo in jo na koncu obogatimo z dekagramom suro- vega masla. Špansko omako pa pripravimo tako, da v kožici segrejemo 3 žlice olja in na njem prepražimo 7 dekagramov na kocke nareza- ne gnjati, dodamo eno fmo se- sekljano čebulo, prepražimo, nato dodamo en korenček, ki smo ga nastrgali ali narezali na manjše kocke in pražimo, da se zmehča. Dodamo 3 dekagrame moke ter jo pražimo 3 do 4 mi- nute in nenehno mešamo. Ker je španska omaka temna, moko pražimo temno rjavo. Posebej zavremo 4 decilitre osnove ali fonda in ga prilijemo k moki in drugim sestavinam. Kuhamo tako dolgo, da se omaka zgosti. Dodamo še zeliščni šopek, ki je sestavljen iz peteršilja, listov ze- lene, timijana, lovorovega lista, lahko dodamo še por in česen. Dodamo še 2 žlički paradižni- kovega pireja in omako previd- no kuhamo vsaj 1 uro oziroma tako dolgo, da omaka začne le- sketati in dobi močan okus. Na koncu začinimo s soljo in po- prom. Za fino špansko omako mora- mo prežganje pražiti previdno, vendar temeljito, da porjavi, ne da bi se prismodilo. Osnova, s katero zalivate omako, mora biti polnega okusa in naj vsebuje ve- liko želatine. Omako vedno po- kuhamo do polovice prvotne tekočine in med kuhanjem z nje pobiramo pene, da se zbistri. Na začetku je španska omaka neko- liko trpkega okusa, ko pa se kuha nekoliko več časa, postaja mehkejša in temnejša in se počasi navzame bleščečega le- ska. Špansko omako ponudimo zraven vseh vrst mesa. Iz rjave osnovne omake lahko pripravimo tudi omako z gren- ko pomarančo. Pripravimo jo tako, da lupine neškropljene po- maranče narežemo na tanke re- zance in jih približno 2 minuti kuhamo v vreli vodi. Na 1 žlički masla prepražimo fmo seseklja- no šalotko ali čebulo ter prilije- mo slaba 2 decilitra rdečega vina in sok grenke pomaranče ter dobro prevremo. Dodamo pol litra rjave osnovne omake, žlico želeja iz rdečega ribeza in temeljito prevremo. Omako nato pretlačimo ponovno zavre- mo, dodamo blanširane lupinice pomaranče in po potrebi prilije- mo še limonin sok. Omako z grenko pomarančo ponudimo zraven temne perutnine. Vražjo omaka pa pripravimo tako, da vzamemo pol decilitra belega vina in pol decilitra bele- ga vinskega kisa, prisipamo drobno sesekljano šalotko in žličko paradižnikovega pireja ter temeljito pokuhamo. Nato primešamo 2 do 3 decilitre rjave omake in zavremo. Zavrelo omako odstavimo, dodamo noževo konico kajenskega popra in sol. Omake ne pogrevamo več. Vražjo omako ponudimo zraven pečenk, pečenega mesa na žaru in pečenega kunca. In še lovska omaka, ki jo pri- pravimo tako, da 1 žlico surove- ga masla stalimo in na najem prepražimo 2 drobno sesekljani šalotki. Šalotko pražimo le toli- ko, da se zmehča in ne porjavi. Dodamo 15 dekagramov na lis- tiče narezanih šampinjonov in jih zdušimo do mehkega, prili- jemo 2 decilitra belega vina ter temeljito pokuhamo. Pri- mešamo 2 decilitra temne rjave osnove, 2 žlici paradižnikovega pireja in močno prevremo. Omako na koncu izboljšamo s 3 dekagrami surovega masla in ji primešamo žličko sesekljanega peteršilja ali žličko sesekljanega pehtrana. Omako ponudimo k drobovini, perutnini in div- jačini. Temno omako s kislimi kuma- rami pa ponudimo zraven pečene svinjine in jo pripravi- mo tako, da dvema decilitroma belega vina dodamo eno fmo se- sekljano šalotko in kuhamo, da do polovice povre. Nato doda- mo dve kisli kumari, ki smo ju narezali na tanke rezance, in prilijemo četrt litra rjave osnov- ne omake. Omako po potrebi ~ začinimo in ^ - ponudimo. Nada Pignar, učiteljica kuharstva Krvodajalci 5. JANUAR - Franc Zabavnik, Slovenska 5, Sre- dišče ob Dravi, Milan Anušek, Kpg 75, Jožica Pla- nine, Trate 19, Boris Bezjak, Šalovci 32, Vinko Štrman, Gomila 6, Anica Kreč, Slovenska 46, Sre- dišče ob Dravi, Mihael Horvat, Slovenska47, Sre- dišče ob Dravi, Stanko Pokrivač, Jastrebci 60, Ana Ploh, Trg talcev 1, Središče ob Dravi, Silva Horvat, Šinkova 2, Središče ob Dravi, Zorica Ru- bin, Šinkova 10, Središče ob Dravi, Kristina Mun- da. Slovenska 23, Središče ob Dravi, Ivan Luk- man. Obrez 117, Franc Trstenjak, Šalovci 30, Pa- vel Rubin, Jastrebci 9, Alojzija Horvat, Slovenska 47, Središče ob Dravi, Peter Vnuk, Jastrebci 12, Metka Pišek, Ul. 5. prekomorske 17, Ruj, Franc Majč, Prečna 2, Središče ob Dravi, Marijan Pola- nec. Obrez 28, Peter Kocen, Godeninci 49, Anton Horvat, Godeninci 9, Vinko Nemec, Slovenska 77, Središče ob Dravi, Katica Ružman, Gomila 51/b. Marko Pokrivač, Jastrebci 50, Stanko Bau- man, Partizanska 13, Središče ob Dravi, Branka Žibek, Godeninci 39, Danica Kocen, Godeninci 49, Zdravko Hanželič, Kog 46/a, Bojan Gavez, Slovenska c. 6, Središče ob Dravi, Marija Kram- berger, Prešernova 25, Ruj, Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj, Franc Malek, Žabjak 14/a, Boštjan Vogrinec, Vuzmetinci 1, Jožef Škripec, Sodinci 20/a, Martin Polak, Starše 55/b. 7. JANUAR - Jože Plajnšek, Stari Log 23, Robert Ciglar, Podvinci 113, Stanko Toplak, Bišečki Vrh 4, Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo, Jožef Zebec, Belski Vrh 102, Bojan Cimerlajt, Tomaž 16, Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8, Martin Potočnik, C. 8. avgusta 8, Ruj, Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59, Kari Furek, Draženci 87/a, Her- man Špes, Leskovec 48, Jurij Mendaš, Prepelje 22, Peter Najvirt, Ložane 6, Janez Zebec, Drstelja 37, Ivan Sagadin, Brunšvik 68, Zvonko Španin- ger. Šolska 4, Miklavž na Dravskem polju, Dušan Najvirt, Celestrina 11, Andrej Petek, Mariborska 10, Ruj, Boris Bohi, Grajenščak 45, Štefan Matečko, Prvomajska 5, Maribor, Vilijam Obran, Sarajevska 5, Maribor, Edvard Ljubeč, Biš 43, Saša ŠauperI, Štantetova30, Maribor, Vinko Gor- jup, Dragonja vas 12. FRANC FIDIRSEK/ O DOGODKIH PRED 80 LETI IpM oikog koi SI rekel XIII. Njihove revolucionarne ideje o strmoglavljenju meščanstva in kapitalizma so ogrožale obstoječi red v svetu, zato so boljševizem zavračali tudi so- cialisti in socialdemokrati. To je dvignilo na površje nekaj prej neznanih mož, ki so vojno preživeli v strelskih jarkih, se vključili v politiko in se začeli vzpenjati, prevzemati oblast in vpelje- vati vsak po svoje izvirne diktature 20. stoletja. Dotedanji socialisti Mussolini je na primer začel povzemati ideje od Lenina zato, da jih je lahko uporabljal v boju proti boljševiški nevarnosti v Italiji. Njegov fašizem leta 1919 je bil oblikovan po ruskem vzoru. Potem je izrabil priložnost in popeljal svoje črne srajce v Rim. Če ne bi bilo Mussolinija, bi takratna Italija prav gotovo kreni- la po drugačni poti. Hitlerju je prvi naskok na oblast spodletel. Šel je v "zapor" in napisal program "Mein Kampf. Po- tem mu je oslabljena nemška desnica sama ponu- dila oblast, ki jo je brezobzirno začel uveljavljati in uresničevati svoj program. Večino nemškega naroda pa je znal spraviti v trans, da mu je sledil; kam, poznamo. Če ne bi bilo Lenina, ne bi bilo oktobrske revo- lucije. Nasledil ga je Stalin, ki je uničil nasprotni- ke v stranki in z nasiljem brez primere ustvaril "socializem v eni sami deželi". S Hitlerjem sta bila sovražnika, a sta drug drugega občudovala in v marsičem posnemala. Končno sta se spopadla na življenje in smrt. Na desetine milijonov človeških življenj je ugasnilo. Stalinu je pripadla zmaga, ker ga je v vojni po sili razmer podpiral demokratični svet. Vsi trije diktatorji so bili sicer negativne, vendar izjemne osebnosti, ki so s svojo srhljivo neodvisno voljo pošastno zaznamovali 20. stolet- je. Vsi trije so tudi krepko zaznamovali del naše zgodovine v tem stoletju. Fašizem, ki so ga predvsem občutili primorski Slovenci, proti- fašistični narodnoosvobodilni boj, ki je bil tudi boj za obstanek slovenskega naroda, potem vzpos- tavitev komunističnega sistema ter 45 let dela in življenja v tem sistemu ... Vse smo preživeli, ob koncu stoletja imamo svojo državo in upanje, da se nam bodo odprla vrata v Evropsko skupnost. Konec PRSPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC, KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 208. NAD j Ztfiroii, dIruiintK in 69. nadaljevanje Družina shizofrenega bolnika - JO. nad. Shizmatična in popačena družina - 9. nad. Komunikacija v družinah shizofrenih - 4. nad. in konec V zvezi z amorfnim in frag- mentarnim komuniciranjem so zanimivi rezultati pročevanj odnosov med načinom komuniciranja v družini in osebnostno struktu- ro otroka. Avtorji ugotavljajo, da nekateri načini komunici- ranja v družini vodijo do po- sebnih motenj. Večinoma razlikujemo amorfno strukturiran način mišljenja in fragmentiran način mišljenja, ki predstavl- jata dva načina dezorganizaci- je realnosti. Po mnenju avtor- jev (Singer in sod., 1965) naj bi oba načina mišljenja zasledili pri shizofrenih bolnikih. Otroci z amorfno nestrukturi- ranim načinom mišljenja ne- gotovo zaznavajo, zaznavanje je nejasno, rezultat komunici- ranja je poln lukenj, po- manjkljiv, nejasen, odgovor na zaznave pa reven in površen. Pozornost in komuniciranje takih otrok vzbujata vtis praz- nine in nesmiselnosti. Otroci s fragmentarnim načinom mišljenja kažejo za razliko od prej omenjenih sicer relativno jasno diferencirano fiksacijo pozornosti, zaznavanja in ko- munikacije, odpovedo pa pri integraciji nekaterih segmen- tov percepcije in lastnilj izkušenj. Mnogi shizofreni bolniki, z značilnim razcepom v odnosu do objektov in ne« sposobni zajeti dogajanja okoli sebe, spadajo po avtorjih v to skupino. Slednje je razumeti morda tudi v smislu E. Bleu- lerja (Bleuler, 1911), ki je videl v asociativni nepovezanosti glavni simptom shizofrenije. Vsekakor ni dvoma, da pred- stavljata na eni strani moten razvoj miselne diferenciacije in integracije in motena spo* sobnost fleksibilnega usraeq Janja pozornosti važni dispozi- ciji za shizofreno doživljanje in dojemanje. S tem bi končali temo o družini shizofrenega bolnika ter naslednjič začeli govoriti o zasvojenosti in družini. mag. Bojan Sinko PiSE: ING. MIRAN GLUSIG / ^ V VRTU ^ Vrt sredi prosinta Ko sta vrtno rastlinje in zemlja še v globokem zimskem mirovanju in zamrznjena, se vrtnar že pripravlja na spomladanska opravila v vrtu. Še je čas, da se ozremo po vrtnem orodju in opremi ter nabrusimo re- zilna orodja, popravimo pokvarjeno in nadomestimo manjkajoče. Ponudba in izbira za manjkajoče sta pestri, vzemimo si čas za izbor najustreznejšega, da ne bo zagat že ob začetku vrtnih opravil. V SADNEM VRTU prosinca, ko se toplota še ne premakne nad zmrzišča in ko je sadno drevje še v globokem zimskem mirovanju, na drevju ne opravljamo nobenih takšnih opravil, ki bi morebiti motila njihovo mirovan- je. Koristno pa ta zimski čas izkoristimo za krčenje starega, izrojenega in obolelega sadnega drevja. Drevo, ki je preživelo, od ka- terega ni pričakovati več koristi, vrtu in okolju pa kazi videz, mora biti izkrčeno in odstranje- no. Z drevesa, namenjenega za odstranitev, požagamo najprej vrhnje veje v drevesni krošnji, da pri podiranju ne bi poškodovali sosednega drevja oziroma rastlinja, ki ga go- jimo. Debla ne posekamo, da bo lažje izkrčiti in podreti drevo skupaj s panjem. Obseg in globina izkopane jame za krčenje panja naj bosta tolikšna, kakor dolgo sledimo koreni- nam. Izkrčiti je potrebno čimveč korenin, ker se na njihovih ostankih naselijo bakterije in glivice trohnenja in razpadanja, te pa so za novo sadiko, ki bi jo tu posadili, škodljive. Les debelejših korenin, debla in vej koristno porabimo za kurjavo, odpadke drevesnega lubja, drobno vejevje in korenine pa sežgemo. S sežiganjem uničimo zimsko za- lego najrazličnejših sadnih škodljivcev, ki so se zabubili ali ugnezdili za drevesno lubje. Jame po krčenju ne zagrnemo, temveč jo pustimo čim dalje odprto, da se zemlja prez- rači in da jo pregreje spomladansko sonce. Na izpraznjeno mesto ne sadimo iste sadne vrste, ker je takšna zemlja enostransko izčrpana, v njej pa so ostanki snovi, ki isti ali sorodni botanični vrsti, ki bi bila tu posajena, ne da bi se zemlja poprej odpočila, škodova- li in zavirali rast. V primeru, da na izpraznjeno mesto želimo takoj posaditi drugo rastlino, je zemljo v sadilni jami potrebno zamenjati z ro- dovitno vrtno zemljo. V OKRASNEM VRTU je pozimi, preden prično grmovnice, ki jih gojimo za žive meje, vegetirati, primeren čas za njihovo pomlaje- vanje ali preoblikovanje. Živica se z leti raz- rašča v višino in širino, to pa škoduje njeni namembnosti ter ji kvari videz . Z razraščan- jem so njeni spodnji in notranji poganjki vse bolj zasenčeni, prično se goliti in končno od- mirati. Ko z rednim striženjem živice več ne obvladamo njene oblike in ko se prične pre- komerno razraščati, jo pomladimo in preobli- kujemo. Rez živice opravimo po svojem preudarku in zamisli, saj zanjo ni nekih po- sebnih pravil. Stebla večine vrst ii3tna\u(h grmovnic, ki jih gojimo v obliki žive meje, so sposobna, da iz spečih očes kjerkoli po vsej svoji dolžini vzbrstijo nove poganjke. Bolj jo režemo v živo, bolj pri rastlini spodbudimo novo rast, le da je rez opravljena v pravem času, to je v času mirovanja. Živico obrezuje- mo z ostrim orodjem - škarjami ali žagico, da bodo reznine gladke, ker se takšne hitreje in lažje celijo. Iz živice izrežemo tudi suhe, pomlajene in bolne poganjke, jih oplevemo in očistimo. Koristno je živico pognojiti s pre- sejano kompostovko, h kateri primešamo nekoliko počasi topnega mešanega gnojila nitrofoskala. Ne pozabimo, da je pravilno oblikovana živica v zgornjem delu ožja, da ne bi zasenčevala spodnjega in prizemnega dela. Pridelovanje vrtnin v ZELENJAVNEM VRTU bo uspešno, če zanj uspemo izbrati in zagotoviti vse osnovne rastne pogoje, ki jih vrtnarjenje zahteva. Za vrt je primerna srednje težka zemlja, ki je dovolj propustna za vodo in hkrati ohranjuje prepotrebno vlažnost. Grudice zemlje morajo biti obstoj- ne, da ob deževju ne razpadejo. Če talni del- ci niso povezani v grudice, postane zemlja ob dežju ali zalivanju blatna in mazava, v sušnem obdobju pa se na njej naredi skorja, ki pospešuje izsušitev. Ko načrtujemo in pri- pravljamo vrt za pridelovanje vrtnin, te osnovne talne razmere z dodatnimi vlaganji lahko izboljšamo. Strukturo zemlje iz- boljšamo z dodajanjem organskih snovi v obliki komposta, hlevskega gnoja in šote, s čimer se poveča njena zračnost in omogoči boljši razvoj drobnoživk, ki so osnovni pogoj za preosnovo in dostopnost rastlinam po- trebnih rastlinskih hranil. Zapuščena, z or- ganskimi snovmi revna in zasenčena zemljišča so običajno kisla. Razkisanje zemlje opravimo z apnjenjem, ki naj bo izve- deno, ko še zemlja počiva. Apnjenja vrtne zemlje ne smemo opravljati sočasno z gno- jenjem z organskimi gnojili, pa tudi mešanje z rudninskimi gnojili ni dobro, ker se iz tega lahko razvijejo za rastline škodljivi kemični procesi. Apnjenje tal naj bo opravljeno vsaj mesec dni pred gnojenjem z organskimi gnojili. Miran Giušič, ing.ag''* TEDNIK - Četrtek, 21. januar 1999 11 ZANIMIVOSTI PO SLOVENSKI ISTRI V ISKANJU SVOJEGA PRIIMKA Kako sem iskala kraf Topolovec Kljub temu da smo sredi zime, je ptijetno sanjariti o toplem in sončnem poletju. Ob takih dnevih, še posebej če imaš ob sebi lepe fotografije poletnih spominov, ti misli kar same odtavajo v sredino poletnega julija in pričneš sanjati o morju, sloven- skem vsekakor, njegovi modrini ter raziskovalnih poteh, ki vo- dijo v notranjost slovenske Istre. Želja po raziskovanju teh ob- mejnih krajev ni bila posledica naše dnevne politike ali pa mogoče videti, kaj je naše in kaj hrvaško, temveč preprosto poiskati kraje, ki leže že čisto blizu hrvaške meje, ter občutiti njihov življenjski utrip. Vsekakor pa je potrebno pove- dati, da slovenski obmorski svet, pa četudi je morja mogoče samo za prgišče, ni samo voda ali obala, temveč tudi svet za prvim obzor- jem. To so lepi in zaobljeni griči, petje čričkov, borovi gozdiči, na- selja z lepo obdelanimi polji, vi- nogradi, sadovnjaki ter z značil- nimi istrskimi hišami, grajenimi za vekomaj. Ta svet pa so tudi ljudje. Žal jih je mnoge v prete- klosti od tod odpihnila burja v boljše življenje, tako so vsaj mis- lili. Vendar se zadnje čase ponov- no vračajo, če ne oni, pa njihovi potomci, ki tod iščejo svoje kore- nine. Tisto julijsko nedeljo v lanskem poletju vreme ni bilo ravno naj- bolj prijazno za lenarjenje, zato sva se iz Ankarana odpravila iskat, kaj je za prvim obzorjem. Pot naju je najprej peljala v doli- no reke Rižane in bližnje Hras- tovlje, varno spravljene pod kraškim robom, ki se ponašajo z znamenito romansko cerkvijo ter njeno enkratno poslikavo, kjer iz- stopa "mrtvaški ples" slikarja Iva- na iz Kastva. Kazalo je, da je bilo to nedeljo več ljudi "raziskoval- no" razpoloženih, saj se nas je v cerkvici nagnetlo lepo število. Da v vasi še vedno veselo utripa živl- jenje, kažejo obnovljene ali pov- sem nove hiše, ki pa mnoge žal ne premorejo več stare značilne istr- ske arhitekttu-e. Spokojen ne- deljski mir motijo avtomobili ter piski železnice, ki je speljana ne- daleč vstran. Avto požira kilometre po ovin- kasti cesti proti Kubetu, kjer te z nadmorske višine 262 metrov od daleč pozdravljajo srednjeveška cerkev sv. Manina ter ostanki nekdanje beneške utrdbe, ki so jo v času turških vpadov okoliški ljudje uporabljali za varno pri- bežališče. Da bi se ustavila, ni bilo časa, kljub temu da je v obeh še vedno nekaj nostalgije po nek- danjih časih, ko smo se dolga leta - poletje za poletjem - po tej poti vozili proti Pulju. Tokrat sva bila namenjena v kraj Topolovec. Hitiva dalje proti Gračišču in Gradini. Dan je bil kot nalašč za takšno potepanje, ni bilo prev- roče, le tu in tam je skozi oblake posijalo poletno sonce. Prijetno je bilo poslušati čričke, ki so v tem času večni spremljevalci istrskih poti. Ko se nama je zde- lo, da sva, po zemljevidu sodeč, že blizu kraja Topolovec, table ali oznake, kje se voziš, pa od niko- der, sva le vprašala eno izmed prebivalk hiš, ki so bolj redko po- sejane ob cesti. "Za Topolovec sprašujete?" je mehko po istrsko N-prašala. "Veste, predaleč ste se že zapeljali. Sedaj morate nazaj, do ^ižišča, potem levo in navkre- ber. Kmalu boste prisli do table, kjer bo vse natančno pisalo, kam se morate obrniti," je še dodala. Zahvaliva se ji in potem nazaj. Voziva po njenih navodilih in res kmalu zagledava na vrhu planote veliko tablo z natančnimi kažipo- ti do posameznih krajev. V mislih se opravičim vsem tistim, ki sem jih prej krivila, da sva se predaleč zapeljala. Ker mi sedaj ni več potrebno gledati na zemljevid, lahko opa- zujem pokrajino okoli sebe in razmišljam o preteklosti teh kra- jev ter večnem hlastanju vseh mogočih oblastnikov po tem le- pem svetu. Vsak je hotel te kraje zase; presneto, mi pa, ki jih sedaj imamo, jih ne znamo prav ceniti. Tudi o naši politiki sem pri tem razmišljala, pa ne preveč lepo. Ti kraji bi morali biti bolj poseljeni- mi z našimi ljudmi, država bi mo- rala zanje storiti še kaj več kot to, da jim je naredila cesto, pa še to so menda zgradili domačini sami kdo ve s katerim samoprispev- kom, enako telefon in elektriko. Znati bi jih morala obdržati na zemlji, morala bi imeti drugačno politiko do gospodarstva, ki je i tod vezano v glavnem le na tisto, kar zraste na zemlji. NEKATERI KRAJI SO KOT IZUMRLI Voziva se mimo zaselkov z ime- ni kot Sirci, Pavlici, Koromači, Žernjoviči, Belvedur, kjer se ces- ta kmalu razcepi, ena vodi proti Hrvojem in druga nakazuje smer Topolovec. Ozka asfaltna cesta naju pripelje v gručasno, tesno pozidano naselje z ozkimi preho- di med hišami na severnem pobočju 475 metrov visokega Ve- lega Vrha, ki se spušča v dolino Rikave. Iščeva značilni zvonik, kot je bil na razglednici Topol ov- ca, ozirava se naokoli in končno ga zagledava na vrhu Velega Vrha. Nisva bila povsem pre- pričana, ali sva res v Topolovcu, zato sva se napotila nazaj po cesti in zavila levo okoli hriba. Tu so bili Hrvoji, zvonik s cerkvijo pa je pravi. Ob cerkvi sv. Zenona iz 1791 stoji nekoliko vstran cerkveni stolp, kjer je nad vrati tabla z na- pisom, da so ga 1899. leta postavi- li hvaležni ljudje iz Topolovca. Če najdeš čas in se povpneš na vrh zvonika, je prelep razgled po velikem delu Istre, vse tja do morja. Ob cerkvi stoji pod mogočnim kostanjem staro zapuščeno župnišče. Pred njim naj deva domačega posebneža, po- vedal je, da mu je ime Ivan in prihaja na obisk k slikarju Luisu iz New Yorka, ki že dve leti biva tod. Kje se je Luis navzel sloven- skih gostoljubnih navad, ne vem, vendar je kmalu skuhal kavo, pre- sneto mi je prijala, in ponujal celo malvazijo, ki pa jo je pridno "tankal" Ivan. Tako izvem, da je Luis poročen z Ljubljančanko. Ivan, ki prihaja k Luisu na pijačo in mu pomaga preganjati dolgčas, pa mi zaupa, da gospa sicer pride včasih na obisk, vendar sem ime- la občutek, da je slikarju tudi brez nje povsem dobro. Predsta- vil mi je tudi svoje slike, ki pa me niso prepričale o neki veliki li- kovni umetnosti. Župnišče in okolico cerkve sem si dodobra ogledala in priznati moram, da so bili ti kraji nekoč poznali boljša časa. Ponavadi, ko obiščem kakšen nov kraj, si ogle- dam tudi pokopališče, saj tam največ izveš, kakšen je bil v prete- klosti utrip življenja. Na steni mrliške veže, ki je bila gostoljub- no odprta, je bila vzidana plošča, kjer je v slovenščini in itali- janščini pisalo, koliko denarja so krajani Topolovca dali za uredi- tev pokopališča. Kljub zapuščenosti krajev pa je bil zadnji dom tukajšnjih prebival- cev zgledno urejen. Nekoliko pa sem le bila razočarana, saj nisem na nobenem nagrobniku našla priimka Topolovec, skoraj vsi so bili Boškini ali Kocjančiči, vmes je bilo tudi nekaj grobov z itali- janskimi priimki. Ko sva zapuščala cerkev in gos- toljubnega Luisa ter njegovega pivskega tovariša Ivana, sva opa- zila v naselju Hrvoje nekaj zna- kov življenja. Kljub temu da je bila tu 1954. leta zgrajena šola, je kraj kot izumrl. Ivan, ki je bil neke vrste krajevni informator, je že prej omenil, da so se ljudje v šestdesetih letih na veliko selili bodisi v Koper, Izolo, Piran ali druge obmorske kraje, kjer je bilo žvljenje veliko lažje kot v notran- josti Istre. Kljub vsemu pa je bilo ob hišah videti precej avtomobi- lov: domačih koprskih, vmes je bila še kakšna ljubljanska regi- stracija, nekaj jih je bilo tudi ita- lijanskih - iz Trsta ali Ogleja. KOCJANČIČI VZTRAJAJO V TOPOLOVCU Za konce potepanja, ko sva si prišla povsem na jasno, kje Topo- lovec resnično je (priznati mo- ram, da je bil pogled nanj z Vele- ga Vrha resnično veličasten) sva se čisto zares ponovno napotila v sam kraj. Ustavila sva se pri prvi hiši, kjer so bili znaki življenja. Prvi, ki so naju na obsežnem dvo- rišču prijazno pozdravili, so bili štirje kužki. Kmalu se z gospo- darjem in gospodinjo Emilom in Lidijo Kocjančič zapletem v po- govor. Ko jima povem, da je moj priimek Topolovec, sta začudena in ju seveda zanima, od kod pri- hajam. Ko opravimo tudi to for- malnost, je pogovor že skoraj domač. Tako izvem nekaj zani- mivih podrobnosti o kraju, kjer je bilo živahno še 1952. leta, ko je tod živelo okoli 200 ljudi, danes pa je tu stalno naseljenih le II prebivalcev. Po letu 1952 so se ljudje pričeli seliti k obali in tudi v notranjost, mnogokje so otroci odhajali v šole in se v domači kraj niso več vračali. Z Emilom Koc- jančičem narediva majhno eks- kurzijo po njihovi nekdanji domačiji. Popelje me v mogočno prešo za olivno olje, kjer so še za časa njegove mladosti, danes jih šteje 76 let, uspeli naenkrat sti- sniti okoli 70 litrov te dragocene tekočine. Prostor, razdeljen na polovico, pol je njegovega, pol pa bratovega, služi sedaj za skladišče razne ropotije. Tudi družinska hiša, nekoč pravi biser istrske ar- hitekture, se seseda. Družina Kocjančič živi v nekdanjem go- spodarskem poslopju, ki so ga pred leti uspeli preurediti in je danes dokaj udobno prebivališče. Ob obvezni malvaziji, ki jo gos- toljubno postavijo pred naju, Edi se je pijači odpovedal, jaz pa, ne- kaj iz vljudnosti in tudi iz rado- vednosti, kakšna je pijača, sem odpila nekaj vina in pri tem skle- nila, da se bom nadaljnjemu pitju spretno izogibala, je pogovor ste- kel še živahneje. Emil mi je pove- dal, da je bil med zadnjimi Mus- solinijevimi vojaki, ki so na Sici- liji, pod Etno, sekali kostanjeve gozdove. Od težkega dela in slabe hrane je hudo zbolel. Rešili so ga Angleži, ki so takrat izvedli inva- zijo na otok. "Jaz sem težje pre- našal vse te tegobe fašističnega šikaniranja kot drugi. Pri nas pred vojno denarja ni bilo na pre- tek, bilo pa je obilo dobre hrane," je nizal svoje spomine na tista leta. Ko nanese beseda na opustelost kraja, pove, da se je veliko ljudi v začetku petdesetih odselilo in da se danes ponovno vračajo ter po- skušajo urediti nekoč mogočno družinsko dediščino. Poleg asfal- ta imajo danes v kraju telefon in vodovod, kar jim sicer težko živl- jenje precej olajša. "Veste, mi smo zavedni Sloven- ci. To sega daleč nazaj, svojim po- tomcem smo v naši družini tudi v času fašizma dajali slovenska imena. Pri nas je najpogostejše ime Metod ali Metoda. Takšno ime ima tudi najina vnukinja. Imava tri otroke, sinova sta poročena in živita v bližni, hčerka pa je v Portorožu. Zavest, da smo Slovenci in da moramo vztrajati na tej zemlji, nas je prik- lenila na kraj in ga nismo zapusti- li. Sicer pa sega zgodovina Topo- lovca daleč nazaj, celo v listinah Marije Terezije piše o njem. Tam je zapisano, da leži v bližini Bel- vedurja," pripoveduje dalje. Pri tem izvem, da Topolovcu pripada devet krajev; šest smo jih že ome- nili, trije pa so na hrvaški strani. "Sami so se tako odločili. Nam si- cer ni najlepše, vendar smo v pri- merjavi z onimi, ki so se odločili, da bodo ostali na Hrvaškem, pra- vi gospodje. Pa dobro, če so se tako odločili, naj bo," pove z rahlo privoščljivostjo v glasu. Malo se sprehodim še po okoli- ci. Na zunanjem dvorišču, kjer so veselo tekale kure, se je oglasil osel, pod murvo pa se je šopiril pav. Zemlja je rodovitna, tudi do- bro obdelana, če odmislimo, da so kraji skoraj brez ljudi. Če bi se kdo za te kraje resnično zavzel, ne pa da jih prepuščajo stihijskemu reševanju, bi življenje tod steklo v drugačnem ritmu. Mogoče pa kdaj, kdo ve, mogoče bo tudi šola v Hrvojah kdaj v prihodnosti pol- na živahnih otrok. Zapuščava Topolovec,^ zatoplje- na vsak v svoje misli. Se pogled naokoli in avto požira kilometre nazaj proti obali. Splačalo se je odpraviti na to raziskovalno pot, kljub temu da imam ob vsem, kar sem videla, cmok v grlu. Pa mogoče še kdaj nasvidenje, si rečem sama pri sebi. Vida Topolovec Priimek Topolovec je na našem območju dokaj razširjen. Malokdo pa ve, da je v Sloveniji Topolovec kot zemljepisno ime omenjeno 16 krat. Tako je s tem ime- nom označenih pet domačij (ena južno iz I/lak, druga nad Stopercarai, tretja v Ljubstavi, četrta v Cerkven- jaku in peta med Velikim in Malim Brebrovnikom), gor- ski predel (nad Dolenjim Boštanjem), pet zaselkov (prvi pri Boštanju, drugi bli- zu Senovega, tretji med Do- brino in Nadolami, četrti Andraž nad Polzelo iri peti v bližini Ponikve pri Žalcu), trije gorski vrhovi (prvi vis- ok 566 m nad Ponikvo, dru- gi 485 m v bližini Pletovar- ja, tretji 574 m v bližini Sla- tine pri Ponikvi) ter dve na- selji (prvo v bližni Belvedur- ja v Istri in drugo v bližini Lemberga). "Mrtvaški ples" slikarja Ivana Iz Kastva, nastal v začetku 15. stoletja Vsak kraj Ima svojega posebneža. Nekaj takega je tudi Ivan; občasno prihaja na obisk k slikarju Luisu Iz New Yorka, ki že dve leti živi v starem župnišču Emil in Lidija Kocjančič, dva Izmed enajstih še stalnih pre- bivalcev Topolovca Po stavbah sodeč, je kraj Topolovec pred leti "videl" boljše čase Zvonik cerkve sv. Zenona v Hrvojah so zgradili prebi- valci Topolovca 1899. Leta, cerkev pa je iz leta 1791 Domačija Kocjančičev, pred leti še prava lepotica, danes nezadržno propada. Na fo- tografiji je lepo viden zanimiv Istrski dimnik 12 četrtek, 11. januar 1999 - TEDH|| PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / V KAREJU AVTOBUSNA POSTAJA KMALU ZAČETEK GRADNJE NOVEGA OBJEKTA Rob mestnega jedra še v kvalHeineiši podobi stari objekt ob parkirišču za avtobusno postajo bo kmalu preteklost. Foto: Črtomir Goznik Takšna pa bo podoba novega poslovno-stanovanjskega objekta, ki naj bi ga predvidoma pričeli gr diti aprila V delu Ptuja na obrobju mestnega jedra, kjer so t. i. kareji Domino, poslovno središče Drava in avtobusna postaja, v delu ob robu par- kirišča za avtobusno posta- jo, na mestu starega objekta za zgradbo, ki je Ptujčanom najbolj znana pod imenom Teksas, naj bi se predvido- ma konec aprila pričela gradnja poslovno-stanovanj- skega objekta v izmeri 1400 m uporabnih površin. S tem bi se to območje v celoti na novo pogradilo in celovito uredilo. Objekt bo gradila firma Peronk Petek R&K, d.n.o. V njenem imenu je Roma- no Petek, ki je pred tremi leti odprl v centru Domino Rick's Cafe (ta je med bolj ali manj stalnimi obiskovalci najbolj znan po dobri kavi), povedal, da se na gradnjo pospešeno pripravljajo. Gra- dili bodo poslovno-stano- vanjski objekt s poslovni lokali za prodajo. Zače gradnje je predviden za 1 nec aprila letos oziroma odvisen od tega, kako jim uspelo pokriti invesiici Pogoj za začetek del je na reč 70-odstotno pokritje! vesticije, ki bo v grobi \ vedbi stala okrog sto milij nov tolarjev, s finalizacijoj še enkrat toliko. Projekti; gradnjo so izdelani, v pi topku pridobivanja pa sta! kacijsko in gradbeno dovi jenje. Romano Petek pra da upa na najboljše. S svoji objektom želi kvalitet izpopolniti podobo tega i mesta Ptuja, v katerem kmalu prišlo do realizai projekta oziroma uredi območja ob avtobusni poi ji, ki naj bi tudi pomagali straniti sedaj neugledne kii ke. Idejna skica je že osvo na, projekti pa so v izdelav VITOMARCI / ZA NOVE INSTRUMEN TE MLADIH TAMBURAŠEV Lepše je dajati kot prejemati o dajanju pravijo: Kdor hitro da, dvakrat da Obljubiti in dati je preveč ... Rada bi opisala dajanja naših ljudi malim tamburašem na dan nedol; otrok, tepežnice, "pametve". Skoraj neprekinjeno že 24 let na več kol praznikih krajevne skupnosti, na mnogih prireditvah in proslavah, obli cah ... igra v Vitmarcih otroški orkester. Prva generacija je začela 19? je to danes mladinski orkester, 1993. je začela brenkati nova (vsaka i 13 ljudi). Zagnani so, pridni, nadarjeni. Starši jih vozijo na gostovanjal povračila stroškov. Vitomarško kulturno društvo je s pomočjo ZKO leta 1975 v Cirkovcah kupilo že tedaj zastarele instrumente Farkaše\ sistema, leta 93 pa v Majšperku še 14 podobnih instrumenotv (iz 1936). Boljših, modernejših glasbil si nismo mogli privoščiti. Na zadr prazniku krajevne skupnosti Vitomarci 28. novembra je župan Fi Pukšič, opazil napredek pri "brenkanju" malih tamburašev, videl pa je katastrofalne instrumente. Za slovo (od skupne občine) je KUD naK 60.000 tolarjev za nakup novih glasbil. Prisrčna mu hvala za lepo io ristno gesto, ki pa nam je že povzročila kar nekaj težav in truda. Instrumente bo treba uvoziti iz Hrvaške in predračuni izdelovalce sučejo okoli 7.000 DEM (s kovčki), potem carina ... Le kje naj dobimi liko sredstev prav zdaj, ko nova občina še nima nič, ko ZKD Ptuj ne nič k nakupu opreme (prej polovico), ko je tudi našim krajanom vse ... Za otroke bo že igranje na čisto drugačnih glasbilih izziv za učenj novo. Starši so že do zdaj prevažali otroke na vaje, na gostovanja, kup ustrezna oblačila... Društvu tamburaši delajo le izdatke (note, strune, lice, prevozi...), saj igrajo povsod le brez plačila, kvečjemu za malici Domislili smo se, da gremo "na pametvo", malo potepežkamo, mal( brenkamo in tako vsaj nekaj zaslužimo sami, da bomo znali instruiT bolj ceniti in jih čuvati. Začeli smo v "purgi", nadaljevali pa po Drbetio po vrhu. Prijetno presenečeni smo bili, saj so nas povsod lepo sprejel treh družinah so nas celo povabili v hišo in nas pogostili, da smo H peščili dalje ... Kako prav je imel Drbetinčan Ignac Koprivec, ko je zaf da tu živijo dobri ljudje. Dajali so nam od 100 do 10.000 tolarjev, pa svojih možnostih in presoji. Zbrali smo 59.000 tolarjev in 100 DEM, 1 na pa v Hvaletincih in pri sorodnikih še 29.000 tolarjev. Kljub ief sončnemu vremenu nismo mogli več v druge vasi, noge so odpove Na pomoč nam je doslej priskočila še "Petlja" z 49.000 tolarjev. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Iskreno upamo, da jim naše leht ne bo preveč ogrozilo življenja, nam pa vsak tolar pomaga do cilja - di kupa novih glasbil, da bomo z brenkanjem lahko še naprej razveseli bližnjo in daljno okolico. Akcija "dajanja" bo seveda tekla dotlej, ko f volj za nakup. Žiro račun je: 52 400-678-11191, KUD VITOMARC instrumente (ali pri meni osebno). Si želite lašenk" brez otroških maškar'' Jaz ne. Zdelo bi se mi, kO vse izumrlo. Bi radi "pametvo" brez šib in rdečih noskov pametjakoi ne. Prav gotovo si tudi vi ne želite malih snobov, ki bi samo buljili v! svoj televizor ali računalnik. Ljudje smo vendar družbena in družabna ki drug drugega potrebujemo in se imamo radi. Z veseljem si daje" sprejemamo duhovne in materialne dobrine. Toda DAJATI je lepše ^ vid4 TEDNIK - Četrtek, 21. januar 7999 13 PO NAŠIH KRAilti SKORBA / NOVA PREMIERA LJUBITEUSKE GLEDALIŠKE SKUPINE Havdušili z veseloigro Zmagovita ljubezen Letos mineva že petnajst let od prvih začetkov ustvarjanja gle- dališke skupine v Skorbi, kjer so šele pred dobrima dvema le- toma ustanovili ljubiteljsko kulturno društvo. Po uspešno uprizorjenih Trojčkih in lanskoletnih Treh vaških svetnikih je gledališka skupina letos postavila na oder komedijo Zma- govita ljubezen, na nedeljski premierni uprizoritvi pa požela bučen aplavz in navdušenje domačega občinstva. Avtorica veseloigre je Zofka Steinacher, upokojenka, ki sicer živi in ustvarja v Hočah pri Mari- boru, svojo trodejanko pa je veli- kodušno in z veseljem odstopila gledališki skupini KD Skorba. Ta je letos pričela učenje že zelo zgo- daj in je tudi prva na našem območju poskrbela za premiero novega gledališkega dela. Vese- loigra Zmagovita ljubezen je pos- tavljena v čisto preprosto gostil- niško okolje, kjer se na gostil- niškem vrtu lastnika gostilne in njuni hčeri srečujejo z domačimi in naključnimi gosti. V Polajnar- jevi gostilni gledalec lahko spozna nekatere zakonske može in njiho- ve precej stroge žene, vsi skupaj pa kot zavedni Slovenci vendarle držijo skupaj. V veseloigri se prepletajo dogodki zadnjih let, postavljeni v že malo današnji čas, temu primerna pa je tudi prepros- ta, a učinkovita scena. Osrednje mesto v igri ima tudi ljubezen, ta se namreč razvija med gostilničar- jevo hčerko Marto in mladim slo- venskim izobražencem. Vmes poseže kot gost ponosen Fric, si- cer Nemec, ki je v Slovenijo prišel iskat nevesto in v nekoliko popačeni slovenščini ljudem pri- poveduje o svojih markah, poleg tega pa računa še na veliko doto gostilničarjeve hčere. Veseloigra pa ne bi bila veseloigra, če v njej ne bi bilo dosti smeha in preple- tanja, za vse to pa poskrbijo domačini - gostje v Polajnarjevi gostilni. Zgodba se po pričako- vanju srečno zaključi, kajti poštena in prava ljubezen vedno zmaga, to pa je tudi osrednje spročilo gledališke igre. Poleg številne igralske zasedbe, ki je svoje amatersko delo dobro in že precej strokovno opravila, smo v vlogi režiserja lahko spoznali domačina in nekdaj uspešnega ljubiteljskega igralca Silva Vučaka, za sceno in teh- nična opravila je poskrbel predsednik KD Ivan Ogrinc, maskerka je bila Suzana Košto- maj, šepetalka Bojana Zega, Dani- lo Leljak in Dragica Kozel pa sta pomagala kot sodelavca. Prepolna dvorana v domu krajanov v Skor- bi je vsekakor dober dokaz, da si ljudje na podeželju želijo iger in smeha, še posebej v poznih zimskih popoldnevih, ko imajo za to največ časa. Po uspešni premie- ri gledališko skupino iz Skorbe čakajo v prihodnjih tednih še po- novitve v sosednjih občinah, ude- ležili pa se bodo tudi me- dobčinskega srečanja gledaliških skupin na Ptujskem. T. MoAorIro V veseloigri Zmagovita ljubezen igrajo: Janko Turnšek, Dušanka Šegula, Andreja Mirkovič, Martina Šlamberger, Damjan Og- rizek, Gorazd Zagoranski, Iztok Ogrizek, Darja Trafe- la, Drago Brumec, Emil Ogrizek, Andreja Kokol, Patricija Šlamberger, Sandra Kamenšek, Tanja Furek in Vojko Šijanec. Gledališka skupina KD Skorba je uspešno začela novo gledališko sezono Režiser Silvester Vučak. w Foto: TM DORNAVA / PRVi DEL OBMOČNEGA SREČNJA GODCEV IN PEVCEV Vse več k.stopj. V nedeljo je v Dornavi potekal prvi del območnega srečanja pevcev in godcev. Tudi letošnje srečanje pripravljata Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj. Kot prijazni in gostoljubni gos- titelji so se izkazali občina Dornava in tamkajšnje turistično- etnografsko društvo Liikari. I Vse nastopajoče in poslušalce sta najprej pozdravila dornavski župan Franc Šegula in Nevenka Gerl, vodja ptujske izpostave. Pred polno dvorano se je predsta- vilo 15 skupin ljudskih godcev in pevcev. Nastopili so: Veseli Ur- bančani Kulturnega društva Destrnik, pevci Društva upoko- jencev Rogoznica, pevke Kultur- nega društva Sela, pevci iz Juro- vcev, pevke Kulturno-prosvetne- ga društva Staneta Petroviča Hajdina, pevci Turističnega društva Vitomarci, pevke in pevci Folklornega društva Antona- Jožeta Štrafele Markovci, pevci Kulturnega društva Trnovska vas, pevci iz Cirkulan, pevke Tu- ristično-etnografskega društva Liikari Dornava, kopači Kultur- no-folklornega društva Podlehnik in Trio Škorci. Branko Fuks iz Sklada za ljubi- teljske kulturne dejavnosti Slove- nije je ob koncu povedal, da je pri vseh nastopajočih viden napre- dek. K temu je gotovo pripomogla redna vadba. "Letos sem zasledil tudi več tistih 'čistih' ljudskih nastopov.Glede na zelo bogato bero šeg in navad sem pogrešal besedila in pesmi s tega področja. V tem prvem delu smo lahko slišali šaljive, družinske ali žalostne pesmi. Manj pa jih je bilo o kmečkih opravilih v različnih letnih časih, gostiivanjskih in po- dobnih pesmih. Razveseljivo je, da je vedno več skupin, saj so predstavitev morali razdeliti v dva dela. Drugi del srečanja bo v nedeljo v Lovrencu na Dravskem polju. Za prehod v Evropsko skupnost je med drugim tudi zelo pomembno ohranjanje domačega, ljudskega izročila," je še dodal Branko Fuks. In če je tudi na drugih koncih Slovenije ljudska pesem tako močno zakoreninjena kot pri nas,Je odvečna skrb, da bi v Ev- ropski skupnosti izgubili lastne korenine. Tekst in fotografije: M. Slodnlalc Pevke Iz Sel so se srečanja udeležile prvič Branko Fuks iz Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je z velikim zanimanjem poslušal nastopajoče In jih pohvalil Nevenka Gerl, vodja 01 SLKD Ptuj, se je ob koncu zahvalila vsem nastopajočim 14. četrtek, 21. januar 1999 - TEDl||f OO rOD IN TAM PTUJ / SREČANJE MENTORJEV BRALNE ZNAČKE Izšla prinittika za bralno znaiko v petek je na Ptuju bilo srečanje predstavnikov Zveze bral- nih značk Slovenije in njihovih mentorjev. Srečanja so se udeležili Tone Partljič, predsednik Bralne značke Slovenije, in predstavniki Zveze prijateljev mladine - pod njihovim okriljem namreč ta poteka - ter nekateri strokovnjaki s po- dročja knjižničarstva in mladinske književnosti, gostil pa jih je ptujski župan Miroslav Luci. Bralna značka v osnovni šoli ima večletno tradicijo saj bo prihodnje leto praznovala štiridesetletnico. Pri gibanju za Bralno značko ni cilj množičnost, ampak samo skrb za kvalitetno srečanje s knjigo. Bralna značka je izvirna slovenska oblika dela z mladimi bralci, ki si prizadeva za ure- sničitev gesla: Dobro brati in ljubiti brati. Tone Partljič je med drugim govoril o spodbudni zgodovini bralne značke in o množičnosti tega gibanja. Pobudnika in po- nirja Bralne značke sta bila Stanko Kotnik in Leopold Su- hodolčan. Oba sta v praksi spoznala, da učenci niso marali prebirati šolskega čtiva, in tako sta ustanovila krožek. S tem pa se je rodila ideja za tekmovanje za literarno bralno značko. Učence moramo naučiti brati. Nato jih moramo naučiti, da bodo znali kritično sprejemati oz. odbirati informacije, da bodo znali razviti miselnost, ki se bo sposobna upreti pastem ci- vilizacije. Prav zaradi tega bi takšne projekte morala financi- rati tudi država, je menil T. Partljič. Ptujski župan Miroslav Luci je razmišljal takole: "V času združevanja v Evropsko unijo bomo Slovenci vse bolj občutili kulturni imperializem. Zaradi tega je zelo pomembna kulturna dejavnost, ki ohranja nacional- no identiteto. In bralna značka prav gotovo sodi mednje." V petek so predstavili tudi dva priročnika, ki sta namenjena predvsem mentorjem bralne značke. Bralna značka v osnovni šoli je delo učiteljice Sonje Dežman iz osnovne šole Ljud- ski vrt na Ptuju. Avtorica je v priročniku strnila svoje teore- tično znanje in bogate dolgolet- ne izkušnje, ki si jih je pridobila kot učiteljica slovenščine in angleščine ter šolska knjižničarka in mentorica bral- ne značke. V predstavitvi ni skrivala zadovoljstva, da je knji- ga zagledala luč sveta: "V knjigi nisem hotela pisati pravil, tem- več le osebno videnje teore- tičnih dogajanj in delovnih izkušenj. Predvsem pa sem vas želela spomniti, kako lahko teo- rijo in prakso udejanite." V pri- ročniku avtorica predstavi zgo- dovino bralne značke, njene cil- je ter metode dela. Zelo domi- selno je poglavje, kjer predstavi različne oblike, kako motivirati mlade, da bi več brali. V zadnjem delu pa predstavlja oblike dela pri preverjanju pre- branega, ki temeljijo na stro- kovnih izkušnjah in so obogate- ne z avtoričnimi izkušnjami. Tu predstavlja tudi druge moderne pristope, kot so dramatizacija, knjižne uganke, miselni vzorci, projektno delo, metode sugesto- pedije itd. Priročnik Bralna značka v osnovnoi šoli je na- menjen vsem tistim, ki želijo majhnim in velikim pomagati, da najdejo izgubljeno veselje do branja, pravzaprav tistim, ki želijo v njih prebuditi ljubezen do knjig in jih nanje tudi nava- diti. V petek pa so predstavili tudi priročnik Predšolska bralna značka, v katerem so prispevki več avtoric, ki že dalj časa delajo s predšolskimi otroki in knjiga- mi. Marija Giinšek iz Velenja je predstavila predšolsko bralno značko. V zadnjih letih po Slo- veniji potekajo živahna prizade- vanja spodbuditi starše, da bi brali svojim predšolskim otro- kom. Aktivnosti potekajo v šte- vilnih vrtcih v sodelovanju s knjižnicami, ponekod jih pove- zujejo občinske zveze in društva prijateljev mladine. Tilka Jam- nik, ki v priročniku predstavi knjižno vzgojo otrok v vrtcu, je pojasnila, da mnogi napačno ra- zumejo predšolsko bralno značko. Osnovni namen ni spodbujati zgodnje branje, tem- več pridobiti starše, da bi brali svojim otrokom v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju. Branje knjig otrokom ustv^ji toplino in krepi čustvene ve^, družini. Poleg tega dobro in p mirjevalno vpliva tudi na straj. saj skupaj z otroki uživajo! stopajo v domišljijske svetoj Tilka Jamnik je še dodala, da družinsko branje spodbujali ^ širše in globalneje; zato so ofe kovali zgibanko Zibelka branja^ katero želijo že starše nov(| jenčkov opozoriti na pom' branja otrokom, ter projekt £• bica in dedek pripovedujeta, s K terim spodbujajo, da bi se « pripovedovanju in brat| srečevali stari starši in otroci, Marija Slodnj;^ Še spominski posnetek avtoric knjig Sonje Dežman, Marije Giinšek in Tilke Jamnik (od leve) z županom dr. Miroslavom Lucijem in Tonetom Partljičem predsednikom Bralne značke SEDEM (NEPOMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI Čigavi so lipi€an€i Pravzaprav bi morali biti hvaležni Avstrijcem in Italijanom, da so nas s svojimi ambicijami in prilaščan- jem lipicancev sploh spomnili, da imamo v Sloveniji Lipico in lipican- ce. Bolj ko se razpleta (neprijetna) zgodba v zvezi s formalnim urejan- jem statusa lipicancev, bolj namreč postaja razvidno, da smo doma na to svojo dragocenost preprosto pozabili. Ne gre zgolj za to, komu bo za lipicance priznan domicil, kdo bo vodil rejske knjige in po- dobno, glede Lipice in lipicancev ni urejenega še marsikaj drugega, največkrat pravzaprav ne vemo,kaj bi z njima. Zdaj nenadoma vsi ugotavljajo, da je bil zakon, ki ga je pred leti sprejela država za ureditev razmer in dolgoročno prespektivno lipi- canske kobilarne, premalo. Očitno ni jasno, kakšen naj bi bil razvoj Li- pice. Šele zdaj se razvnemajo po- lemike, ali naj bo Lipica s svojo ko- bilarno igralniško-turistični center ali pa nekakšen rezervat zgolj za li- picance. Pri vsem skupaj pa je po stari navadi spet veliko slovenske- ga sprenevedanja in "čistunstva". Prepogosto se pozablja, da mora biti Lipica v vsakem pnmeru renta- bilen projekt, to pa pomeni, da mora imeti zagotovljen denar predvsem za normalno poslovanje kobilarne. Če kdo hoče oazo, po- tem mora denar pač zagotoviti iz državnih virov, ker se je že doslej potrdilo, da kobilarna v takšni vari- anti ne more biti rentabilna. Seve- da pa bodo morali nasprotniki "igralniško-zabaviščne" variante povedati, kaj bi bilo tako zelo naro- be, če bi bil sestavni del tega pro- jekta tudi uspešen obstoj in razvoj kobilarne. Predsednik republike se je v nedavnem intervjuju na sloven- ski televiziji sicer zgražal nad tem, da bi lipicance razkazovali kot opi- ce v živalskem vrtu, toda potem mora država pač zagotoviti, da se bo Lipica drugače uspešno razvija- la ... Predvsem pa bi morala država že doslej poskrbeti za takšno vodstveno ekipo v Lipici, ki se ne bi, tako kot sedanja, ukvarjala predvsem sama s sabo in svojimi "kompetenčnimi" problemi. SPET RAZDELJENI Slovenija se je tudi v obrambi li- picancev razdelila med tiste, ki mislijo, da ni potreben kakšen po- seben preplah, in tiste, ki opozarja- jo, da Slovenija nedopustno zamu- ja in popušča svojim sosedom. Na strani "mirnih" so različni vladni or- gani - od ministrstva za kmetijstvo do ministrstva za zunanje zadeve, na strani tistih, ki "dramatizirajo", pa so predvsem člani Društva pri- jateljev Lipice. In medtem ko se doma "prepričujejo", kdo ima bolj prav, v Italiji in Avstriji delajo po svoje ... Seveda bi bilo prav, če bi delova- li združeno, na čim več možnih točkah. Namesto tega pa predsed- nik Društva prijateljev lipicancev Boris A. Novak javno toži, da vlada društvo celo ovira pri njegovih po- samičnih prizadevanjih v struktu- rah Evropske unije in da slovenski ambasador pri EU v Bruslju Marko Kranjec dezavuira njihovo delo. Vlada kot celota bo morala tudi po- jasniti, ali doslej v zvezi z lipicanci res ni bilo nič zamujeno, tako kot trdijo njeni posamezni (pomembni) visoki funkcionarji in uradniki. Prav tako bi bilo dobro, če bi vladi nek- do določneje povedal, da zanjo ne more biti opravičilo, če ob različnih neprijetnih sporočilih, ki prihajajo iz Evropske unije, na veliko zagotav- lja, da zaradi njih "ni presenečena". Tako so namreč njeni predstavniki izjavljali ob skrajno neugodnih ocenah slovenske zakonodajne neusklajenosti z EU. tako zdaj trdi državni sekretar za kmetijstvo ob novicah, da so se konec minulega tedna Italijani in Avstrijci dogovorili, da bo Italija Avstriji dodelila stoletja stare vzrejne knjige lipicancev, ki so jih Italijani 1943. leta (ob svoji kapitulaciji v II. svetovni vojni) od- nesli iz Lipice s seboj v Rim. LIPICANCI - NOV DUH EVROPE? Slovenski vladi zagotovo lahko očitamo, da v zvezi z lipicanci ni pokazala dovolj inciativnosti in odločnosti. Vsekakor pa bi bilo do- bro ugotoviti, ali držijo očitki, da vsega tega ni počela zato, ker se je bala, da bi se "zamerila" dvema članicama EU - Italiji in Avstriji in si s tem otežila pot v to združbo. Če je res tako, potem smo obsojeni na večna popuščanja in izgubljanje svoje avtentičnosti ter se nam nas- ploh slabo piše. Tokrat je imela Slovenija enkratno priložnost, da bi s svojo pravočasno pobudo po- skušala rešiti lipicansko vprašanje v novem "evropskem duhu". Lipica in lipicanci so v burni evropski zgo- dovini doživeli in preživeli različne lastnike in različne države. In prav te države bi morale v skladu z novo evropsko realnostjo in kot zgled novih odnosov poskušati skupaj, ne ločeno, kot se je zgodilo to zdaj, reševati vsa odprta vprašanja lipi- cancev. Kdo bi lahko (brez škode za svoj ugled in svojo načelnost) zavrnil takšno slovensko pobudo, seveda če bi prišla pravočasno in pravilno utemeljena? Namesto tega pa zdaj v Sloveniji (neuspešno) poskušajo gasiti tisto, kar se še da rešiti. Včasih se zdi, da v vladnih organih sami sebe tolažijo, da vendarle ni tako hudo. Komentator Večera tako opozarja na sobotno sporočilo za javnost, ki je prišlo z ministrstva za kmetijstvo. V tem sporočilu zatrjujejo, da gre ob podpisu dogovora med Italijo in Avstrijo le za dvostranski doku- ment med našima sosedoma, ki ne bo v ničemer okrnil vodenja rejske knjige lipicancev v Lipici in da nam "vse države" priznajo, da je zibelka teh plemenitih konj slovenski Kras. "Vse to je sicer res, vendar "spo- ročilo" zamegljuje prava dejstva in posledice dogovora med omenje- nima državama," ugotavlja Večer. "Kobilarna Lipica je vsa desetletja po drugi svetovni vojni natančno vodila svoje rejske knjige, kot so jih in jih še vse kobilarne lipicancev po svetu, po dogovoru z Italijo pa bo Avstrija dobila zgodovinske lipiške rejske knjige, ki ji bodo omo- gočale, da bo ona določala merila za nadaljnjo rejo lipicancev. Ker pa ti konji sodijo v ogroženo živalsko vrsto, bo Evropska unija Avstrijcem prav gotovo tudi finančno izdatno pomagala. In prav pri tem imajo v Društvu prijateljev Lipice najbrž prav, ko vehementno trdijo, da slo- venska oblast ni "nič naredila", da bi se rejske knjige lipicancev vrnile v rodno Lipico, in da naj bi imela Slovenija tako vlogo, kot jo bo ods- lej imela Avstrija ... Naša diploma- cija, ki se doslej ni ozirala na ostra opozorila Društva prijateljev Lipice (očitali so mu pretiravanje), bi lahko z odločnejšim reagiranjem dosegla vsaj to, da bi mednarodno razreševanje problemov zaradi vo- denja rejskih knjig za lipicance "zamrznili" do vstopa Slovenije v unijo..." KONJ SLOVEN- SKEGA KRASA v Enciklopediji Slovenije piše je kobilarna Lipica nastala v d polovici 16. stoletja. Habsbi nadvojvoda Karel se je odloč nakup Lipice, ker so konjert strokovnjaki menili, da je Kras primernejši za kobilarno. Med no z Napoleonom se je morala bilarna trikrat umakniti za Mad sko, med prvo svetovno vojno Laxenburg blizu Dunaja. Po svetovni vojni je Lipica pripadla liji, po kapitulaciji Italije (1943.1 pa so jo zasedle nemške enot lipicance odpeljale v Hostinec Češkem, od tam pa so jih ob \ cu vojne ameriške enote odpel na Bavarsko. Del te lipiške čf (106 konj) je dobila ob koncu v( Italija, nekaj konj so odpelja ZDA, druge pa so prepustili v striji. Jugoslaviji so vrnili le 11K Leta 1947 je Jugoslavija spr* odločitev o obnovi kobilarne I ca. Konje so zbrali iz nekdanjili canskih kobilarn po Jugoslaviji picanec je toplokrvni konj, pri ren zlasti za šport. Osnova lip" ske pasme je avtohtoni kraški I* ki so ga oplemenitili s špan-' (že leta 1580), napolitanskif arabskim konjem. Značilnost' te pasme je izrazita, skladna ii gantna zunanjost. Žrebci so vri rjave in redkeje mišje barve, od konji pa so večinoma bele ^ tudi rjave in vranje. Jak Kopf PfUJ / PRIZNANJE ZA PTUJSKO NMTEMATICNO ZNANJE S. Ismeter m svefovneni Na drugo svetovno konferenco učiteljev, ki pri poučevanju matematike uporabljajo sodobno tehnologijo in so povezani v združenje T3 (Teachers Teaching with Technology) v Chi- cago (organizirajo Ohio State University), je danes s še dve- ma predstavnikoma iz Slovenije (dr. Vlasto Kokol-Voljč, prav tako Ptujčanko in predstavnico T3 za Slovenijo, ki od lani samostojno deluje tudi v naši državi, ter Julijano Palčič, profesorico matematike na gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani) odpotoval profesor matematike na ptujski gimnaziji Stanislav Šenveter, kije v tej ptujski vzgoj- no-izobraževalni ustanovi zaposlen že od leta 1987. Sodelo- vanje na svetovnem srečanju je brez dvoma priznanje za nje- gova dosedanja prizadevanja na tem področju, še posebej ker je bil med prvimi v Sloveniji, ki je začel uporabljati so- dobno tehnologijo pri poučevanju matematike, poleg tega pa to znanje prenaša tudi na druge. V lanskem letu je med drugim v sodelovanju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije - oddelkom za račimalniško opismenjevanje sodeloval pri opismenjevanju multiplikatorjev za računalniški program Derive. Profesor Šenve- ter je v letu 1998 predaval tudi na mednarodnem simpoziju Didakti- ka matematike in sodobne tehnologije ter s predavanjem o spremembah poučevanja integralnega računa v luči sodobnih tehnologij vzbudil veliko zanimanje. Njegovo preda- vanje so objavili tudi v zborniku simpozija. Ko je govor o novi tehnologiji, so mišljena račtmala in računalniški programi za sim- bolično računanje. Vse to naj bi že v bližnji prihodnosti korenito spremenilo koncept in vsebino poučevanja matematike. Ker je matematika za nekatere dijake še vedno svojevrsten bavbav, je po- trebno iskati in najti nove načine za uspešno motiviranje in pri- bliževanje zahtevnih matema- tičnih znanj. Stanislav Šenveter je eden tistih profesorjev, ki znajo prisluhniti mlademu človeku, prav tako pa iz- brati nadarjene učence, jih spod- bujati in motivirati za dodatno delo in raziskovanje v matemati- ki. Pri tem je bil doslej več kot uspešen. Daleč najboljšo genera- cijo matematikov je imel v Igorju Klepu, ki je na mednarodni mate- matični olimpiadi leta 1996 v In- diji osvojil bronasto medaljo, ter Kristijanu Cafiiti in Jerneju To- nejcu, maturantih ptujske gimna- zije iz istega leta, ki so tudi po končanem srednjem šolanju ostali zvesti matematiki in so danes D najboljšimi študenti na Fakul za matematiko in fiziko v U,\xb, ni. "Udeležba na svetove srečanju matematikov je velik godek, ki mi osebno pomeni v ko. Ocenjujem ga kot napre( kot potrditev lastnega dela in bistvu nagrada za dosedanje d« je pred današnjim odhodon Chicago povedal Stanislav Šei ter. Druga svetovna konfeR matematikov, ki pri poučevs uporabljajo sodobno tehnoloj bo trajala od jutri do ponedelj! Stanislav Šenveter, profe matematike na ptujski gim ziji. Foto: K( i FEDNIK - Četrtek, 21. januar 1999 15 OD TOD IN TAM PTUJ / AKTUALNO S PTUJSKIM ŽUPANOM MIROSLAVOM LUCIJEM ^ovo leto so v mestni občini Ptuj pričeli zelo intenzivno, ;la>nina aktivnosti je bila in je še posvečena pripravam na Irugo sejo novoizvoljenega mestnega sveta. Na njej bodo menovali vsa potrebna delovna telesa (komisije in odbo- ■e), da bo lahko delo najvišjega organa odločanja v mestni »bčini nemoteno potekalo. Neovirano pa so se v tem ob- lobju nadaljevala dela na projektih iz prejšnjega obdobja, d še niso bili končani. Še najbolj boleč je bil prehod v lovo leto za samega župana, ki si e poškodoval meniskus, pozdra- vili pa so mu ga v mariborski )olnišnici (to so mu ptujski ;dravstveni delavci zelo zameri- i, ker menijo, da je ta njegova )oteza tudi neke vrsta brca pri- :adevanjem ptujske bolnišnice )ri njeni kategorizaciji za regij- ko bolnišnico). Ovira pri red- lem delu pa poškodba kljub ber- ;lam ni bila. Mestna občina Ptuj ima po no- vem tri podžupane, število funk- ionarjev pa se je kljub temu manjšalo s 36 na 30. V »rejšnjem obdobju je imela 32 vetnikov, sedaj jih ima 29, iz- ned teh pa so bili izvoljeni tudi rije podžupani; ti imajo za razh- :o od župana glasovalno pravi- lo. Od prejšnjih dveh podžupa- lov, ki nista bila svetnika, se je tevilo torej povečalo za enega. S premembami lokalne samou- trave je mestna občina izgubila iredsednika in dva podpredsed- uka sveta. Prvo vprašanje, ki smo ga v no- vem letu zastavili ptujskemu ;upanu, je bilo o treh podžupa- lih. Kaj je bil razlog za imeno- vanje treh podžupanov in kako i je z njimi razdelil delovna po- Iročja oziroma pooblastila? i "Za nekatere so morda trije todžupani presenečenje, vendar e treba vedeti, da bo delovanju nestne občine v tem letu potreb- 10 prilagoditi (uokviriti) trem lovim zakonom: zakonu o usta- lovitvi novih občin, zakonu o fi- lanciranju občin in zakonu o lo- jalni samoupravi. Kot vemo, mamo po novem v mestni ibčini le 30 funkcionarjev, vsi voje delo opravljajo neprofesio- lalno. Mislim, da je rešitev s tre- ni podžupani prava, vedno sem i tudi prizadeval za delo v timu. 'odžupani imajo še vedno tudi »ravico glasovanja in tudi malo eč pooblastil. To je novost in ato tudi mislim, da je primerno, la imamo v mestni občini tri »odžupane. Pooblastila bomo še lo konca dorekli, velja pa, da bo sak odgovoren za svoje po- Iročje. Eden bo pokrival splošne adeve, drugi infrastrukturo in ;ospodarstvo, tretji kulturo, olstvo ter po moji odločitvi tudi e posamezne projekte. Podpiso- anje pogodb in finančne zadeve la ostajajo v moji pristojnosti." TEDNIK: Mestna občina Ptuj s leto '99 pričela v manjšanem obsegu - izločili ta se primestni četrti Hajdina [1 Markovci. Zanima nas, .akšno bo sodelovanje mestne bčine Ptuj z novima občina- -la. Kako bo z delitvijo kadrov, redstev in premoženja, glede a to da delitvena bilanca ni ila opravljena niti še s rejšnjimi občinami na Ptuj- jcem, ki so nastale v prvem alu nastajanja novih občin? M. Luci: "Res je, da je mestna bčina Ptuj pričela leto '99 v tnanjšanem obsegu. Po novem |na okrog 24 tisoč prebivalcev. ;e prvo srečanje z županoma no- ih občin Hajdina in Markovci • pokazalo, da bomo lahko so- elovali. Čakata nas seveda de- ftvena bilanca in delitev kadra, 1^ )u moramo opraviti v prvih •eh mesecih. Še prej pa moramo | opraviti delitveno bilanco v okviru prvotnih devetih občin, ki so nastale iz bivše občine Ptuj. Tega ni opravilo tudi veliko dru- gih občin v Sloveniji, vsaj do te mere ne, da bi prišlo do vpisov v zemljiško knjigo. Na prvem ses- tanku vseh županov novih občin na Ptujskem v tem letu smo ugo- tovili, da je še v februarju mogoče delitveno bilanco izpel- jati, sicer pa bo šlo vse po zako- nu, kot je to naložil zakonodaja- lec, da bi lahko občine že končno s svojim premoženjem samostoj- no razpolagale. Pomoč bo vsaj v tem začetnem obdobju novous- tanovljenim občinam potrebna. To bo mestna občina tudi nudila in še več. Na zadnjem sestanku smo govorili tudi o skupni občinski upravi, ki naj bi bila pravni subjekt in bi nekatere na- loge s področja prostora in okol- ja, inšpekcijskih služb, turizma opravljala za vse novo nastale občine na Ptujskem. Interes naj bi se izkazal v tem in pri- hodnjem mesecu, tako da bi lahko prišlo do ustanavljanja medobčinske organizacije (skupne občinske uprave) s svo- jimi delavci in s svojim računom. V njej naj bi delovalo le nekaj delavcev." * FINANCIRANJE SKUPNIH INSTITUCU - BREME OBČINE PTUJ? TEDNIK: Kakšno je oziroma bo nasploh sodelovanje z vse- mi petnajstimi občinami na območju upravne enote Ptuj? M. Luci: "Sodelovati bomo morali, saj so občine, vsaj kar za- deva nekatera področja, kot so srednje šolstvo, nekatere institu- cije, infrastruktura, vodovod in podobno, že sedaj povezane. Občinska uprava mestne občine Ptuj po novem ne more opravlja- ti del za druge občine. To je pris- tojnost medobčinske uprave ali v okviru skupne občinske upra- ve glede na zakon. Kar pa zadeva financiranje skupnih institucij, je težko pričakovati, da bodo druge občine kaj prispevale, četudi imajo institucije regijsko vlogo in pomen. Namig je, da bo vsaj pri financiranju dejavnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj z določenim deležem sodelovala občina Ormož. Sicer pa bo to vprašanje v kratkem tema pogo- vora z ormoškim županom Vili- jem Trofenikom. V primarni po- rabi denarja za te namene ni, lahko pa se občina odloči o tem, ali bo za nekatere dejavnosti, ki se izvajajo na večjem obsegu in za širši krog prebivalcev, tudi v resnici kaj prispevala." TEDNIK: Kaj pa regija? M. Luci: "Bolj kot o regijah govorimo o pokrajinah. To je vprašanje, ki je v rokah parla- menta, oziroma še natančneje vprašanje, o katerem bo odločala koalicija. Kot veste, smo župani občin na Ptujskem pred časom že podpisali pismo o nameri, da želimo sodelovati v pokrajini in v tem okviru tudi izvajati nalo- ge, vendar vse dosedanje formu- le s petimi, sedmimi, devetimi in tudi enajstimi pokrajinami ptujske pokrajine ne vključujejo. V parlamentu bo potrebno zelo intenzivno delo in tudi v vseh lokalnih skupnostih, da bomo lahko prišli do pokrajine." TEDNIK: Kateri so najpo- membnejši projekti mestne občine Ptuj v tem letu? M. Luci: "Bolj ali manj jih poznamo. Začel bom s šolstvom, kjer bomo morali intenzivneje delati in vsaj eno šolo pripraviti za devetletno šolanje, potrebno bo_ dograditi šolo v Grajeni in OŠ Olge Meglic, prav tako tudi OS Ljudevita Pivka. Zlasti pri slednji bi se morale angažirati vse občine na Ptujskem, ptujska občina ima v njej le tretjino učencev, vsi drugi prihajajo od drugod. Lahko pa bi ta projekt izvedla katera od občin tudi sa- mostojno. Na področju šolstva je še izredno pomemben projekt gradnja gimnazije. Pričela se bo letos in naj bi se končala pri- hodnje leto. V sklopu gasilskega doma, ob katerem se bo kmalu pričela gradnja nove ptujske reševalne postaje, naj bi pričeli graditi tudi policijsko postajo. Več o začetku te gradnje bo zna- no prihodnji mesece, ko pride v Ptuj minister Bandelj. Zemljišče je že kupljeno in je tudi komu- nalno opremljeno. Celi mandat pa se bo vlekla gradnja ptujske obvoznice, ki naj bi bila zgrajena do leta 2002. Začetek gradnje se je pomaknil zaradi arheologije; mestna občina Ptuj je bila nam- reč prepozno obveščena o dejst- vu ministrstva za kulturo, da je na nekaterih območjih, ki so ar- heološko bogata, prepovedana gradnja oziroma se mora izkopa- no postaviti na ogled na kraju sa- mem. To bo tudi v bodoče za Ptuj glede na bogastvo arheolo- gije velika ovira pri razvoju. Na- redili pa bomo vse, da bo do začetka izgradnje obvoznice prišlo še letos. Sredstva za te na- mene so v programu DARS za- gotovljena. Nekaj sredstev iz lanskega leta, gre za 280 milijo- nov tolarjev, pa je že šlo drugam, ker se pač gradnja še ni pričela. Variante trase so v razpravi, so- delujejo pa kar tri ministrstva, tako da obstaja upanje o spreje- mu pravšnje rešitve in obenem o letošnjem začetku gradnje." TEDNIK: Kako daleč ste v tem trenutku s pripravo pro- računa? M. Luci: "Še danes ne vemo, s kakšnimi sredstvi bo mestna občina razpolagala. Imeli smo tudi nekaj pripomb glede pri- merne porabe. Računam pa, da bi osnutek proračuna vendarle morali pripraviti do srede febru- arja, realno pa ga bi bilo mogoče sprejeti do konca marca oziroma začetka aprila. Pomembno je, da investicije pričnemo hitro, tudi zaradi davka na dodano vred- nost, ki bo začel veljati prvega julija in ki bo investicije po vsej verjetnosti za nekaj odstotkov podražil." ZDRAVNIKI ZASEBNIKI NAJ BI OSTALI NA POTRČEVI TEDNIK: Kaj se dogaja z gradnjo nove ptujske reševalne postaje? Ali ste poslanski sku- pini LDS že odgovorili na nje- na vprašanja v zvezi z nakupom potrebnega zemljišča in ali ste v tem primeru resnično preko- račili svoja pooblastila ter ku- pili zemljišča čez vsako razum- no ceno? Konkretno so vprašali, kdo je sprejel sklep in podpisal pogodbo, ki je v na- sprotju s sklepom mestnega sveta? M. Luci: "Na kratko lahko po- vem, da nakup zemljišča nika- kor ni bil v nasprotju s sklepom sveta mestne občine, saj je bil dosežen dogovor z gasilsko zve- zo o odstopu zemljišča, vendar ne brezplačno, in z denacionali- zacijskim upravičencem o pro- daji. Kupnina za zemljišče je bila plačana iz postavke za reševalno postajo v okviru pro- računa za leto 1998. Proračun je bil sprejet 23. aprila, zemljišče pa je bilo kupljeno oktobra lani. Sicer pa bomo o tem vprašanju na mestnem svetu še razpravlja- li. Lahko rečem, da pooblastil nisem prekoračil, tudi nakup ni bil predrag, kar pa zadeva loka- cijo samo, je možna le na tem območju, torej ob gasilskem domu, saj lokacija ob zdravstve- nem domu na Potrčevi iz logis- tičnih in drugih razlogov ni pri- merna." TEDNIK: Ali je res, da si bos- te po novem prizadevali, da bi se ptujsko zdravstvo le skon- centriralo na enem območju, torej na Potrčevi cesti? Od kod ta potreba po spremembi? Kako boste prepričali zasebne zdravnike, ki so si že uredili or- dinacije na drugih lokacijah in za to porabili veliko denarja, da se bodo vrnili? M. Luci: "Vedno smo si priza- devali, da bi bilo vsaj osnovno zdravstvo skoncentrirano ob Potrčevi. Čakala nas je tudi in- vesticija glede na načrtovano se- litev dejavnosti iz Čučkove na Potrčevo. Tistih zdravnikov, ki že imajo svoje ordinacije drugje, ne bomo silili, da bi se vrnili, saj je določena razpršenost osnovne zdravstvene dejavnosti celo pri- merna. V bodoče pa bomo ver- jetno le vztrajali, da bi tisti, ki bodo še šli v zasebništvo, ven- darle ostali v okviru zdravstve- nega doma. Ponudili jim bomo možnost, da sami investirajo v ureditev prostorov in jih dobijo v lastništvo. Želimo ohraniti vsaj neko manjšo obliko javnega zdravstvenega domstva, v kate- rem lahko vsak občan kadarkoli v dnevu dobi najnujnejšo zdravstveno pomoč. Proces na- daljnje privatizacije naj bi torej potekal v prostorih, kjer že sedaj poteka zdravstvena dejavnost, predvsem pa ob Potrčevi, na območju zdravstvenega doma Ptuj." TEDNIK: Kaj se dogaja z go- spodarskim interesnim združenjem Poetovio vivat? Ali je res, da združenje že nekaj let ni imelo skupščine, da deluje brez nadzornega sveta in da mestna oblast ne sprejema odločitev v korist njegovega dela? M. Luci: "To je nekoliko bolj zapleteno. V okviru združenja naj bi se srečeval javni in podjet- niški interes. Mislim, da je javni interes izražen, ne morem pa tega trditi za podjetnike, gospo- darstvenike. Res me preseneča, da ni bilo mogoče sklicati skupščine, nadzornega sveta; mestna oblast, če jo tako imenu- jem, do te oblike organiziranosti doslej ni nikoli kazala odpora, saj je svoje finančne in druge ob- veznosti sprotno izvrševala. V tem in naslednjih letih pa bomo brez dvoma zahtevali boljšo or- ganiziranost, sprotno delovanje tako skupščine kot nadzornega sveta. To je tudi naša naloga kot večinskih deležnikov pri finan- ciranju tega združenja." MG MAJŠPERK / OBČINSKI SVET PRVIČ V NOVI SESTAVI Podžupanka je Darinka Fakin Majšperški župan Franc Bezjak je prejšnji četrtek sklical prvo sejo občinskega sveta v novi sestavi. Svetniki so potrdili vse skle- pe konstitutivne seje, imenovali občinske odbore, za podžupanjo občine pa imenovali mag. Darinko Fakin, ki je v prvem mandatu uspešno vodila občinski svet. Odbor za gospodarstvo bo v novem mandatu vodil Miran Smole, odbor za gospodarsko infrastrukturo mag. Stanko Hernja, odbor za družbene dejavnosti mag. Darinka Fakin, odbor za zaščito in reševanje pa Marjan Novak. Imenovali so tudi tričlansko komisijo za pripravo statuta in poslovnika, vodi jo Milan Jager, ter tričlanski nadzorni odbor. Ob koncu so sprejeli sklep o določitvi najemnine in vzdrževanja grobov, ki je bila predhodno usklajena z rastjo malopro- dajnih cen in stroškov. •OM Veliko svoje ljubezni je pustil na Ptuju v SLIKAH JE GIBANJE - IN V GIBANJU JE ŽIVUENJE Nenadoma je omagal eden glavnih predstav- nikov sodobnega norveškega slikarstva Arve Hovig. Pretreseni smo sprejeli novico o njegovi smrti, saj je imel še toliko načrtov in idej, da se je zdelo, da je do njegove črne slike, ki jo bo nekoč naslikal, še zelo daleč. Ko je nazadnje od- hajal s Ptuja na Norveško, se ni- smo poslavljali, saj naj bi se tako ali tako kmalu videli v februarju. Tudi razstavljal naj bi nekoč na Ptuju, pa poleti naj bi pri nas imel delavnico. Ko smo si naz- dravljali, je večkrat rekel to, kar se je najprej naučil povedati v slo- venskem jeziku: "Jaz sem pravi Haložan." Tak je bil; iskren, prešeren veseljak in neverjetno demoničen v kurentovi opravi - kot takrat, kadar je govoril o umetnosti. V katalogu k razstavi ciklusa Magma - prostranost v Mestni galeriji v Ljubljani je zapisal "Če magma izbruhne, postane zgoščena lava - kaos najde svojo tiho, skoraj medi- tativno obliko. Grožnja izgine, moč ostane! V na- petosti med kaosom in umirjenostjo najdejo moje vizualne podobe svojo obliko." Arve je našel svoj mir, njegova moč je ostala v njegovih slikah in v ljudeh, ki jih je imel rad. V Orfeju ne bo več odmeval nje- gov glas: "Slavek, eno kavo, pro- sim." BIOGRAFIJA, RAZSTAVE, NAGRADE Rodil se je 1944. leta v Ogndalu, slikarstvo je študiral v Angliji, nazadnje je živel v Oslu in na Ptuju. Razstavljal je skoraj po celi Evropi, leta 1994 tudi v Mestni galeriji v Ljubljani. Nje- gova najpomemnejša dela hrani- jo osrednje norveške javne usta- nove in galerije v svojih stalnih zbirkah. Za svoje delo je dobil kar devet najvišjih norveških priznanj in štipendij. Arve Hovig 16 četrtek, 21. januar 1999 - TED||| PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / OB MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH Zdnjžena mu boljšo kakovost žMienia starik Skrb za starejše in osamljene je v letošnjem letu, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila za leto sta- rejših, še večja, predvsem v tistih strukturah, ki so tako ali drugače povezane z aktivnostmi v tretjem življenjskem ob- dobju. Skupina vladnih in nevladnih organizacij je za območje mestne občine Ptuj pripravila zanimiv program, ki vsebuje sedem podprogramov aktivnosti in ukrepov za boljšo kvaliteto življenja starejših. Program, ki je bil prijavljen na razpis mednarodne fundacije SO- ROS (ta ima sedež v New Yorku), je zagotovo dobro zastavljen, saj je bil izbran med mnogimi, ki bodo financirani iz te fundacije. Njego- vo vsebino so minuli torek, 19. Ja- nuarja, v prostorih Centra za soci- alno delo v Ptuju podrobneje predstavili predsednica združenja za promocijo prostovoljstva Slo- venska filantropija dr. Anica Mikuž-Kos, koordinatorka repu- bliškega programa dr. Mateja Kožuh Novak ter koordinatorka programa in aktivnosti v mestni občini Ptuj Anka Osterman s so- delavci. Kot je povedala dr. Anica Mikuž-Kos, je bila Slovenska fi- lantropija ustanovljena kot nev- ladno, nestrankarsko in nepoli- tično združenje leta 1992 z osnov- nim namenom, da širi in razvija človekoljubno sodelovanje na Slo- venskem Že v osnovi pa se to združenje razlikuje od karitativne dejavnosti, saj so njegove aktiv- nosti zastavljene globlje in širše. Med najpomembnejšimi so vzpodbujanje in promocija pros- tovoljstva oziroma programov prostovoljnega dela tako mladih kot starejših prostovoljcev, uspo- sabljanje in izobraževanje prosto- voljcev, organizatorjev in mentor- jev prostovoljnega dela ter razvi- janje mreže prostovoljnih organi- zacij in sofinanciranje projektov in programov prostovoljnega dela na Slovenskem. Zaradi tega prid- no skrbijo tudi za oblikovanje baze podatkov o prostovoljskih aktivnostih in organizacijah, za založništvo publikacij o prosto- voljstvu in dobrodelnosti, promo- cijo in publiciranje vseh človekol- jubnih idej, za organizacijo do- brodelnih koncertov in prireditev ter za povezovanje s sorodnimi mednarodnimi organizacijami. Sestavni del Slovenske filantro- pije sta tudi Center za psihosocial- no pomoč beguncem ter Center za promocijo zdravja, ki je zaživel konec leta 1996 in ga vodi dr. Ma- teja Kožuh Novak. Ta je v Ptuju med drugim ugotovila, da v kraje, ki so odmaknjeni od srca države. priteka vse manj denarja, žal pa tudi vse manj informacij in inicia- tiv. Nanizala je nekaj svojih ugo- tovitev, ki jih je pridobila na Kogu pri Ormožu, kjer je pravkar sklenila projekt Promocije zdrav- ja na podeželju, o vsebini katerega smo v Tedniku že pisali. Prese- nečena je bila predvsem, da je v odmaknjenem kraju z okoli 950 prebivalci toliko dobrih ljudi, ki so vsak trenutek pripravljeni po- magati drug drugemu in tretjemu in da je k sodelovanju uspela pri- tegniti vseh šest vaških društev. Sicer pa je vsebino omenjenega projekta s Koga še isto popoldne predstavila županoma občin Zavrč in Zetale. Koordinatorka programa in ak- tivnosti za mestno občino Ptuj Anka Osterman, ki je predstavila vsebino programa in način izva- janja - ta temelji na sedmih pod- programih skrbi za starostnike -, je povedala, da bodo v programu analize potreb anketirali okoli 1700 starejših oseb. V programu zdravstvenega svetovanja bodo z okoli 40 prostovoljci, v glavnem upokojenimi zdravniki in medi- cinskimi sestrami, merili krvni tlak starejših ljudi. Nadal)ei bodo delo v sedanjih šestili ski) nah za samopomoč, ki delujej Domu upokojencev Ptuj, in poskušali razširiti na 20 ta skupin na terenu. V posebh programu medgeneracij" pomoči bodo starostnikom p(| gali s pomočjo osnovnoJ srednješolske mladine, v P| bodo poskušali z dejavnoi dnevnega centra, kjer bi lahko posamezniki v varstvu nekaj ui ves dan; program stari starši vnuki, ki uspešno deluje I območju Vičave in Orešja, bi| poskušali uvesti še v drugih ih. Posebej pa se bodo 1( pomoči ostarelim beguncen BIH in Kosova, ki so v glav prepuščeni dobri volji ljudi o ma sami sebi. Za izvajanje obsežnega pn ma so prejeli le 72% potre sredstev, zato pričakujejo, bodo manjkajočih 5 milijonov domestili s sofinanciranjem A ne občine Ptuj in s sredstvi mednarodnih razpisov. M.Ozm Program so predstavile (z desne) dr. Anica Mikuž-Kos, dr. Mateja Kožuh-Novak in Anka Osterman s sodelavci. Foto: M.Ozmec OD TOD fff TAM... ZGtmmmKAm v soboto srettmje dw^&iov v Zgornji Velki, v gostilni Puhar, bo to soboto (23. januarja) ob 17. uri drugo srečanje dvojčkov, članov lani ustanovljenega Društva dvojčkov. Kot je povedala predsednica Jožica Puhar, imajo sicer v evidenci okrog 200 parov dvojčkov, do sedaj pa so jih včlanili 134 oziroma 67 parov. Na tokratno srečanje vabijo tudi tiste, ki še niso njihovi člani. Želijo, da bi jih prišlo čim več, da bi skupaj preživeli lepe trenutke. Najstarejša dvojčka sta brat in se- stra, ki štejeta 79 let. Svoje druženje želijo povezati tudi s humanitarno dejavnostjo, če bo treba bodo svojim članom, ki bodo zašli v težave, pomagali na konkreten način. Za članstvo člani plačujejo tisoč tolarjev letno. Poleti, ko bodo organizirali letošnje drugo srečanje, bo možnosti za druženje in prido- bitev novih članov še več. Na poletnem pikniku pa pričakujejo tudi več mladih. MG EOJU • Ha smu&šiu sitbna vfeoi/co v športnem društvu Stojnci so kljub pomanjkan- ju snega uredili smučišče na Borlu, kjer je prejšnji petek popoldne prvič v letošnjem letu pričela obra- tovati 250 m dolga sidrna vlečnica. Kot je povedat žičničar Jože Roškar, je smučanje najcenejše v Sloveniji, saj velja karta za odrasle le 700, za otroke pa 500 tolarjev. V soboto in nedeljo je bilo pov- prečno od 30 do 40 smučarjev vseh starosti. Žal jim je v začetku tega tedna kljub severni legi vreme pobralo skoraj ves sneg, a trdno so prepričani, da zime še ni konec. OM pni/ • Koma za labode v teh zimskih dneh krasi ptujsko jezero že blizu 100 labodov, zato hrane zanje vse bolj primanjkuje. Skupnost učencev v osnovni šoti Ljudski vrt je pod mentorskim vodstvom učiteljice Jočice Težak tudi letos pobudnik akcije, ki so jo pričeli v ponedeljek, 18. Januarja, in v kateri so tri dni zbirali koruzo za bele pernate prijatelje. Akcijo so sklenili včeraj, ko so vso zbrano koruzo izročili osebju restavracije Ribič, ki v največji men skrbi za prehrano labodov v zimskem času. Podatek o količini zbrane koruze ob zaključku redakcije še ni bit dosegljiv. OM Cmom • KolMhi ostali doma 22-članska etnografska skupina kolednikov Pro- svetnega društva iz Cirkovc, ki je minulo soboto nameravala odpotovati ne veliki mednarodni festi- val kolednikov v ukrajinsko mesto Rovno, je zaradi bolezni več članov gostovanje žal morala odpove- dati. Kot je povedal umetniški vodja Anton Brglez, bodo kljub vsemu to nedeljo nastopili na drugem delu srečanju ljudskih pevcev in godcev v Lovren- cu, v začetku februarja pa bodo običaje koledovan- ja in pustnih šeg predstavili v Veliki kristalni dvorani v Rogaški Slatini. •OM HAJDINA/VESELI DECEMBER V VRTCU Decembrski praznični dnevi so že minili, vendar še niso pozabljeni. Da se spomnimo, kako lepo nam je bilo, nam pomagajo fotograflje. Poslali so nam jih tudi iz vrtca na Hajdini in pripisali tole: "V vrtcu Hajdina so otroci boga- to doživeli veseli december. Ves mesec so potekale različne dejav- nosti. Otroci so bili polni pričako- vanj. V likovnih delavnicah so s pomočjo vzgojiteljic izdelali čes- titke za starše, obeske za smrekico in jo nato samostojno okrasili. Po- sebno doživetje jim je bilo izdelo- vanje novoletnih aranžmajev pod vodstvom vzgojiteljice Blanke Krajnc. Vzgojiteljica in otroci so zbirali potreben naravni material in nastalo je okrog 100 čudovitih aranžmajev, ki so krasili njihove domove za praznike. Pred božičem nas je obiskal in bogato obdaril dedek Mraz. Veseli de- cember smo zaključili s plesom v discu. Deklice so prišle v minicah, dečki z metuljčki. Bilo nam je lepo, dnižili smo še, zabavali smejali!" je zapisala vzgojite! Daniela Hotko. Izdelovanje novoletnih aranžmajev z vzgojiteljico Blanki vrtcu Hajdina PTUJ / ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA Izraba podstrešij za mansardno stanovanji Podstrešni prostori običajno niso izkoriščeni za bivanje in jih uporabljamo le za sušenje perila ali odlaganje raznih predme- tov. Ureditev strešnih stanovanj je izziv, ki šele prihaja, in je obenem tudi najpogostejši način stanovanjske prenove. Mar- sikdo od nas je že spoznal, da je ureditev mansardnih stano- vanj najcenejši način pridobivanja novih stanovanjskih površin. Razmerje med ceno kvadratnega metra in kakovostjo stanovanjske površine je pri prenovi podstrešij zelo ugodno in zato naj bo to tudi dovolj velika vzpodbuda za tiste, ki o preno- vi podstrešja doslej še niso razmišljali. S pravilno izvedbo ostrešja in njegovo izrabo za mansardno stanovanje dobimo nove bivalne površine, ki po razgibanosti prekosijo marsikate- ro običajno stanovanje. Pri izvajanju novih bivalnih podstrešnih prostorov, še bolj pa pri urejanju obstoječih neizko- riščenih podstrešij v bivalna pri- haja pogosto do napak, ki povzročajo stanovalcem obilo nevšečnosti in znatno materialno škodo. Pri tem mislimo predvsem na zamakanja ter na neustrezno mikroklimo, saj je v takih stano- vanjih pogosto prehladno ali prevroče. Da bi se tem težavam v čim večji meri izognili, je pri izde- lavi mansarde potrebno upošteva- ti nekatera pravila, ki so se razvila vzporedno z razvojem streh in gradbeno-fizikalnimi spoznanji. Katera so ta pravila, pa preberite v nadaljevanju. I. UVOD Pri izvedbi podstrešnega stano- vanja moramo biti pozorni predvsem na: - možnost dostopa na podstrešje, - stanje kritine in izvedbo, - pravilno in zadostno toplotno izolacijo, - osvetlitev prostora, - pravilno uporabo gradbenih tehnik. Ostrešje je največkrat leseno in ne prenese gradbene vlage. Za stropove in predelne stene sta naj- primernejša materiala les in mavčno-kartonske plošče. Tla običajno izdelujemo v obliki pla- vajočega poda, kot je cementni estrih (pri novogradnjah) ali pa v obliki že izdelanih suhih estrihov, kjer ni potrebno dolgotrajno sušenje in ga lahko takoj obložimo z zaključnim podom (parket, pluta, preproga, itd). Pri izdelavi mansardnih stano- vanj je pomemben dejavnik pra- vilna osvetljenost prostora. Okna moramo vgraditi tako, da je njiho- va največja točka oddaljena največ 200 cm od tal. Taka namestitev omogoča poleg dobre osvetljenos- ti tudi pogled iz prostora v sedečem položaju, omogoča pa tudi preprosto zapiranje in odpi- ranje oken. Zelo pomembno je tudi, da na okna namestimo senčila ali roloje, ki jih po možnosti namestimo na zunanjo stran. To je potrebno zato, ker v primeru namestitve na notranji strani poleti delujejo kot grelno telo. Upoštevati je potrebno tudi, kje in kako so razporejene že ob- stoječe instalacije vodovoda, pli- na, elektrike in kanalizacije. Stropne konstrukcije proti nižje ležečim ogrevanim prostorom morajo biti dobro toplotno izoli- rane in zrakotesne. Najpomemb- nejši dejavnik za zagotavljanje bi- valnega ugodja in dobrega počutja je pravilna izvedba toplotne izola- cije na poševnih strehah. Z ustrez- no debelino (min. 15 do 25 cm) in izvedbo toplotne izolacije ter do- brim prezračevanjem podstrešja zmanjšamo poletno pregrevanje prostorov. Obenem s takšno iz- vedbo preprečimo zimsko taljenje snega na strehah ter z njim pove- zano zaledenitev ob napušču in morebitno zamakanje skozi kriti- no. Optimalna toplotna izolacija pomeni poleg visokega bivalnega ugodja tudi manjše toplotne izgu- be in s tem manjšo rabo energije za ogrevanje. Med najpogostejše toplotno izo- lacijske materiale za izolacijo pod- strešij prištevamo mineralno vol- no (stekleno in kameno), upo- rabljajo pa se še tudi drugi izola- cijski materiali. V mnogih zahod- nih državah se tako poleg mine- ralne volne že mnogo let upo- rablja kot toplotnoizolacijski ma- terial tudi material, narejen iz ce- luloze - naravnega lesnega vlakna oziroma iz ponovno uporabljene- ga časopisnega papirja. Material je poznan pod imenom "isofloc", v Skandinaviji in Ameriki pa ga npr. uporabljajo že šest desetletij. Kot je bilo že omenjeno, je pri snovanju ali predelavi obstoječe strehe nad bivalnim prostorom (tako streho pogosto imenujemo "streha - strop") potrebno upošte- vati nekatera pravila. Shemo pra- vilne sestave strehe neposredno nad bivalnimi prostori prikazuje skica 1. Vsak sloj, prikazan v skici, ima povsem določeno vlogo in ga je mogoče izpustiti le v primeru, da so izpolnjeni nekateri pogoji. Tako je rezervna kritina potrebna zato, ker kritine, kakršne običajno uporabljamo, niso popolnoma in vedno za vodo nepropustne, zervna kritina mora biti vod sna in oblikovana tako, da v ki prodre skozi kritino, odteči njej proti odkapu in od tu nap to. Rezervno ičritino je gledf navedeno mogoče opustiti 1 primeru, če je uporabljena kril ki je časovno popolnoma nec j eno za vodo nepropustna. V primeru odpade tudi spo prezračevani prostor. Spodnji prezračevani prc lahko opustimo tudi v primer za sekundarno kritino uporal material, ki je vodotesen ii paro propusten. Takšne mate' (posebne folije) je možno pol' neposredno na toplotno izola kar poenostavi in poceni ' strukcijo. Folije imajo razi komercialna imena, kot npr- VEK, Bramac folija itd. Na podoben način je nioi opustiti tudi nekatere druge s Parne ovire oziroma zračne t re ni potrebno vgraditi v prii^ ko je sama nosilna konstrul dovolj parozaporna in zrakot^ Pri odloatvah v zvezi opušč posameznih slojev je zelo membno, da se posvetujC ustreznimi strokovnjaki. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobo^^, un/v.dfp''' kritina prezračevani prostor rezervna kritina orezračevani prostor loplotna izolacija parna ovira konstrukcija 20 četrtek, 21. januar 1999 ■ TEDMh ZANIMIVOSTL REPORTMJBE BORL / NA GRADU POTEKA MANJŠA OBNOVA Letos fasada na obrambnem stolpi Nekdaj v zgodovini je imel grad Bori (prvič se omenja v 12. stoletju) pomembno vlo- go, večkrat je zamenjal svoje lastnike, nazadnje pa je bilo v gradu priznano in dobro obis- kano letovišče z gostiščem. Vsega tega danes borlski grad več nima, čeprav zani- manje zanj ni nič manjše, pa tudi njegova veljava ni iz- gubljena. Pred leti so zanj začeli skrbeti v občini Gorišnice, ko so opravili manjša obnovitvena dela, država kot lastnica gradu pa je za biser na skalnati vzpe- tini prispevala bore malo. Od lanskega leta je lepo obnovljena vsaj baročna grajska kapela, posvečena sv. Trojici, iz leta 1647, kjer je tudi poročna dvorana in kjer potekajo manjše občinske svečanosti. Pred tedni pa so gradbeni dela- vci pričeli obnovo sosednjega prostora v pritličju, kjer bodo ob grajski kapeli obnovili še večji spremljajoči - vhodni prostor in sanitarije, kar je bilo na gradu še kako potrebno. Si- cer pa smo izvedeli, da naj bi v letošnjem letu zamenjali še os- trešje na obrambnem stolpu in obnovili njegovo zunanjost. Za druga nujno potrebna dela pa bo denarja bržkone zmanjaka- lo, pravi Slavko Bratuša, ki v gorišniški občini skrbi za infra- strukturo in izvajanje pro- jektnih nalog, čeprav naj bi občini z denarjem pri obnovi pomagalo tudi kulturno mi- nistrstvo, a to kakšnih posebno velikih načrtov z borlskim gra- dom na žalost nima. Temeljite obnove bi bilo potrebno celo grajsko poslopje s prelepim arkadnim dvoriščem, grajsko teraso, zunanjim dvo- riščem, obnoviti bi morali še viteško dvorano in še in še je skrivnostnih grajskih "lukenj", ki so v zadnjih desetletjih vid- no propadale. Gradu daje pri- jazno podobo vsaj grajski park s še ohranjenim manjšim drevo- redom, bazena že dolgo nihče več ne uporablja, gostišče na gradu, kjer je mogoče dobiti tudi prenočišče, pa je v zimskem času žal zaprto. Grad torej pozimi sameva in čaka, da bo na pomlad odprl duri popot- nikom in turistom, ki jim bo treba tudi kaj konkretnega ponuditi. Vsaj malo za to sedaj skrbijo v informacijski pisarni v gradu, vendar je vse skupaj preskromno in premalo od- mevno. T. Mohorko V grajskih prostorih smo pri delu zmotili Danijela Petka, ki bo poskrbel za elektroinstalacije Borlski grad se ponaša s prelepim arkadnim dvoriščem, ki bi ga bilo treba temeljito obn viti, denarja za to pa ni od nikoder. Foto: TI MALI OKIČ, SLATINA / V HALOZAH PRVA LETOŠNJA ODDAJA "RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ" S poslušalci spozna- vamo krajo In ljudi Lansko jesen smo v redakciji radia Ptuj pričeli nekoliko dru- gačne oddaje pod naslovom Rajžamo iz kraja v kraj, saj smo se z mikrofonom odpravili na teren in pričeli oddaje pripravljati v živo. Skoraj vsak četrtek smo rajžali med poslušalce v znane in tudi manj poznane kraje, v središča občin na ptujskem, ormoškem in lenarškem območju. Povsod smo bili z eno samo veliko željo: da predstavimo kraj, domačine in njihove navade ter običaje v današnji in tudi pretekli podobi. Povsod smo imeli odlične gos- titelje, v oddaji smo gostili veli- ko veselih, ustvarjalnih, de- lavnih in preprostih ljudi, po- magali pa so nam še nekateri sponzorji. V četrtek, 14. januar- ja, smo začeli prvo rajžanje v letu 1999, bili pa smo na obisku v Halozah, pri ljudeh v Malem Okiču in Slatini na območju občine Gorišnica, kjer potekata Cesta klopotcev in Vinska turis- tična cesta Haloze. Med halo- škimi vinorodnimi griči je bila tistega dne pozno popoldan že tema, ko so se ljudje zbirali na Devekovi domačiji v Slatini in čakali na 18. uro, ko se ob četrtkih začenja radijsko rajža- nje. Naš gostitelj, predsednik VO Slatina - Mali Okič Rajko Lesjak, je radijski druščini pri- jazno odstopil prenovljene prostore na Devekovi domačiji, na druženje pa je povabil neka- tere domačine, ljudske pevce in harmonikarja Marjana Fuksa. V urici oddaje Rajžamo iz kraja v kraj smo klepetali z najsta- rejšim vinodgradnikom z Male- ga Okiča Jurijem Krajncem, o peki domačega haloškega kruha smo se pogovarjali z Blanko Arnečič, o posebnostih in izde- lovanju haloških klopotcev z Avgustom Milošičem in na koncu je beseda stekla še s p roviteljem oddaje, lastnico h Marinka Marjano Arbeitei Cirkulan. Haloški naselji A Okič in Slatino smo imeli t priložnost dodobra spoznati tudi ljudi - preproste, prija in gostoljubne, kot jih lal srečaš malokje. Želeli so se v niti v spomin našim poslu cem, zato je bilo povabilo \ jka Lesjaka na Cesto kloj cev, kjer imajo celo leto kaj kazati in se trudijo oživiti n( tere haloške običaje, zgovo in povedano s preprostimi h dami: "Prideti k nam v Hali imamo vam bomo kaj poka ti, ponuditi in tudi poveš« se znamo." Že ta četrtek bo radijska ^ pa spet rajžala, pa prihodnji den spet... in tako celo letoi leto. Ekipo radia Ptuj čaka porno leto, veliko druženji srečevanja z ljudmi, tega pi nikoli preveč. T. Mohol Ljudska pesem se pogosto sliši v radijskem rajžanju, da je zveza z radiem dobra, poskrbi tonski tehnik Rado Škrjanec (na levi). Fot^' TEDNIK - Četrtek, 21. januar 1999 21 f»0 HASIH KttJUlH KIDRIČEVO / PRED ODPRTJEM BENCINSKEGA SERVISA Čtpalka, pralnUa, bife, frgevlffcr... Po nekajletnih prizadevanjih je v centru Kidričevega, ob nekdanjem avtobusnem postajališču in v neposredni bližini restavTacije, zrasel prvi bencinski servis. Gre za sodoben ob- jekt, ki naj bi s svojimi storitvami zadovoljeval potrebe celot- nega območja občine Kidričevo in tranzitnega prometa ob po- membni regionalni cesti. Pobudnik in glavni organiza- tor tega projekta Vlado Premzl, nekdanji predsednik krajevne skupnosti Kidričevo, je pove- dal, da je investitor, podjetje Mol-benz iz Lendave, servis pričel graditi oktobra lani in da je bil objekt zgrajen v pogodbe- nem roku, saj je bil že 22. decembra lani opravljen teh- nični prevzem. Ker pa je pri iz- vedbi zaključnih in urejevalnih del ponagajalo vreme in predvsem ker še ni dobavljena vsa notranja oprema, bodo ser- vis svečano odprli predvidoma sredi februarja. V novem bencinskem servisu bo našlo zaposlitev devet uslužbencev; v glavnem so to domačini, ki so se že vrnili s strokovnega usposabljanja v Novi bencinski servis v Kidričevem tik pred odpr- tjem. Grosuplju. V kompleksu nove- ga bencinskega servisa z oznako SQ (slovenska kvaliteta), ki ga Kidričani težko pričakujejo in je v celoti voden računalniško, je tudi sodobna avtomatska avtomobilska pralnica z 12 programi pranja, ki je zgrajena tako, da bo s pomočjo posebne reciklažne naprave vračala več kot 80 odstotkov porabljene vode. Poleg tega bodo upora- bnikom na voljo prostori za notranje in zunanje čiščenje in negovanje vozil, tako imenova- ni suhi boksi, v servisu je tudi večja trgovina z mešanim in de- likatesnim blagom, bife za pripravo hitrih jedi, prodajalna plina, plinska postaja za ogre- vanje celotnega objekta ter trije avtomati za točenje goriva po samopostrežnem sistemu. Celotna investicija naj bi bila nekoliko dražja, kot so predvi- devali, saj bo zaradi dodatnih del veljala več kot 300 milijo- nov tolarjev, glavni izvajalec gradbenih del - Gradbeno podjetje Ptuj, ki ima koncesijo za izdelavo bencinskih črpalk v Sloveniji - pa je svoje delo dobro opravil. M. Ozmec ZAVRČ / NAREDILI PROGRAM DELA ZA ŠTIRI LETA Vodovod^ cesfe, Slomškov in kulturni dom V obmejni haloški občini Zavrč se trudijo v razvoju in iz leta v leto odpirajo nove naložbe; po gradnji nove šole jih je največ v komunalni infrastrukturi. Za bodoče 4-letno obdobje je novo občinsko vodstvo z županom Miranom Vukom že naredilo predlog programa del v odboru za gospodarstvo in infrastruk- turo, ki ga vodi Anton Petrovič. Program je narejen do leta 2002, ko naj bi končali nekatere zahtevnejše in nekoliko dražje projekte. Potem ko so v minulih štirih letih v občini zgradili precej ki- lometrov vodovodnega omrežja, bodo širitev vodovoda nadaljevali še letos. Tako imajo že skorajda pripravljeno vso do- kumentacijo za nadaljevanje vodovoda Turški Vrh, Goričak, Drenovec in del naselja Koren- jak, po prvih izračunih pa je vrednost cel ocenjena na 145 milijonov tolarjev. Že nekaj mesecev gradbeni delavci ureja- jo in širijo pokopališče, sicer pa naj bi v prihodnjih letih poskrbeli ša za obnovo dveh do- mov: Slom^škovega pri cerkvi in kulturnega pri završki ambu- lanti; za slednjega je že narejen idejni projekt. V letošnji cestni program so uvrstili dve cesti: lokalno cesto Belski Vrh, kjer so za modernizacijo krajani že zbrali 3 milijone tolarjev, in obmejno cesto Drenovec - Turški Vrh, za modernizacijo katere naj bi del potrebnih sredstev pridobili tudi iz naslo- va zelene meje, del pa naj bi prispevali tudi krajani, je med drugim povedal završki župan Miran Vuk. Za modernizacijo obeh 1,5 kilometra dolgih cest v občini bodo potrebovali dobrih 30 milijonov tolarjev. Poleg moderniziranja in gra- moziranja cest nameravajo poskrbeti še za rekonstrukcijo mostu na lokalni cesti v Grebl- jici, izvedli naj bi regulacijo odcepnih jarkov ob glavnih po- tokih, ki so že regulirani, v pro- gram so uvrstili še ureditev športnega igrišča in nekaterih spremljajočih prostorov, poskrbeli pa bodo tudi za uredi- tev avtobusnih postajališč z no- vimi hišicami. Sicer pa bodo o predlogih odbora odločali člani občinskega sveta na eni nas- lednjih sej, svoje predloge pa naj bi do takrat pripravili še od- bori za družbene dejavnosti, za okolje in prostor in tudi odbor za kmetijstvo. TM Slomškov dom je nekdaj služIl šoli in cerkvi, ob novem šolskem poslopju pa je sedaj bolj v sramoto kot ponos kra- ju In čaka na prenovo. Foto: TM ORMOŽ / NOGOMETAŠI MERIJO NA 3. LIGO 5 trdim delom do iolenih iiliev Ormož je bil doslej na športnem področju najbolj znan po odličnih rokome- taših, sedaj pa so se jim pridružili še nogometaši. Ko so pričeli igrati v 2. člans- ki ligi MNZ Ptuj in po tihem napovedovali uvrstitev v višji rang tekmovanja, jih nihče ni jemal preveč resno. V sosednjem Središču so imeli tretjeligaša, da bi bil v Ormožu še en, se je zdelo skorajda ne- mogoče. Toda Ormožani so s trdim in zavzetim delom doka- zali, da niso od muh. V 1. ligo MNZ Ptuj so se uvrstili šele v letošnji sezoni in že takoj na začetku dali vedeti, da resno mislijo, saj so po prvem delu prvenstva na 1. mestu, kar bi jim ob ohranitvi tega mesta omogočilo najboljše izhodišče pred končnico tekmovanja za naslov prvaka. Sicer pa v Ormožu zelo resno računajo na uvrstitev v 3. SNL - sever, saj so se lotili gradnje novega nogo- metnega igrišča, vse pa delajo mirno in preudarno. O njihovem delu smo se pogo- varjali s sekretarjem kluba Francijem Trstenjakom. • Kako bi opisali razvoj NK Ormož do danes, ko ste pos- tali jesenski prvaki v L ligi MNZ Ptuj? "Nogometni klub Ormož je bil ustanovljen v februarju 1995, takrat smo se s tremi selekcija- mi vključili v tekmovanje MNZ Ptuj. Prvo sezono smo bili v 2. ligi MNZ Ptuj tretji, drugo sezono drugi, v tretjem letu tek- movanja pa nam je uspelo osvo- jiti naslov prvaka in se uvrstiti v prvo ligo." • Kako dolgo je trajalo no- gometno mrtvilo v Ormožu? "Dolgih petindvajset let. Ko so zgradili kopališče v grajskem vrtu, so s tem odvzeli nogomet- no igrišče in s tem je prenehalo delo velikega nogometa. Včasih so veliki nogomet igrali v Ivan- jkovcih in Vičancih. Leta 1987 je krajevna skupnost naredila igrišče v športnem parku in od tistega časa naprej smo se skušali organizirati, to nam je na koncu uspelo." • Ali je NK Ormož že tako organiziran, da bi sprejel iz- ziv za sodelovanje v 3. SNL - sever? "Mislim, da smo. V tem času smo si uspeli zagotoviti spremljajoče objekte, ki ji zah- teva igranje v tem rangu tekmo- vanja. Gradimo novo igrišče in mislim, da bo do septembra zgrajeno. Odkrito povedano, nismo pričakovali, da bi se lah- ko zgodilo, da bi bili po je- senskem delu prvenstva na prvem mestu, saj smo računali, da bi bili v sredini prvenstvene razpredelnice. In če bi na kon- cu pristali na tem mestu, kjer smo sedaj, potem bi bili vsi za- dovoljni." Danilo Klajnšek 22 četrtek, 21. januar 1999 ■ TEDNI) ZA KRATEK CAS Info- glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ruj podarili zgoščenko. Daje bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji George Michael, je ugotovil tudi Marian Kamenšek, Belšakova 67, Ruj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ruj. Rok: četrtek, 28. Januarja. Glasba je hitro pokvarljiva, vsaj če mislim na sodobno plesno glasbo, saj pride hitro na lestvice ter v dislK^tudi po pet krat na dan. Gre za sodobno pri- redbo klasike skupine Roxy Music, ki po stilu glasbe zelo spominja na uspešnici Missing skupine Everything but the Giri in Looking for Love pevke Karen Ramirez. Glasbeni kritiki po svetu napovedujejo novi irski pop skupini KERRIANN po- doben uspeh, kot ga dosegata irski skupini Boyzone in B'Witched. Pos- rečeno ime KERRI ANN tokrat izvaja preprosto in sladko popevko IRRE- PLACABLE ^MBlBK pod katero sta se kot procudenta podpisala znana Mike Stock in Matt Aitken, nekoč pro- cudenta Kylie Minogue, Banarame, Jasona Donovana, Ricka Astleyja... 15-letni JUSTIN je zvezda BBC-jain njihove nadaljevanke Glas-wegam. Fant je lani poskušal uspeti s pop skladbo This Boy, ki so jo v originalu izvajali Beatli. Glasbena založba Virgin na veliko reklamira Justina in njegov drugi soliden pop poskus z naslovom OVERYOU»^ Britanski r'n'b kvartet ANOTHER LE- VEL ima tri uspešnice: Be Alone No More, Freak me in Guess I was a Fool. Talentirani vokalisti izvajajo karakte- ristično r'n'b skladbo I WANT YOU FOR MYSELF Ameriška diva WHITNEY HOUSTON se je rodila 9. avgusta 1963. Super pevka preseneča s svojim sodobnim komadom IT'S NOT RIGHT BUT IT'S OKAV ttt^f. ki ima korenine v r'- n'b ter funky glasbi in je zelo osvežujoča novost. R. KELLY je glasbeni svet šokiral, ko se je leta 1995 poročil s petnajstletno pevko Aalyah, ki je dandanes popular- na s hitom Are you that Somebody. Producent, tekstopisec in odličen pe- vec R.KELLV je tokrat odpel soul bala- do WHEN WOMAN'S FED UP v kateri pa ni slišati preproste soul melodije, podprte tudi z zborovsko spremljavo. Nemška skupina BELL, BOOK & CANDLE je zaslovela s pop/rock skladbo Rescue me. Delavna skupina je pozitivno presenetila s skladbo BLISS IN MY TEARS ki je prijetna pop/rock balada. Britanska pevka PJ HARVEV je najbolj opozorila nase, ko je zapela v duetu s svojim ljubimcem Nickom Caveom pesem Henry Lee. PJ vztraja pri svoji neodvisni ročk glasbi in njena nova balada THE WIND prihaja z al- buma Is this Desire. ALANIS MORISSETTE je še na nekate- rih lestvicah s skladbo Thak U in je ob slovesu lanskega leta za založbo Ma- vericks izdala drugi album Supposed Former Infatuation Junkie, ki prinaša sedemnajst novih skladb. 24-letna ALANIS predstavlja solidno sodobno novovalovsko ročk skladbo JOINING YOU ¥^ ki jo je produciral Glen Ballard. David Breznik ii-ii'ivi'>iiiir 1.Big BigVVorId - EMILIA 2. Goodbye - SPICE GIRLS 3. When you Believe - WHITNEY HOUSTON & MARIAH CAREY 4. Believe - CHER 5.1'm your Angel - CELINE DION & R, KELLY 6. 1999 - PRINCE 7. The Power of Good- bye - MADONNA 8. When You're Gone - BRYAN ADAMS 8 MELC. 9. Miami -VVILLSMITH 10. Fly Away - LENNV KRAVITZ Lestvico POPiRJUR- NIH10 lahko poslušate vsako soboto v vece^ nem sporedu radia Ruj. Hladi dopisniki DAN, POLN DOŽIVETIJ Z botrovo družifio smo se do- govorili, da se gremo malo pote- pat po Sloveniji. Pot nas je vodi- la na Gorenjsko. Prvo postojanko smo imeli v Radovljici, kjer smo si ogledali celotno mesto. Nato smo se us- tavili na Bledu. Podrobneje smo si ogledali jezero in otoček, do katerega smo priveslali s čol- nom. Najzanimivejša na otočku sta bila cerkev in seveda zvon želja. Ko smo priveslali nazaj na kopno, smo nadaljevali pot pro- ti Vintgarju, kjer smo si ogledali naravni park in čudovit slap na koncu parka. Ker smo imeli še časa na pretek, smo zavili proti Brezju in si ogledali cerkev, ki je znana po vsej Sloveniji. Ko smo se že peljali proti domu, smo se še ustavili na letališču Brnik, kjer smo opazovali dve letali pri vzletu. To je bila tudi naša zadnja postojanka na tem izletu. Nataša Beranič, 7. a, OŠ Kidričevo VSAKA VOJNA JE NESMISELNA Ura je bila približno 17.01, ko sem se spravil k pisanju spisa. Napisal sem prvi stavek. Vedel sem, da nekaj ni v redu. Zato sem šel preverit k mami. Med potjo iz sobe v kuhinjo pa se mi je zazdelo, da je zvezek sprego- voril. To seveda ni bilo res, res pa je bilo, da je spregovorila vejica. Tiho mi je zaupala: "Ne, jaz ne spadam sem, ampak med jabolka in češnje." Začel sem pi- sati navodila za rabo ločil. Go- vorila so mi prav vsa ločila. Vseh nisem mogel poslušati. Klicaj je opazil, da ga ne pos- lušm, in je postal jezen. To je povedal tudi drugim in razdelila so se na dve skupini. Na tiste, ki so mi še dalje govorila, in na tis- te, ki so se jezila name. Klicaj je zaklical: "Ta Domen pa sploh nič ne zna!" Ta stavek je vejici "zakuhal" jezo. Postala je vsa rdeča. Začela se je I. svetovna vojna na listu papirja. Borci za Domovino petico so se imeno- vali "domnovci", borci za Do- movino enico pa "klicajevci". Po končani I. svetovni vojni na lis- tu papirja, ki je trajala dolgih 13 sekund, so stavki v spisu zgleda- li nekako takole: "Ta, stavlek? je vej, ici zakuhal, jezo "Ves ta trud, "sem si mislil. Potem sem dobil idejo. Zapisal sem to čudno dogajanje. Uporabil sem tudi nekaj premega govora, da bi napisal točne vejičine besede. Saj res! Pozabil sem vam pove- dati, da sta vojno preživela le vejica in klicaj, ki sta mi skupaj pomagala napisati konec. Spis sem končal ob 18.12 in 13 se- kund. V šoli so se mi tresle roke zaradi ocene. "Končno!" sem si rekel. "Ura slovenščine." Dobil sem oceno 15. To bi ugajalo vsem, saj sem dobil enico in pe- tico. Vojna je bila popolnoma odveč in na žalost tudi žrtve. Domen Stropnik, 6. c, OŠ Olge Meglic KO SPREGOVORI SPOMIN... Velikokrat hrepenim po tem, da bi se vrnila na tisti kraj in v tisti čas ... V duhu vidim šotore, ki stojijo ob gozdu, in slišim šumenje po- toka. Zemlja je vsa razmočena od dežja in prekopana zaradi jarkov, ki preprečujejo popolno poplavo v šotorih. Trava je po- hojena v blato, ponekod je sko- raj ni več. Na oblačnem nebu se napoveduje nova nevihta. Na nebesni sivini se rišejo povešene zastave, obešene na jamboru. Premočene so kot vse drugo. Cisto na koncu tabora stoji ol- tar, ki sem ga pomagala naredi- ti. Sestavljen je iz vej, najdenih v gozdu. Na drugi strani sta je- dilnica in kuhinja. Na deblih, narejenih za klopi, nihče ne sedi. Preveč so vlažna. Noge se pogrezajo v blato ... Dolino ob- krožajo hribi, v daljavi se nad njimi dvigajo gore. Čeznje se vlečejo meglice. Vladata tišina in hlad, ki ju motijo le zvoki iz gozda. Čeprav se želim vrniti, tja ne morem sama, kajti brez tistih, s katerimi sem bila prvič tam, bi se mi zdel kraj žalosten in osamljen. V mojem spominu pa je poln sreče, ki nas je tam povezala. Ana Janžekovič, 7. a, OŠ Ljudski vrt, Ptuj NA MORJU Na koledarju sem imel označen dopust. Vsak dan sem prešteval, koliko dni še. In končno nastopi 10. julij, da se odpravimo na morje. Spakirano sem imel že 14 dni prej. Končno smo prišli na otok Krk. Tam sem resnično užival. Veliko sem plaval, igral golf in namizni te- nis. Moja družina in jaz si želi- mo še veliko takšnih dopustov, saj smo bili vsi srečni. Gregor Vidovič, 2. h, OŠ Kidričevo KRESNIČKA Po cesti otrok stopiclja, na torbici kresničko ima. Mimo avta pridrvi, brez prižganih luči. Nesreča se zgodila ni, ker kresnička na torbici svetla se smeji. Otroku življenje rešila je, vozniku nasvet za naprej nudi- la je! Tanja Vinkovič in Maruša Zorli, 3. C, OŠ Gorišnica RADA VAJU IMAM Rada vaju imam kot sonce in sneg, ker sta mi dala življenje. Rada vaju imam kot luno in zvezde, ker sta mi dala ljubezen. Rada vaju imam, ker sta moja starša. Barbara Zaje, 4. b, OŠ Hajdina KO BOM VELIKA Ko bom velika, mami, ti bom rekla mama. Ko bom velika, bom hodila v službo. Nikoli več se ne bom igrala. Ne bom več to- liko gledala televizije. Ko bom velika, ne bom več živela tebi, ampak si bom kupila n stanovanje. Ko bom velika, b imela otroke in ti boš njih babica. Atnanda Kalik, 2. a, OŠ Hajdina ALI VERJAMETE? ' Ste že slišali zgodbo? Tistj zeleni mački? Če je še niste, j tem jo preberite zdaj. ■ Predvčerejšnjim je nekje v 1 ložah zelena mačka pri gni delala snežaka iz suhega bl^ Ko ga je končala, je veselo zi jala: "Hov, hov, hov ..." Lju< ki so prišli mimo, so ga občU' vali: "Ooo, kakšen mačo jej snežak!" Od nekod je prite pes in strašno zamijavl Mačka se je grozno prestrai in hitro odplavala. Pes je pfl snežaka in odletel v svoj brl Ljudje so se zelo čudili, kd( podrl snežaka iz suhega bli In kakšen je razplet? Preberi časopisu. Igor Brkič, Gregor Resti Goran Zavec, Marko Kolari 6. C, OŠ Olge Meglic TORBA ME JE PRINESLA V ŠOLO Neko jutro me je torba po nila za lase, naj se grem umi česat. Tako je bilo tisto jutr Ko se najem, si umijem še z( Ker me ima torba zelo rada, je danes ponesla v šolo. Ko i skočila vanjo, mi res ni bilo; več udobno. Skakljali sva po zi. Skoraj bi skočili na rde( polža, a sva skočili na kamel se prevrnili. Komaj sva sei postavili na noge. Male manjkalo in bi zamudili a' bus. Ker na avtobusu ni bilo volj prostora, sva morali si Skoraj bi se spotaknili sošolko. Ko sva prispeli v i je torba skočila na stol in u< no sedla. Bilo me je malo st Ko je učiteljica prišla v raZ sem končno skočila iz nje. J poukom je bila torba zelo s) Domov sem jaz morala O njo. Prijetno bi bilo, če bi vse to res. Andreja Rokavec, 4.r. OS Trnovska vas OB KONCU LETA Mesec december je res nekaj posebnega, najbolj pa se vsi ve- selimo božično-novoletnega časa. Tudi učenci OŠ Cirkulane - Zavrč smo zadnji dan v letu 1998 preživeli praznično in ve- selo. Za iskrice v otroških očeh se moramo še posebej zahvaliti nekaterim sponzorjem, ki so prisluhnili našim željam in s svojimi prispevki polepšali naše praznične dni. Učence iz Cirku- lan so razveselili: Občina Gorišnica, Ljuba in Herman Kokol, Mesarija Kokol, Trgovi- na Mercator, Šolska hranilnica Nove KMB, učence iz Zavrča pa so razveselili: Občina Zavrč, Lovska družina Zavrč, trgovina Haložanka, gostišče Majda Pon- grac. Roman Vuk, Paam avto Zavrč. Vsem sponzorjem se iskreno zahvaljujemo in jim v letu 1999 želimo veliko uspehov pri delu. Učenci šole Cirkulane - Zavrč LUJZEK Dober den vsaki den! Na kolendori piše: nedela, 17. januara. Den je naspul sunčen, na našem bregi pa tak piha ju- gozahodni veter, ke neje vuni za hoditi in je najbojše pri topli peči. Saj vete, to je tista topla kmečka krušna peč, na keri smo se včosik deca špilali, si pozimi premočene cote sišili in mrzle kosti greli. To je tista lončena peč, v keri so mati najbojši kruh na sveti spekli. Tisti kruhek, ki ga včosik neje zadosti pri hiši bilo in so mogli Udje s trebuhom za kruhom v svet iti. To je tista peč, na keri najrajši domoča močka sedi in si prede kak stori kolovrat in gleda klobose, ki se nad pečjo na koleki sišijo. Topla rebra krušne peči so ka radia- tor, ki greje store in seveda tudi mlode kosti. Tej ko o krušnih pečeh, ki so pač posebnost v kmečkih hišah. Bili so cajti, ke smo krušne peči vun metali in smo se preveč rta industrijski kruhek navadili. Zaj pa se tote peči drgoč vročajo v kmečke hiše in tudi v vikeruie ali počitniške hišice, kak provimo totim zadevam. Tudi mija z Mico srna poerbala nekšno kličajo na vrhi gorice, samo da to neje počitniška, pač pa delovna hišica. Gorica pač fort naprej delo terja in nega ca- Jta za počitek. Razvesela sen se pisma Lu- jzeka iz Zavrča. Tak je napisa: "Drogi Lujs, glih tote dni je bila lepa obletnica, gda so naši min- istri šenkali bratom Hrvatom zeleni kombi z drogimi vohun- skimi aparaturami. Lepše in boj pošteno pa so se pred krotkim obnesli ptujski lionsi, ki so završkim šolarom šenkali računalnik in se na srečo z njim niso na hrvaško stron zapelali. Veš, ob naši meji se fort naprej kaj zanimivega dogoja. Če glih smo bogi za hrbtom in na repi naše držove, pozobleni od boga in partije, kak smo včosik rekli, ostojamo ponosni Haložani..." Drogi završki Lujzek, veseli sen tvojega pisma s tistega kunca, kak si Haloze s Hrvaškim Zagorjom v roke segnejo. Radi se mejte in se ne kregajte ob meji. Zapejte si tisto pesem: "Mi pajdaši, vi ste naši, mi smo naši..." Poleg pa dobro čuvajte na meji, ke vam nede drgoč kakšni kombi krez gra- nico vujša. Pa srečno. Vaš graničar LUJZEK TEDNIK ■ Četrtek, 21. januar 1999 25. ŠPORT ODBOJKA / 1. A DOL- ŽENSKE Hanel Ffiif - 7PV Novo mesfo 3:2 Marsel Ptuj: Terbučeva, Prauhartova, Mohorkova, Blažičeva, Pustoslemškova, Vindiševa, Fnimnova, Lipovčeva, Krebsova. Odbojkarice ptujskega Marsela so nekoliko nepričakovano, ven- dar povsem zasluženo zmagale v prvem krogu nadaljevanja prvenstva v 1. A DOL za ženske. Igra v prvem nizu je bila dokaj izenačena in z veliko napakami na obeh straneh. Zaključek seta je bil izredno razburljiv. Domače so po- vedle z 12:11, nato so gostje osvo- jile dve točki, ponovno so domače povedle s 14:13 in imele zaključno žogo ter jo tudi izkoristile, vendar sta na presenečenje vseh sodnika dodelila žogo gostjam, ki so po- tem osvojile tri točke in dobile niz. Igra v drugem nizu je bila samo na začetku izenačena, nato pa so odbojkarice Marsela zaigrale zelo dobro in brez težav dobile to igro. V tretjem nizu je bila igra enakovredna in rezultat izenačen vse do 11:11, v zaključku so bile ponovno spretnejše gostje iz No- vega mesta. V četrtem nizu so domačinke delovale kot brezhibni stroj in ga brez večjih težav dobi- le. V petem, odločilnem nizu so Novomeščanke povedle s 3:1, domačinke nato uspele rezultat izenačiti in tako je bilo do rezulta- ta 6:6, nato pa je prišla odločitev. Regina Terbuc in Spela Krebs sta kar štirikrat izvedli uspešno akci- jo ob mreži in prednost domačih je zrastla na štiri točke /11:7/. S tem pa je bilo praktično dvomov o zmagovalcu konec. Tako so se na koncu po dveh urah igre zas- luženo veselile domače odbojkari- ce. Rezultati nizov: 14:16, 15:7, 12:15,15:6,15:9. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET 1.SLMN o Axur Kras - Mila Poetovio 2:5 /2:0/ STRELCI: 1:0 Gruškovnjak, 2:0 Blatnik, 2:1 Vidmar, 2:2 Krajnc, 2:3 Emeršič, 2:4 Emeršič, 2:5 Presečnik MILA POETOVIO: Komik, Valentan, Pre- sečnik, Vesenjak, Maksimovič, Vidmar, Vasic, Emeršič, Boškovič, Jerinič in Krajnc. V drugo polovico tekmovanja so krenili tudi no- gometaši Mile Poetovie in to uspešno, saj so na gostovanju v Ljubljani prišli do nove zmage. V prvem polčasu ni nič kazalo na zmago Ptujčanov, saj so domači igrali dobro in vodili z dvema zadet- koma. Vendar pa je v nadaljevanju bilo vse v zna- menju nogometašev Mile Poetovie. Ti so namreč dosegli pet zadetkov in na koncu zasluženo slavili zmago, ki jih ohranja na tretjem mestu na prvenst- veni razpredelnici. V naslednjem krogu bo Mila Poetovia gostila ekipo Meteorplasta iz Ljutomera. Obiinska liga Gorišnice Rezultati 4. kroga: Dolane - Vzmetarna Formin 5:3, Steklarstvo Meznarič - Bistro Milena 7:4, Vrtnica - ŠD Cirkulane 6:3, NK Gorišnica - Gamsi Zamušani 7:3, Forum - Žiher 6:9. 1. VRTNICA 4 4 0 0 38:9 12 2. STEKLAR. MEZNARIČ 4 4 0 0 24:7 12 3. DOLANE 4 4 0 0 24:13 12 4. NK GORIŠNICA 4 3 0 1 29:7 9 5. ŠD CIRKULANE 4 2 0 2 7:15 6 6. GAMSI ZAMUŠANI 4 1 0 3 20:18 3 7. BISTRO MILENA 4 10 3 14:17 3 8. ŽIHER 4 1 0 3 11:32 2/-1/ 9. VZMETARNA FORMIN 4 0 0 4 6:26 O 10. FORUM 4 0 0 4 13:42 O Turnir pionirskih ekip Nogometni klub Drava Ptuj je v športni dvorani Center izvedel turnir v malem nogometu za pionir- je do 12 let. Nastopilo je dvajset ekip iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, ki so bile razdeljene v štiri predtekmovalne skupine. Prvo mesto so malce ne- pričakovano osvojili mladi nogometaši ekipe Indu- plati, ki so v finalu po streljanju kazenskih strelov ugnali ekipo Maribora. V tekmi za tretje mesto pa so nogometaši Zelezničai-ja ugnali ekipo Ormoža. Vrstni red predtekmovalne skupine A: Ormož 8, Altmiinij 7, Maribor 87 5, Drava III 4, Mura 3 točke; skupina B: Maribor 86 12, Dravograd 5, Drava II3, Starše 3, Woitsberg 2 točke; skupina C: Induplati 10, Berbach 9, Drava 16, Kovinar 1, Lju- tomer O točk; skupina D: Železničar 10, Varteks 10, Spitall 6, Factor Jezica 3, Preding O točk; polfi- nale: Ormož - Induplati 0:2, Maribor 86: Želez- ničar 1:0; za 3. mesto: Železničar - Ormož 2:0; za 1. mesto: Induplati - Maribor 86 5:4. Danilo Klajnšek JUDO / 30. MEMORIAL POHORSKEGA BATAUONA atraktivna zmaga Petka iJudo klub Impol i/ Slovenske Bistrice je ob praznovanju 40- iletnice obstoja organiziral judo turnir - 30. memorial Pohor- skega bataljona, na katerem je nastopilo 300 judoistov iz osmih držav. Bistričani so še enkrat dokazali, da so središče slovenskega juda. IVikratna udeležba je bila izvrst- na in zato je nabito polna športna Idvorana lahko v soboto, ko so nas- jtopili člani, in v nedeljo, ko so ^astopili mlajši, uživala v prikaza- pem judu. Uspešno je nastopil ^di Damjan Petek, član JK Gorišnica, ki je praktično pometel 5 svojimi konkurenti in požel bu- ren aplavz številnega občinstva, paradi poškodbe pa ni nastopil ože Marin. Pri mlajših kategori- ah so bili uspešni mladi judoisti IZ Gorišnice, ki so osvojili dve )rvi mesti med dečki. I_______ Rezultati - člani: do 60 kg: 1. Roland Stegmuler, Avstrija, do 66kg: 1. Aleš Vrbančič, Impol Slovenska Bistrica, do 73 kg: 1. Sašo Safranič, Hrvaška, do Slkg: 1. Gevadi Belodjer, Ukrajina, do 90 kg: 1. Darko Petelinšek, Ivo Reya Celje, do 100 kg: Damjan Petek, Gorišnica, nad 100 kg: I. Semir Pepič, Slovaška, 4. Miran Plošenjak, Gorišnica; kadeti: do 50 kg: 1. Rene Žunič, Lendava, 2. Aleš Horvat, Juršinci, 3. Aleš Krajnc, Drava, do 55 kg: 1. Bojan Kosednar, Golovec, do 60 kg; 1. Sebastjan Rus, Romunija, do 66 kg: 1. Sašo Jereb, Olimpija, do 73 kg: 1. Anže Mihalič, Olimpija, do 81 kg: 1. Roman Govortma, Ukra- jina, nad 81 kg: 1. Matjaž Ceraj, Ivo Reva Celje; dečki: do 30 kg: Darjan Podgoršek^ Gorišnica, do 34 kg: 1. Tadej Casar, Lendava, do 38 kg: 1. Robi Hajduk, Lenda- va, do 42 kg: 1. Jaka Sluga, Olim- pija, 2. Rok Miu"ko, Drava, 3. Aleš Petrovič, Drava, do 46 kg: 1. Miha Vajda, Gorišnica, 3. Luka Gajšek, Drava, do 50 kg: 1. Rok Kos, Bra- nik Broker Maribor, do 55 kg: 1. Denis Imamovič, Ivo Reya Celje, 3. Denis Vajda, Gorišnica, nad 55 kg: 1. Andraž Mlakar, Konjice, 2. Simon Petek, Gorišnica. Danilo Klajnšek STRELSTVO Cotoinik gre v \unthen Na dvodnevnem mednarod- lem strelskem tekmovanju v [lušah so se slovenski strelci do- )r() (Kirezali. V streljanju za veli- u) nagrado Ruš v konkiuenci ;lanov s puško je zmagal svetov- li prvak Rajmond Debevec, s ^pištolo pa Cveto Ljubic, član jlržavne reprezentance Sloveni- je. J Plujčan Matija Potočnik je bil Ban mladinske državne reprezen- .-lance in je v soboto za tekmovanje pb krajevnem prazniku Ruš na- '^»trelil 545 kr., v nedeljo na tekmo- ;/anju za veliko nagrado Ruš pa ^46 kr. Matija je s svojim rezulta- l.om zasedel 25. mesto v absolutni /onkurenci in si izboril pravico iiasiopa na velikem mednarod- nem tekmovanju v Miinchnu. Tam bo poskusil doseči normo za evropsko prvenstvo, ki bo letos v Nizozemski. Članica Majda Raušl je zelo uspešno nastopila v državni repre- zentanci v streljanju z zračno standard pištolo. SI SD Pf v/ in Petoviaavfo v finale v soboto je bil v Kranju polfma- le državne dopisne lige v streljan- ju z zračnim orožjem. S pištolo je v članski konkurenci zmagala ekipa Kranja s 1093 kro- gi, drugi je^il Ptuj 1076 (Marjan Gril, Robi Šimenko in Slavko Iva- iiovič), tretji Kamnik 1066, četrti Železniki 1059, peti Petovia avto (Zvonko Hajduk, Simon Simonič in Boštjan Simonič) 1053, šesti Juršinci 1046, sedmi Trzin 1046. V finale se je uvrstilo prvih pet ekip in pet posameznikov. Ekipa Ptuja se bo šestič zapored borila za pokal mi^ovalca. Strelci Petovia avto so preseneti- li in upajo v finalu na enega od po- kalov. Najboljši v Petovia avto je bil Boštjan Simonič s 362 kr. Po- samezno so se najbolje izkazali: 2. Mirko Moleh, Jiuiinci, 365 kr., 4. Robi Šimenko 363, Marjan Gril 361 kr. V mladinski kategoriji sta se v finale uvrstili kot prvouvrščeni ekipi Ptuja in Petovia avta, posa- mezno pa najboljša mlajša mla- dinka Sonja Raušl. SI Ormoška obiinska liga v Ormožu je bil 6. krog občin- ske lige v športnem streljanju s se- rijsko zračno puško, v kateri nas- topa 9 ekip. Rezultati: 1. SD Ormož 535 krogov, 2. SD Miklavž 524, 3. SD Tomaž 518, 4. SD Mi- klavž II 510, 5. SD Mladost Mi- klavž 501. Posamezno: 1. Matjaž Habjanič, Ormož, 186 kr., 2. Mi- ran Mihalič, Miklavž, 181 kr., 3. Andrej Stanič, Ormož, 179 kr., 4. Sandi Ciglarič, Miklavž, 178 kr., 5. Herman Prejac, Tonoaž^ 176 kx. NAMIZNI TENIS Dobro delo tudi z mladimi Zraven uspešnih članic namiznoteniškega kluba Petovia Ptuj, ki nastopajo v I. državni namiznoteniški ligi in so po jesenskem delu na 5. mestu, ter članov, ki so po jesenskem delu na 2. mes- tu 11. lige in se jim po enako uspešnem spomladanskem delu obetajo kvalifikacije za I. ligo, so zelo uspešni tudi mladinci, kadeti ter kadetinje. Vsi so se z ekipnih kvalifikacijskih turnir- jev uvrstili v finale državnega prvenstva, med osem najboljših ekip v državi. Finalni turnirji bodo v januarju za mladince ter v februarju za kadete in kadetinje. Tudi kot posamezniki so kadeti in kadetinje zelo uspešni, saj se jih je šest uvrstilo na 1. TOP 12 Re- publike Slovenije, tri dekleta in trije fantje. Ta uspeh uvršča NTK Petovia na 1. mesto v tej kategoriji v Sloveniji, če se upoštevajo fantje in dekleta skupaj. Najboljši rezul- tat je na TOP-u dosegel kadetski državni reprezentant Danilo Pil- jak z drugim mestom v prvi skupi- ni in trenutno vodi na kadetski računalniški lestvici NTZ Slove- nije. Ostali igralci so tekmovali v drugi skupini in dosegli naslednje uvrstitve. 2. mesto Maša Samoj- lenko, 2. mesto Urban Ovčar, 4. mesto Vesna Terbuc, 8. mesto Pe- tra Jiurič ter 9. mesto Jan Janžeko- vič. Pri mladincih je v jesenskem delu sezone najodmevnejše rezul- tate dosegel državni reprezentant Nejc Janžekovič, saj je s 3. mes- tom na prvem odprtem turnirju Republike Slovenije, s prvim mes- tom na drugem odprtem turnirju ter šestim mestom na prvem TOP-u Republike Slovenije na tretjem mestu točkovanja na računalniški lestvici NTZ Slove- nije za sezono 1998/99. Našteti uspehi so rezultat zagna- nega dela vodstva kluba in teren- skega kadra in obetajo svetlo bodočnost ptujskega namiznega tenisa. So velika motivacija, pa tudi obveza novemu upravnemu odboru, ki je bil izglasovan na redni letni skupščini v januarju. D.S. Udeleženci TOP-a (od leve): Marinko Grbič, Urban Ovčar, Jan Janžekovič, Danilo Piljak, Pe- tra Jurič, Maša Samojienko, Vesna Terbuc, Damijan Samojienko. Foto: Langerholc KASAŠTVO / NAPORNI TRENINGI ¥elikmwmi fHMieife/ielr se bliža lOiUUTOMER PRAZNUJE LETOS i25-LETNICO ORGANIZIRANE- GA DELOVANJA iN NAČRTUJE VEC KONJENIŠIOH PRIREDITEV Zimskega počitka za kasače in njihove voznike je konec, začeli so se naporni treningi z nabiranjem telesne kondicije, ki bo še kako koristila v dolgi in naporni kasaški sezoni. Ta je tako rekoč pred vrati, saj se bo otvoritvena prireditev nove sezone začela že na velikonočni ponedeljek, 5. aprila. Dovolj časa torej za dobre pri- prave, s katerimi so pohiteli zlasti v Ljutomeru. To najbrž ni nakl- jučje, saj so Ljutomerčani lani gladko osvojili naslov najboljšega v klubski konkurenci in pre- pričljivo zmagali pred vse močnejšo konkurenco, zlasti z Brda, iz Ljubljane in Šentjerneja. Ljutomerčani imajo tudi sicer več razlogov, da se na novo tekmoval- no sezono dobro pripravijo, saj mineva 125 let od začetkov orga- niziranega klubskega delovanja. Ljutomerski kasaški klub je naj- starejši na Slovenskem in ima tudi evropske dimenzije, zato ne preseneča, da želijo jubilej prosla- viti zlasti v znamenju novih šport- nih uspehov. Letos računajo na večji del rejskih naslovov in na druge pomembne lovorike, saj so v zadnjih letih veliko postorili zlasti na področju reje. Iz njihovih hlevov prihajajo izvrstni naraščaj- niki, ki so že lani opozorili nase (Slavičev Devon MS in sagajev Dali) in bodo letos zagotovo zve- neča imena slovenske kasaške sce- ne. Po tradiciji se Ljutomerčani pri- pravljajo tudi na tradicionalni "kujski bal", ki bo to soboto zvečer v Radencih. Na njem se bodo tek- movalci s soprogrami v družbi številnih prijateljev in ljubiteljev konjeništva zavrteli v ritmu polke in valčka. Sicer pa prihaja iz Kasaške zveze veliko novosti, med njimi tudi načrtovana demokratizacija orga- nizacije, ki se bo morala hitreje prilagajati dejanskim razmeram. Posebna delovna skupina je začela pripravo dokumentov za ustano- vitev združenj rejcev, lastnikov in voznikov konj. Novosti se obetajo tudi v statutu Kasaške zveze, ki naj bi ga dopolnili in spremenili na letošnji skupščini. Še več spre- memb in dopolnitev naj bi doživel pravilnik o organizaciji kasaških dirk. Kadrovsko naj bi okrepili sodniško organizacijo in poskrbeli za dopolnilno izo- braževanje sodnikov. Ta mesec morajo bid pripravljena poročila vseh delovnih teles in komisij Kasaške zveze Slovenije, da jih bodo obravnavali na prihodnji seji upravnega odbora zveze. Po- sebno pozornost bodo namenili poročilu o delu strokovnega odbo- ra in vodstva dirk, saj je bilo v mi- nuli sezoni več nepotrebnih za- pletov in težav. Resna kritika leti tudi na delo odbora dirk, ki ni sproti reševal številnih pritožb tekmovalcev. Kakorkoli že, obeta se razburlji- vo pripravljalno obdobje, v kate- rem bodo kasači nabirali moči, vozniki oz. tekmovalci preiz- kušali taktiko, funkcionarji v klu- bih in zvezi pa razreševali organi- zacijske in finančne probleme. Slednji so še zlasti pereči in zato ne presenečajo odločitve, da je ena od prednostnih nalog Kasaške zveze Slovenije realizacija projek- ta "konjske stave", s katerim naj bi zagotovili sistemske vire financi- ranja kasaškega športa. Priprave na novo tekmovalno sezono ža kasače bomo spremljali tudi za bralce Tednika in o zanimivejših detajlih poročali. Marjan TOŠ Športne novice KEGLJANJE • 9. krog lige v 9. krogu 1. kegljaške lige OKZ Maribor so s« kegljači ptujske Drave pomerili z ekipo Impola iz Slovenske Bistrice in srečanje izgubili s 7:1 /4898:4848/. Posamezni izidi igralcev Drave: Vranješ 875, Arnuš 797, ^ Haladeja 818, Plajnšek 798, Šeruga 783 in Čuš 773. Na kegljišču Drave na stadio- nu na Ptuju pa so izvedli občin- sko ekipno prvenstvo, na kate- rem je sodelovalo štirinajst ekip. Prvo mesto je osvojila eki- pa Kmetijskega kombinata I. s 1648 podrtimi keglji, sledijo pa Talum I. 1624, Optimisti - Bi- stro Lovec 1568 in Policija 1530 podnih kegljev. 27. januarja ob 17 uri bo na kegljišču Drave še posamično občinsko prvenstvo za ženske, dan kasneje ob isti uri pa prvenstvo za moške. Danilo Klajnšek TENIS • Juričeva v finalu Od 16. do 18. februarja je v Za- grebu potekalo odprto prvenst- vo za članice in članice. Ptujčanki Urški Jurič se je uspelo prebiti v finale, kjer je iz- gubila proti Čidumovi (ŽTK) z rezultatom 1/6,6/4, 3/6. Ju SERVIS SMUČI, KOLES IN TENIS OPREME Munda, s.p. ■--^'> -.uj, lel.: 062/778-587 PTUJ / PET MESECEV PO UGRABITVI V CECENIJ v Šofer Sre&o Ber je še živ /adnje vesti o 36-letnein vu/niku tovornjaka Srečku Beru iz Ptuja, ki je že od 29. avgusta lani domnevno v ro- kah čečenske mafije, ne prinašajo nič novega. Občasno se sicer javlja po telefonu, zadnjič je klical 12. januarja letos, a njegova usoda je še vedno negotova. Kot smo poročali v Tedniku 17. septembra lani, je 10. avgusta Srečko naložil tovor za svojega delodajalca, avtoprevoznika Pavla Aleksenceva iz Laškega, ki je takrat povedal, da je bil to- vornjak naložen s tremi cestnimi valjari in da je bil tovor namen- jen v Čečenijo. Po nekaj dneh so za njim izgubili stik in šele tri tedne po odhodu, 29. avgusta, se je Srečko javil Tinki Horvat, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, in povedal, da so ga ugrabili pripadniki čečenske mafije ter da zanj zahtevajo 50.000 dolarjev odkupnine. V pretresljivi zgodbi smo ob- javili pogovor s Srečkovo mamo Anico Ber iz Jiršovcev 36 in opi- sala svoje zadnje sniderije s sin- om pred odhodom v Čečenijo. Objavili smo tudi pretresljivo izpoved Srečkove življenjske so- potnice Tinke Horvat, natakari- ce v ptujskem gostišču Ribič, ter pogovor s Pavlom Aleksence- vom, lasnikom prevozniškega podjetja, za katerega je ugrablje- ni voznik Srečko Ber že šesto leto vozil v Čečenijo. Vsi trije so v izjavah govorili o zahtevanih 50.000 dolarjih odkupnine, zato smo bili po dobrem mesecu dni presenečni, ko smo prebrali, da naj bi šlo za pomoto, da so ugra- bitelji v bistvu zahtevali 10 krat več, torej kar 500.000 dolarjev. Odziv javnosti je bil slab, kajti na posebnem žiro računu, ki so ga odprli pri območni obrtni zbornici Laško, se je kljub šte- vilnim pozivom po sedmih dneh - rok so postavili ugrabitelji - nabralo daleč premalo denarja, le 318.000 tolarjev. Tudi to smo nekoliko pozneje zapisali v Tedniku, zatem pa se o zadevi Ber ni veliko pisalo, le slišati je bilo takšne in drugačne govorice ali namigovanja o usodi ugrabljenega voznika. Po novem letu smo izvedeli, da so se ugrabitelji in ugrabljeni voznik spet poklicali po telefo- nu. Tinka Horvat nam je pove- dala, da se je prek ugrabiteljev javljal vsak mesec, včasih tudi po dvakrat, a vedno zelo kratko s pozdravi in vprašanjem, ali se je zbrala zahtevana odkupnina. Zadnjič je klical v torek, 12. ja- nuarja. Njegov glas je bil slabo- ten in popolnoma obupan, zato je resno zaskrbljena, kaj se z njim dogaja. In tudi tokrat je bil izredno kratek, le pozdravil naj bi in vprašal, kako so ter koliko denarja so zbrali v domovini, za- tem pa naj bi bil pogovor enos- tavno prekinjen, brez slovesa. Srečkova mama Anica Ber iz Jiršovcev je bila še bolj zaskrbljena, saj je povedala, da pogrešanega sina še ni slišala go- voriti, odkar je lani 10. avgusta odšel na usodno pot v Čečenijo. Vse informacije o njegovih kli- cih dobiva od Tinke in šefa Pav- la Aleksenceva iz Laškega. Tudi mama je vedela za zadnji klic sredi prejšnjega tedna in ta je ni dvignil iz negotovosti. Povedali so ji sicer, da so Srečkov glas slišali, torej je še živ, a njegova usoda je še naprej nejasna, zato se še naprej boji, kako se bo končalo. "Kadarkoli zazvoni te- lefon, najprej pomislim na ljube- ga sina Srečka, vedno sem vsa na trnju v bojazni, da ne bi - bog ne daj - prišla tudi žalostna novica. Človek nikoli ne ve kaj si lahko izmisli ta prekleta mafija," pravi mama Anica. Poklicali smo tudi Pavla Aleksenceva, lastnika pre- vozniškega podjetja, za katerega je ugrabljeni voznik Srečko Ber vozil v Čečenijo. Povedal je, da zadeve rešujejo po najboljših možnostih, vendar so tudi oni zelo skeptični, kajti po zadnjih podatkih naj bi se na posebnem žiro računu zbralo le okoli 870.000 slovenskih tolarjev, kar je zdaleč premalo od zahtevanih 500.000 ameriških dolarjev. Po- vedal je tudi, da ves čas sodeluje- jo s policijo, a več o tem v korist Srečka ne sme povedati. Tudi o tovornjaku in tovoru - tokrat je govoril o petih cestnih valjarih, ki naj bi jih Ber odpeljal v Čečenijo - do sedaj še ni izvedel ničesar. Pričakovali smo, da bomo lah- ko kaj več in bolj otipljivega o ugrabljenem Srečku Beru izve- deli na policiji. Pa smo se tudi tu ušteli, kajti inšpektor iz Urada kriminalistične službe pri mi- nistrstvu za notranje zadeve nam je povedal, da v interesu preiska- ve in iz previdnosti v korist Srečku Beru tudi po skoraj petih mesecih še ne morejo dati nobe- ne izjave o tem, kako so se akcije lotili. Neuradno smo izvedeli le še to, da naj bi bila v reševanje primera Ber vključena tudi čečenska policija in celo Inter- pol. Klobčič se torej še ni odmotal, upajmo le, da se je vsaj pričel od- motavati... M. Ozmec O ugrabljenem vozniku, 36-letnem Srečku Beru, tudi po petih mesecih nič zanesljivega ČRNA KRONIKA HUDO RANJENI NI PREŽIVEL Zadnjič smo poročali o pro- metni nesreči pri Kidričevem, ko je 10. januarja voznik Stan- ko V. iz gorečih razbitin avto- mobila rešil hudo ranjenega 27-letnega M. K. s Spodnje Polskave. Tega so prepreljali v mariborsko bolnišnico, v pe- tek, 15. januraja, pa je zaradi hudih poškodb in opeklin umrl. KOLESARKA UMRLA DAN PO NESREČI Po Krambergerjevi poti proti Potrčevi cesti v Ptuju se je v petek, 15. januarja, okoli 8. ure peljala s kolesom 54-letna Šte- fanija P. iz Ptuja. S kolesom je zapeljala čez manjšo vdrtino, izgubila oblast nad kolesom in padla po cestišču. Pri tem se je hudo ranila, odpeljali so jo v mariborsko bolnišnico, vendar so bile poškodbe tako hude, da ji niso mogli več pomagati. V soboto, 16. januraja, je umrla. SOPOTNICA HUDO RANJENA v ponedeljek, 11. januarja, ob 9.30 je po regionalni cesti od Lenarta proti Tratam vozil osebni avto 35-letni Ratko K. iz Žitanc pri Lenartu. Na ravnem delu zasnežene ceste je izgu- bil oblast nad vozilom, začelo je drseti proti levemu robu, kjer je zdrsnilo v jarek. V nes- reči je bila hudo ranjena 15-let- na sopotnica K.K. iz Žitanc. DIM IZ TOVARNE KRMIL V DRAŽENCIH v sredo, 13. januarja, po- poldne se je iz mlina Tovarne močnih krmil v Dražencih začel valiti dim. Ugotovili so, da so začela tleti krmila. Prihi- teli so gasilci in tlenje pogasili. Po ugotovitavah pristojnih or- ganov naj bi bil tlenje povzročil lom na polžnici v dozirni celici za rinfuzo v mlinu, zato je bil mlin preobremenjen, elektro- motor se je pregrel in krmila so začela tleti. ZAGORELO V SPALNICI ZAVODA HRASTOVEC v petek, 15. januarja, nekaj po 15. uri je začelo goreti v eni od splanic v zavodu za duševno bolne v Hrastovcu. Prihiteli so gasilci iz Lenarta in ogenj pogasili.Ugotovili so, da je ogenj povzročil neprevidno odvržen cigaretni ogorek. Za- gorela je postelja, dim pa je poškodoval oplesk v štirih so- bah. Po oceni je škode za oko- li pol milijona tolarjev. VLOMIL V PRODAJALNO v noči na ponedeljek, 11. ja- nuarja, je neznance vlomil v prodajalno Minicenter v Slo- venski Bistrici. Odnesel je tri prenosne telefone, dva vvalkmana in dva vžigalnika. Po oceni je lastnik prodajalne oškodovan za okoli 150.000 tolarjev. IZ KAPELE UKRADLI KIPCA Prejšnji teden so ugotivili, da sta iz kapelice v Senešcih, občina Ormož, izginila dva le- sena kipca angelov, visoka pol metra. Kipca sta stara nad sto let, pred kratkim sta bila obnovljena in sta neprecenlji- ve vrednosti. Za neznanimi ta- tovi poizvedujejo. FF Kulturni križem Itražem ORMOŽ • Danes ob 17.30 uri bo v avli občine Ormož odprtje razstave Ormoška bol- nišnica 1889-1999 avto- rice Nevenke Korpič. Razstava bo na ogled do 20. februarja. SLOVENSKA BISTRI- CA • Lutkovna skupina Papilu vabi na abon- majsko predstavo "An ban pet podgan, ali nič nj tako, kot se sprva zdi", ki bo danes, v četr- tek, 21. januarja, ob 18. uri v Slomškovem kul- turnem domu. ORMOŽ • Jutri ob 18. uri bo v prostorih hotela Ormož potopisno pre- davanje o Indiji. PTUJ • Jutri ob 20. uri bo v prostorih stare steklarske delavnice predstavitev pesniške zbirke Neskončnost avtorja Davida Bedrača in razstavo slik Tamare Koderman. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU • V nedeljo, 24. januarja, ob 17.uri bo v obnovlje- ni kulturni dvorani drugi del območnega srečanja godcev in pe- vcev. Nastopilo bo osemnajst skupin go- dcev in pevcev. KINO PTUJ • V kinu bo do 24. januarja na sporedu film Blues za Saro. Predstava bo ob 18. uri. Ob 20. uri pa bo film Nori na Mary. OSEBNA KRONIKA RODILE SO - CESTI- TAMO: Stanislava Gla- zer, Trčova 149, Maribor - Karin; Anica Pihler, Trnovska vas 15 - Anema- rijo; Simona Leskovar, Vrhole 34/b, Laporje - Denisa; Sonja Kirič, Dr. Hrovata 1, Ormož - Kajo; Lidija Hergula, Moškan- jci 85/a, Gorišnica - Žiga; Darinka Mihelič, Gra- jenščak 33, Ptuj - Nika; Vilma Koderman, Pobrežje 28, Videm - Žana; Helena Kekec, Podvinci l6/a, Ptuj - Niko; Metka Zagoršek, Mezgovci 32, Dornava - dečka; Vesna Šegula, Bevkova 15, Ptuj - dečka; Danica Veselic, Seliškar- jeva 19, Ptuj - Jana; Mar- tina Smogavec, Tinjska Gora 38, Si. Bistrica - Emo; Mojca Kosec, Vičanci 4, Ormož - Saro; Milena Fridl, Ločki Vrh 23, Destrnik - dečka; Ha- lyna Žumer, Župečja vas 26, Lovrenc - Sandro; Dragica Zidarič, Hum 108, Ormož - Nejca; Si- mona Fridauer, Nova vas 54/b, Markovci - Nika; Darinka Aler, Lušečka vas 6, Poljčane - Tjašo; Cvetka Vunderl, Cezanje- vci 10, Ljutomer - Miha; Jelka Kosi, Litmerk 19, Ormož - Klavdijo; Mojca Bezjak, Slekovčeva 1, Ptuj - Blaža. POROKA - PTUJ: Ed- vard Kovačič in Suzana Mlaker, Lovrenc na Dravskem polju 102. UMRLI SO: Ana Zemljak, Dornava 28, -t« 1924 - t 22. decembra 1998; Franc Klasinc, Mi- hovce 32, -t^ 1958 - 1 9. ja- nuarja 1999; Franc Bezjak, Prvenci 20, ^' 1013-t 10. januarja 1999; Rudolf Mlaker, Čučkova ul. 11, Kidričevo,-:' 1925 - t 10. januarja 1999; Kata- rina Kolarič, rojena Vršič, Dragovič 53, -i^ 1932 - t 10. januarja 1999; Feliks Ilešič, Hvaletinci 2, ^i' 1924 -1 10. januarja 1999; Stanislav Žitnik, Dor- navska c. 20, Ptuj, 1923 -1 11. januarja 1999; Ma- rija Goričan, rojena Cvet- ko, Rucmanci 64, ^i; 1922 - t 13. januarja 1999; Jožef Pfeifer, Belski Vrh 7, 1921 - t 13. januarja 1999. ORMOŽ / SLOVESNOST ZLATE POROKE Jubihi zakontev Novak v ormoški grajski poročni dvorani je bila na Štefanovo, 26. decembra slovesnost zlate poroke zakoncev Štefana in Sonje Novak iz Flegeričeve ulice 1 v Ormožu. Ob tej pri- ložnosti je zlatoporčenca sprejel tudi ormoški župan Vili Trofenik in jima zaželel še na mnoga skupna leta. Zlata nevesta Sonja in ženin Štefan sta tega dne delila veselje in družinsko srečo s svojimi najdražjimi, sorodniki in prijatelji. Oba sta dobrega zdravja in se veselita jeseni življenja. Zlatoporočencema Novak iz Ormoža iskrene čestitke tudi iz uredništva Tednika. (TM)