Posamezna Številka 10 vinarjev* SIEV.294. ! LliM t telet, n. temJra isa Leio XL!E1- s Velja po poŠti s o«lo leto upre] . , K M — M «■ meseo „ . . „ 220 u flemčijo oeloletno . „ 29'— ca ostalo Inozemstvo . „ SS'— V Ljubljani na domi Za eelo leto napre] . . K 24*— ca en meseo „ . . „ t*— I »prati preleman menftn „ 1*70 e Sobotne Izdajat ssa ca oelo leto ..... „ V— ca Hemčt|o oeloletno . „ B*— a oatalo inozemstvo. „ 12'— == Inseratl: Eaoatolpaa petltvrsU (72 mm), za enkrat . . . . po ia v za dvakrat .... u 16 K ca trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Mitu issiiili, iMilt, Kinrtalc? nt: enoatolpaa . rlivrsta po 2 j vin. enostolpna peutvrst* po 40 Izhaja vsak dne, levimi! ao-lielje ln prssnlfca oi> 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni red. UT Uredništvo I« t Kopitarjevi aH tri it«. 6/01. Rokopisi se ne vračalo; nelrankirana pisma se ne ssa sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = K-vr— «wr:s Političen list za slovenski narod. Upravnlštro je v Kopitarjevi nliot št B. — Ritčun poštne hranilnico avstrljuks fcl 24.797, ogrske 26.1)11, bosn.-bero. št. 7563. — Upraruišltoga tolotona it 163. iS?« Vm MJ& c. si* »ur ara* m m «ai ai Bi hl/ saa um. u cm ^ a BožICnl dar avsirllsKlU Jugoslovanov svojemu Marin cesarja io kralja Francu Jeleln I. Božična misel, misel svetega miru nas navdaja, misel, ki bo prej ali slej uresničena, ko bodo bojujoče se armade odložile svoje orožje in ko se bodo zmagoslavne avstrijske čete z vihrajočimi zastavami vračale na svoje domove, ko bo sveti mir oklenil zopet narode naše monarhije ter ?c bomo zopet vsi našli pri mirnem delu 7.a našo širšo in ožjo domovino. Božična misel se nam sili v dušo. Na dan tega svetega praznika Miru nam danes, ko še na vseh koncih in krajih vihra ljut in krvav bclj, in prav na ta dan svetega božičnega razpoloženja govori srce in duša jugoslovanskega rodu te-le besede: Moralo je priti do te krvave voj teke, najsrditejše in najbolj krvave, ki jo je ke-daj vodila naša starodavna država, da se je prav spoznal pomen in mogočnost onega življa, ki do tedaj ni bil upoštevan tako, kakor je zaslužil po svoji neomahljivi zvestobi, da se je spoznalo v tem svetovnem požaru zlato požrtvovalnega domoljubja naroda slovenskega in hrvaškega, zlato njegove tihe, a globoke udanosti do cesarja in do avstrijske državne misli, ki je klila od nekdaj v srcih zvestih Jugoslovanov. Hei, kakšno veselje je zavladalo v slovenskih polkih, ko so dobili od svojega Najvišjega poveljnika toli pričakovano in zaželjeno povelje, spoprijeti se z dednim sovragom svojim in svojega cesarja, zahrbtnim, naše zemlje lačnim Italijanom! S kakšnim veseljem pa so se odzvali še-le bratje naši, prehrabri hrvaški junaki iz Dalmacije, ko se jim je naročilo, naj pokažejo Italijanom, kako mislijo sinovi Dalmacije o krčevitih italijanskih poizkusih, napravili iz njih domovine provincijo »Dal-mazia italiana«. Podgora — veličasten spomenik ostaneš na veke, oznanjajoč v razstrclje-nih goličavah nekdanjih akacij in južnih kostanjev polnih gozdov junaštvo hrvaškega rodu iz Dalmacije, ki jc s svojo srčno krvjo dokazal, da ne mara biti odrešen, da hoče svojemu cesarju in narodu ostati zvest do groba. Oslavlje — tudi ti borna, ljubka vasica prekrasnih goriških Brd, neizbrisno stoji odslej zapisano tvoje ime v zgodovini našega kranjskega pešpolka, v zgodovini slovenskega naroda: saj tu se je vnovič pokazalo, kaj zamore popolno sodelovanje državne in narodne misli v boju zoper pet- in desetkratno premoč. Selce inDobrdobska planota — tudi vidva oznanjata visoko pesem železne volje in nadčloveške hrabrosti slovenskih fantov s Štajerskega in Koroškega, kličeta vsakemu protivniku, ki bi hotel dvomiti o naši zvestobi, le en klic: Memento mori! Da, spomnite se naše smrti na bojnih poljanah goriških — od visokega Romhona ter temnega Krna doli do skalnih obal jasne Adrije — vi vsi, ki ste kedaj dvomili o zvestobi Jugoslovanov, spomnite se vedno in povsod, da je ta narod gledal dan za dnem stoteri in tisočeri smrti mirno v obraz, da ni omahnil v peklu tega strašnega borenja dveh sovražnih si svetov. Ne! Vsak novi napad podvoji odporno silo naših sinov, bratov in očetov v bojnem ob-čelju, potroji navdušenje in goreče domoljubje ostalega našega ljudstva v zaledju. Kakor se vzdigujejo še le z a črto naših prednjih postojank naše gore do vrhov velikanov od Triglava do Velebita, tako se dvigajo za rojno črto naših hrabrih vojakov vsi Jugoslovani kakor en sam mogočni trdnjavski zid proti ljutim napadom laškega sovraga. Iz src in srčec Jugoslovanov je zgrajen ta zid, ki varuje svojega cesarja in svojo domovino zoprnega in o b s o v -raženegaLaha.in ves je obžarjen od plamenov ljubezni in otroške udanosti do sivolasega, častitljivega vladarja Franca Jožefa I. Daner0 ko praznuje naš veliki in do-brotljivi ct^ar, posvetivši svoje življenje miru in blagru svojih narodov, 85. Božič svojega življenja, danes, ko se na prestolu sedečemu bliža 68. Sveti večer, danes hite naše misli tja nazaj ter nas spominjajo onih burnih časov ter onega prvega Svetega večera, ki ga je praznoval v viharju ter nevarnostih naš Franc Jožef prvič kot cesar. Tudi tedaj je naš in Njegov dedni sovrag skušal vzeti mu podedovano vla-dovino. A tudi tedaj so Jugoslovani pod nepozabnim Radeckim popolnoma porazili sovražnika Avstrije. Mnogo se je spremenilo od tistega prvega Sv. večera in 67 Svetih večerov je prešlo, mnogo med njimi v burji in viharju za cesarja in njegove Jugoslovane. Rodovi so med tem pomrli in rodili so se novi, države so izginile in nove so nastale, a neomajno in neprodirno je stal jugoslovanski rod na straži ob sinji Adriji, tiho in mirno, svest si svoje moči. In danes, ko kljubuje ta rod zopet kakor skala viharnim valovom, ki pljuskajo od jugozapada zoper Avstrijo, danes na ta najviharnejši božični večer pohitimo v duhu tja pred dunajski prestol ter podamo kot dar in voščilo Svetega božičnega večera našo prisego, da mu bo naš rod tudi v tem najljutejšem vseh napadov ostal to, " E K. Božične pesmi. Silvin Sardenko: Vsem, ki so blage volje L Čakamo te celo noč, iščemo te k nebu zroč, tebe od nikoder ni, sveta noč. Vihra vije skoz vsemir, zledenel je zadnji vir, ki ljul>6 je žuborel božji mir. IL Preljubko Dete betlehemsko, rojeno sredi polnoči. Ti vzhajajoče božje solne« nad brezdnom naših temnih Za grudo trgajo se ljud in kopljejo si grob nešte,. Ti krotko jagnje v bornem posedlo si vesoljni svet. III. Ti, Devica, se nam čudiš ,,, Vse stopinje so krvave, — kamorkoli noga stopi, v krvi zarude planjave. Gloria nekje odmeva daleč gori ob prestolu, doli k nam nocoj se sliši kakor tiha pesem v molu. IV. Vi angeli, vi nočete nocoj med nas? Nad nami tiho jočete nocojšni čas. Žarijo zvezde na nebčsu kot solze v žalostnem očesu tako svetld, tako bridkč, Vi angeli, odprite nam nebeški raj, pod tožni krov stopite k nam trenutek vsaj, naj žejna duša naša čuti, kako pod vašimi peruti drhti cefir: nebeški mir. kar mu je vedno bil: Jugoslovansko mogočno obzidje zoper italijansko predrznost in poželjivo s t. Dodamo tej božični prisegi še vročo prošnjo, da bi nam njegova vladarska modrost in dobrotljivo dovolila, biti mu obzidje tudi po končanem boju ter včasih miru izpopolniti in dozidati obrambno obzidje Jugo-slovanstva v Avstriji, kakor ga je zamislil naš proroški pesnik Simon Gregorčič: Jugoslavija prihaja Zdaj pred Te, naš svetli car! Roko in srce podaja S prošnjo srčno Tebi v dar: Ti osrečiti jo hoti, Bodi oče ji skrbeč In ob miru biser bo Ti In ob vojski krepek meč. Kako so Ilelijaoi rušili naše svetišče na sv. Gori. Poroča P. Frančišek Ambrož. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Bilo je na sv. Lukeža dan, 18. oktobra, ob tričetrt na 7. uro zjutraj, ko se je romarska hiša tako strašno zazibala in stresla, da sem mislil, vse bo padlo na kup. Grem na prosto in vprašam, kaj to poneni. P«1"'vi jo mi, da jc priletela 28 cm granata in eksplodirala na drugi strani hriba nad Grgarjcm. Ob osmi uri slišimo vsi vršati drugo proti nam in nato strašen «:ok. Bil ie pa prekratek strel in je zadel na pobočje gore. Za tem je prišel čez 10 minut tretji in za tem v istem preslrdku četrti in tako dalje do 12. ure. Same 28 cm granate. Ene so udarile na desno, druge na levo, ene spredaj pred poslopji, druge zopet za-| daj za temi. Slednjič nas je kleti sovražnik našel, in začele so padati na samostan, vrt, na tratico za zvonikom, blizu romarske hiše, v že prej razrušeno letensko obedni-co ter kopale velikanske jame. Cela gora pa, in kar na njej stoji, se je strahovito zibalo in pretresalo. Še smo sedeli pri obedu v nekem podzemeljskem, zaduhlem in mrzlem prostoru, kar zaslišimo ob 1. uri zopet divje bučanje po zraku, nato pa strašen pok. In zopet se je nadaljevalo to vsakih deset minut, do mraka. To so bile nepopisljivo strašne ure. Videl sem mladeniče in može, ki so bili že v Galiciji, na Rusko Poljskem, torej dosti strašnega skusili, in vendar so postajali bledi kot smrt Vsi smo koprneli v smrtnem strahu, katerega je povzročala ne strahopetnost, temveč gotovo prepričanje, da nimamo pred takimi granatami nikjer varnega bitja in da ne bo nihče prišel več živ na dan, če le ena udari na streho nad našimi glavami. Isto se je ponavljalo drugi dan od 8. do 12. ure dopoldne in od pol dveh popoldne do mraka. Stotnikov sluga je štel strele in naštel samo 28 cm granat nič mer;j kot 52. Poleg teh je bilo še nekaj minj-ših. Ravno opoldne so šli mimo nas neki vojaki po menažo, ko prileti težki izstrelek blizu njih. Dva sta bila ubita, pet težko ranjenih od drobcev kamenja, ki »o leteli s peklensko silo na vse strani. V sredo in četrtek se je ponavljala ista žaloigra z nesrečno Sv. Goro, in sicer od 2. ure popoldne do večera. Drobci kamenja so raztrgali večkrat telefonsko žico. V četrtek smo imeli veliki petek. Ni bilo mogoče kuhati obeda do večera, V petek je verolomni sovražnik nas nadlegoval tudi med obedom. Nikomur se ni ljubilo ne govoriti, pa tudi jesti fte. Okoli 2. popoldne sem stal na so'ncu pred romarsko hišo, kar pribuči po zraku težka granata. Gledam kvišku in vidim jo, kako je švignila kakor strela nad zvonikom in udarila zadaj za njim s strašnim pokom. Čez deset minut pribuči druga, vidim jo istotako z bliskovito hitrostjo švigniti čez samostan. Še deset minut, in tretj;: prihru-mi ter pade z vso strašro, nepopisljivo s;-lo naravnost v Marijino svetišče. Kakšen pok, kakšen polom jo nastal, ni mogoče popisati. Ogromen oblak dima in prahu se je vzdignil iz cerkve proti nebu, kakor bi bila vsa naenkrat v ognju. Rad bi bil letel pogledat, kaj se je zgodilo. Toda nihče se ne sme podnevi tam gori pokazati. Treba je bilo iti v kritje, ki pa siccr ni dajalo nobene gotove varnosti. Ko st- je z- rači!o, smo SH z d^crr.r. gospodoma pogledat v cerkev. Kako strašen prizor! Težko ie pri takem pogledu zdržati se solz. Mislil sem, da je veliki oltar na tleh. To sicer ni bilo, hvala Bogu, toda ona granata sama ie vrgla celo južno steno in vse stebre na listni strani po cerkvi na tla. Prejšnji dan pa je vrgla druga 28 cm granata kakih deset metrov stene na severni strani in vse stebre po cerkvi na tla. Kdor ni dober hribolazec ali če nima dobrih nog, sploh ne more v cerkev, tako velikanski kupi ogromnih skal in debelega tramovja ležijo nagroma-deni po cerkvi. Zopet druga težka granata je razbila velika vrata in vrgla ccli kor na tla. Našel sem na tleh pri zadnji spoved-nici na evangelijski strani dno take pošasti z vdelanimi številkami 10, 1915, to se pravi: narejena je bila 10. oktobra 1915. Od Marijinega svetišča stoji le šc nekaj pročelja z Marijinim kipom, veliki oltar in kapelica sv. Mihaela. V soboto je bil mir. V nedeljo 24. okt. sem šel kakor po navadi pomagat v Gr-gar. Sedeč v spovednici slišim grozno pokanje. Po odmevu sooznam, da je to pri ! nas na Sv. Gori. Proti poldnevu gledam iz ! župnišča na Sv. Goro in vidim in slišim, I kako se gori kadi, kako poka. Proti večeru 1 se vrnem domov ter najdem v romarski hiši vse razbito: okna in vrata in polno j ometa na tleh. Celi tisti teden je pihala V. Srečni pastirji! Angel vas kliče. Vaša nocoj se radost rodi. Z vami bi radi. Želja priganja, ali srce se priti boji. Nimamo vaših svatovskih plaščev, našli ne bomo radosti tam. Dajte nam svoje plašče pastirske, dajte pastirske palice nam. K jaslicam bomo tja pokleknili kot betlehemski zadnji pastir. Srca se žejna vračajo k Tebi, vrni jim, Dete, blaženi mir! Franjo Neubauer. Božični zvon. Božični zvon zazvtini v sveti Ti glas velike si rešitve, ki čakale so jo molitve drhteče štiritisoč let. Povsod ne boš veselo pel! Ne bo te Soča poslušala! Ah, da bi vsaj mirn6 šumljala, da nebi v šum grmel ji streli Božična noč, ti srca slast! Vsaj ti, vsaj U bi vredna bila. da nebi ti mini motila sovražne sile besna strast! Franjo Neubauer. Božična molitev. Z nebeških srečnih dalj se spuščaš, mladi Kralj, od luči bajne obsijan, od trume angelske obdan, ki svete pesmi peva. Kam hočeš z blaženih višav, ki neugasna jih ljubav obseva in ogreva? Kam hočeš v zemsko zimo, ki v njej drhteč ihtimo? Ni zima I6da in snega! Sred je zima in d u h A 1.. . Ljubezni kralj, le pridi! Naj spet oko te vidi, ti blagi, krotki knez minil Naj čuje sluh nebeške speve v dolini tej krvi in reve, pretresujočega joku! Naj srce čuti v tej dobi kruti nebes toplino, miru bližino! ■ 1 i ' i mrzla burja. V takem ni mogoče bivati brez okeuj in brez vrat. Ves denar, ki sem ga maio prej izdal za popravo zimskega stanovanja, je bil zavržen. V vojski ua fronti naj nihče ne popravlja hiše, ker je preveč negotovo. S težkim srcem »em začel pospravljati svoje malenkosti, drugo jutro, 25. oktobra, šel v Grgar maševat in tam dobil dva vojaka i" dva konjička ter odrinil proti Gorici na Kostanjevico. Ko smo prišli do centralnega pokopališča so začele iz Šleverjana doli leteti granate proti nam. Vprašam vojaka Turčina, ali imate pogum iti naprej ali naj se vrnemo. Eden mi z veliko resignncijo odgovori: ^Kako Bog hoče, pak idimo dalje.« Gremo, pa celo pot nimamo miru. Vsak čas pri-žvižga kakšna granata blizu nas. Zgodilo se ni nikomur nič. V samostanu na Kostanjevici mi povedo tn pokažejo, kje je tudi tukaj samostan zadet. Prišel sem pa iz ene?? pekla v druze-ga. Ne podnevu ne po< ii bilo tudi tukaj miru. Čez dva dni l el že razbito eno okno v sobi, drugo zunaj pred sobo na hodniku in 2 dm dolg kos granate je priletel pred sobo na hodnik. Tudi po mestu hoditi ni varno. Zjutraj od 6. do 7. ure obstreljujejo Lahi ceste, ki peljejo v mesto. Ker imam zdaj službo v bolnišnici Usmiljenih bratov, kamor hedim maševat ob 7. uri zjutraj, se mi je že večkrat na tem potu trda godila. Dne 3. decembra je razpočila s strahovitim pokom 28 cm granata kakih 200 m pred menoj na Franc Jožefovi cesti. Stonivši čez prag bolnišnice, je vdarila druga blizu glavne pošte. Tretja pa v zvonik luteranskega templja nasproti bolnišnice. Ravno se je imela pričeti v kapelici sv. maša, pa vdari četrta, ugasnila ie električna luč, od stropa pa je letel prah. Morali smo vun. Vsakih 10 minut je prišla druga. Same težke. Še-le čez aro potem je bilo mogoče začeti s sv. mašo. Domov grede sem videl na več krajih strašno razdejanje. Med tem časom smo imeli strašno slabo vreme, meglo in dež. Na vernih duš dan sem bil prvič po odhodu zopet na Sv. Gori. Dež je napravil svoje delo. V samostanu je prišla voda do tal skozi vse zi-dovje. Uničena je tudi sicer silno močno obokana klet. Na tleh je vse gospodarsko poslopje. Ena sama granata je uničila nove svinjake, hlevi so skoro brez strehe in preluknjani. Gostilna poleg cerkve je brez vsake vrednosti. Tako romarska hiša in prodajalne. Gostilna spodaj na trgu je še precej ohranjena. Zid med obema gostilnama je ves na tleh. Vrt ves v strašnih jamah in zidovi po vrtu vsi razrušeni. Stopnice, ki vodijo na trg pred cerkvijo, so vse razbije, ograja vsa razccfrana. Okenj in vrat nikjer nobenih. Na grobu pokojnega kardinala in na pokopališču sern opravil ta dan molitve za mrtve. Imel sem pripravljene svečke, da bi jih bil prižgal na grobeh nekaterih drugih znancev, na kardinalovem in na onem mojega pokojnega profesorja prelata Gabri-jevčiča. Toda nek »nadzornik« mi jih je med tem časom izmaknil iz moje sobe. Na kardinalovem grobu je stala voda, ker je streha nad kapelico sv. Mihaela strašno poškodovana. Tudi kardinalov relief je v nevarnosti, da pade. Podprl sem ga z močnim tramom. Če bo pomagalo, ne vem? Veliki oltar je tudi močno poškodovan, zlasti tnbernakelj. En stebriček iz grškega marmorja je odbit, en angelček brez glave. Streha nad oltarjem in presbiterijem je silno poškodovana in obok propušča vodo. Drugič sem bil gori 23. novembra. Nekemu je bila na poti podpora kardinalove-ga reliefa in mi jo je vrgel daleč proč na tla. Postavil sem jo nazaj. V to kapelico sem dal že pred več meseci znositi kipe Marijinega Srca, sv. Frančiška in sv. Antona. Pa zdaj so vsi premočeni. Od stropa v kapelici je odpadlo že silno na debelo ometa. Najbrže se bo ves obok zrušil na tla, ker je zgoraj nad njim ogromna teža opeke in kamenja. Iz moje prejinje sobe je. pa »nadzornik« odnesel posteljo in posteljno opravo ter nočno omarico. Tretjič sem bil na Sv. Gori preteklo nedeljo, 3. adventno. Podpora na kardinalovem spomeniku je bila na svojem mestu, pa vrata, ki sem jih zaklenil zadnjič, so bila na stežaj odprta. Med potjo na goro me je vlovila ploha. Pred velikim oltarjem sem staj z odprtim dežnikom, da nisem bil moker, tako teče od stropa. Isto tako v kapelici sv. Mihaela. Šel sem pogledat tudi v svojo sobo. Našel sem še vse štiri stene in klečalnik; znamenje, da dotični »nadzornik« ne moli rad. Ker med tem časom mi je pobral umivalnik, mizico, omaro za obleko in harmonij, ki sem ga bil rešil in dal prenesti v svojo sobo, da bi bil na suhem. Tako zdaj v resnici nima nihče med nami, če se vrnemo, kamor bi položil glavo. Nis o me pregnale granate, hočem reči: strahopelnost pred njimi, temveč edino le mraz. V sobi brez okenj in vrat po zimi na gori 683 m visoki nihče ne more prestati. Prvo sobo, samostansko celico, mi je 6. junija razbila granata; drugo mi je uničil ogenj, iz tretje me je pregnala voda in četrti je zračni pritisk težke granate pobil okna in polomil vrata. Pred granatami sem se obvaroval za zidom, pred ognjem sem se umaknil iz drugega v prvo nadstropje, pred vodo sem se branil z vojaškim šotorom, jo lovil v skledo in škafe, podgane preganjal z metlo in uši s škarjami. Taka ie torej žalostna zgodovina ljubljene Sv. Gore v vojskinem času. Veliko vlo^o igra pri tem št. 5. Dne 25. maja, ki je peti mesec v letu, smo morali vsi zapustili Sv. Goro. Čez tri dni sem se jaz vrnil z dovoljenjem vojaške oblasti. Ravno pet mesecev sem bil gori, in 25. oktobra sem jo primoran zapustil. Te vrs!ice sem napisal z namenom, da bodo dragi svetogorski romarji in ljubi znanci vedeli, da varuhi tega Marijinega svetišča tega nismo kar tako zapustili, da bi le sebe rešili, temuč da se je storilo, kar je bil o le mogoče. Natančna in obširna zgodovina o vsem tem bo pa izšla po vojski, ako mi Bog ohrani življenje in zdravje. Vi pa, dragi svetogorski romarji, pripravite med tem svoje denarnice in moš-njičke, ko bom potrkal po vojski na Vaša vrata, da ne bom šel prazen od Vas. Potem bo ravno tako veliko, pa lepše vstalo Marijino svetišče iz razvalin. Bre/značaj-nega sovražnika bo pa kaznoval Bog in Marija za njegovo satansko početje. V Gorici, na osmino Brezmadežne 1915. P. Frančišek. Sponi!!! no Sv. Lucijo ob Soči. Pred kratkim se je za mano zaprl bojni prostor, ko je vlak zavil v mirno zatišje baške doline, nesoč me proti beli Ljubljani. Zdelo se mi je, kakor da potujem v obljubljeno deželo, kjer se med in mleko ce- di, ne da bi pri tem mislil na telesne dobrote, — marsikak zapečnjak bi v tem oziru rad zamenjal z »možem« v strelskem jarku — pač pa sem po šestih mesecih nepretrganega življenja v bojnem prostoru x vsemi njegovimi priveski dobil tako spoštovanje do civiliziranega sveta, da se mi je cilj mojega potovanja zdel že pravi eldo-rado. Pri vijaduktu čez Idrijco sem sc šc ozrl gori na grozeči hrib Ježo, sovražni top za hribom nam je po&lal ie zadnji pozdrav, nato pa smo se zagugali v razmišljanje o pol preteklih burnih časih. Kot vesten kronist sem Vam, velece-njeni gospod urednik, dolžan še poročilo za čas po tretji sovražni ofenzivi, v kolikor pride tolminsko obmostje v poštev. Poročilo v Cadornovem zlogu bi se glasilo: prava »kraška« burja, gosta »ljubljanska« megla in velike množine »padavin« so zavirale večje operacije, namreč na sovražni strani; kljub temu so laški zrakoplovi zelo pridno operirali. Ker sovražnikovi ljuti naskoki na severni in južni del tolminskega obmostja zopet niso imeli zaželjene-ga ali zapovedanega trajnega vspeha, zato se je sovražnik maščeval nad selišči in dovoznimi črtami za našo fronto, pri čemur ga je zopet zasledovala prislovična »smola«. Kratko malo: tolminsko obmostje je trdno v naših rokah, tega ključa do idrijske in baške doline ne damo iz rok! Če bi sumirali vse uspehe in vsa napredovanja, o katerih je Cadorna poročal glede tega odseka, potem bi z vrha Mrzlega Vrha in višine Sv. Lucije že davno bruhala sovražna artiljerija. XXX Ta sovražna artiljerija je pravzaprav Lahu v največjo škodo, tako je argumentiral pošten naš državljan v železničar-skem kroju. Njegova zdrava logika, ki kaže o neomajnem zaupanju v našo zmago, je ta-le: Čim več nam Lah napravi škode s svojo artiljerijo, tem večji bo račun, katerega mu bodemo prezentirali v poravnanje. Pet, šest,---sedemdeset, sto: tako jc mož računal s svinčnikom v roki. Menil sem, da ga tarejo skrbi za njegovo evakuirano rodbino; pa razprostrti zemljevidi pred njim in mrmranje o milijonih me je poučilo, da ta vzorni državljan že računa vojno odškodnino, katero nam bo Lah štel. Povedal sem mu, da mora šteti te milijone v goldinarski veljavi, da ne bo pre-mal račun, da mora »tarif« za posamezne granate zvišati in še prišteti stroške ekse-kucije. Še nisem spoznal moža ki bi tako globoko iz srca črtil Laha-iz-i&jalca. XXX Pač še enega poznam: častitega župnika pri Sv. Luciji. Iz svojega okna opazuje pozicije italijanske artiljerije in stiska pesti; infanterijski ogenj more doseči žup-nišče, cerkev na ono stran ceste je bila že trikrat zadeta, notranjost doslovno popolnoma porušena od ekrazitne granate, ki je razpočila pod prižnico, razdejanje krog in krog vasi. Da bi mu ne branila leta in njegov sveti poklic, častitljivi mož bi šel že gori v strelski jarek in sam puško v roko vzel, kakor pravi. Istega mišljenja je peščica še preostalih župljanov; verujem mu, veruje mu tudi vojaško poveljstvo, ki ni smatralo potrebno, tega ali drugih krajev za bojno črto evakuirati. Zvestoba slovenskega ljudstva je nad vsak dvom vzvišena! XXX Železniška postaja v Sy. Luciji je uni-kum te vojske, kakor sc izražajo vojaški krogi. Razna visoka priznanja govore o tem. Unikum je postaja, občudovanja vredno pa je železniško osobje, ki ne pozna ne nadlog vojne, ne nevarnosti. Slava tem junakom! xxx Poročal sem nekoč, kako je Italijan neki gospodični poslal pozdrav, graviran na izstreljeni šrapnel. Menj romantično je mislila sestra korporala Pietro, padlega na hribu Sv. Lucije; piše mu, naj nese pozdrav tja gori na Zg. Štajersko, kjer biva njeni izvoljeni. Namesto padlega Pietro moram jaz prevzeti vlogo postillona d* amour, ker so mi slučajno pisma r roko prišla. Uboga Teresina se je pač uračunala misleč, da njen brat pride v ujetništvo; tn-dt je težko umljivo, da je laška cenzura prezrla to pismo, sicer polno sesterne ljtx bežni in drugih lepih potez. Kakor mi )• Bošnjak pripovedoval, je Pietro padel junaško se boreč in ne kazoč hrepenenja pcoi oznanja mir po nižavah, a tu se razlega klic, ki poživlja na boj; kako doma božični zvonovi done po hribih in dolinah, a tu pojo topovi smrtno pesem. Da, topovi so nas spremljali s svojim donečim glasom pri naši božičnici. Ali je čudno, da so oči naših junakov zrle v neko neznano daljavo. Le enih smo pogrešali — največjih revežev — nalezljivo bolnih — le ti niso smeli iz umljivih vzrokov med nas. A tudi njim se je oznanilo božično veselje. Ob tri četrt na dvanajsto uro smo končali sv, večer, končali pa smo ga s prepričanjem, da se bodo po zmagovitem miru zopet oglasili božični zvonovi, ki so tu utihnili vsled sovražnikove bližine, da bodo tudi nam oznanjali nekoč mir in milost, življenje in ljubezen, da ne bomo na ta večer več čuli ječanja, ampak da bomo zapeli božične oesmi, da ne bo za nas ta večer delavnik ampak praznik. Saj je Bog nad nami vsemi, On nas vodi in vlada, On — Knez miru. Na bližnjem griču pa so tudi ob polnočni uri sv. večera peli topovi smrtne pesem. Sveil večer. -Pt- Gosta tema je legla po mestnih ulicah, Vojna jc kruto posegla tudi v občinsko gospodarstvo, in mestnim očetom pri najboljši volji ni bilo mogoče, da bi bili preskrbeli vsega potrebnega v splošno blagosl meščanom. Trpela je pred vsem mestna razsvetljava, ker že nekaj tednov sem je pohajalo potrebno svetivo, in nedostatek, ki so ga že dolgo občutili meščani na svojih domovih, zakaj splošno je šla trda za kurivo in svetivo, se je drzno preselil na ulice in ceste. Ugasnile so sicer nepreredke svetilke in ko so prodajalne ob večerih poza-prle izložna okna, je bilo po mestu mahoma temno kakor v rogu. Le na križiščih med ulicami so še gorele svetilke, da so se preprečile sicer skoro gotove nezgode. A še te so brlele otožno in sanjavo, da niso kaj posebno razsvetljevale okolice, temveč skoro le še temnejo delale tmino okrog sebe. Tudi nocoj tako, nocoj na Sveti večeri Radi bi bili starešine napravili izjemo in odredili nocoj v povzdigo najnežnejega in najljubkejega praznika običajno svečano razsvetljavo, ki se je vsako leto pridruževala starodavni ljudski šegi, da mora na Sveti večer vso noč goreti luč v hiši. A svetilni vir je bil usehel in je zeval: nimam! — in ulice bi bile ostale temne tudi nocoj, da ni snežni odsev ubijal najhujše teme. In vendar ne! Polagoma so se svetlila okna in zlasti po osrednjem mestu je zasi- 79A. ffev. SLOVENEC, Bbe A HecMubra 191V S Iran S. jedva zatisnili oči na zamrzlih sneženih planjavah — kar tako na pro«tem — na sicer težko pričakovani — svečani večer. V teh obupapolnih tr>enotkih smo se slepo udali kruti roki usode. Na tak način smo se poslavljali od starega leta ter obenem tužne Galicije. ... Novo leto nas je pozdravilo na višinah Ogrskih Karpatov. In kaj se je vse tekom enega samega leta zasnovalo? Skoro smo z ogrske nižine zmagonosno prikorakali do vrat skrivnosti-polne Rusije. Drugi božiči Tudi tega rte bomo praznovali v naši slovenski domovini. Ah, da, tudi ona ni več ista, a vendar na sevenru in jugu nastopa božič pod vse jasnejšimi avspicijami. In tudi nam je lažje pri srcu ... Pred seboj vidimo brezilspešno delovanje naših nasprotnikov in to naj nas^ dviga ob drugem božičnem dnevu na bojnem polju... Črtice z Gorlep. Bilo je sredi poletja. Solnce je tonilo in hlad je legel na zemljo. Tem doli so grmeli topovi . . . Delala sem na polju. Izza ovinka prihiti vlak, vlak kakršnega v življenju nisem še nikdar videla.. Dolga, dolga vrsta vagonov, vsak zaznamovan z »rdečim križem«. Takoj uganem: to so naši junaki ranienci. Nisem se motala. Vagon za vagonom se pomika mimo mene, vsak mi nudi nov bolesten prizor, A lio se približa zadnji, se vlak slučajno ustavi. V vagonu se dvigne mlad Dalmatinec, fred, izmučen. Glavo ima obvezano, a vseeno mu je poznati sledove krvi. Pogledam bolj natanko in vidim, da ima tudi nogo obvezano in siromak ne more, hoditi. »Znadcš, znadeš djevojko„ što je učinio Taljan,« mi pravi, ter pokaže z eno roko po sprednjih vagonih, z drug|D pa tja doli proti jugu. »Što je učinio Taljan,« ponavlja bledi Dalmatinec, ter se nasloni na svojega tovariša. Vlak pa je odhitel dalje ter zopet izginil za ovinkom. Gledala sem za njim, čez hrib pa je prihajala noč. — Luna bleda je nastopila svojo pot, tam po cesti hite z peklensko nagli'co avtomobili, škripljejo težki vozovi, a topovi pojo svojo pesem dalje . . ., le polje leži tiho in mirno kot bi sanjalo sanje snivajočega otroka. Na posameznih' njivah' zori žito. Težki klasi, nežno obvarovani pred konjskimi kopiti se sklanjajo k zemlji. V malem jezeru se ogleduje luna, iz bližnjega gozda pa prihaja petje ptičev, Z žalostjo v duši stopam po rosni stezi med travniki in njivami proti domu. Nimam več dragega očeta, nimam več ljubljenih bratov. Odšli so, ker tako je veleval glas domovine. Nekoč me je vse v naravi zanimalo, vsaka najmanjša stvair je vzbudila v meni pozornost, a danes hite misli iz te doline, hite preko gričev inr gora, tja gori na zeleno Štajersko k očetu in bratu, a od tu hite misli še naprej, tja gori na mrzle dnjestrske bregove ter se tam skrijejo v mrzlo podzemeljsko hišica, kjer se-deva pri telefonu mlad 19 leten fant mirnih plavih oči — moj ljubljeni brat. Bled je, pri električni svetilki, pogled uprt pred se. Gotovo misli o svojcih v — domovini, za bojno črto ob Soči. Ostani miren .— bratec, saj ob Soči stoje čete, ki nas čuvajo skrbno . . . XXX Živahno življenje za veje včasih pri nas. Tam pred domačo hišo ob vodnjaku vidiš vse polno »gostov« pri perilu. Zopet na vrtu leže na tleh v mehki travi in kar-tajo, drugi pišejo, tretji bolj stari sede zamišljeno gledaje pred se. Tupatam opaziš kako eden ali drugi opazuje fotografijo. Nekoč se približam takemu opazovalcu, sedečemu na kupu drv za hišo, vtopljene-mu v svoje misli gledaje na malo fotografijo. Je li to Vaša ženka, ga vprašam. Da. Odgovori mi žalostno, to je moja ženka, koja je umrla za časa, ko sem jaz v vojski. Pogleda me žalostno; v njegovih očeh se zasvetita dve veliki solzi. Zaplakal je kot otrok. Kako nežno srce se skriva pod to od zemlje umazano vojaško suknjo! Junak se je udeležil raznih bojev sedanje vojske, se ni strašil granat ne šrapnelov, mirno j« sledil boju na nož; a sedaj ko mu je žena umrla, plaka . . . Da, vrvenje je včasih pri nas brez konca in kraja. Tam pod streho je stala velika vinska posoda; ven so jo spravili ter imajo vrh nje umetno muziko. Zopet v drugem kotu dvorišča so si postavili šivalni stroj, ki neprenehoma teče. Na hodniku in na stopnicah pa vidiš neprenehoma sluge, ki hite streči svojim gospodom. Sploh življenje burno, A to navadno ne traja dolgo, le nekaj dni. Sedaj vse živo, vse vre in hiti, a za četrt ure zopet vse tiho, podobno pokoju v gomili. In zopet nekaj dni, in življenje spet novo. Nekaj zanimivega pa je opazovati zračni boj. Tam doli na jugu se prikaže mala črna pika. Vedno bolj se bliža. Naposled ni več črna, ampak zeleno-rdeča. Za njo pride druga, tretja, četrta itd. Od druge smeri priplovejo zopet drugi, namreč naši letalci, katere se kaj lahko spozna Včasih se j'h opazi celo deset do dvanajst. Vse šumi in vrši, tako da zrak tre-peče. Naši obrambni topovi pridno delujejo. Tedaj je najbolj varno, da se človek skrije, ker kosi šrapnelov, ki eksplodirajo v zraku, ko naši obstreljujejo sovražna letala, ne vprašajo kam naj padejo. Nekoč opazujem tak zračni boj v gozdu pol ure daleč od doma, vrh nekega hriba. Na nebu se pojavi pet sovražnih in tri naša letala. 7rak trepeče. Tam za bližnjim hribom grome naši obrambni topovi, da se trese zemlja. Nebo je polno rujavkasto-sivih dimov. Tupatam slišiš v zraku strojnico. Ta zračni boj se je prikolovratil sedaj ravno nad mene. Naenkrat zaslišim blizu nek glas. Jujiijuju čok. Naglo vstanem iz starega od viharja polomljenega drevesa, in hajdi tja doli k velikemu kostanju. Tu bo gotovo bolj varno ker segajo veje tega kostanja na široko. Okrog mene vedno joče in se žariva v zemljo, na nebu pa je vedno več malih oblačkov. Tu se mi je nudil zopet nek čuden prizor. Tam doli v grabnu, kjer teč mali potok, grabil jc star mož listje. Nekaj časa se prestrašen ozira okrog sebe, potem pa se vleže v plitvi od hudourja napravljeni jarek, koš poln listja pa zavleče nase. Smešno se mi je zdelo prvi hip, a jaz bi se tedaj prav rada ravnala po njem, ko bi imela tu koš listja; ker jokalo in jokalo je neprestano, Čez dobro uro vendar se pomakne naprej, oni mož tam doli zlezr izpod koša, jaz pa izpod kostanja. Zračni bo; se je torej pomaknil proti »Čavnu«. Pridem zopet k onemu polomljenemu drevesu, kjer sem sedela pred eno uro, ter opazujem dalje to komedijo. Naenkrat se odtrga od taljanskega aeroplana lepa svetla ▼ solncu se bleščeča zvezda. Ah, že zopet bomba! Šumi kot bi prihajal velik veter iz daljave, a za hip se začuje strašen pok, zemlja se trese, Tej bombi sledi še druga in tretja. Tam na bližnjem hribu pa se prikaže mali oblaček dima, ki postaja vedno večji. To mi je pa priča, da Italijan ni pogodil. Bombe so padle, kakor po navadi na popolnoma nerodovitna tla. Škode nobene. Le nekaj dreves razklanih in malo listja pogorenega. Takih in enakih prizorov tu pri nas ne manjka. A sedaj, ko to pišem, letala ne morejo v zrak. Pada namreč dež, in gosta zimska megla se plazi po dolini. Dnevi so megleni in žalostni, noči pa so grozno temne. Ako greš v taki noči na kak višji prostor in gledaš tja doli na jug, kjer teče krvava Soča, vidiš, kako se tam doli križajo velike svetle zvezde. Da, križajo se te svetle zvezde in srečavajo. Dolino pa napolnjuje grmenie in bobnenje. K. Severjeva, Glej, rse boli Ti odpiramo, vse svoje rane Tebi ▼ tujini darujemo in vse bridke vesti, da in da dom sovražnik je dobil v posest in sin, ki zanj se je boril —• ni več živ, Pesem iiepcev. Prišlo je nagloma. Čez noč na vozeh in peš po domačih potih dalje po cestah tujih krajev — kam? Borna prtljaga, obleka za silo, v žepu nekaj kron. Družina brez očeta, mati brez otroka: »Razkropljeni smo v širni svet, nas sled je vroča solza in bolest . . .« Pogled na dom? Ne, spomin samo! »Imeli smo ga: plamen ga je vzel, v spomin nanj — nosimo s seboj pepel . . .« Polje, razorano in posejano z — granatami. Kje? Tam za desetimi gorami ob Soči, pri Gorici, Plaveh, Tolminu in drugod po slovenskem Goriškem. In prišli so in trdo je to: »Potrkali smo praznih rok na vrata brata in čakali smo: ni se nam odprlo... Je mogoče to? Ni li prehuda, krivična ta obtožba brata? Begunci vprek trde! Seve: Wer nie sein Brod mit Tranen aB, wer nie die kummervollen Nachte auf seinem Bette weinend saG, der kennt Euch nicht, Ihr himmlischen Machte! In tako: Ilir fuhrt ins Leben uns hinein, Ihr la(3t den Armen schuldig werden, dann iiberlafJt Ihr ihn der Pein . . . V čem je krivda prisiljenih be-r a č e v , ve višje moči? Trda je vaša nam ukazana pot. Sami sebi prepuščeni, na cesti in trda kuje nas zavest in nas do zemlje tlači: Prisiljeni berači! A Ti, ki tam si nad nami in v srca zreš nas vseh in dela naša sodiš, T i veš naš greh in m i vemo, da le skrbiš za zadnjo stvar, ji daješ moč in raste: in upanje je naše k Tebi šlo ko še nikoli: Ti nam pomoč daš, Ti nas rešiš tesne boli, o Oče naš, kateri si v nebesih! . . . * Oče naš! V svojem in v imenu soro-jalcov molil dr. Josip Lovrenčič. 1915. Tiskala tiskarna »Tisk. društva« v Kranju. dom ogenj je vpepelll, in da vsi, ki si jih pustil domd, Te, rešeni pozemskega gorjcL v veselju čakajo neba. Za vse to udano nam poje duša: Posvečeno bodi Tvoje imej Jezus nam je postal resnica ▼ skušnjah teh težkih dni: Da vladaš Ti — kedo sovraštvo bi poznAl? Povsod bi vladal mir. Tako pa res: Brez Tebe — človeštvo gleda razdejanje in se ga veseli, začetek jc imelo, a mu konca ni! , * 4 Zakaj vse to? »Vsa naša ugibanja so prazna, misli slepe.« Eno spoznanje le drži: sreč le ena misel zdaj objemlji; Zgodi se Tvoja volja . . . Prej vsega je bilo dovolj, a zdai: Prišli so dnevi, ko v revi sklenjenih rok, srca ponižanega v imenu Križanega in nedolžnih otrok Te prosimo: Usliši nas Bog in daj nam danes naš vsakdanji kruh! Trda so srca postala: Glej, dosti nam prizadeli so ljudje bridkosti v teh težkih dneh, ko moramo klatiti se po vseli poteh — ah, kolikrat brezdomemu, popotnemu človeku surovo brat pomoč in streho je odrekel, ah, kolikrat se je nad nami spodtikal, veš le Ti in — mi sami! . , , Ti Bog pa si pravičen in vse vračaš: Odpusti nam naše dolgč kot mi odpuščamo svojim dolžnikom! Iz kraja v kraj gre pot, svet je širok in poln vab in ljudje slabi in revni. Kratka je pot iz reve v greh, in zato: Sookorno misel v srcu, ob! ečeni v bridkosti raševino čakamo, da nam nakloniš svojo sprrvo in prosimo: Ne vpelji nas v skušnjavo! — V vsej potrtosti z obnemoglimi rokami prosimo: Ne tepi nas za naše grehe, temveč reši nas hudega 111 skrajšaj težke dni! jalo drugo za drugim v čarobnem sijaju. Odsev je lil na ulice, ki so se skoro odele v nejasno in mrko, vendar mehko in blagodejno, skoro tajnostno svetlobo. Bil je odsev stoterih lučk na božičnih drevescih, ki je prodrl iz gorkih domov na temne mrzle ulice, Morda te lučke letos niso bile tako mnogoštevilne kakior druga leta, vendar številne dovolj, da so ogrinjale v čudovit blesk bajno odičena drevcsca in odsevale v svetlih očeh radostni deci. ,, A po ulicah je bilo lc malo ljudi. Kdor ni imel nujnega posla, kdor je ime*_ dom in obitelj, je preskrbel začasa, da je nocoj mogel biti doma v krogu svojih dragih. Kdor je imel dom in obitelj , , , O sveti Izveličar, koliko domov je samotnih nocoj, koliko obitelji nepopolnih, žalostnih! ... , . Očetje so tam gori na severa na bojnih poljanah ruskih, ki jih že dol|*o pokriva nepregledni sneg. W mokrotmzm jarku ždc v mrazu in puščobi na straži P™li sovražniku, ki jim ne cla hipa miru, niti toliko ne, da bi si počili brez skrbi in utegnili mirno in udani pomisliti na drago družino, na ženo in deco daleč tam doma, nocoj na Sveti večer, drugi že, ki ga praznujejo tako samotno. Ta ali oni, sin, brat, ženin sameva morda celo v ujetništvu v daljni Sibiriji in tudi gotovo misli na dom in hrepeni k svojim, za dolgo morda še nedosežnim .,. In njihovi dragi doma tudi mislijo nanje, trepečejo zanje, hrepene po njih . . . Morda vedo, kje so, morda niti ne, ker so že dolgo brez glasu . . . Morda se vrnejo, morda tudi ne, nikoli več, nikoli več, ker kdove kako dolgo jih žc krije okrvavljena tuja zemlia, pohlepna trupel, nenasitna... Tam gori na severu, da, ali doli na vzhodu po balkanskih pustinjah, skalovitih, oglodanih, strahovitih ... Ali po brez-dnili temnih črnih gor in brezdanjih prepadov albanskih . . , , Ali skalovitih pustinjah kraških, po zelenih brdih goriških, po razstrelienih gričih posoških, po planinskih rebrih in vrhovih krnskih, koroških, tirolskih , . . Boje se zanje in molijo zanje .,. Od vseh plati pritiska sovražnik na domovino, vse svoje sinove je morala poslati v obrambo svojo, vladarja, pravice in posestia, napredka in blagosti, vere in poštenja, v zaščito proti razbojništvu, v oviro pohlepni grabežljivosti, v kazen brezvestnemu rovanju, nasilnosti in zavratno-sti. In vsaka obitelj je morala žrtvovati cvet in moč v skupno blagost, darovati može, očete, sinove, brate, ženine vse v najlepši dobi, da bode spoznal sovražnik, kako ničevi so vsi njegovi napori ... A te žrtve so vendar usekale v obitelji mnogo zevajočih vrzeli, nebroj bolečih, krvavih ran ... In te rane krvave iznova, bole posebno nocoj, na Sveti večer . . , »Daj, Gospod, da se vrnejo skoro! In Tvoj nebeški mir onim, ki se ne vrnejo več! . , .« V mnogih družinah kipi v nebo nocoj ta vroča molitev, zaupno, udano . . . »Kakor je Tvoja volja: slava Ti v višavah! . . .« Solzne so oči, drhteča ustna v vroči molitvi, trepetajoča srca v strahu in upanju ... »In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje , , .!« Milijone src pošilja v nebo to vročo željo ... »Ki so dobre volje . . .« O Bog, o Bog! ... Ki so dobre volje, o Bog, o Bog! . . . Po glavni mestni ulici je hitela ženska, tesno zavita v nepretežko ogrinjalo. Zavitek je tiščala k sebi ter sveženj drv. Šestleten deček je tekel za njo. Proti stranski ulici za vodo sta zavila. Deček bi sc bil rad ustavil pred kakim oknom, kjer so sijale lučke, a mati ga je naglo potegnila za seboj. Treba je domov, doma so še drugi otroci, ni izgubljali časa. »Pač so srečni ljudje, ki bivajo v teh hišah, ki bivajo doma, dele radosti otrokom in ne čutijo vojne in njenih žrtev!« Skoro trpke so se ji porajale na tihem te misli, kakor rahli očitki napram usodi. »Lahko žive doma v miru in izobilju in jim ni dosti do trpinov v vojni in na bojiščih. Z nekaj kronami za darove, z nekaj škatljami cigaret so se odkupili vseh na-daljnih skrbi in misli na vse vojno gorje in se ne dado motiti v radostih in mikavo-stih Svetega večera. Privoščijo si, kar jim je na srcu, in ni jih skrb za tuje težave. Nihče jih ne preganja po svetu, nihče jim ne zapira doma, nihče ne ugonablja hiše in imetka in nihče jih ne podi v hudi zimi zopet v neznane kraje. Srečni ljudje!« Solze so lile ubožici po licih, ko je hitela domov. Hlastno je odprla temni, mrzli dom, ko je prispela do samotnih duri, izza katerih ji je bil na uho otroški lok .«» Najprej je poiskala korcc sveče, cla je napravila luč, potem u tešila lačne otroke. Vse popoldne ie begala okolo, da bi bila dobila mleka za malo deco, zaman, ni ga dobila. Toliko, da se ji je posrečilo dobit^ sveženj drv, da bo zakurila ter bodo vsaj na gorkem nocoj na Sveti večer . . , Skromna večerja je bila kmalu pri kraji, kmalu opravljena pobožna večerna molitev. Nekaj časa jc pravil bratcem in sestrici deček, ki je bil z materjo, o lepih lučkah, ki jih je videl, a njegovo pripovedovanje ni dramilo dolgo zasoančkov, ki so skoro pospali nasičeni in odeti v blagodejno toploto, ki se je razgrnila po mali sobici . . . Mati jih je premotrila še enkrat, prekrižala jih, ugasnila luč in obsedela v temi pri peči. Že dolgo ni bilo dobiti petroleja, sveče so že davno redke in drage, treba jc hraniti . . . »0 Bog, kam smo prišli!« je vzdihnila siromašna žena. »Sveti večer lani in letos! 0 Bog!« In pred očmi so se ji zvrstili dogodld minulega leta. Lani tam doli na Goriškem, doma, kako srečna je bila vsa obitelji Deca je imela božičnico, radost je odsevala otrokom iz oči ob svetlih lučkah, ne manj roditeljem ob radosti otroški. On jc bil doma, bivali so vsi v svoji hiši sredi prijaznega vrtička, ne v razkošju, a tudi ne v potrebi, ker imeli so živeti ob čem. A prišla je vojna z zavratnim Italijanom, z njo sila in nadloga. Očeta, moža so l vzeli k vojakom, naibližnjo okolico ie za- j Bridko je po »vetu, hudo je doma, to remo in čutimo od dne do dne bolj, vendar: In naj je uničen in razrušen, ožgan, razveseli nas kamen, ki temelj novemu bo domu — samo Ti, Oče naš, izreči vsemo- gočni: A m eni X X X Temu vencu je dodanih še troje drugih pesmic: »Materi Milosti«, ki zaključuje Očenaš, »Begunci« ter »Moja pesem« Obe zadnji ne spadata strogo k venčku, sta nekak nameček, ker sta iz »jasnega dušnega razpoloženja. V celoti je »Uce-naš« gotovo ena izmed najboljših pesniko- vih pesmi. So gotove trdote v ritmu, razpoloženje celote oblažuje. Neka, pri- a jih ri-Zdaj Obupuje : »O kolikokrat smo Te prosili, toda beseda naša je bila le prazen zvok,« prositi pa ne neha: »Zaupanjev Boga!« Takoj drug glas. Zbirka je posvečena gorju naših beguncev, enako skupiček od-menjen njihovi pomoči. Cena 50 vinarjev, založilo »Tiskovno društvo« v Kranju. —ar. Profesor Anion Bezenšek. mer ie starih, vsakdanji pa je verz: posejano je (polje) z granatami m vse raz- 1 °*Bistveno pa je — p [ a v ° r a z P ° . lož en je begunca pesnika, kr sam nosi g« rje pregnanca med brati-tujci docim tam pod domačim Krnom ležita draga dva: mati in brat. In še se napovedujejo novi grobovi predragih. Zle slutnje. . . Eno gorje kot tisoč drugih enakih . . . Način slične Očenaševe postile m aov. Čital sem ga že v stan pred-Dantejevi literaturi. Tudi imamo slicno postilo pri Silvin Sardenku v »Mladem jutru«, pod naslovom »Solnce mojega dneva«, kjer pesnik da kot naslove posamezne misli oz. besede molitve Češčcna bodi. Kraljica ... Mati milosti... Življenje... Sladkost itd. Dočim pa Sardenko pod slične napise pojavlja lirične slike najrazličnejše vsebine, je ves Očenaš Lovrenčičev pravcata disharmonična intonacija vsega begunskega gorja. Tam tihota, nežnost, molitev otrokova, ki prosi mesto: Da, nam danes naš vsakdanji kruh »d a j mi d a -ie> lesenega konja!« Tu molitev moža, ki čuti v sebi žalostno zavest, da je idai on s stotero drugimi prisiljen berač. _ Sardenko — David, Lovrenčič— Jeremija (v sužnosti) oziroma v pregnanstvu. Formalno z?.nimivo je, da Lovrenčič svoj naslov (prošnja v očenašu) vpleta kot zadnji verz v posamezne pesmi. S tem pa tudi združi našo glavno molitev tudi v formalno harmonijo s svojo linko. < Žalostno in trdo zvene njegovi verzi: »surovo brat pomoč in streho jc cxl-rekel« Da razume Lovrenčič tudi socializem, bi težko verjel, dasi je njegova pesem pesem množice. Da vladaš ti, kdo sovraštvo bi poznal? Ni nežna njegova petem, krepka je: v imenu križanega in nedolžnih otrok Te prosimo: Usliši nas Bog in daj nam danes naš vsakdanji kruh. Lepo konča zadnja prošnja: In naj uničen in razrušen... ... samo Ti, Oče naš, izreči vsemogočni Amen. Lovrenčičev Očenaš jc molitev moža a ne molitev ženske. Ženska ne moli tako, ker ne more. Lovrenčič ne joka, ampak prosi, ne zdihuje in toži, ampak pripoveduje trdo, c učinkujoče: ... - —--1 — i » » d r e z a n o , dramatično Razkropljeni smo v širni svet, naš sled je vroča solza in bo.e ali: Prišla je vest: Tvoj dom sovražnik je dobil v posest Nič več. Pove mnogo, a kratko, brez fraz. Kakor pri vsakem Slovencu živečem daleč v tujini, tako se je tudi pri njem oglasilo večkrat domotožje. Porabil je vsako leto priliko ob počitnicah ter prihitel vsaj za kratek čas v ljubljeno svojo slovensko domovino, na katero mu je srce jilo privezano z vso silo. Pred kratkim ga je iznenadila nemila sestrica smrt — prekrižala mu je njegov davno storjen načrt in uničila mu najiskre-nejšo željo — da se konečno vendarle preseli v svoje pravo slovensko dotnovje. Rad bi bil tudi on umrl doma! Odeva ga pa sedaj bratska bolgarska žemljica — bodi mu lahka! Naj mi bode dovoljeno povedati vsem njegovim znancem in prijateljem — nekaj o načinu njegovega življenja v prestolici Sofiji. Bil je odličen profesor na bolgarskem vseučilišču. Vsi njegovi dijaki so mu bili vedno zelo udani in resnično so ga ljubili, saj je bil tako blag in dober — in vedno pripravljen v vsakem oziru priskočiti in pomagati — ta dobra duša slovenska. Poleg mnogo poučnih knjig ki jih je izdal, je nepisal v zadnjem času tudi bolgar-sko-slovensko slovnico za katero se je po-budilo mnogo zanimanja. Bil je ta naš rojak pravi učenjak; ne samo jezikoslovec ampak tudi izvrsten ornitolog, botanik itd. Kdo bi našteval vse njegove vednosti in znanosti. Sam bolgarski kralj Ferdinand ga je visoko cenil, ter mu v dokaz svoje oso-bite naklonjenosti stavil na razpolago celi svoj umetni vrt, v katerem sc nahajajo naj-redkejše domače in tuje rastline. Zasluge katere si je pridobil profesor Bezenšek za razvitek kulture v Bolgariji so premnoge; užival je veliko priznanje ter bil večkrat odlikovan. Sicer pa je živel bolj za sebe, nedosta-jalo mu je časa, da bi mnogo zahajal v društva, vedno je bil zatopljen in zaposlen z duševnim delom in ustvarjanjem, komaj da si je privoščil malo počitka. V dolgi kakor ravnilo ravni ulici Gurko — nahaja se njegov, sedaj zapuščeni poprej prijetni dom. V ospredju lep vrtič, v sredi pa mala vila podobna kletki za ptičico. Ob vhodu je predsoba s steklenimi stenami, kjer se da v poletnih večerih zelo ugodno sedeti in prijetno kramljati. V vrtiču pred vilo je imel nasajenih raznih pisanih in duhtečih cvetlic, zastopane so bile na teh gredicah vse cvetlice, ki cveto po naših domačih vrtih; lete so precej izdale, da tukaj živi Slovenec. Za hišo pa je dvorišče kamor je bilo naravnost nevarno iti. Tam je vse mrgolelo, cvrčalo, kokodajsalo in vrvelo: vse polno kokoši, piščet, domačih zajcev, golobov, zibajočih se rac, mačk in tudi zvesti čuvar cele te armade ni manjkal, ki je bil precej osornega značaja. Kadar je stopil naš učenjak profesor Bezenšek na dvorišče, takoj ga je obdala in obkolila ta v raznih glasovih kričeča drhal. Vse se je rinilo do njega, vse ie hotelo biti bližje pri njem, vse bi bilo rado kaj dobilo od njega. To je bila njegova zabava in razvedrilo. V Plovdivu je imel profesor Bezenšek svojo knjižnico v kateri ga je zastopal njegov nečak. Neko leto je bila posebno ojstni in huda zima. Vse je zmrzovalo in škripalo. To priliko so porabili nezadovoljni železničarji ter stopili v splošni itrajk. Ker vlada ni hotela njihovim zahtevam ugoditi, je ta neugodni štrajk trajal kar več tednov skupaj. Noben tovorni vlak ni prihajal ne odhajal iz Sofije. Tudi jaz sem bila med srečneži, ki jim je v tem kritičnem času zmanjkalo kuriva. Za nobeno ceno ni bilo nikjer dobiti ne koščka drv ali premoga. V mojem stanovanju je vse pokalo od mraza, ker se ves ta čas ni moglo ne kuhati ne kuriti. Voda za umivanje je zmrznila. Roke in noge so nam silno ozeble in zatekle. Omotani sva bili doma s hčerkico v velike robce in kosmate kmečke copate sem nam preskrbela. Bili so to hudi dnevi in noči. Ko sva se nato neki večer tresli od mraza, naenkrat nekdo pozvoni in slučaj prinese profesorja Bezenšeka v naše zmrznjeno stanovanje. Takrat ga še nisem poznala bliže. Ko nas je videl tako omotane in slišal moje jadikovanje je vskliknil tako podomače: Bog pomagaj I Zakaj se pa vendar niste name obrnili? Hitro je odšel in krog devetih zvečer nam je sluga pripeljal mal voziček drv. Oh to je bilo veselje! Za nas pravi praznik. Peč se je zakurila — mali hčerki, kot da se led topi od nas, kar mali hčerki ko da se led topi od nas, kar skakali sva od veselja. Moj siromašni otrok se je ogrel, saj so ji solzice zmrzavale na licu. Ta dobra duša! Pravo rešitev nam je prinesel. Seveda, tedaj se je tudi štrajk hitro končal — tako je vedno na svetu. Kakšna sreča, če se najde tako daleč od domovine tako dobrosrčnega in milega rojaka — kakor je bil on. Vidim ga v duhu, kako je navadno sedel pri pisalni mizi v svoji delavni sobici, v kateri je ležalo navzkriž vse polno raznih knjig; sedaj je tam vse tiho in prazno. Ko bi mogel te moje skromne vrstice čitati, ki sem jih napisala njemu za hvaležen spomin — kako bi se dobročudno nasmehnil, pomaknil svoja naočala ter rekel: — Poglej no, kaj ji je pa prišlo na misel. — A ni ga več. Vkljub tej zgodbi, ki sem jo tukaj omenila, so bili vendar le lepi časi pri bratih Bolgarih, v društvu takega rojaka. Ostal je za vedno pri njih — ali tudi mi mu ohranimo blag spomin. Zofija Zvonarjeva, njega Jadranskega morja vsem bralcem priljubljenega »Slovenca« ter znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! — Jakob Stopnišek, iz Studenic pri Poljčanah, Štajersko. — Vsem prijateljem in čitateljem »Slovenca« želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Rekonvalescenti v rezervni bolnišnici v SL Mihaelu, štajersko: Ivan Laj-kovič iz Pristave pri Krškem; Ivan Fab-jan, 17. pp., iz Lašč pri Žužemberku; Martin Korent iz Ložnice pri Žalcu; Franc Širca, 27. pp., iz Podkraja; Filip Hropot, Gornje Grušovlje. — Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo in voščimo vsem naročnikom in čitateljem »Slo-* venca« slovenski topničarji z bojišča desetnik Josip Konig, predmoj-stri Ivan Sever, Spitaler in Jurij Hrastnik, topničarji Rode Franc, Štabus Mihael, Alojzij Melichen, Ivan Hribernik, Josip Zadnik, Anton Kosta, Anton Bajec, Žga-njar Matija, Razbornik Franc, Anton Mav-rovič, Komič Ivan, Janez Červ, Alojzij Ba-čar, Alojzij Žele, Budna Josip, Ernest Čer-nigoj in Kobal Alojzij, vsi pri neki možnar-ski bateriji Slovenski fantje topničarji voščimo vseui znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Kavs Ivan iz Čezsoče; Josip Lavrenčič iz Logov pri Kobaridu; Josip Bensa, Vipolže pri Gorici; Štolfa Josip iz Gorice; Kogoj Angel iz Podgore pri Gorici; Gerkman Aleksander, Velesovo pri Kranju; Volhar Edvard iz Postojne; Lorbek " " Pliberšek Božični io novoielni pozdravi naših vojakov. Podpisani Slovenci, nahajajoči se na severnem bojnem polju, voščijo vsem svojim domačim, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto. Franc Pertot, narednik, Barkovlje pri Trstu; Šusmelj Ferdinand, desetnik, Barkovlje pri Trstu; Ivan Cvar, Slatnik; Ivan Faj-far, Dobrava, p. Podnart; Ivan Plevnik, Pod smreko; Franc Gombač, Naklo; Josip Kert, Sežana, Franc Cesnik, Palče — Št. Peter; Jakob Šajne, Laže; Karel Ivančič, Motovun; Josip Cerkvenik, Gradišče; Ivan Rus, Jurjevica; Anton Škrlič; Dominik Fa-kin, Pliskovica; Hektor Devetak, Pevma pri Gorici; Andrej Pian, Barkovlje; Anton Glavina, Šmarje, vsi pri 3. oddelek strojnih pušk. Ker mi ni mogoče v tem bojnem gromu osebno izročiti voščila bližajočih se praznikov in se radovati v krogu svojih _ domačih, zato želim podpisani iz obali si- i zlo kamenje ti bodo udarjale na srce. sedel sovražnik in v malo dneh so jeli padati streli na njihov prijazni trg . . . Trumoma so bežali ljudje z doma in ostavliali pogubi irnetek. A ona sama z otroci si je mislila, ljubo doma, kdor ga ima, in ni bežala nikamor. Skrivala se je z deco po kleteh, kadar so letele krogle gosto na trške domove, opravljala vsakdanje posle ob mirnih dneh. A prišlo je hujše. Streha za streho je bila porušena, dve krogli sta padli na njen dom in ga razrušili. Komaj je otela otroke in življenje. Bila je na ulicah, ko je udarila v hišo granata. V smrtnem strahu jc skočila med podrtine, gotova, da ji je ubilo otroke. A našla je žive vse . . . Hvala Bogu! ... »Mama, lanata, lanata!« je klical najmanjši deček . . . Kdo ve, ali mu ni bila všeč v otroški nevednosti . . . Ona je pograbila deklico v naročje, v naglici vzela denar, kar ga je bilo v hiši, prijela za roke otroke in bežala . . . bežala . . . Vsa je bila zmedena. Eden dečkov ji je bil nadel po stopnicah, ki so bile polne razvalin. Pobrala ga je, a misleč, da ga drži za roko, ga je vlekla za nogo po veži. Neznansko je kričal, ko se mu je drsnla glava po tleh. Vsa zbegana, kakor je bila, jO jc ujezil otrokov jok, da ga je nemilo potegnila za hip, češ, kaj sc dereš, saj te vodim lepo! ... In ozrla se ie. Šele sed^j je opazila, kako lepo ga je vedla za nogo ... In danes se ji je zdela celo šaljiva ta njena zmota, da se je nasmehnila v vsi bridkosti. A takrat je bežala, bežala z otroci, bežala z drugimi tržani. Razen denarja, kar ga je imela s seboj in razen obleke, ki so jo imeli na sebi ona in deca, ničesar niso oteli iz razvalin . , . Vse je ostalo tam, golo življenje je prinesla v tujino, med ljudi, polne prijaznih besed, trdnih zagotovil, a redke, redke pomoči, med gostoljubne tujce, ki ji prijazno kažejo — dalje v tujino . . . O kako grenak je kruh tu v tujini I A vendar še boljši, kakor v pribežniških taboriščih, kjer jim ga režejo drugi, drugi odkazt:jejo stan, omejujejo prostost, skoro kaker jetnikom ... In zakaj? Kaj so zakrivili hudega, dočim so žrtvovali vse, kar so žrtvovali drugi državljani in še mnogo več, ker so morali žrtvovati tudi dom in imetek , . . In kaj naj bi jim bilo v povračilo? Nič drugega, kakor mir, da bi si prosto izbirali bivališče med rojaki, znanci in sorodniki ter v miru objokovali svoje bridke težave in nadloge, dokler ne bi bilo možno vrniti sc jim na razvaline svojih domov ter pozidati jih iznova, iznova ustvariti si srečo minulih dni . . , Pa! . . . »A kaj pomaga tarnanje! Oni, ki nas potiskajo dalje v neznani svet, ko smo se že nekoliko privadili tukaj, oni, katerim nismo ne v škodo, ne v nadlego, pa nas vendar ne vidijo radi med seboj, oni ne izgube ničesar, ne trpe ničesar; trpimo le mi, izgubiti pa tudi nimamo več ničesar« In ubožica je zaihtela iznova, tiho, a krčevito, da bi se je usmilil kamen . . . Ej, bridka je usoda pribežnikov, trda, krutaI Še dolgo je slonela ženska ob peči, po strehah se je v temi lahno belil sneg, in njegov odsev je tudi v sobi nekoliko zmanjševal temo. Ogenj v peči je bil pogasnil sicer, a prijazno toplo je bilo navzlic temu v sobi. Otroci so spali mirno. Kaj bi ne; otroci ne poznajo skrbi in težav življenja! Tudi mati se je pomirila. Jok ji je olajšal srce in ji pregnal iz duše trpkost. Naposled je mislila le še na moža in na srečo minulih dni . . . Ubrano zvonenje jo je vzdramilo iz lepih sanj. »K polnočnici zvoni, pojdem!« Iznova je prižgala luč, da bi se opravila. Pri tej priliki je zagledala ob durih na tleh pismo, katero je bila najbrž prezrla, ko j«* prišla domov. Karla ie bila z bojišča, pisal ji je mož. Le kratka je bila vsebina, že nekaj dni star njen datum- Anton, Jelovec pri Mariboru; Matija, Sv. Martin, Štajersko. Reionr. Prišla je pošta, prišla so srca iz do* movine. Vojaki stojijo v polkrogu; srca močno bijejo, roke se tresejo v nemiru, da prejmejo pozdrave svojih dragih. Nekdo z močnim glasom čita naslove. »Enoletni prostovoljec N. N.!« Nihče se ne oglasi in klicatelj položi pismo na stran. Srca močno bijejo, roke se tresejo v nemiru... Vsa pošta je oddana. Ostalo je le eno belo majhno pisemce, pisano z lepo, nežno žensko pisavo. Tako-le piše pismo: »Ljubi moj sinko! Ni Te, ni Te nikjer, le v mojem srcu si zapisan z bolečino. Pozno v noč zaspim, potem sanjam o Tebi in ko se zjutraj zbudim, Te v polsnu tolikokrat zakličem. Odgovori mi nemi molk in zavem se bridke resnice. Tebe ni! Vsak dan grem zjutraj ob šestih k sv. maši, tja na desno stran v kapelico, kjer je v oltarju žalostna Mati božja in kjer si bil Ti krščen. Tam gori lučka zate in vsak dan prejmem Boga, da bi bila moja molitev zale močnejša. Takrat, ko si bil odšel, sem utrgala vejico rožmarina in ga posadila v lonček. Skrbno ga zalivam in jokam v strahu in pričakovanju: ali bo rastel? Veš, če bo ra-stel in zazelenel, tedaj bom trdno upala, da se vrneš. Pa tudi bo, skoro, skoro bo življenje v njem. Vse se mi tako zdi, da so znaki že tukaj. Bodi priden, moj edinec, bodi pogu* men in pridi nazaj, ker drugače bo žalosti umrla Tvoja mati.« Čez nežno pisavo so napisali z rdečim svinčnikom velike in težke črke: Retour. Mati, tvoj rožmarin ne bo rastel, usahnil bo; ne varaj se, življenja ni v njem — tvoj edinec je padel pred par dnevi. In menda so bile njegove zadnje besede: »Ne povejte tega moji materi!« Brala boš zopet svoje pismo in lastnih besedi ne boš več spoznala — kakor mr- »Izposloval sem, da ostaneš, kjer si. Še te praznike se vidimo . . .« Skoro je omahnila radosti ob tej veseli novici. Čitala je karto iznova, zopet in zopet. Potem se je vrgla na kolena k postelji in vroča zahvala ji je kipela v nebo. Kdor se je kdaj moral seliti v tujino ubožen, s kopico otrok, utegne razumeti njeno srečo, da ji bo prihranjena ta nadloga .... Že v drugič je bilo odzvonilo, ko je vstala. Naglo se je ogrnila, ugasnila luč, zaklenila in odšla v noč. Kakor srna je brzela po snegu proti bližnji cerkvi. Sijajna svetloba je sijala iz na stežaj odprtih duri in orgle so jubilirale v mogočnih zvokih. Lahno je stekla po stopnicah navzgor. Vrh stopnic je skoro trčila v vojaka, ki je z nasprotne strani prispel na vrh. Osupla sta obstala oba . . . »Ivan!« »Helena!« In mož in žena sta si pred odprtimi cerkvenimi durmi zdaj slonela v objemu ... »Gloria in excelis Deo!« je zadonelo v istem hipu iz cerkve . Vsi zvonovi in zvončki so se oglasili in se združili z or-glami v veličasten spev . . . Vmes pa so odgovarjali glasovi kot odmev z neba: »In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . , .!« Retour k srcu materinemu z grozo in Smrtjo ... Srce mi je polno in srce mi je prazno. Moja mati spi v grobu. Ti belo pisemce z rdečimi črkami kakor kri — z ljubeznijo in smrtjo! Retour in ne retour. Srce mi je polno in srce mi je prazno, iTi dobra mamica tam daleč, tvoj sinko je padel, drugemu si pa napolnila srce z ljubeznijo in mu nadomestila mater. Moja mati bi tudi pisala tako. Ti dobra mamica tam daleč — nate misli tvoj sin. Rudoli Pečjak. Naši Junaki na italijanskem Dojiščn. (Iz prijateljskega pisma,) 12. dec. 1915, Pripoveduje se, toda le Bog je vsega-Veden — da začnem kot pravljice 1000 in 1 noč, s katerimi že par dni čas ubijam — 'da je četrte laške ofenzive konec. Če je to res, sem jim, namreč Lahom, prav hvaležen, ker postal sem, četudi ni to lepo za mladega človeka, že v resnici prav nervozen. Vidnega uspeha Lahi tudi to pot niso imeli, če izvzamem dejstvo, da smo mi »sa-nitetlerji« lepo stanovanje v župnišču v P, morali odpovedati, ker so nam parket razbili. Drugi uspeh bi bil, a to čisto osebnega in psihologičnega značaja, ta, da sem se vsled polentarjev zaljubil v Dalmatince. Kako je to prišlo ne vem, kakor sploh človek nikoli natanko ne ve, kedaj se ljubezen začne ali konča, in zraven tega je razmerje že itak starejšega datuma. Vem le toliko še, da so Italijani bobnali, da so se verne duše jokale in da sem mel po višjem povelju »oprašite ledja in namažite duri« že svoj nahrbtnik na uamah. Pa prišli so dne 3. XI. zgodaj v jutru hvala Bogu, sinovi našega regimenta mimo nas in veselih obrazov so šli na obisk k Lahom, In slišalo se je par strelov iz puške, par iz topov, potem pa hurra in udri.« Ni preteklo pol ure že smo slišali »avanti, avanti« iz grl skoraj celega bataljona bersaglierov bici-klistov, ki so v dolgih vrstah romali v i spremstvu nekaj veselih, hvala Bogu, ba-! jonetov v sveto mesto Gorico. Jarki pa so ^ bili prosti polente, naši nahrbtniki so pri-šli zopet v kot in duri, katere smo poma-zali, smo zopet očistili. In človek naj ne bo na to zaljubljen. Vsak Dalmatinec ima od tega dne, če pride k Marodenviziti i »dienstfrei«, pa če ga tudi samo »srce \ boli«. Seveda Lahi vsled te ene močne klo-pute še vseeno niso odnehali, ampak so is-/kali kot naši trmoglavi hribovci pre pre-'' tupih v gostilni še drugih. No in te so jim dali prav poštene še parkrat naši vrli Dalmatinci in posebno krepke, kar se ne sme zamolčati naši kranjski Janezi, Kako sem jih bil vesel, ko sem prišel z njimi skup, nemorem povedati. Želje, katere so me spremljale skozi 15 mesecev, enkrat biti v vojski skupaj z našimi fanti, so se mi izpolnile. Dalmatinci pa bodo malo ljubosumni, ker velja le prva, stara ljubezep in še marsikdo mi bo na zopet uvedeni »dienstbar« zahvalil s »fala Bogu«, Že več dni imamo slabo vreme z večno mgglo in lahkim dežzem, Cadorna bo upravičen poročati, da operacije vsled slabih vremenskih razmer ne napredujejo. Da ne zbudi našega kralja Matjaža v jarkih, strelja že več dni najraje tja, kjer nobenega ni. Tako je travnik tik pred nami dobil nešteto strelov v polno in bil k molku prisiljen. Zgleda kot rešeto z večjimi in manjšimi luknjami, tako da bodo po vojski častiti občani P.ski tam lahko sadili grah, fižol, repo in v prav velike luknje celo buče v celoti. Nam seveda to streljanje dela veliko veselje. Iz naših krtovih lukenj gledamo, kako kopljejo laške »črne Maričke« od 28 cm jame za buče in štejemo, koliko telet bo šlo kalabreškemu kmetu zastonj iz hleva. To so še večji zapravljivci kot pri nas tisti amerikanec, ki je s stotakom cigaro prižgal. Moj prijatelj, tovariš Koblar, ni dal preje miru, dokler ga ni laška granata »vun« vrgla 10 metrov daleč. A hvala Bogu, nič nevarnega, česar sem bil prav vesel, Sicer sem pa jaz vesel vedno, dokler mi Bog le glavo na »štilu« ohrani. Pa drugič zopet kaj. Na društvo Hišnik posestnikov. (Pismo z italijanskega bojišča.) Prosim Vas, vprašajte pri Društvu hišnih posestnikov, ako me sprejme za svojega člana. Dani so vsi pogojL Imam že precej časa svojo hišo. Visoka je poldrug meter, dolga 2 metra in široka 1 meter. Okno imam samo eno in je žal narejeno bolj na starovešld način; visoko je namreč eno ped in visoko 1 dem. Zato so pa vrata bolj prostorna, da lahko stopi skozi nje tudi bolj obilen gospod. Ventilacija v moji hiši je najnovejše vrste ter ne more o zatohlem zraku biti niti govora. Tudi kanalizacija je po najmodernejših predpisih izvedena; samo stranišče je bolj od rok. Pred hišo je izpeljan lep kamenit hodnik. Zalo ie o blatu niti govoriti ne more, kadar je lepo vreme. Skozi okno se nudi lep razgled na vrl. Na vrtu manjka samo prsti in rož. Vendar pa je že precej pognojeno. Tudi se vidi skozi okno par spomenikov na sedanjo vojsko — mrtvih Italijanov, Moj vrt je ograjen z novo žično ograjo, ki pa jo je treba še pobarvati. Bržkone se bo v ta namen porabila rdeča barva. Razgled skozi okno preko vrta in ograje je divje romantičen. Dveh enakih oblik ne vidite nikjer. Skalnata ravnica, razorana od granat in šrapnelov. Vis-a-vis se je naselil sosed Italijan. S tem pa živimo v sovraštvu. Neprestano se pravdamo. Pravdo dobi navadno tisti, ki zadene v centrum. Doslej je navadno še vedno ostala pravda na naši strani. Da bi nekoliko nerodovitno zemljo kultivirali, se trudimo mi in Italijani. Seje-rao nanjo fižol, koruzne štorže, zeljnate glave, kumare in podobna semena, pa do zdaj še ni nič poštenega vzklilo, bržkone zato, ker nismo ne mi, ne oni pošteno preštudirali »Umnega Kmetovalca«. Morebiti pa tudi zato, ker se vse vrši na premode-ren način. Kakor sem že omenil, živimo s sosedom Lahom v sovraštvu. Zmerjamo se ravno ne. Včasih Lah zasika proti nam, vrže golido starega železa na naše. Vsta-neš, se vprašaš, kai je? Si lačen, sosed Lah? Hočeš fižola? Dobro. Koruze? Tudi. Kumare? Seveda. — No, prav. Vse dobiš, lepo vlito v obliki krogel, ročnih granat, min šrapnelov itd. Kakor vidite, smo radodarni. Zakaj tudi ne? Saj imamo vsega dovolj. Ja, pa kmalu bi pozabil na svojo hišo. Do konca vojske je davka prosta, seveda, kako bo po končani vojski v tem pogledu, ne vem. Lahko tudi razglasite, da sem pripravljen menjati s kako drugo, ampak na slabše ne bi hotel priti. XXX Pišem Vam — pa brez zamere — v prvi vrsti zato, ker mi je dolgčas. Italijan bolj pc malem strelja z artiljerijo, in ker ne pada blizu, me to čisto nič ne zanima, »Slovenca« sem že prebral in drugega dela trenutno nimam. Prišel je s pošto ponoči. Pošta na tej fronti res dobro posluje. Še v strelski jarek na primer dobimo pakete. To je veliko vredno, ker se človek ne čuti popolnoma odrezanega od ostalega sveta. Sicer je pa Doberdobska planota svet sam zase, s svojimi posebnimi šegami in navadami, ki jih je v posmeh kulturi uzakonila vojska. — V splošnem pa se vojaki počutimo še dovolj dobro. Človek se privadi na vse, tako da se čudi sam sebi. Seveda, toliko se ne more nihče privaditi, da bi si ne želel doma in miru. Opisati in pisati bi se dalo od tu o marsičem, a »Slovenec« je izpod raznih rok prinesel že toliko o tej fronti, da veste gotovo v Ljubljani več o njej kot pa mi. Seveda teh občutkov in vtisov, ki jih dobiva pa človek tu, Vam pa nihče ne more opisati in napisati. In navsezadnje — komu bi to koristilo? Mi smo zakopani v zemljo, pred nami so mrtvi Italijani, za nami grobovi naših vojakov — živi med mrtvimi. Mi smo oni, ki stavimo v loterijo. Če za-denemo lerno, je prav, ako ne, jo dobi Italijan. — Žal mi je samo, ker ne bom mogel preživeti božičnih praznikov doma. Želim pa Vam in vsem tovarišem v uredništvu ter drugim gospodom v tiskarni vesele božične praznike in srečnejše novo leto! Vaš Franc Puc. Na pečini. Enoletni prostovoljec četovodja Josip Arko piše svojim staršem med drugim: 4. decembra 1915. Naše stanovanje je na visoki, strmi gori. Barako imamo pod strmo skalo; vsa je iz kamna, le streha jc lesena. Naš vod ima najtežje pozicije, najbolj v skalah, tako da se moramo posebno v temnih, oblačnih nočeh plaziti po vseh štirih ali pa po zadnji plati, Nekaterikrat se kdo hipno znajde namesto v naši baraki, kje v kaki skali, ves krvav, ali pa na strehi kake druge barake bolj spodaj. Naš vod je razdeljen v tri roje, katerih vsak ima svoje strelske jarke, svoje pozicije. Le-te so napravljene iz samega kamenja, so nekak zid, v katerem so strelne line. Boljših strelskih jarkov se tu ne da napraviti, ker ni nikakega lesa. Žaganice za streho pri barakah se morajo daleč iz doline nositi — pomislite, po takih strminah, kjer ni nobenega pota! Kakih pet minut od postojank imamo barake. Podnevi imamo samo straže postavljene, ponoči pa gre vse moštvo v barako, ki je pri pozicijah, da bi bili v slučaju kakega napada takoj pripravljeni. Nekaj jih stoji zunaj na straži, drugi so v baraki pri peči. Ko zebe one, ki so na straži, jih izmenjajo drugi iz barake. Jaz imam ponoči 3 do 4 ure službe, potem sem prost. Podnevi je pa tako življenje: Krog 7. ure zjutraj pridejo ljudje iz pozicijske barake v spodnjo barako t. j. v stanišče, kier ostanejo cel dan. Eden mora iti vsak dan po vodo tri ure daleč. Nato si vsi skuhajo kavo v peči, ki so jo bili sami napravili. To je velika peč. nareiena iz skal in zamazana z blatom namesto z malto; na njej se lahko obenem grejeta dve skodeli, v eni se pa kuha. Seveda nam dela ta peč večkrat velike preglavice, ker dim noče po izpeljani luknji na prosto, ampak sc vlači po baraki; krehamo tako, da se baraka trese in da smo v nevarnosti, da se z barako vred prekucnemo v dolino. Na to peč se lahko vsedem, kakor doma v zapeček. Imamo tudi železno peč, a te ljudje ne puste kuriti, ker se ne da tako lepo kuhati v njej. Dveh peči pa ne moremo kuriti, ker ni drv. Hlode morajo nositi uro daleč na ramah. Po kavi gredo ljudje spat približno do ene ure popoldne. Nato gredo vsak na svoje delo: eni stezo popravljat, drugi drva napravljat itd.; delo traja do 5. ure zvečer. Nato gredo zopet vsi v pozicijsko barako in ostanejo ondi do 7. ure naslednjega jutra. Od 6. do 7. ure zvečer pride menaža, kruh, kava in včasih tudi kosec cukra za vsakega. Menažo preskrbi tisti šarž, ki do polnoči nima službe, in jaz. Potem pa prihajajo ljudje posamezno jest — po eden in eden. Ko eden poje in se vrne v pozicijo, pride drugi itd. Če se menaža tačas shladi, jo pogrejejo. Tako gre dan za dnem. Jaz poberem zvečer iz svoje menaže meso in ga shranim za drugi dan, juho pa popijem. Drugi dan pa si napravim imenitno pečenko, kakoršne nima vsakdor. Meso zrežem, na ognju scvrem nekoliko koščekov špeha, ki sem si ga bil preskrbel po velikem trudu in seveda zelo varčujem z njim, potem stresem meso v razbeljeno mast, dode-nem malo česna, katerega mi bo pa tudi kmalu zmanjkalo, vse skupaj še malo po-cvrem in krasna pečenka je gotova. To se je! Potem si pa napravim še skodelo kave ali čaja in kosil sem kakor prav gospod. Tudi zjutraj si skuham kavo ali mi pa vse to napravi kak vojak. Razen 3 do 4 urne službe ponoči sem cel dan prost. Spim čez dan zelo malo ali pa nič. Čitam iz knjižice »Krščanski vojak«, pišem dopisnice, berem časopise itd. 7. decembra 1915. Danes nadaljujem pismo z dne 4. t. m. Ravnokar sem se najedel zajca — pečenega in s česnom posutega. Ej, to pa to — si menda mislite —, kje si pa tega staknil? Stvar je taka: Moj »purš« je bil dobil kartico od žene, na kateri mu naznanja, da mu je poslala zaboj, v katerega je dejala zajca in pa steklenico žganja. Tekli so dnevi in minil je cel mesec, a o zajcu ne duha ne sluha — in ga pač tudi ne bo. Tedaj smo se začeli šaliti, da se je zajec napil šnopsa in oddefiliral po gozdu. Rekli smo možu, naj piše svoji ženi, da drugič ja ne bo devala šnopsa poleg zajca. Odtod je tedaj pršlo, da pravimo mesu, ki ga pražimo, »zajec«. Naj Vam šc nekoliko opišem svojega kolego, enoletnega prostovoljca, po poklicu nadučitelja z Goriškega. To Vam je grozno »komod« človek, civilist z dušo in telesom. Veliko bolj bi bil sposoben za pu-ščavnika nego za vojaka. Pozabljiv je od sile; ravnokar je imel v rokah skodelico s kavo, a predno je izpil, jo je nekam položil in ne ve kam. Danes zjutraj je bilo; moj tovariš sedi na postelji, sc drži za glavo, kakor bi študiral najgloblje reči, in govori: Da sem kupil svinčnik, to vem, da sem ga poostril, to vem, da sem ga imel ravno prej v rokah, to vem — kam sem ga dejal, tega nc vem.« Jaz sem se pa smejal na postelji in pisal. Za nobeno stvar sc ne pobriga, vse bi mu moral kdo drug pokazati, nasvetovati, mu prinesti pod nos, Premehko so ga pač vzgajali dobra mati, preveč mu stregli! Drugače je pa pošten in dober fant, da malo takih. Kletvine ali kvantanja ne more slišati in vsakogar takoj ošteje. Infante-ristom, ki jih sliši kleti al ičvekat, zagrozi, da jih o prvi priliki pošlje po grozni strmi stezi po kako zelo nerodno ali težko stvar. Mislim, da bo na ta način sčasoma popolnoma iztrebil kletvino in čvekanje. Da je tak človek miroljuben, si je lahko misliti. Kadar prejme »Slov.«, ga vedno samo prelista, da vidi, če je kaj o miru notri. In vselej ga z žalostjo zapre in izroči meni. Tako sem Vam površno opisal svojega najožjega tovariša; rad bi Vam obširnejše predstavil tucli druge najine ljudi, a to bi zahtevalo preveč papirja in pisanja, zato naj slede tukaj le podpisi nas vseh: Enol. prost, četovodja Arko Jožef, enol. prost, desetnik nadučitelj z Goriškega, korporal Kcšmerlj Franc, infanteristi: Može Alojzij, Batič Franc, Stojnič Jožef, Rozman Jožef, Rozman Lovrenc, Križaj Ivan, Enci Jožef, Kikel Viktor, Piletič Ivo, Gale Janez, Bu-tolin Francesco. Vsi pozdravljamo vse domače, znance, prijatelje in sovražnike! Slovenski don v Giadbecku na Wesl-iasikem. Iz Gladbecka na Wcstfalskem nam prihaja veselo sporočilo. Tamkaj bivajoči Slovenci so priredili in doživeli 8. decembra dan, ki se lahko imenuje slovenski v polnem pomenu besed. Slovesno ie bila la dan blagoslovljena društvena zastava slcn venske roženvenške družbe, zvečer pa je bilo slavnostno zborovanje s petjem in nastopom otrok. Cela prireditev je nosila izrazito slovensko obeležje in domači Nemci so ta dan slovenstvu kot takemu izkazali svoje spoštovanje, priznanje in simpatije. O tem pričata poročili v uradnem glasilu Gladbecker Zeitung«, ki ju v naslednjem dobesedno priobčujemo in priporočamo v čitanje tudi onim, ki menijo, da je v sedanjem času vsak slovensko-narodni pojav — izzivanje. Tako-le sloveta poročili: Gladbeck, 7. decembra, Cerkveno. V izložbenem oknu vrtnarije Schultheiss je razstavila gdč. Ivana Alfs prekrasno deio svojega paramentnega vezenja. To je društvena zastava slovenske roženvenške družbe, ki naj jutri prejme cerkveni blagoslov, Zastava predstavlja Marijo kot kraljico miru in ima bili trajen spominek verskega poživljenja ljudstva v teh vojnih časih. — Meseca avgusta letos je romala nepregledna množica slovenskega ljudstva na Štajerskem in Kranjskem pod vodstvom visokonadarjenega in za blagor duš vnetega ljubljanskega škofa na Brezje, v tamošnjih deželah svetovnoslavno božjo pot. Slovenski narod, ki se je vsikdar odlikoval z neomajno zvestobo v veri in z nepre-kosljivo zvestobo do Habsburga in Avstrije, se j ev tistih dneh, kljub vsem skrbem časa, z radostnim navdušenjem posvetil Materi božji, da bi si izprosil njeno varstvo v vroči borbi ljudstev in njeno pri-prošnjo za mir. Jutrišnji dan ima biti za * gladbeške Slovence jasen odmev onega vzvišenega domačega slavja. S pripravlja-jočimi govori, skupnim sv. obhajilom, slovesno sv. mašo, slavnostnim duhovnim opravilom in slavnostnim zborovanjem se ima tudi tu izvršiti posvetitev dobrotni nebeški Gospej kot kraljici miru. — Mi drugi Gladbečan našim Slovencem ne zamerimo njihovega domoljubja. Saj so nam že davno pred vojno tako v verskem kakor v narodnem oziru držali dobro zavezniško zvestobo. Že pred leti si naletel tu v mnogoštevilnih slovenskih stanovanjih poleg verskih stenskih slik tudi na sliko cesarja Franca Jožefa in cesarja Viljema. Rida so se priključila naša slovenska stanovska društva, kakor slovensko rudarsko društvo Sv. Barbare, zapadnonemškemu katoliškemu programu za delavska društva. Ob narodnih praznikih niso štedili z veselo radovolj-nostjo. Prav posebno pa se je obneslo to zavezniško-prijazno mišljenje v teh vojnih dneh. Zato pozdravljamo danes versko-narodno slavje naših slovenskih someščanov s simpatičnim zanimanjem. Njihov jezik nam je tuj, toda da ljubijo svojo lepo domačijo, jc njihova pravica in dolžnost kakor naša. Velika Nemčija bo prosta vsake narodnomalenkostne enostranosti. Kar edinita vera in domovinska zavezniška zvestoba, tega plemenska posebnost in jezik ne bosta ločila. Želimo tedaj vznesen in vesel potek slavnosti. — Kar se tiče zastave, jc izvršena po lastnem načrtu umetniške roke. Umetni silkar H. Brey pl. Gel-dern je dosegel že z barvnim troglasjem na novi društv. zastavi slavnostno-vesel učinek. K temu pridejo šc figuralne predstave, polne nenavadne poetične miline. Duh božji in dehteče-bela, zmagovenčana Kraljica sta podobi polni ljubkega miru in obenem znamenje osrečujoče pobožnosti. Rože obdajejo glavo čiste Device in kraljevi baldahi nučinkovito povzdiguje svellost-no postavo. Zastava je pritrjena na iro-vvogelnem, z zlatimi vrvicami in čopi okrašenem obesku. S prečnice vise ob glavicah trakovi v slovenskih barvah. Vse skupaj nudi nenavadno pestro in vendar umetniško fino ubrano sliko. Gladbeck, 10. dccemebra. Slavnost Slovencev je potekla nad vse pričakovanje lepo. Ne le iz Gladbecka, marveč tudi iz okolice so prišli Slovenci v velikem številu. Ob tri četrt na 4. uro se je jel pomikali slavnostni sprevod iz pomočniškega doma proti cerkvi. Veselje in ponos sta se čitala z obrazov Slovencev; saj je veljalo slaviti slavje po slovenskem načinu, po domačih običajih. Posebno so se spomnili doma in se v duhu prestavili med drage domače, ko se je pred slavnostnim cerkvenim govorom v slovenskem jeziku prečitalo nalašč za to slovesnost pisano pastirsko pismo njihovega gorečega ljubljanskega kne-zoškofa Jegliča. Opomin višjega pastirja naj molijo ravno tako iskreno, kakor njihovi rojaki 18. avgusta na Brezjah, za božje varstvo v sedanji vojni stiski in prosijo za zmago zavezniških avstrijskih n nemških armad, so vsi veselo sprejeli. Še bolj pobožno nego navdno so se dvigale njihove molitve in večglasne pesmi proti nebu. Ko jc potem prejela zastava po gospogu župniku Buck-u cerkveni blagoslov in sc je k sklepu dal še zakramentalni blagoslov, so zastavo slovesno spremili v pomočniški dom. Tu se je začelo slavnostno zborovanje ob pol 6. uri. Slavnostni govor je imel voditelj cele prireditve gospod kaplan Tcn-sudern o zglednem življenju umorjenega nadvojvoda Franca Ferdinanda in zvestem orožnem bratstvu med Avstrijo in Ncmčiio; sklenil je svoj govor z navdušeno sprejetim trikratnim Živio avstrijskemu in nemškemu cesariu. Skuone shvenskc pesmi deklamacije, navdušeni nagovori in divno kolo, pri katerem so slovenski otroci, odx-čeni z avstrijskimi in slovenskimi narodni-m barvami, peli avstrijsko cesarsko pesem v slovenskem jeziku, in k sklepu lepa verska predstava, so vzbujali mik udeležencev do poznega večera. Posebna čast za Avstrijce in velik pomen za slavnost je bila velika udeležba Nemcev. Na fronti se bore in zmagujeo Nemci in Avstrijci rama ob rami, za fronto se tedaj tudi spodobi, da se medsebojno spoznamo in naučimo ceniti. Že začetkom slavnostnega zborovanja sta prišla kot zastopnika občine gospod župan Korte in svetovalec Kappen. Ko je pred-sednil. pozdravil oba gospoda v imenu Avstrijce /, posebno pa ko je naglašal, da pomenja prihod teh dveh gospodov obenem dobrohotnost občinske uprave nasproti Avstrijcem, so navzoči dali duška svojemu veselju s spontanim ploskanjem in glasnimi Živio. Razen tega so se udeležili slavnosti mnogi duhovni gospodje od zunaj in iz Gladbecka ter veliko učiteljstva, izmed katerega sta gospodična,,^iesmann in gospod učitelj Wischermann na zaslužen način najradovoljneje prfiVfela izvežbanje kola in druga pripravljalna dela. Nato ]e prišel, radostno pozdravllen, gospod župnik Buck, ki se je bil.,udeležil odhodmoe gospoda vikarja Tappe-ja v mladinskem domu. Prinesel je Slb»enc£m pozdrave njihovega prejšnjega predifednika. gospoda vikarja Tappe-ja, in deklici kongregaciji, čestital jim je k lepi slavnpsti ter kot njihov župnik izrazil svoje hposebno veselje nad obilo udeležbo pri skupnem sv. obhajilu. Tako je poteklo slavje Slovencev v vsakem oziru v najlepši harmoniji. Glad-beški Avstrijci se ga morajo z zadoščenjem spominjati in poštena je bila splošna sodba zunanjih Avstrijceo ob slovesu: »Kaj tako lepege kakor v Gladbecku še nismo nikdar videli.« , Tako »G. Z.« Iz pisma gospoda kaplana Tensunderna dostavljamo le še to-le; »Pri skupnem sv. obhajilu v veliki cerkvi sv. Lamberta, ki je bila polna Slovencev in Slovenk, so nosili moški znake v slovenskih barvah, ženske so pa imele na glavi svoje lepe rute. Nemški duhovniki m drugi Nemci so bili čisto očarani nad čudovito lepim prizorom. — Pri celi slavnosti se je govorilo seveda samo slovensko.« Z veseljem in ponosom prlobčujemo te vrstice in z veseljem in ponosom se oziramo Slovenci v domovini na svoje rojtke v Gladbecku; čast delajo nam in avstrijski domovini. Hvala jim in Bog jih blagoslovi! Hvala in priznanje pa tudi vneti nemški duhovščini, v kateri so našli naši rojaki najboljšega prijatelja, voditelja in pospeše-vatelja. Slava Slovencem naklonjenemu Gladbecku! Tako pravi Nemci razumejo Njegovo navodilo: »Idite in učite vse narode!« Urasloi popravki. Leta 1912. so hoteli dognati, kako vrednost in ceno ima človeški materijal, ki ga dajo posamezne narodnosti armadi. Na podlagi teh uradnih podatkov je prinesel potem vojaški strokovni list »Ve-dette« statističen članek o uspehu te raziskave, ki je izpadla za nas Slovence nadvse sijajno. Uradno se je takrat ugotovilo in razglasilo dejstvo, da so slovenski vojaki v zdravstvenem oziru najdragocenejši človeški materijal, kar ga premore avstro-ogrska armada: »Die Slovenen haben den geringsten durchschnittlichen taglichen Krankenstand, den kleinsten Verlust an Diensttagen und die geringste Zahl der auf jeden Mann des Gesammtkrankenstandes entfallenden Krankentage.« Tako je pisal pred tremi leti vojaški strokovni list »Ve-dette«: pač nepobiten dokaz, da je v času splošne degeneracije, ko se ob naborih ču-jejo leto za letom glasnejše pritožbe o ra-pidnem fizičnem propadanju moške mladine, slovenski narod še vedno tako krepak in zdrav, da mu gre neoporečno prvenstvo med vsemi narodi monarhije. V sedanjem velikem borjenju narodov nemški predstojniki kranjskih in drugih slovenskih polkov kar prehvaliti ne morejo. Mens sana in corpore sano. — Op. ured.: Spričo teh uradnih statističnih podatkov o duševni in moralni sili ter fizični jakosti Slovencev je pač nemogoče, da bi mogel priti pošten in vesten politik do Mullerje-vih zaključkov. Gospodin Miiller se je najbrž pri sestavljanju gradiva »zmotil« in v tej čedni »zmoti« ogrdil neljube mu Slovence. Ha Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. decembra. Uradno se razglasa- Pri Tepci smo ujeli po kratkem boju nek črnogorski oddelek, ki je ostal še skrfc v skalah na severnem bregu Tare. Sicer nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. .^Berolin, 23. decembra. Wolffov urad poroča: a Dogodkov, ki bi bili važni, m. Vrhovno vojno vodstvo. Bolgarsko poročilo o praski z Grki pri Podgradcu. 1 'Sofija, 23. decembra. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: _ f Ker se je poročalo, da so se pojavile Čete v okolici trga Podgradec, kamor se je umaknil del pri Strugi poraženih srbskih čet, je moral nek bolgarski oddelek, da krije levo krilo čet, ki so preganjale Srbe v smeri proti Elbassanu, odkorakati proti navedenemu trgu, ki leži na albanskem ozemlju na južni meji jezera Ohrid izven po helenskih četah zasedenega ozemlja. Ko se je približal oddelek Podgradcu, so ga sprejeli s streU iz pušk; bolgarski vojaki so odgovorili na ogenj, ker so mislili, da stoje nasproti Srbom. Ko se je zapazilo, da stoje nasproti grški vojaki redne vojske, se je prekinil boj. Žal, obžalovati se morajo izgube in sicer je bil ranjen na bolgarski strani 1 častnik in 2 vojaka, na grški strani je bil ubit 1 vojak in je bil ranjen en častnik. Ujeli smo tudi 33 grških vojakov z njih stotnikom. Bolgarske oblasti so 19. t. m. vse te vojake z njih častniki in orožjem izročile pristojnem helenskem poveljstvu. Dogodek, ki se mora obžalovati, in ki se je po pojasnilih z obeh strani hitro poravnal, se je različno tolmačil. Končalo ga je menjanje not med vladami v Atenah in v Sosiji in se smatra zadeva kot končana. Francosko balkansko uradno poročilo. Pariz, 20. decembra. (Kor. ur.) Čete zaveznikov dopolnjujejo obrambno črto pri Solunu. Tudi sovražnik mora pripoznati veliko in združeno Bolgarijo. Curih. Glasilo prejšnjega bolgarskega ministrskega predsednika in načelnika demokratične stranke Malinova »Preporec« izvaja: V obeh vojskujočih se taborih se bolj ali manj odločno izraža, da je mir potreben in se izjavlja, da se more pričakovati mir šele po spopadih, ki jih pričakujejo in ki bodo prekosili vse sedanje boje. Tudi olgarija je za mir, a le za tak, ki ji zagotovi «,adove njenih dosedanjih in bodočih zmag. Sredi pota Bolgarija ne ps^ane. Bolgarija je »Preporec« konča: »Ne raspravljajmo o prazni mirovni ideji in nadaljujmo svoje zmage, ki nam edino jamčijo za našo srečno bodočnost.« Poštni promet z Bitoljem obnovljen. Geni, 23. decembra. Čez Atene se poroča iz Florine: Poštni promet z Biloliem je obnovljen, a popotnikov oblasti ne puste v mesto. Francozi se vozijo skozi Italijo na Balkan. Lugano. Skozi Italijo se vozi čez Brindisi na Balkan 30.000 Francozov. Naši vojni ujetniki v Valoni in Tunisu. Lugano. »Gazetta di Venezia« poroča, da pričakujejo v Valoni 20.000 avstrijskih vojnih ujetnikov, ki jih izroče Srbi Italiji. Geni. Pariško časopisje poroča dohod 2000 avstrijskih vojnih ujetnikov iz Srbije v Tunis. Kje povsod naj bi bil kralj Peler? Sofija, 23. decembra. Kralj Peter je došel v Solun, kjer se je dalj časa razgo-varjal z angleškim in francoskim poveljnikom ter nadzoroval ekspedicijskemu zboru prideljene srbske čete. Čuje se, da bo kralj Feter zaenkrat ostal v Solunu, da bo navzoč pri obrambi proti pričakovanemu napadu na mesto. Morska bitka pri Varni. Petrograd, 22. decembra. (Kor. urad.) Petrograjska brzojavna agencija poročaj Dne 21. t. m. sta dve ruski torpedovki, ki sta križariki ob bolgarski obali, srečali bolgarsko torpedovko. Bolgarska torpedovka je bežala v Varno. Naši torpedovki sta jo zasledovali do vhoda v pristanišče. Ko so obrežne baterije otvorile ogenj, sta se oddaljili, ne da bi imeli kaj škode ali izgub. Obstreljevanje Varne vodil — Radko Dimitrijev? Bukarešt, 23. decembra. Po govoricah, ki jih ni mogoče kontrolirati, so ruske torpedovke, ki so vdrle skozi mine v varnsko pristanišče, 22. t. m. nadaljevale obstreljevanje Varne. Ruski ekspedicijski zbor proti Bolgariji vodi baje Radko Dimitrijev, nekdanji bolgarski vojskovodja. Rusi v Varni n;so izkrcali čet. Bukarešt. Obrežje in pristanišče Varna so Rusi le obstreljevali, a čet niso izkrcali. Vojne ladje so res spremljevale veliko transportnih ladij, a obstreljevanje ni doseglo tistega uspeha, ki so ga nameravali Rusi. Petrograjski listi poročajo, da se je načrt izjalovil radi goste megle, izpolnila svojo dolžnost nasproti sebi in nasproti svojim zaveznikom. Prepričana je, da izpolne tudi nasproti njej svojo dolžnost in da podpišejo šele mir, ko pripozna tudi sovražnik veliko in združeno Bolgarijo. Iz Soluna ▼ Egipt. Berlin, 23. decembra. »Vossische Ztg.« poroča iz Amsterdama: Ugledni londonski politiki trde: Vlada je sklenila, da ob prvi priliki opusti solunsko ekspedicijo, ker tudi ne pričakujejo več uspehov. Čete, ki so došle zadnje dni v Solun iz Gallipolija, zdaj preosnavljajo in jih pošljejo v kratkem v Egipt. Francoske čete ojačijo albansko fronto. V Atenah se pričakuje mir. Geni. Iz Aten se poroča: V Atenah sodijo, da se z ozirom na popust napada na Carigrad kmalu konča vojska. Grške volitve. Berlin, 23. decembra. »Lokalanzeiger« javlja iz Aten: Izid volitev prekaša daleč vse nade. Če se pomisli, da vsled mobilizacije 25 odstotkov voliicev ni moglo voliti, tedaj je pri volitvah oddalo 45 odstotkov voliicev svoje glasove za vlado. Če se še zadnjih 30 odstotkov pripiše Venizelo-sovi stranki, tedaj je tudi to zanjo veliko razočaranje, kar kaže tudi Venizelosovo časopisje v svoji nevolji. — Od druge strani pa poročajo laški listi, da se je tudi vojaštvo pod vodstvom častnikov udeležilo volitev. XXX Rusija in Rumunija. Bukarešt, 23, decembra. V Solunu izhajajoči neodvisni list »Nouveau Siecle« piše, da je zadnje čase med Petrogradom in Bukareštom nastala resna napetost. Zlorabljajoč propagando ententinih pristašev Rusi v Bukareštu ne poznajo več nobene meje; zdi se, kakor da bi hoteli Rumunijo s silo prisiliti do nastopa, Vkljub oficijel-nemu protestu Rumunije vendar neprestano zbirajo čete v Reni. Bukarešt, 23. decembra. »Dreptatea« piše: V političnih krogih sodijo, da je Še-beku poverjeno posebno in zelo važno poslanstvo. Menda je prinesel s seboj carjevo lastnoročno pismo, v katerem se rumunskega kralja naproša za nastop, da se odpravi nesporazumljenja med Rumunijo in entento. Šebeko baje prinaša tudi zadnjo rusko ponudbo. Bukarešt, 23. decembra. Konservativni »Jasul« priobčuje obširne spise, ki odkrivajo, kako gosto je razpredena ruska špionaža po Rumuniji. List zahteva takoj preiskavo in strogo kazen. Bukarešt. Odgodili so zopet nameravano otvoritev pristanišča Reni, Rumunija in Nemčija. Bukarešt, 23. decembra. Berlinski dopisnik tukajšnjega »Eclair de Balcans« je imel razgovor z nemškim državnim kanclerjem, kateri je rekel: Nemčija je edina evropska velesila, katera ima moči dovolj, da zagotovi rumunsko gospodarstvo neodvisnost, ker so njeni interesi isti kakor rumunski. Najbolj nevaren nasprotnik Rumunije je Rusija, ker ji je Rumunska na polu pri nienem razvoju. To so spoznali tudi kralj Karol in politiki, ki so se zbrali okoli njega in so ubrali tako politiko. Nemčija želi, da BjI-kan ostane balkanskim narodom. Nemči:a niti ne sanja o osvajanjih, ampak se trudi, da si pridobi zmago in osvojitev z moralni- mi sredstvi. Kancler je končal: »Mi se bojujemo tudi za Rumunijo, ter so nemške zmage tudi rumunske.« 100.000 vagonov žita in sočivja iz Rumunije. Dunaj, 23. decembra. (Kor. ur.) Po več nego enomesečnih pogajanjih med nemško, avstrijsko in ogrsko žitno centralo in rumunsko komisijo za prodajo žita se je sklenila pogodba o prodaji žita. Zaenkrat je bilo predmet kupčije 50.000 vagonov žita in sočivja. Ko se ta dal uredi in konča, se je sporazumno poskrbelo za nakup daljne množine 50.000 vagonov. Istočasno se je zagotovilo, da se izvozi in odpelje tudi ono žito in sočivje, ki je še iz starih kupčij ostalo v Rumuniji. Staro in novo žito se odpelje deloma po železnici deloma po Do-navl in odredilo se je vse potrebno, da se težke manipulacije izvršijo gladko in naglo. Tako bodo zlasti kupci dali dovolj vagonov za železniški prevoz. Kaj bo oa Balkana? Velesile štirisporazuma resno mislijo na to, da tudi po popolnem porazu Srbijt ne bodo odnehale na Balkanu, marveč š« z večjimi silami še enkrat poizkusile svojo srečo proti osrednjima velesilama in njunima zaveznicama. Vedno bolj jasno s« kaže, da je namen angleško-francoske eks-pedicije rešiti Srbijo le postranski, v glav-nem hočejo zavezniki prisiliti še nevtralne balkanske države, da se nemudoma odločijo v korist štirisporazuma. Glede Grške so se že naprej dogovorili z ministrskim predsednikom Venizelosom, Računali p» niso na odločnost kralja, ki jim je prekrižal vse namere, Rumunijo naj bi prisilila Rusija, da vsaj dovoli prehod ruskih čet y Bolgarijo, Tudi tu niso nič opravili. Med;-tem je preteklo obilo dragocenega časa in srbske čete so bile popolnoma poražene« angleško - francoske pa vržene na gršktf ozemlje. Šele sedaj se je pokazala prava namera naših sovražnikov na Balkanu. Če bi resno mislili le na rešitev Srbije, bi po popolnem porazu vkrcali v Solunu svoj« čete in opustili balkansko akcijo. Izjavili so pa odkrito, da bodo priredili Solun za operacijsko opirališče in da nikakor ne mislijo prostovoljno zapustiti grško ozemlje. Kljub protestu grške vlade so tako? pričeli delati velik utrjen tabor, ki ga oja' čujejo z novimi čelami in topovi, katere iz< krcavajo v Solunu. Zdi se, da Angleži ir-Francozi nc nameravajo samo braniti Soluna, marveč o pripravnem času pričeti ofenzivo proti Bolgariji in Macedoniji. V ta namen zbirajo v Solunu in na ostalih krajih grško-bolgarske meje vse svoje rar-položljive sile, tudi one s polotoka Galli-poli. Jasno pa je tedaj, da Angleži in Francozi pri tem upajo na skupno sodelovanje svojih zaveznikov, Rusov na eni strani te; Italijanov ter ostankov Srbov in Črnogorcev na drugi strani. Medtem ko bi zadnji imeli le defenzivno nalogo in tako vezali nase del naših čet, bi Angleži in Franco7l skupno z Rusi, ki naj bi se izkrcali ob boi-i garsko-turškem obrežju, skušali zopet od-rezati pred kratkim pridobljeno zvezo z Bolgaruo in Turčijo. Če se bodo ti načrti posrečili, je seveda drugo vprašanje. Gotovo pa je, da se bodo na Balkanu, kakor vse kaže, v bližnji bodočnosti razvili novi hudi boji. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. decembra. Uradno se razglaša: Splošen položaj se ni izpremenil. Živahnejši boji s topovi so se razvil' včeraj tudi v Judikariji. Odbit je bil napad nekega italijanskega bataljona na primorski bojni črti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Laško uradno poročilo. Rim, 21. decembra. (Kor. ur.) V kotlini pri Bovcu je sovražnik v varstvu megle zasedel naše proti potoku Koritnica naprej potisnjene postojanke in jih utrdil s podkopi. Ponoči na 19. t. m. je naš oddelek pehote tudi z nenadnim napadom zopet osvojil izgubljeno postojanko, preden jo je mogel sovražnik razstreliti. Na ostali bojni črti je položaj neizpremenjen. Lahi priznavajo junaštvo naših čet. Profesor Lovrič poroča splitskemu »Našemu Jedinstvu«: 7. decembra. Razen na K. divja sovražno topništvo na celi fronti, ali največjo silovitost je doseglo na D. To je bilo znamenje napada. In res, Lahi so napadli z močnimi in svežimi silami na S. M. Posrečilo se jim jc prodreti v naš najsprednejši okop v širini 300 metrov na severnem pobočju. Mnogo boliše bi bilo za njih, da sc jim to ni posrečilo. Naši nc popuste niti pedi zemlje. Sledil jc naš silen protinapad in Lahi so bili okoli pete ure popoldne pregnani iz zasedenega okopa. Po pravici mi je rekel nek laški ujetnik: »Z vami se ne more niti vrag vojskovati. Po silnih naporih, prelivaniu krvi in strašnih žrtvah sc nam posreči, da končno zasedemo par metrov sveta, ali za koliko časa? Za eno uro. Vaši protinapadi nas naravnost uničujejo.« Pri D. so naši z junaškim napadom iz-nenadili Lahe, Bil je krasen uspeh: ujeli smo pet častnikov, 70 mož in zaplenili mnogo vojnega materijala. Popoldne in ponoči je sovražnik zopet parkrat napadel naše postojanke na severnem pobočju S. M. Vsakikrat jc bil potolčen, poražen in odbit. Naši uspehi proti Italiji. — švicarski Francoz o naši armadi. Genf, 23. decembra. Z dovoljenjem našega vrhovnega poveljstva se na laškem bojišču mudi poseben poročevalec lista »Journal de Geneve«. Svojemu listu je poslal celo vrsto člankov, polnih neomejene hvale našim četam. Avstrijci imajo vse postojanke, za katere se vrši boj že od začetka vojne, trdno in nezmanjšano v svojih rokah. Vse drugačne govorice so neresnične. Vkljub najhujšim naporom, da bi prišli naprej, Italijani niso ničesar dosegli. Toda pri tem ne odločuje posebnost terena avstrijskih brambnih postojank, ampak požrtvovalnost, odpornost in trdna odločnost avstrijske armade. Priznati se mora, da avstrijske čete, pa naj si bodo Nemci, Ogri, Čehi, Rumuni, Slovenci ali Hrvati, delajo take čudeže s svojim junaštvom in veličastnim zaupanjem. General Boroevič je zatrjeval poročevalcu, kako neomahljivo je njegovo zaupanje v avstrijske čete, ki so dosegle, da se vojni položaj od 24. maja ni izpremenil. Vsi sovražnikovi sunki so se razbili brez uspeha. Italijani so hrabri nasprotniki, ki se n« strašijo nobenih žrtev in trpe grozne izgube, toda ko bo zgodovinar pisal o teh bojih, bo kar zastala beseda pri občudovanju teh veličastnih dejanj avstrijske armade. Od Soče v Albanijo. Kolonija, 23. decembra, »Koln. Ztg.« poroča: »Neue Zuricher Ztg.« objavlja iz nekega zasebnega pisma, da so iz laške fronte ob Soči odpoklicali veliko število ženijskih čet, telegrafistov in telefonistov, da jih prepeljejo v Albanijo. Lahi beračijo pri Angležih. Lugano. (K. u.) Senator Marconi je odpotoval po naročilu vlade v London, kjer zahteva finančne, trgovinske in gospodarske ugodnosti Italiji. Italijanski dreadnought potopljen? Lugano. Laška vlada širi komunike, ki dementira poročila o potopu dread-noughta »Dante Alighieri« na Jadranskem morju. Papežev nečak v vojski. Lugauo, 23. decembra. Papežev nečak in sin admirala Della Chiesa je kot poročnik prideljen 10. topniškemu polku v Piacenzi ter je odpotoval na fronto. Obljube irinjslra »r.eodrešencev«. »Messagero« je izdal parolo, da se v vrv, s katero so obesili Oberdanka, vpletejo laške narodne barve. Ob pokopu irre-dentista Veneziana, — njegov pokop so nalašč prihranili za Oberdankovo slavlje, — je minister Barzilai obljubil, da bo Ve-nezianovo in Oberdankovo truplo pokopal na tržaškem pokopališču. Končal jc: »Kakor hitro bomo v Trstu, bo naše srce vski-pelo za novo vstajenje Srbije in Belgije, toda biti morate složni in potrpežljivi in ne smete mrmrati nad malimi napakami in luknjami na zmagovitem pohodu.« Laškim železnicam primanjkuje premoga. V Italiji je zopet prenehalo voziti 62 vlakov. Železniški promet bo koncem decembra za 55 odstotkov nižji, kakor pred vojsko. Srbski trgovinslr. minister v Italiji. Lugano. Dne 21. t. mes. je došlo s Pireia zopet veliko srbskih beguncev v Italijo, med njimi tudi srbski trgovinski minister. Laška zunanja trgovina. Statistika o italijanski zunanji trgovini izkazuje meseca novembra uvoza 618 milijonov lir, lani za 266 milijonov lir, izvoz je izkazan letos z 285, lani pa s 109 milijoni lir. Mm." Nova ameriška nota na Dunaju. Dunaj, 23. decembra. Včeraj je ameriški poslanik na Dunaju izročil zunanjemu ministru novo ameriško noto glede »An-cone«. Dne 9. decembra se je ameriška vlada obrnila na našo, ker je avstrijski podmorski čoln potopil laško ladjo »Ancono«, na kateri je bilo tudi nekaj Amerikancev. Zedinjene države so zahtevale, da Avstrija to dejanje obsodi, poveljnika kaznuje, družinam ameriških žrtev da odškodnino in obljubi, da se to ne bo več ponovilo. Dne 14. decembra je baron Burian te zahteve odklonil, ker v noti ni bilo nobenega dokaza, da je poveljnik postopal nezakonito. Ameriško vlado se je pozvalo, naj jasnejše navede posamezna pravna načela, katera naj bi bila kršena. Po osmih dneh je Amerika podala drugo noto, katero bo naša vlada sedaj natančno proučila, nanjo odgovorila in ta odgovor objavila. Amerika noče spora. Ženeva, 23. dec. »Matin«, »Temps« in »Echo de Pariš« javljajo iz Washingtona, da druga nota rabi ostre besede, vendar se hoče Amerika sporu izogniti. Grof Tisza o »Anconi«, Berlin, 22. decembra. Ameriški zastopnik »Associated Press« je imel razgovor z ministerskim predsednikom grofom Tisza o »Anconi«. Tisza je rekel: Ameriška nota nas je presenetila. Z Ameriko nočemo spora in upam, da bodo tudi tam pokazali svojo mirnost, da se ohrani dobro razmerje. Na resno motenje med Avstrijo in Ameriko misliti pa bi bilo naravnost blazno. Slučaj »Ancone« se mora rešiti prijateljsko z obeh stališč. Z načinom rešitve se vlada zelo trudi, ravnotako tudi, da pošlje v Ameriko novega pripravnega poslanika. Bo]i na mMi NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. decembra. Wolffov urad poroča- Hrabri polki 82. domobranske brigade so včeraj med vročim bojem priborili nazaj vrh Har!mannsweilerkopia. Izgube sovražnika so izredno težke in krvave. Prepustil nam je 23 ujetih častnikov in 1530 mož .Nekaj kosov jarkov na severni strmini, kjer se še nahaiaio Francozi, zdaj šc izpraznujemo. Navedba francoskega dnevnega poročila sinoči, da so v bojih za vrh 21. decembra ujeli 1300 Nemcev je vsaj za polovico pretirana. Naše skupne izgube z vsemi mrtveci, ranjenci in pogre-šanci znašajo približno 1100 mož, kolikor jih je do zdaj mogoče pregledati. Vrhovno vojno vodstvo. Boji na Hartmannsvveilerkopfu. Hartmannsweilerkopf leži severno od Sennheima in je ob zadnjih bojih večkrat menjal svojega gospodarja. Nemci so imeli do decembra lani zasedeno vzhodno, Francozi pa zahodno strmino, Francozom se je posrečilo, da je nek njih lovski bataljon dosegel vrh, ki so ga potem močno utrdili. Nemci so vrgli Francoze 22. januarja 1915 z vrha. Sovražnik ni mogel vrha vzeti nazaj. Francozi so pričeli sredi marca vrh zopet napadati, 26. marca so zasedli goro. Novi boji za goro so se pričeli 6. aprila. Francozi so poizkusili 14. aprila južno od gore prodreti, a se jim je poizkus izjalovil. Nemci so nato pričeli 19. aprila napadati in so 26. aprila vzeli goro. Izjalovili so se vsi napadi sovražnika. Gora je ostala nemška. Nemško vojno vodstvo je 22. t. mes. poročalo, da so vzeli Francozi vrh, a 23. so jim ga Nemci zopet iztrgali. Jolire o položaju na bojišču. Geni, Joffre se je mudil nedavno 14 dni v Parizu, kjer je vodil posvetovanja tajnega vojnega sveta. Poslancem je izjavil o položaju na bojišču, da je s položajem na zahodu popolnoma zadovoljen, dasi veliko ne upa na uspehe francosko-angleške-ga napada. Žrtvovati bi morali 150.000 mož, da prodro prvo črto Nemcev v Champagni. Ravno teliko mož bi padlo, če bi prodrli drugo črto, najmanj 100.000 mož bi stala tretja črta. Napad bi stal vsaj 400.000 mož. Potreben bi pa še bil krvav pohod, da se oprosti Belgija. Joffre svetuje, naj počakajo na Kitchenerjevo milijonsko armade, ki bo sile na zahodu tako okrepila, da se ne more pričakovati resnega odpora Nemcev, kar bo pa šele mogoče aprila ali majnika. Zmagujoča Turčijo. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 23. decembra. (Kor. ur.) Poročilo »Agence telegraphique Milli«: Clav-ni stan naznanja: Iraška bojna črta. Položaj je nespremenjen. Kavkaška bojna črta. V odseku Milo smo po dveurnem boju pregnali ruski oddelek, ki se je poizkušal približati neki naši prednji straži. Na ostalih delih fronte trajajo patrolni boji dalje. Dardanelska bojna črta. 5 sovražnih torpednih čolnov in ena križarica, ki so se poizkušali približati Sa-roškemu zalivu, se je oddaljilo, ko je eden naših artiljerijskih izstrelkov zadel križarko. Pri Seddil Bahru trajen artiljerijski ogenj proti našemu desnemu krilu. Naša artiljerija je razrušila več sovražnih strelskih jarkov in taborišč ter je s tremi zadetki v polno prisilila sovražno havbično baterijo k molku. Med plenom pri Aribur-nu, ki še ni preštet, se je našlo več metalcev torpedov, mostnih pontonov in majhnih vagonov. Sovražno letalo, ki je 22. decembra preletelo Birsebo, je naš ogenj spravil na tla. Izmed letalcev je bil eden mrtev, drugega smo ujeli. XXX Francosko uradno poročilo. Dardanelska armada. Naše topničarstvo je podpiralo 19. t. mes. uspešen napad angleških čet na turške strelske jarke na zahodnem koncu Gal-lipolija. Po dogovorjenem načrtu generalnih štabov zaveznikov je sklenil angleški poveljnik, da porabi pri rtu Suvla izkrcane čete na nekem drugem bojišču, ker so njih postojanke na severnem polotoku Gal-lipoli z ozirom na nov razvoj podjetij na Orientu le še male strategične važnosti. Čete in vojni materijal so vkrcali v najugodnejših okolnostih, ne da bi jih nadlegovali Turki. Povest o žalostni neumnosti. — Angleži na Gallipoliju izgubili cad 100.000 mož. Haag. (K. u.) Večina londonskih listov sprejema popustitev dardanelskega pustolovstva za rešilno. Skupne izgube znašajo 106.610 mož, med njimi 23.000 mrtvih in 90.000 bolnikov. Ni znano, zakaj naj ostanejo čete še pri Sedil bahru. Angleži bi rajši, da se Dardanele popolnoma popuste, a Kitchener boljše presoja položaj. »Daily Mail« piše pod nadpisom: »Povest o žalostni neumnosti« in popisuje, kako so prebivalstvo ob dardanelski hazardni igri, ki je stala toliko stotin življenj, varali. Nesreča nesreči, napaka napaki je spremljala Angleže na Dardanelah. Kodanj. (Kor. ur.) »Politiken« izvaja: Popolnoma so se izjalovili načrti, ki bi jih bil rad dosegel četverosporazum z napadom na Dardanele. Spremljalo je Francoze in Angleže na te mbojišču nesreča za nesrečo, ne more se tajiti, da je sledila eni napaki druga. Nevolja v Rusiji radi Dardanel. Stockholm. Ugledni iz Rusije došli popotniki zatrjujejo, da ni noben dogodek zadnjih mesecev v Rusiji tako razočaral in razljutil, kakor izjalovljenje dardanelske ekspedicije. Zmerni ruski krogi so nevolj-' ni na Anglijo in Francijo; zavratnemu Al-bionu očitajo, da so nalašč podjetje slabo uvedli in je slabo vodili, da Rusija Carigrada ne dobi. Ljutost je tem večja, ker je ruska javnost slavila zavzetje Carigrada kot edin smoter vojske, ki edini mora od-škodovati Rusijo za težke rane, zadane ji po vojski. Vse dolži Anglijo, da je kriva dardanelske nesreče. Clemenceau zahteva pojasnil, zakaj se je popustil napad na Dardanele. Genf. V francoskem armadnem odseku namerava vprašati vlado Clemenceau, kdo je odgovoren za francoski nastop na Gallipoliju in o podatkih francoskih izgub. Turške mine v Sueškem prekopu. Atene. Iz Galaca poročajo: Angleška ladja »Southampton« je zadela v Sueškem prekopu na mino in se je potopila. Nesreča Angleže zelo vznemirja, ker dokazuje, da se je posrečilo Turkom, da so s polaganjem min ogrozili vožnjo v Sueškem prekopu. Prekop so preiskali in našli v njem dve turški mini. Velikansk utis angleškega dardanelskega poraza na Dardanelah. Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Iz Aleksandrije in iz Kaira se poroča, da je napravilo umikanje Angležev iz Gallipolija na cel Egipt velikansk utis. Za poraz Angležev so izvedeli v Egiptu kljub najstrožji cenzuri. Indijske čete so se uprle Angležem. Hamburg, 23. decembra. »Hamburger Fremdenblatt« poroča iz Carigrada: »Rc-volucijsko gibanje v Indiji se je tako razširilo, da ga Angleži ne morejo več zatreti. Bataljon za bataljonom prestopa k vsta-šem. Indijski vojaki, ki so jim ukazali, naj nastopijo proti vstašem, so se uprli in so napadli Angleže. Vojaške oblasti zdaj mešajo indijske polke z angleškimi vojaki, a tudi to je ostalo brezuspešno, ker angleški častniki niso mogli preprečili krvavih spopadov med Angleži in mohamedanci. Angleški načrti v Perziji. Berlin, 23. decembra. Iz Haaga: Tukajšnji diplomatični krogi trde, da se pogajajo Angleži z Rusijo o bodočnosti Perzije. Poslali so v Petrograd posebno komisijo, ki naj dela na to, da veliki knez Nikolaj Nikolajevič prevzame poveljstvo velike ruske armade, ki naj bi vdrla v Perzijo, katero bi radi Angleži spremenili v drugi Egipt. Angleži bi prodirali v Perzijo od Perzijskega zaliva. XXX VELIK BOJ V SEVEROZAPADNI INDIJI. — GORSKI RODOVI SE UPRLI ANGLEŽEM. Berlin, 23. decembra. »Achtuhrblatt« poroča z ruske meje: »Iz ruskih poročil se posnema, da se bije velik boj na severozahodni indijski meji. Boj se je zadnje dni zelo razširil. Vsi gorski rodovi so se uprli, Na angleške čete zelo pritiskajo. Vojska z Rasi. POROČILO AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj, 23. decembra. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. decembra. Wolffov urad poroča: Nobenih dogodkov, ki bi bili važni. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 21. decembra. Uradno se poroča; Naši letalci so z uspehom metali bombe na sovražne zveze v ozadju pri Go-duziških in Komaju, vzhodno od Swenzja-nega (27 km), med trenom je nastala zmešnjava. V Galiciji je sovražnik poizkušal na fronti Novo-Aleksinjec, Bučač in vzhodno od Zaleščikov z manjšimi oddelki napasti, pa je bil povsod odbit. PREMIKANJA RUSKIH ČET. Bukarešt. »Independance Roumaine« poroča, da so premestili Rusi del svojih ob rumunski meji zbranih čet v Odeso. Od tam jih pošljejo na Kavkaz proti Turkom. Bukarešt. V ponedeljek se je vozilo po Donavi veliko čet, ki so se pripeljali iz pristanišč Vilcovo, Ackcrmann in Odesa. Na Donavi in na Črnem morju vozijo neprestano parniki čete. RUSI NEZADOSTNO OBOROŽENI. Bern, 23. decembra. »Information« izvaja: Nobena tainost ni, da ruske v Bes- arabiji zbrane armade ne morejo nastopiti ker niso dovolj oborožene. Zavezniki morajo oborožili ruske rezerve in za to morajo skrbeti Anglija, Japonska in ameriške delavnice. Uspešno mora poseči vmes osrednji odbor zaveznikov. GENERAL RUSKI RES BOLAN (?) Petrograd. (K. u.) »Novoe Vremja« poroča, da so se generalu Ruskemu nedavno vnela rebra. Komaj je ozdravil, je odrinil na bojno črto, kjer se je zopet prehladih Zdaj je sicer ozdravil, a je tako slab, da mora za šest tednov odriniti na Kavkaz. Ko okreva, prične zopet voditi operacije RUS O POLOŽAJU V LJUBLINU. Krakov, 23. decembra. »Ruskoe Slovo« objavlja dopis svojega poročevalca, Zwietkowskega, ki je obiskal Ljublia Zwietkowsky izvaja: Ljublinčani so veseli, kakor da vojslfa ni pustila nobenih sledi v mestu. Avstrijci postopajo zelo prijateljsko s Poljaki. Vsa upravna mesta upravljajo častniki, vsa krajna društva smejo delovati,'"poljščina je pripoznana kot uradni jezik. Življenje je zato v po Avstrijcih zasedenih tti'c'stih redno in mirno. BOLGARSKI , MINISTRSKI PREDSEDNIK O POLJSKEM VPRAŠANJU. Krakov, 23;'decembra. »Dziennik Na* rodovy« poročtf \*. Sofije: »Bolgarski ministrski predsddnik Radoslavov je izjavil nekemu poljskcHiiu poročevalcu o poljskem vprašanju: »Bolgarski''narod pripozna, da so polj* ske težnje popolnoma upravičene in utemeljene. V Bolgariji ni nobene stranke, ki bi nastopala proti njim. Korist kulture cele Evrooe zahteva, da se tako veliki in za kult uro tako zaslužen narod, kakor poljski, svobodno razvija. Iz glasov nemškega časopisja in po izjavah politikov obeh osrednjih velevlasti se sme sklepati, da se prične nova doba Poljske in da hočejo v polni meri spoštovali pravice poljskega naroda. Poljaki pa nekaj nc smejo pozabili: velika vprašanja se ne morejo naglo in z enim udarcem izpeljati. Potrpežljivo se mora korakati naprej, zislematično in vztrajno se mora delati, cla se doseže stavljeni smoter. To najbolj dokazuje zgodovina Bolgarije v zadnjih 40 letih. Radoslavov opominja Poljake, naj bodo zmerni v svojih zahtevah, enotno in dosledno naj delajo. Na vprašanje, kakšno stališče zavzame I/odga-rija na morebitni mirovni konferenci, je izjavil Radoslavov, da zdaj še ne ve, kakšna vloga bi pripadla Bolgariji na takem 'kongresu, a z ozirom na njene zasluge bo fibto-vo tudi glas Bolgarije nekaj tehtal. Čfc se bo razpravljalo o poljskem vprašanjueibo Bolgarska gotovo podpirala težnje Polja, kov.« OGROMEN RUSKI PRIMANJKLJAJ. Stockholm, 23. deccmbra. »Rječ/o8.. 0. uri. : ta alte ..Slovenca. ET3 EL13 r""!i'""! <• . « Najsrčnejšo zahvalo za vse blage dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam bili izraženi povodom smrti naše ljubljene, skrbne, dobro iti nepozabne matere, stare matere, tašče, gospe • II l •v nadučiteljeve vdove, posestnice. Prav srčno se pa zahvaljujemo slavnemu Šentpeter-skemu prosvetnemu društvu za častno spremstvo in vsem ljubim, dragim spremljevalcem, ki so izkazali naši blagi pokojnici zadnjo čast ter jo spremili k večnemu počitku. Še enkrat tisočera hvala 1 Ljubljana, (lne 24. ilcemlira 1915. Žalujoči ostali. ....... _ im^-mrirumiriiri umi mnfrnrrri ur -rir-TnrTT*1**""*" • »Vojni krettiiii as rese 4* i" nepokvarljivo fino pecivo nudi hiter in dobet zaslužek. Knrion s 36, 72 aH 144 kosi i krono, RazpoSilja najmanj 3 kartone. BrancI?, Ljubljana, poštni predal 7. ni Veselo božičnico in srečno novo leto a jj želi vsem svojim odjemalcem, || D zlasti onim, ki branijo domovino jj precl krutim sovragom ln m IT f! lil n m zaloga vojaških potrebščin, jj S želcznine in poljedelskih [I strojev fli O rP.S-i čEP.^rš EH!1" R : fll 'I 2762 fl Ker se nahaja naše podjetje tik ob švicarski meji, imamo priliko za ugoden uvoz vsakovrstnih živil zahtevajte torej naš itd.; «7*8 ki ga pošiljamo poštnine prosto in zastonj. Gebr. Rclciiarfi, velelrgovina, Dornbirn Tirolsko-Predarlsko. Obvestilo slavnim strojnim In kiHCtijskltn zadrssgam! Ravnokar je došla večja količina bencina. Obrnite se takoj na Gospodarsko zvezo v Ljubljani. Nsioi® dobitkov po K 20©©, ■ SOO, 4@0, ste- po " K 911.280. Prihodnje žrebante je 21. Sn 11 launarja 39*6. 1 Izžrebalo se bede 2750 dobitka w skapem znesKii 2752 »T K 523. Srečke prodaja ttH L kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterijje in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu. Cena za igralce 1. razreda: i/t K (tO |- 1/2 K 20 »/4 K 10 1/s K 5 2. razred j^^jrazredjjl Razne novice. Bojna podmorska ladja. Iz severo- ameriških Združenih držav se poroča, da je iznajden nov vojni izum. Iznašel ga je švedski Amerikanec, ki se imenuje Edvard Ilansson, stanujoč v Clevelandu. Hansson pravi, da je iznašel nov tip ladje, kateri predstavlja zvezo vojne ladje in podmorskega čolna. Ta ladja se imenuje bojna podmorska ladja. Ladjo gonijo motorji na olje. Dolga jc nad 600 čevljev. Oborožena je s težkimi topovi, ki so postavljeni v oklopnih stolpih, a ti stolpi se dvignejo iz vode s pomočjo hidravlične sile, kadar treba streljati. Radius strela je isti, kakor pri modernih vojnih ladjah. Ameriški listi vidijo že v tem Hanssonovem izumu novo strašno orožje na morju. Vojaške plače v Ameriki. Ameriška oborožena moč na kopnem sestoji iz stalne vojske in milice. Stalna vojska je sestavljena iz častnikov po poklicu in prostovoljno nabranega moštva. Moštvo se zaveže na sedemletno službovanje, in sicer služi 4 leta aktivno, tri leta pa v rezervi. Seveda pa se more aktivna služba prostovoljno podaljšati. Značilno je, da določenega števila stalne vojske navadno ni mogoče dopolniti, tačas je pa posebno občutno pomanjkanje podčastnikov. To je tembolj čudno. če pomislimo, da so predpisane plače za moštvo znatno višje nego v večini armad na svetu. Vojak brez šarže dobi kot začetno plačo po 15 dolarjev (okroglo 45 kron) na mesec. Ako ostane prostovoljno v aktivni slržbi, se dvigne mesečna plača stopnjema do 25 dolarjev (125 K). Razen te plače so določene še razne dokladeza strelce, totmičarje itd. od 1 do 3 dolarjev mesečno. Korporali dobivajo po 21 dolarjev začetne plače, v ženijski četi, signalnemu in ordonačnemu zboru 24 dolarjev mesečno; sergeant dobiva izpočetka po30, pri specialnih četah po 35 dolarjev. Najmanjša plača za narednika znaša 40 dolarjev pri posameznih orožjih 45, ognjicarji obrežne artiljerije dobe 65 in pri signalnem zboru 75 dolarjev (375 K) mesečno. Fn prostovoljnem nadaljnem službovanju se zviša olača desetnikom do 39 dolarjev, narednikom do 99 dolarjev. Po 30 službenih letih ima podčastnik pravico do pokojnine v izmeri dveh tretjin nazadnje prejemane plače. Železnica na Himalajo. O tem poročajo listi: Med Rawalpindom (Pendžab) in Sinagarjem (Kašmir) v severni Indiji so začeli graditi viseč most, ki bo vodil preko reke Jehelm in himalajskega predgorja približno 3500 m visoko). Sinagar lezi približno 1600 m nad morjem, Rawalpindi krog 520 m, oddaljenost obeh točk znaša tedaj v zračni črti približno 170 km. Promet, ki je preje zahteval 14 dni, se bo skrajšal na 15 ur. Stroški so proračunom na 7 in pol milijona kron. Zgradbo zelez-nice so radi terenski težkoč opustili. < Časopis za vojna prorokovanja. Najnovejši produkt vojne dobe na Francoskem je ustanovitev lista za prorokovanje, ki nosi drzno ime »Les propheties du tnois«. Namen in cilj tega časopisa je, da nadalini razvoj vojske razlaga z mesečnim proro-kovanjem. Kakor se more videti že iz prve številke, ki je že izšla, sodeluje tu večje število porokovalcev. Ako se sme vsebini tega zvezka verjeti, potem bodo Francozi leta 1916. slavno triumfirali nad svojimi sovražniki. Nek drugi »špecijalist duhov« trdi, da se bodo zadnje bitke bile meseca marca. Ujetniki bodo izpuščeni iz ujetništva meseca maja ali najpozneje meseca junija. Neka gospa »čudovite duševne sposobnosti« prorokuje Francozom, da si bodo priborili več zmagonosnih bitk. Ali tudi umrli sodelujejo zelo živahno v tem listu. »Duh Dwidja« pomirjuje zaveznike, kateri zelo malo pričakujejo od dogodkov, ter Jim obeta, da bodo kljub temu »čisto gotovo« dobili Carigrad. A najvažnejše je, da je neki astrolog nrorokoval, da bodo zavezniki od 24. do 30. novembra 1915 sijajno zrna-gali, da se to ni dogodilo, kar moremo danes mirne duše konstatirati, je kriva brez dvoma zopet barbarska brezbrižnost Nemcev, ki se niso dali pobiti. Star papir kot gorivo. »Temps« piše: Star papir se da izvrstno porabiti kot kurivo na sledeči način: Papir se položi za 24 ur v navadno vodo, nato se močno stisne v obliko okroglih kep; te se denejo sušit v suh, zračen prostor in ko se posuše, so izborno kurivo za peči. Spalna bolezen na Rivieri. Ljudski bič Afrike, spalna bolezen, je težko zadela krasno francosko primorje, Riviero. Afriške čete, ki naj bi se tam priučile na evropsko podnebje, razširjajo to kužno bolezen, ki se navadno konča s smrtjo. Povzročitelj te bolezni je v krvi in v tekočini možgan in hrbtenice živeči Trypanosoma gambrense, ki ga prenašajo muhe. To bolezen, ki traja tri do štiri tedne, da celo dve leti označuje mrzlica, vnetje možgan, nenavadna utrujenost in slabost mišic. Cele vasi in rodove je že izkoreninila ta bolezen v srednji Afriki, in ker se vedno bolj širi, so jo pričeli proučavati in se proti njej boriti, Sedaj se je pa ta bolezen — kakor pravijo poročila — razširila tudi po evro-pejskem bojišču in po mnogo obiskovani Rivieri, med francosko vojsko in tudi med kmečkim ljudstvom je zahtevala že mnogo žrtev. Mož z operiranimi možgani Ena izmed zadnjih sej pariške zdravniške komisije je prinesla senzacijo. Dr. A. Guepin je predstavil nekega vojaka, starega 22 let, kateremu je moral meseca februarja 1915 tretjino možgan na levi strani potom operacije odstraniti. Bolnik se sedaj izvrstno počuti, njegovo zdravljenje se je tako dobro posrečilo, da bo najbrže zopet mogel opravljati garnizijsko službo, ako se celo ne povrne v fronto. Kakor je pri tem predavanju dr. Guepin poudarjal, je mogel v tem kakor tudi pri drugih različnih slučajih dognati, da bolj ali manj hitra in večja odstranitev dela možganske substance v ranjencu povzroči primerno majhno omamljenost, katera pa kmalu preide in možgani zopet redno delujejo. Ker se pa zdi, da Guepino-vo poročilo dosedanja naziranja o možganih popolnoma omalovažuje, zato je ta akademija poverila enemu izmed svojih članov, da setavi posebno porčilo o Guepi-novi metodi. L SANATORIUM -EMONA I 1 ZA-NOTRAMJE^^ra^GO^E • BOLEZNL l 1 LTJUBLtJANA • KOMENBKEGA-ULICA' 41 ^ZDRflyhfflcpramraj-DRFR.DERGANC' Najstarejša slovenska tvrdka le stroke. Obstoji že nad 38 let HNH HOFBHUER imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Wolfova ulic?. 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hlne, plašče, kazale, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, poSteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro ln najpoStenejSo postrežbo, prosi, da se pri naroČilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko. Ali ste že ponovili naročnino? 2746 Tužnii srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, in znancem žalostno vest, da i naS iskrenoljubljeni sin, brat, stric gospod DANIEL HROVAT desetnik pri 17. pešpolkn v vestnem izvrševanju svoje dolžnosti padel dne 28. decembra 1914. v starosti 21 let, na severnem bojišču. — Bodi mu lahka gališka zemlja! Kamna Gorica dne 23. decembra 1915. Rodbina Hrovat Osterinan Koaej. is® aamsmmammmamm Ugodna prilika za nabavo perzijskih preprog za božična darila po jako ugodnih cenah. Razstava in prodaja hotel pri Maliču (nasproti glavne pošte) II. nadstropje soba št. 27. Zidarji, tesarji in stavblnski delavci dobe trajno delo. — Okrogli, robati in rezani Ll £ se kupi. Vprašanja: Gradba delavnic za topnl-čarstvo, Spodnja šiška. 2761 Zbreji kravi katerih zna ena voziti, sta naprodaj. Poizve se pri „Kenferju" na Javorniku, Ivana Prešeren št. 3. Denar meiete prol ako plačujete veliko cene za flno likerje, ker morete sami pripraviti na.i-fln. vrste z mojimi ekstrakti 1 stekl. ekstrakta z uporabnim navodilom za napravo 5 litr. najflnej. ruma ali „Alt-vatra", bonediktinca, »esarčice, kum-lovca, mogadorja, črošnjevca, ananasa, maraskina. vaniljovca, punca, poprovemete, an^l. grončice. kavo, kakao. šartrez, dišeče porle, višnje, hud. likerja, allaša, brinjevca, jerzabinke. slivovke, konjaka K 1*90; 3 stoki. K 4*50; G stekl. K 7*60; 12 stekl. K 13*60 franko po povzetiu. No more se skaziti! Pr sten le pri JHH GRDLECHII, kosmetičnl za lase Delavci v nattarudokopili in petro-lejskih rafinerijah 110 postanejo nikoli plešasti. Jaz sum najčistejši petrolej predelal v ltosme-tikum za laso m dosogi'1 z njiin najlepšo uspoho pri redkih laseh in pri izpadanju las. Dobiva se samo v moji drožerljl v Brnu. St lil stnno K !■- ; ll steklenic K 5-50; 12 stekl. K 10'—. Poštnina K 1-05 do K 1-15. Manj kot 2 steklenici sa po pošti ne pošilja. GROLiCH, drožerija pri angelu, Brno 93, Morava. 93, Morava. j FramydoS je sredstvo za pomla- iOO liirov zdrave domače pijače osvežujoče, dobro in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnik, gTenadlne, malinoveo, poprova meta, mu-škatelec, pomerančnik, dišeča perla, višnjevec. Skaziti so no more. Snovi z natnnč. navodilom stanejo K 4*60 franko po povzetju. Na 5 takih porcij dodam l povrhu. drožerija pri angreln, BRNO 93, Morava. Jan Grolich, Diamanti za rezanje slekla sa steklarje ln domaČo rabo. St. 1 za steklo v oknih K 2 40. — Št. 2 za nav. močno »teklo K 3'60. Št. 3 za vso vrste brušenega stekla K 6*50. — St. 4 za močno brušono steklo, neobdelano, in r,a zrcala K 8 -. Povzetja 35 vin. več. Za reolno in solidno blago jamči ■ drožerija pri angelu, JaiB OllCIlg BRNO 83, Morava. svetlo in bivo lase in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2-35. Rydyol ™T,ta živo pordeči bleda lica. Učinek jo čudovit. 1 sto-klenica s poštnino vred K 2*16. Povzetje 35 v več. Naslov za naročila: JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 93, Morava. 500 Uron v zlatu če no odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse solnčno pege, marog-e, solnčno opekline, ogTco, obrazno rdečico itd. m no ohrani kožo mladostno svežo in nežno. Cena K 3*16 s poštnino vred. 3 porcij o stanejo K 8*30. C porcij K 16'55. Vso brez kakih nadaljnih stroskov. Naslov za naročila JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 93, Morava. po preizkušenem navodilu. Snovi za 25 litrov piva s 50 zamašiti 2 Iv, poštnina 84 vin.; na pet takih porcij so ona navrže in pošlje poštnine prosto. Naročite torej za voč tovarišev. JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 93, Morava. Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sinček NIILOŠ učenec II. razreda nenadoma danes ob 2. uri popoldan v nežni starosti 8 let preminul. Pogreb predragega našega angelčka se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne na domače pokopališče. Škofjaloka, dne 21. decembra 1915. , Dorlca, Anica. Jožica, Iva bratec in sestrice. Ignac in Ivanka GužeS! stariSL Noiie soriškega Slovenca. Vojska z Italijo bo gotovo očistila ozračje političnih odnošajev v Gorici. Pri prirodni legi pripada posest Gorice brez dvoma Slovencem in ne Italijanom. To je priznala tudi naša vlada pričetkom te vojske in je Italiji jasno povedala, da Gorica ne spada med italijanska mesta in da Gorice ne odstopi Italiji za nobeno ceno. Sklicevala se je tudi na število prebivalstva. Sicer so tvorili pred vojsko Italijani v Gorici relativno večino prebivalstva. Šteli so 14.000 duš, med tem ko smo šteli mi Slovenci nekaj nad 11.000. Resnično število v Gorici bivajočih meščanov pa je: 13.000 Italijanov, 13.000 Slovencev, okoli 1000 regnikolov in nad 3000 Nemcev. Reg-nikoli sedaj pa ne pridejo več v poštev in tisti ne mnogi drugi italijanski iredentisti, ki so še pred vojsko pobegnili v Italijo. Danes lahko z mirno vestjo trdimo, da, če ostanejo v Italijo pobegli goriški iredentisti tamkaj, tvorimo goriški Slovenci fak-tično večino meščanstva. Gorica torej ne bo več italijansko mesto. In tudi ne sme biti več. Na zunaj je Gorica do sedaj še precej laško izgledala. Večina trgovin in obrti je bila v laških rokah. Italijanski kapital jc bil torej dosedaj močnejši kakor slovenski. Goriški Italijani so pa živeli povečini od Slovencev, kajti mesto je bilo navezano na okolico, ki je pa izključno slovenska. — Mesto Gorica mora postati slovensko mesto. Goriški Slovenci smo že desetletja vodili proti Lahom na goriškem municipiju odločen boj. Ta boj je bil upravičen in na mestu, kajti zbog krivic, katere nam je tu magistratna klika v narodnem oziru delala, nismo mogli drugega pričeti kakor le odločen boj voditi. Možje laške narodnosti, ki so do sedaj vodili mestno gospodarstvo, ne bodo več smeli priti na površje. To je naša vlada že indirektno povedala, ko je razpustila zadnje mestno zastopstvo in imenovala uradnega komisarja. To je naša vlada že pred nekaj časom indirektno povedala, ko je vzela goriškemu magistratu vojaške agende, V goriškem mestu so imeli razne koncesije tudi Italijani iz kraljestva. Te koncesije bodo morale po vojski izginiti. Naše ljudi pa že sedaj opozarjamo, da se potegnejo na pristojnih mestih za razne koncesije v mestu Gorica. Goriški Slovenci se bližamo velikim časom, ki nam bodo prinesli lepšo in srečnejšo bodočnost. Zato moramo skrbeti, da nas najdejo resni časi pripravljene. Resni časi zahtevajo celih mož. — Vojska bo vse življenje v mestu preustrojila, prenovila. Mesto Gorica se bo gotovo prenovilo in nanovo sezidalo. Gledati moramo goriški Slovenci že sedaj, da ne zamudimo tega resnega časa. Mi računamo tudi na resno podporo od strani naše vlade. Edini mogoč faktor v mestu Gorica moramo postati Slovenci, Ko bo vojska dobojevana in ko se laške nakane razblinijo kakor puhla pena, takrat na krov vsi goriški Slovenci, Mi za trdno upamo, da Lah Gorice ne bo zasedel, ker je ni zasedel v šestih mesecih, je tudi v prihodnje ne bo, S tem pa, da Lah Gorice ne zasede, je dovolj jasno rečeno, kaj smemo upati Slovenci od tega. Resnosti in treznosti.se moramo goriški Slovenci oprijeti in se pripravljati na veliki čas, na čas veličastnega preporoda goriškega mesta. Mož pametnih in razsodnih, ki bi znali vzeti vajeti goriškega preporoda v roke, imamo — hvala Bogu — na razpolago. „ Goriški laški iredentisti, ki so do vojske vodili usodo mesta in ki so — da jasno govorimo — tudi sokrivi na sedanji italijanski roparski vojski, so skrbno na tihem pripravljali vse potrebno za čas »odrešenja«. »Odrešenje« pa le ni prišlo, in upajmo, da tudi ne pride. Pač pa pride za nas, goriške Slovence, po vojski čas resničnega odrešenja. Z jasnim očesom zremo goriški Slovenci velikim časom nasproti. Gorica se bo preustrojila po vojski po svojem zunanjem licu in po svoji notranji uredbi. Pri-pravljajmo se na ta veliki dogodek. —ič. Kos šrapnela v obleki Malere DoZje. Občina Sovodnje leži ob Soči južno od Gorice. Že od začetka vojske trpi ta občina prav hudo vsled laških granat in šrapnelov. Sovražni izstrelki so porušili skoraj celo občino, in seveda niso prizanesli ne zvoniku ne cerkvi. Dobro slovensko ljudstvo je vztrajalo doma dolgo in se ni hotelo odstraniti, dokler ni prišel uradni ukaz, da morajo vsi prebivalci zapustiti svoj dom. Težkim srcem so se Sovodenjci ločili od svojih močno po< » •> .ovanih in porušenih domov in so se naselili v Mirnu, v Bi-ljah, v Vrtojbi, v Št. Petru in po drugih vaseh goriške okolice, tako da so mogli v ponočnih urah spet v Sovodnje in so na pelju ob luninem svitu obdelavali rodovitno zemljo in spravljali na vozeh jesenske poljske pridelke v svoja nova domovanja. Večina Sovodenjcev je bila ie doma, ko je laška težka havbica udarila v zvonik in ga do polovice porušila. Tudi ko je laška t'.žka krogla udarila na cerkveno streho, ki se je udrla, so bili še doma. Ker je bilo civilnih žrtev vojske ▼ občini že preveč in ker sovražnik ni nehal streljati v občino, se je vojaška oblast odločila, da v varstvo civilnega prebivalstva se mora občina evakuirati (izprazniti). Sovodenjci so se umaknili torej v Miren in drugam. Spomnili pa so se, da se nahaja v porušeni sovodenjski cerkvi še krasen kip Matere božje. Odločili so se, da ta krasen kip Naše Ljube Gospe rešijo za vsako ceno, A kako to storiti, ko je sovražnik kesneje še slrašnejše obstreljeval občino in ko ni bil nihče gotov storiti enega koraka proli Sovodnjam, kajti sovražnik je streljal s topovi na vsako osebo, katero je zapazil na cesti. Še nevarnejše pa je bilo v Sovodnju samem, kjer so laške krogle iz pušk tam od Soče kakor čebele brenčale okoli glave. Neki večer — bilo je v novembru — se odloči pogumna žena M. L., da v spremstvu nekaterih mož in žen se poda v smrtno nevarnost v Sovodnje v porušeno cerkev in bo skušala rešiti kip Naše Ljube Gospe. Tema je nastopila, ko je mož v Mirnu napregel par volov in mala četica mož in žena — Sovodcnjčanov in Sovo-denjk — je bila na potu, da reši iz cerkve krasni kip Matere božje. Četica je sedela na vozu, molila sv. rožni venec in prosila Boga milosti, da bi srečno izvršila dano obljubo. Voliči so vlekli voz iz Mirna po »Štradalti« mimo rupenske in pečanske cerkve in dospeli preko železnice do raz-kopanega in porušenega sovodenjskega pokopališča. Sovražnik je to noč streljal kakor navadno. Pobožni ljudje pa so se pri vsakem tresku prekrižali in utihnili. Krogle so letele preko njih glav tja proti Peči in Rupi. Srečno so dospeli v Sovodnje. Pred porušeno cerkvijo so se ustavili. Zlate vojaške dalmatinske duše so jih sprejele in solze so jim zalile oči, ko so jim verniki povedali, po kaj so prišli v tej grozni in temni noči. Začelo se je kobacanje in plezanje po razvalinah v cerkvi. Junaška žena M. L, s četico rešiteljev se priplazi do velikega oltarja Matere božje, ki je na čudovit način še ostal pokonci. Veliko steklo, ki je zapiralo sedež Nebeške Kraljice, je razdrobljeno ležalo po tleli, kjer so v razvalinah ležali ludi lestenci, klopi, streha, svečniki, cvetlice, mašna obleka, podobe itd. Vsi skupaj pokleknejo in srčna molitev pred kipom Kraljice nebes in zemlje se je j na razvalinah hiše božje glasno razlegala skozi podrto streho proti nebu. Dalmatinski vojaki so glasno ihleli ginjenja. Žena M. L. stopi nato oprezno na oltar, sname najprej iz Marijinega naročja malega Jezuščka, nato pa oprezno privzdigne kip Marije in ga izroči drugim v naročje. Kako se pa začudijo vsi navzoči, da je bila izbita Mariji raz glavo krona, a glava ni bila nič poškodovana, pa prav nič. Groza pa spreleti vse, ko zapazijo kos italijanskega šrapnela, ki je obtičal pod Marijinim pajčolanom, brez da bi kip Marije bil najmanj poškodovan. Srečno so spravili iz cerkve kip Matere Božje, ga naložili na voz in tako so se spet vračali proti Mirnu. Predno so pa odšli iz Sovodenj, so se na licu mesta odigravali ginljivi prizori: Verne vojaške dalmatinske duše so skakale po cesti na voz, poljubovale kip Marije, goreče molile in ko se je jel voz s kipom Matere Božje pomikati proti Mirnu, so se vsuli Dalmatinci za vozom in tako sc je procesija v spremstvu streljanja in grmenja pušk in topov v temni noči počasi vlekla proti Mirnu. Junaška žena M. L. je rekla: »Bil je tako ganljiv prizor, da smo vsi jokali, in jaz nisem bila še nikoli tako srečna kakor v tej noči, ko smo rešili kip sovodenjske Matere Božje.« Ko je prišla četa rešilcev v Miren, so kip Matere Božje izročili veleč. g. župniku, ki je potem poskrbel, da je prišel kip na varno. Vrli Sovodenjci in Sovodenjke pa imajo danes zavest, da so, postavivši lastne osebe v smrtno nevarnost, rešili iz razvalin svoje domače cerkve kip one Matere Božje, pred katerim so tolikokrat molili in klečali in prosili Njo, kraljico nebes in zemlje milosti. Ona jih ne bo pozabila! Iz sMeoa ujelnlva. Dne 15. decembra je došel v Ljubljano desetnik Anton Hcnigman, doma iz Prigo-rice pri Ribnici in pripovedoval sledeče: Dne 7. deccmbra leta 1914 sem bil pri Kraljevu ranjen v roke in sem z drugimi vred odšel na obvezovališče, V času, ko so nas obvezovali, se jc naša stotnija umaknila nazaj, in kraj so zasedli Srbi, mi pa smo postali njihovi ujetniki. Koj so mi vzeli uro in denar, 120 K, in na mojo prošnjo, naj mi puste vsaj 1 K, da bom imel za kruh, mi odgovori eden, da ima Srbija dovolj kruha, da ga bom dobil brez denarja; dalje so mi ukazali sezuti čevlje in gama- še, Srb pa je anel »voje opanke, pa ava ramen jsla brez vseh besedi, seveda v mojo škodo. Ko sem moral dati še dokolenske nogovice, si je lahko misliti, kakšen sem bil v naših kratkih hlačah, ki segajo le do kolen. Ko so bili z vsemi gotovi, se napotimo naprej proti Kragujevcu; tam so nas spravili v bolnišnice. Ranjen sem bil le lahko v kazalec desne roke, ker so mi pa zdravniki prevezah le vsakih deset dni, se je pričela rana gnojiti in prst so morali odrezati. V bolnišnici sem bil do 1. maja t. 1., potem so me premaknili v Niš, iz Niša na železniško progo blizu bolgarske meje, kjer so delali sami avstrijski ujetniki; pri tem delu sem ostal do začetka bolgarske vojske. Hrana je bila zelo slaba, največ smo pojedli fižolove juhe; ker so dajali za našo stotnijo, ki je štela 500 mož, le 30 kilogramov fižola, sem bil zelo srečen, ako je bilo deset zrn v moji skodelici. Neko temno noč je več Čehov pobegnilo proti bolgarski meji. Nekaterim sc je posrečilo, da so prišli čez, deset so jih pa nazaj prignali. Sklicali so nas skupaj, da smo jih obkolili, potem pove podčastnik, kaj so zakrivili, in da dobi za kazen vsak 25 udarcev z žilovko, kar se jc takoj zgodilo. Prvemu ukaže, da sc vleže na zemljo, izbere močnega Srba, ki prične z velikim zamahom deliti udarce. Ko jih je prejel 25, mu ukaže vstati in ga vpraša, katere narodnosti je; na odgovor, da je Čeh, pravi, daj mu još jedno, ker je Čeh, kar se je takoj zgodilo, in tako je bilo kaznovanih vseh deset. Potem reče nam: Scdnj vidite, kako so bili ti kaznovani; ako pa še kateri poskusi uteči, ne bo dobil z žilovko, ampak kroglo. To je pomagalo, da ni nobeden več mislil na beg; udali smo se usodi in pridno delali, a pri vsakem udarcu no sveder sem se spomnil, da dclrm za niše sovražnike in bilo mi jc hudo. Pis^l sem veliko pisem domov, pa nisem dobi! nobenega odgovora, in še danes ne vem, ali vedo doma, da sem še živ ali ne. Plačevali so nam po 20 novčičev na dan, in sicer boljšim, drugim po 15 novčičev. En dan sem delal za tobak, drugi dan za papirčke, v dveh dneh sem pa oboie spalil. Življenje je šlo naprej, nc da bi vedeli, kaj se godi po ostalem svetu; le da je tudi Italija nam napovedala vojsko, so mi povedali, kar je mojo skrb za domače še povečalo. Neki dan pa so postali naši pazniki zelo nemirni, vedno so se tiho pogovarjali med seboj. Železnica bi bila v par dneh gotova, le še nekaj tračnic bi bilo treba ooložiti, pa nam ukažejo z delom prenehali in orodje skup znositi. Ko smo io storili, razdele orodje med nas po močeh; krepkejši ko je bil, težje breme je dobil. Tako smo odšli proti Nišu, kamor smo prišli v par dneh. Tam smo odložili orodje, sc nekoliko odpočili, pa zopet naprej, a sedaj ne več sami; pridružili so sc nam tudi naši ujeti častniki, ki so korakali po štirje v eni vrsti pred nami, in marsikateri je z žalostnim nasmehom pokimal proti naši vrsti, ker je spoznal svoje podložnike med nami. Tako je šlo naprej dan za dnevom, ne da bi vedeli, kam gremo; le to so nam povedali, da so jih napadli Bugari. Prve dni smo prehodili po 30 kilometrov na dan, potem pa vedno manj, nazadnje le po deset kilometrov; za nami pa vse polno žen z otroci in vozovi, in vedno so kričali na nas: ajdi, ajdi, Švaba, do tu in tu še idemo, tam hočemo nočiti in tam dobite hleba. Po več dneh smo prišli v Prizren, kjer smo se malo odpočili, potem pa zopet naprej. Bil sem bolj zadaj, kar me pokliče narednik, ki je to, kar pri nas četovodja; prej me je večkrat kaj vprašal, ker sva se lahko razumela. Pravi mi: »Čuješ, ako hočeš, moreš uteči, v par dneh dojde vaša in bugarska vojska sem.« Hitro povem bolj znanim tovarišem in 12 mož nas skoči s ceste v grmovje, ne da bi bil stražar kaj branil, in čakamo, da so ostali odšli naprej. Nato se napotimo po grmovju proti Prizrenu nazaj, in kmalu smo čuli gromenje topov, ki je prihajalo vedno bliže. Ko pridemo do mesta, smo se stisnili v neki napol podrt hlev in lačni čakali, kaj bo. Gromenje je bilo vedno bliže, tretji dan smo že čuli strele pušk krog nas in videli srbsko vojsko, ki je zapuščala mesto. Kmalu nato oa pride bolgarska patrulja 10 mož na konjih mimo nas, skrbno gledajoč na vse strani; jaz, radoveden, malo pogledam pri vratih, že me zapazi poveljnik in mi migne, naj pridem bliže. Stopim pre-denj, vojaško pozdravim, nakar me z rezkim glasom vpraša: Srbin? Odkimam in rečem: Avstrijec. Prime dvignjeno sabljo v levico, desnico pa poda meni in mi jo krepko stisne; potem me vpraša, če je še kaj tovarišev notri. Rečem, da še 11, in ker me ne razume, mu pokažem na prstih. Veli mi, naj grem ponje. Potem so nas odpeljali v mesto, kjer je bilo že polno bolgarske vojske, in tam sem šele videl, da nismo rami, ker so nas spravili skupaj do 400, ki so bili skriti po raznih delih mesta. Postavili so nas skupaj, ujele Srbe skupaj, notem pa je bilo k.nkor ored 11 mcscci pri Kraljevu izmenjavanje čevljev; vsak Srb, ki je imel r-?e čevlje, jih je moral sezuti ln zamenja' a nami opanke. Med tem jc pa igrala g a in bolgarski vojaki so nam klicali pozdrav. Bil sem tako vesel, da sem popolnoma pozabil, da gre že četrti dan, kar sem zadnjič jedel. Spomnili so nas sami na to in nas prav pošteno pogostili. To je bilo dne 27. novembra, če se ne motim; potem smo se odpeljali na 60 avtomobilih proli Belgradu; tam sem dobil potrebne listine, šel peš čez most, na ogrskih tleh pa na železnico, in danes sem došel v Ljubljano. Kako scin vesel, da sem zopet enkrat v Avstriji! Srbskega ujetništva pa nc pozabim nikdar, intudi moje delo ni bilo popolnoma zastonj, ker železnica, ki smo jo bili zgradili, vseeno služi naši stvari; sedaj prav pridno vozijo po njej Bolgari, Zelo rad bi šel malo pogledat domu do staršev, žene in otrok, ako bo mogoče, ako ne, pa tudi dobro, samo da sem v Avstriji. Srebrn zaslužni križec s krono na tra ku hrabrostne svetinje je dobil ognjičar 8. polj. havb. p. Anton Jelen. Srebrn zaslužni križec na traku lirabr sine svetinie jt dobil škadronski jermenar, tit. četovodja 5. drog. polka Josip Kolar. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščak 79. pp Drečar Egon; praporščak Linhart Miroslav, četovodja Lcchncr Kristijan in podlovec Jelič Valentin. vsi trije pri 8. lov. bat.; praporščak Zarlner Venccl, kadeta Dudar Štefan in Vynohradek Baziiij, nadlovca Šega Josip in fomše Josip, četovodja Koši Franc in Gli-ha Miroslav podJovci ICobal Alojzij, Sodni-kar Franc in Mohorič Franc, vseli deset pri 7. lov. bat.; praporščaka Vacek Franc in Uherka Emil, kadeta Gressai Josip in \Vcnklar Stanislav, nudlovci Blaška Ivan, Kirchengast Anton in Gostič Rudolf, četovodje Raglič Ivan, Slekovič Franc, Svetlin Pavel ia Pelcl Tomaž, podlovec Drolc Ivan, patruljni vodje Ogerčnik Maks, Engelhard Jurij in Pcčnik Ivan, lovca Sojda Franc in Jakoš Franc, vseh 17. pri 7. lov. bat.; naredniki Toplikar Anton, Zarnik Alojzij in Blažič Josip, četovodje Bačič Franc, Mari-nič Franc,, Bačcr Albert 111 Fon Josip in desetnik Taus Peter, vseh osem pri 97. pp.; praporščak Milost Ivan, štabna narednika Roihs Franc in Schriebel Alojzij, četovodja tit. narednik Hodi Franc in poddesetnik, tit. desetnik Lakoše Josip, vseh pet pri 47. pp.; praporščaka Mattei Leopold in Lisch-ka F rane, čast. namestnik pl. ^Vucherer Albe rt, kadet Poclrvvinskv Rudolf, štabni narednik Pristovšek Ferdinand, četovodja Vrhovar Leopold in Kramperšek Martin, desetnik tit. četovodja Krajnc Karel, pod-deselnik Kos Franc in infanterist Dečman Rudolf, vseh pet pri 87. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščaka Schodfeld Ivan in Gstettner Vinko, kadet Porsche Franc, nadlovoi, kad, asp. Kerschbaum Ivan, dr. Mohr Hubert in Hcllin ann Viljem, nadlovcc Grič Josip, četovodja Bronsbergcr Ivan, podlovec Sal-cher Jurij, Mori Rok, Babin Josip in Scho-ber Anton, patruljni vodja Gulič Franc, Po-lečnik Franc, Rantič Ivan, Slanabitnik Do-micijan, Pelučnik Miroslav, Schilcher Luka, AulJerwinkler Krištof, Miiller Josip in Malej Franc, lovci Dolenc Ivan, Stauda-cher Anton, Rupič Ivan, Pirka Ivan, Brand-ner Ivan, Schiffer Jurij, Vandaler Josip in Hofstatter Henrik, vseh 29 pri 8. lov. bat.; kadeta Hannus Josip in Tonsa Alojzij, četovodja Aschberger Srečko, podlovci Jur-ko Roman, Danzer Anton, Rode Ivan, Oblak Ivan, Bokal Ivan, Slapnik Mihael, Svodat Anton in Iiabjan Karel, patruljni vodje Goropečnik Ivan, Perdavek Josip, Langus Ivan, Schneenberger Jakob, Ko-rinšek Franc, Braluš Alojzij, Kopina Anton, Engelhart Jurij in Glatz Franz, lovci Stopar Anton, Laurič Ludvik, Lunder Mihael, Lohr Franc, Sankovič Jakob, Zalovec Ivan, Kumer Ivan, Bohte Alojzij, Tirbič Anton, Stritzl F rane, Kalscr Matija, Lev-stek Alojzij, Selak Ivan, Turk Franc, Ber-nat Franc, Schrittwieser Jakob, Stine Ivan, Scheer Martin, Lammer Peter, Perz Anton, Mešek Ernest, Mirt Ivan, Huber Jakob, Rom Jurij in Gaty Peter, vseh 45 pri 7, lov. bat,; sanitetni podčastnik Golob Egi-dij in infanterist Mirtič Ferdinand, oba ~>ri 27. pp.; desetnik 17. pp. Pessl Alojzij; čc 3t-niški namestnik Podlesnik Mihael, četovodje Blazinšck Franc, Staniča Ivan in Spreitzer Ivan, podlovci Schwarz Ka_el, Weniss Ivan, Zornik Franc, Sedej Franc, Spelič Ivan in Mali Franc, patruljni vodja Saly Karel, lovci Narobe Josip, Maznik Franc, Pintar Ivan in Vercsay Josip, vseh 15 pri 7. 1 ov. bat.; četovodje Flsner Rihard Rittcr Rudolf in Domcinko Ferdinand, predmojstra Stcrnig Peter in Korelc Jakob, Primerna božična darila v veliki izbori priporoča tvrdka A. & E. Skabernfe SarrtoiTGUTE 'HRTIH \ BaSen pr! Duaaje Fizika!. — dietotično zdraviliške 1. vrsle 1'ro-»pekli na razpolago. Sit-zdrnvi k\: 1) . pl, Anf-tcliuuilur, ce». avet. dr. i'odxalira