Št 177. V Ljubljani, sobota dne 27. avgusta 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */s6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18-—, polletno K 9’—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1’50. Za inozemstvo celoletno K 28—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnifitvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Vladni komisar. Ljudje, ki bi po vsej sili radi vrgli župana Hribarja in pripomogli mešetarju do županskega stolca najhuje agitirajo s tem, da pravijo, da ljubljanski magistrat ne prenese vladnega komisarja. Slika se hudiča na steno na način, ki mora oplašiti slehernega človeka najbolj pa seveda za blagor ljubljanskega občinstva vnetega občinskega svetnika. Nam se je čudno zdelo, da bi bil vladni komisar nekaj,' pred čemur bi morali pasti vznak tudi vsi Ljubljančani, če se ga je slučajno vstrašil strahopetnik dr. Triller. Dunajčani se niso vstrašili pred vladnim komisarjem ko ni bil potrjen za župana dr. Lueger, niti v pol absolutistični Bosni se ne bojijo, da je zasedel sedaj v Sarajevu župansko mesto vladni komisar. Ravno izvojevane volitve v celjski okolici, kjer so pod režimom najbolj zagrizenega nemškutarskega vladnega komisarja Slovenci izvojevali v vseh razredih slavno zmago, kažejo, da je ni sile, ki bi nas na postavni način ugnala in udušila. Ljudje, ki so že z vso gotovostjo računali na županski stolec in na deželno-odborsko mesto in njihovi zagovorniki, pa so ravno s tem, da so razširjali z ozirom na vladnega komisarja v Ljubljani depri-mujoče vesti, po katerih so postali tudi že volilci zbegani, dokazali kako se boje boja in kako hitro izdado že pridobljene pozicije. Ljubljanski mestni šatut, ki je od cesarja potrjen deželni zakon, čisto jasno pove, kake pravice in kake dolžnosti ima vladni komisar. §87. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano pravi namreč o razpustu občinskega sveta dobesedno: »Politično oblastvo sme, toda le iz tehtnih vzrokov, občinski svet razpustiti. Zoper tako odredbo, vsled katere nehajo posli vseh članov občinskega sveta, je priziv do ministrstva notranjih stvarij, a brez odložitve moči, pridržan občinskemu svetu, kateri se sme zbrati samo še v ta namen, da sklepa o prizivu, katerega bi morebiti vložil. V štirih tednih potem, ko je ukaz o razpustu stopil v pravno moč, mora deželni načelnik razpisati novo volitev, katero je izvršiti po določilih občinskega volilnega reda. Pri tem izvršuje deželni načelnik vse pravice, ki pristajajo magistratu in občinskemu svetu z ozirom na prihodnjo volitev po §11. do 15. in 17. do 28. volilnega reda. Za začasno oskrbovanje občinskih opravil, toda samo tistih, ki se brez znatne škode ne morejo odložiti, mora politično deželno oblastvo, dokler se snide novi občinski svet, ukreniti potrebne odredbe, za-slišavši poprej deželni odbor. Ljubljančanom se torej ni treba prav nič bati vladnega komisarja. Naša sveta dolžnost je, da rešimo čast naše bele Ljubljane, da pokažemo vladi, da nismo cunje, s katerimi si bo baron Schwarz brisal čevlje. Ako ima sedaj vlada v pripravljenosti stražnike, orožnike, vojake in celo artilerijo, ako vpije dr. Triller po »Slovenskem Narodu1* že skozi 14 dni: Mirno kri!, mi se nismo razburili. Maščevati pa se hočemo nad Schwarzom in nad klerikalci pri volitvah. Izdajica bele Ljubljane, izdajica narodno-napredne stranke, izdajica slovenskega naroda, izdajica slovanske časti in izdajica pridobitev velikih socijalnih bojev bi bil oni občinski svetnik, ki bi si upal napraviti sramoto in glasovati za drugega kot za tistega ljubljanskega župana, ki ga vlada ne mara in katerega so strmoglavili združeni klerikalci, Nemci in vlada. Iz slovenskih krajev. Iz Mengša. „Svoji k svojim!" S tem geslom odvrača kaplan Kajdiž v Mengšu ljudstvo od veselice, katero priredi prihodnji mesec tukajšna podružnica Ciril-Metodove družbe v proslavo 25 letnice glavne družbe. Prav! Vsi se strinjamo žnjim! Bratje čuki naj gredo le raje tja, kjer jim bode zopet dana prilika, da pokažejo svoje junaštvo „z noži“ in z skakanjem »po bratskih glavah". Upamo pa, da bo zaman vsa ta hujskarija. Mengeš bo kljub temu pokazal svoje simpatije do družbe, katera v resnici dela za obmejne brate. Vemo, da se kaplan boji konkurence radi predstav od strani tukajšnih »Cirilmetodarjev", vsaj on svojim igralcem črta najnedolžnejše ljubimkanje, zato pa hodijo verni čuki in Bogumile okušati tem raje sad na bližnji Hrib. Cirilmetodar. Splošni pregled. Svobodni pouk na Ogrskem. Na Ogrskem ne bodo po ljudskih šolah od 1. septembra naprej pobirali šolnine in s tem stopi Ogrska v krog civili-zovanih dežel, ki nudijo ubožnim državljanom priložnost, da se izobrazijo. Kako nujna je bila ta potreba, se razvidi iz tega, da je na Ogrskem še sedaj tretjina moških, ki ne znajo ne pisati ne čitati. To je pa razumljivo, saj je znašala šolnina do sedaj od 80 do 160 K na leto in večina kmetov, izlasti slovaških in rumunskih, si ni mogla privoščiti tega izdatka. Oni raje niso pošiljali otrok v šolo, kajti šol, kjer ni bilo treba plačati šolnine, je bilo v deželi malo in te so bile redko posejane narodne šole v slovanskem, rumunskem in saksonskem delu Ogrske, ki so jih vzdrževali rodoljubi. Ogrska vlada je pa navadno hitro zaprla te šole, ker so se baje gojile v njih proti-madjarske težnje, v resnici pa za to, ker nestrpni Madjari niso hoteli trpeti, da bi se nemadjarski otroci vzgajali v njih materinem jeziku. Konec hakatizma. Od cesarjevega prebivanja v Poznanju so pričakovali optimisti med Poljaki, da jim bo prineslo olajšanje stanja. To se sicer ne bo zgodilo, ali toliko je gotovo, da se ne bode izvajal razlastitveni zakon. Cesar tega predmeta v Poznanju niti omenil ni, pač pa je govoril čisto splošno o nemškem naseljevanja, o plodonosnosti posestev in o življenju naselnikov. Dal se je tudi poučiti o tehniški strani naseljevanja, o nakupu posestev, o opustitvi naselbin, o parcelaciji, o pogojih posojil itd. Pa mislijo poljski optimisti, da to ne cika na ha-katizem! Konec Koreje. Šest let je včeraj minulo od dneva, ko je prestala Koreja biti samostojna. Japonska se je dvakrat borila za Korejo in sicer leta 1894, ko jo je osvobodila kitajskega gospodarstva in leta 1904, ko je hotela Rusija posesti osvobojeno deželo. Veliko je žrtvovala Japonska krvi in denarja, da si slednjič upa storiti usodni korak s Korejo. Le polagoma je prišlo do tega. Najprej se je Japonska spoprijaznila z osvobojeno deželo, potem je sklepala z njo dogovore, nujala jej je pomoč, no in sedaj si jo bode priklopila. Korejski cesar je bil takoj iz početka smešna figurica, s katero so se igrali Japonci, a ko se je leta 1907. ojunačil in se začel protiviti nadvladi, so ga kratkomalo odstavili in nadomestili z drugim. Ta pa je bil samo žoga v rokah generalnega residenta Ita, ki je zapadel morilčevi roki. Gotovo je, da se nobena velevlast ne bode pobrigala za korejsko samostalnost več, če se bode sedaj proglasila njena odvisnost od Japonske. Misliti bi se pač dalo, da se Združene države zganejo, ali one ne bodo našle drugod odziva. Dnevne vesti. Senzačno razkritje! Dr. Tavčar in dr. Triller, ki sta še predvčerajšnjem izjavila, da ne bosta več reagirala na „Jutro“, zopet ne moreta molčati, ker ne ‘moreta bežati, če za njima gori, ne da bi vpila. Glede razgovorov pri baronu Schwarzu, Haerdtlu in Bienerthu se izgovarjata, da nista bila sama navzoča pri razgovoru. Tega »Jutro" včeraj tudi trdilo ni. Pač pa sta se dr. Triller in dr. Tavčar razgovarjala z omenjenimi gospodi po tretji osebi, ki je tudi zaupno vodila pogajanja. Če bo treba bomo tudi tega tretjega gospoda imenovali. Za enkrat tretje osebe ne vlačimo v debato, ker na stvari forma pogajanj ničesar ne izpremeni in ker se parlamenterje pri pogajanjih običajno v prvi vrsti ne upošteva. Sebe po zobeh. Te dni »Slovensk. Narod" ginljivo hvalo poje dr. Tavčarju Trdil je med drugim, da izza Grassellija b. bil Tavčar lahko župan, kadar bi bil hotel Le po milosti je pustil županovati Hribarja Če bi se n. pr. pozno zvečer pri „Roži“ Tavčar spomnil, da hoče biti jutri župan, bi morali ubogi občinski svetniki še ponoči vstati iz mehkih postelj, vreči Hribarja za peč in izvoliti Tavčarja. Tako „Slov. Narod". Vse se je smejalo tej bahavosti, obenem pa obsojalo brezokusnost in brez-taktnost napram Hribarju, ki je življenje in zdravje žrtvoval Ljubljani in ki vprav v tem trenutku takega ravnanja gotovo ni zaslužil. Prisiljen po raznih vplivih moral je Tavčar včeraj sam svoj »Familienjour-nal" postaviti na laž ter podal izjavo, da ob prvi izvolitvi Hribarja on ni prišel v poštev. Lahko bi dr. Tavčar, če je res Hribarjev prijatelj, ob tej priliki popravil »Sl. Narod" še glede nadaljnih izvolitev. Priznati bi moral, da se je močno potrudil postati župan mesto župana, a večina občinskih svetnikov je zvesta ostala ob Hribarjevi strani. Hudo je zameril Tavčar tistim občinskim svetnikom, ki so bili mnenja, da je Tavčar dober govornik in pisatelj, ne pa politik in nima nobenih administrativnih sposobnosti. Tudi dame so tedaj igrale velike vloge! Takrat seve ni bilo »Jutra" in intrige so ostale prikrite. Dr. Tavčar bi pač rad župan postal. Vsak je krvav pod kožo. Po našem mnenju je to pot Tavčar žrtev dr. Trillerja, ki je nekak hudi duh v napredni stranki. Noben človek ga ne mara, on pa misli ošabno, da je sam cela stranka. Obesil se je temu Tavčarju za frak, mu leze v čreva in ga zapeljuje od blamaže do blamaže. Celjski „Narodni Dnevnik" piše glede »Narodove" polemike proti mladinom: Pametna, trezna in pravilna beseda. Mi smo takoj, ko smo čitali sklep izvrševalnega odbora narodno-napredne v zadevi nepotrditve župana Hribarja, da se namreč njemu prepusti odločitev, izrazili svoj dvom nad pravilnostjo takega sklepa. Nismo hoteli težkega položaja ljubljanskega prebivalstva z ostro kritiko tega nad vse neumestnega sklepa še bolj otežkočiti. Tudi danes tega ne storimo, dasi bi naravnost smešna polemika v »Slov. Nar." proti »ska-lovitim značajem" to kategorično zahtevala. Prijavimo na tem mestu danes samo mnenje vodilnega organa jugoslovanske socijalne demokracije v tej zadevi, ki se popolnoma krije z našim mnenjem. — To ponatiskuje stališče, ki ga je zavzel v ti zadevi »Rdeči Prapor". Sedaj pač lahko uvidi »Narod" in njegovi inspiratorji, da so v slovenski napredni javnosti popolnoma osamljeni, pa naj se še toliko trkajo na prsa in kriče: Mi smo narodno-napredna stranka! „Jutro". Odkar je zapustil »Jutro" g. Pirc vsak čitatelj lahko vidi, da se je smer LISTEK. MICHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [78j Ragastensu je bila zamena tem manj na kvar, čim njegov rapir ni imel posebne vrline razen ene — ta seveda je bila neprecenljiva! — da v nobeni sili ni zapuščal svojega gospodarja, dočim je bil Cezarjev meč dragocen zaradi sijajnega držaja, na katerem je Ragastens z neprikritim zadovoljstvom opazil prekrasen demont in nekaj rubinov manjše cene. ; »Odpravimo se!“ je dejal vitez. »Ah, vraga, ne puščajmo sledov za seboj!* V trenotku je povezal vso svojo mokro obleko, čevlje, čepico in jopič, ki ga je bil pravkar slekel, v culo ter jo vrgel v Tibero. Nato je smuknil na hodnik, kamor se je odpirala njegova soba, stekel na prstih po njem, dospel na dvorišče, zbežal naglo ob zidu do hleva in se ozrl na Kapitana, da bi ga osedlal in obrzdal. »Glejte no! Vse je že opravljeno 1* je zamrmral skoraj brez začudenja; saj so bili vsi dogodki sinočnje noči do skrajnosti nenavadni. .Kateremu neznanemu prijatelju je prišlo na um, da mi bi obrzdal konja? . . . Dobro jutro, Kapitan, dobro jutro! Vesel si, da me zopet vidiš, kajneda? ... Jaz tudi . . . Tak molči vendar ! . . .« Kapitan je rezgetal od veselja in razbijal s kopitom po tlaku. Ragastens ga je pobožal in pomiril; nato ga je vlekel za uzdo na dvorišče. »Nikogar tu!" si je oddihnil. »Naprej!" Vitez je naglo odvedel svojega Šarca k voznim vratom, odprl jih in pustil Kapitana na prosto. Nato je skočil na sedlo ter v trabu odjahal. »Gotovo je, da me bodo iskali na severu, kjer vodi cesta v Francijo, v Florenco! . . . Obrnimo se torej na južno stran, tja proti Neapolju!" Krenil je proti južnim vratom. V par minutah je dospel do ceste, ki je vodila tjakaj, in kmalu je zagledal tudi vrata sama. Pravkar so jih bili odprli, kajti solnce je vstajalo na obzorju. Ragastens je pričel jezditi v koraku, ker ni hotel jezditi mimo straže kot človek, ki se mu preveč mudi. Človeka, ki dirja, zagledajo in zapazijo vse prej kakor tistega, ki hodi mirno svojo pot: četudi ga vidijo, vendar si ljudje ne zapomnijo, kakšen je bil. Tisti hip, ko je vitez izpremenil trab svojega Kapitana v korak ter se goreče ozrl na ta vrata, ki so mu pomenila svobodo in življenje, se je prikazal iz sosednje ulice jezdec, ki je ob pogledu na Ragastensa očividno osupnil ter se mu poizkusil približati, pozdravljaje ga z vsemi znamenji globokega spoštovanja. Bil je to mož kakih tridesetih let, majhen, suhljat, a mišičast in žilav, z zagorelim obrazom, ki so ga delili na dvoje brezkončni črni brki, in z očmi žarečimi kakor dva oglja. Dasi je jahal zelo lepega konja, vendar je bil oblečen kakor berač in ogrnjen z oguljenim plaščem. Da bi obrnil Ragastensovo pozornost nase, se mu je nizko priklanjal ter mrmral s ponižnim glasom: »Svetli gospod ... vaš najvdanejši sluga . . . izvolite zapovedati!* Toda Ragastens ga ni slišal. Ragastens ni videl niti moža, niti konja, niti spoštljivih pozdravov. Kajti baš ta hip se je zaslišal veliki zvon pri Svetem Ivanu, in bronasti glasovi vseh trehsto rimskih cerkva so mu nemudoma pričeli odgovarjati; okna so se odpirala; prestrašene glave so gledale na prosto; nepopisen hrup je nastal po velikem mestu, ki je še trenotek poprej dremalo, zdaj pa ga je nagloma budilo tulenje zvonov, ki so zvonili na vse moči. »Plat zvona!* je zarjul Ragastens in strašno zaklel. »To je zaradi mene! Zaprli bodo mestna vrata! Naprej, Kapitan, naprej!" Ragastens je izpustil vajeti. Kapitan, ki se je po tro-dnevnem počitku že penil od nestrpnosti, je poskusil, zarezgetal z ostrim glasom ter udrl naravnost tja proti vratom, da je kamenje kar odletavalo pod divjimi udarci njegovih kopit. »Stoj! Nihče ne sme več iz mesta! Drži ga, drži ga!“ so kričali vojaki, ki so že hiteli zapirat vrata, kakor jim je veleval plat zvona. Kapitan je bil še kakih dvajset korakov od vrat Ragastens je na vso moč izpodbodel konja z ostrogami, tako da sta mu zakrvavela obadva boka od dvojnega zbodljaja. »Drži ga! Drži!* je zarjul stražni oficir. »Nihče ne sme več skozi!* »Jaz vseeno!* je kriknil Ragastens. Sledilo je strahovito trčenje. Častnik se je zvrnil vznak, več vojakov je zletelo po tleh, in Kapitan je šinil skozi vrata kakor vihar, kakor kroglja iz topa, ki razbije sovražne vrste, ali kakor vrtinec orkana . . . Ragastens je bil otet! . . . (Dalje.) našega lista popolnoma izpremenila. Sedaj je postal »revolverjournal" „Slov. Narod", ki kot ofic. glasilo napredne inteligence na dejstva odgovarja le s psovkami in grožnjami. »Jutro" hoče s stvarnimi razlogi pokazati, kako se v narodno-napredni stranki absolutistično in nedemokratsko politikuje. Nam gre le za stvar in ne za osebe. Tudi s tožbami se nas ne bo ugnalo, pisati resnico, ki je splošnega interesa in če tudi posameznikom ni všeč. Hribar naj odloči! »Edinost", »Narodni dnevnik", »Rdeči Prapor", »Jutro" in vsa javnost se zgraža, da prepušča »Slov. Narod" Hribarju odločitev glede zopetne izvolitve. Vsi listi in vsak človek pravi, da mora občinski svet prevzeti odgovornost in ne Hribar, vsi listi so mnenja, da je ne-čuveno, da se hoče na Hribarja vse zvaliti. Cela slovenska javnost razven »Slov. Naroda", je edina s tem, da je dolžnost občinskega sveta, da kakor en mož voli znova župana Ivana Hribarja. »Učiteljski Tovariš" piše glede volitve ljubljanskega župana sledeče: Volitev župana v Ljubljani bode v torek 30. avg. Upamo, da bode občinski svet ljubljanski se odločno potegnil za avtonomijo občine in za moža, ki se mu dela od strani dež. vlade in klerikalcev velika krivica — za Ivana Hribarja. — To je stališče vse napredne slovenske javnosti, žalostno izjemo dela samo »Slov. Narod" s svojimi inspiratorji! Sumljive zveze. V četrtek zvečer je že poročal »Slovenec", da je vlada prepovedala protestni shod, ki ga je sklical g. Škerlj; a sklicatelj je dobil odlok vlade šele v petek! Čudno, kako so pri »Slovencu" vedeli že v četrtek popoldne o prepovedi shoda, ali kdor pomisli na ozke zveze med deželno vlado in uredništvom »Slovenca", se ti informaciji gotovo ne bo čudil. Shod v Mestnem domu. Ker je vlada prepovedala javen shod v Mestnem domu, se vrši isti na podlagi § 2 v nedeljo, dne 28. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma, na kar opozarjamo ljubljansko občinstvo. »Edinost" k Hribarjevi nepotrditvi piše: »To ni le vprašanje narodno-napredne stranke, temveč tudi celokupnega avstrijskega Slovanstva. Pangermanizem nam je postavil nož na vrat in nam preostaja le dvojno: ali da izvojujemo ta boj, ki nam je bil usiljen, ali pa pustimo, da se nas bo brez vsakega protiodpora od naše strani še nadalje davilo? Tu ni nikakega odneha-nja in nikakega drugega izhoda. Aut — Aut! Zavedno Slovanstvo bo v tem boju na strani narodno-napredne stranke in bi ta gotovo le mnogo pridobila na ugledu. Ako bi se pa narodno-napredna stranka hotela odtezati odgovornosti za eventualne posledice in bi jo hotela voliti le na Hribarja, mesto da odkrito stopi na čelo borbe ! bi s tem sama sebi podpisala izpričevalo — nesposobnosti za življenje in delo. — Tako je! Čehi za princip avtonomije. Poslanec dr. Stransky je brzojavil v imenu češke napredne stranke na Moravskem ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu, da protestira proti nasilju, ki jo je zagrešil z avtonomijo Ljubljane. Stransky pričakuje, da bo cela češka delegacija na to odgovorila. Če se Čehi potegujejo za nas, ali nismo mi cagovci če pustimo pasti dosedanjega župana? Kaj pa naše korporacije? Ali nimajo nobene potrebe, da bi pri Bienerthu protestirale? Agent provokater. Sinočnji »slovenski Narod" je bil zaplenjen radi notice o nekem tehniku Ferenčiču, ki je nesramno na-pumpal župana Hribarja. Ta tehnik Feren-čič je identičen z znanim individujem, ki nastopa po Ljubljani pod imenom Zagorski Mali listek. ARNOŠT WINDISCHER: Moji spomini. (Konec.) Vsi oni dogodki, ki sem jih preživel v desetih mesecih v ljubljanski jetnišnici, ostanejo mi v večnem spominu, rad bi navedel še mnogo, mnogo, ali kaj, ko ne morem pisati, ker ne smem; deset dolgih mesecev sem premišljeval, zakaj me oklepajo ti temni zidovi, zakaj moram gledati skozi gosto zamreženo okno tja v beli, svobodni dan, in našel sem si odgovor. In ta odgovor, ki sem ga našel je tak, da si ga raje prihranim skritega v svoji duši, dosti je ako ga vem sam, ako se ravnam sam po njem! In ta prikriti odgovor moje notranjosti mi je prešel v meso in kri, vedno se ga spominjam, spominjal se ga bom na vsak svoj korak. Pri koncu svojih spominov sem, navedel bi lahko še marsikak prizor, ki sem ga doživel v ljubljanski jetnišnici, ošibal še marsikatere neznosne razmere, ki vladajo tam, a ker pišem le svoje spomine, ne omenjam ničesar več; mogoče pride čas, ko se oglasim še enkrat, da potrdim javno in v najrazličnejših službah, opozarjamo slavno mestno policijo na to temno in sumljivo eksistenco, ki uganja po Ljubljani skrajne predrznosti. Tako je šel n. pr. včeraj popoldne skozi »Zvezdo" gospod, ki je nosil čepico hrvaškega športnega kluba iz Opatije. Kar naenkrat stopi predenj Zagorski in zahteva, da mora odstraniti kapo c. kr. avstrijske mornarice. Gospod ga je začudeno gledal, a Zagorski je poklical stražnika, kateremu se je dotični gospod legitimiral kot član športnega kluba, v^udno se nam zdi, kako more ta že tolikrat predkaznovani hochstappler tako predrzno nastopati v Ljubljani! Prosimo mestno policijo, da naj ukrene vse potrebo, da se naredi pustolovščinam Ferenčič-Zagorskega konec. Od takega individuja se Ljubljančani ne pustimo izzivati. Javen ljudski shod narodno-napred-nega političnega društva »Skala" se vrši jutri v nedeljo ob pol 4. uri popoldne na vrtu g. Šlajpaha v Vel. Loki. Na shodu bodo govorili g. dr. Oražen, Ribnikar in Škulj. Na dnevnem redu je političen položaj, klerikalno gospodarstvo v deželi in občinske razmere v Vel. Loki. Za C. M. D. je darovala_ vesela družba po poroki gospoda Ferdo Špilarja svoto 10 kron. Hvala. Hvale in posnemanje vredno. Stalna družba v staroznani gostilni »pri Lipi" v Židovski ulici je sklenila, da spleska vsa vrata s samimi narodnimi kolki in res je že skoraj polovica vrat prelepljena z narodnimi kolki! Res posnemanja vredno! Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili: Dijaški pevski kvartet v Gorici (plačali 60 K), dr. Andrej Lisjak, zdravnik, sedaj zasebnik v Ljubljani (plačal 200 K). Čitatelji znanih »rudečih bukvic" v Trstu plačali za zanimivo čitivo 10 K družbi sv. C. in M. — Hvala! Iz mestnega dekliškega liceja. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je imenovanje dr. Rudolfa Moleta za pravega učitelja slovenskega jezika, dalje imenovanje g. dr. Pavla Pestotnika za pravega učitelja zgodovine in zemljepisja in slednjič imenovanje gdč. Marije Wirgler za pravo učiteljico matematike, naravoslovja in fizike na tukajšnjem mestnem dekliškem liceju vzelo na znanje in potrdilo. Usmilite se revežev! Po ljubljanskih cestah se potika nek krog 35 let stari vpo-kojeni uradnik Koren, ki je postal paralitik radi nesrečne ljubezni, katero je hotel pogasiti s pijačo. Revež misli, da ga vedno zasleduje nezgoda, on pa hiti za svojo senco, jo hoče ujeti in pridržati. Revež je ves zanemarjen in tvori svareč zgled, če si ga človek predstavlja, kako kavalirsko vlogo je igral še pred nekaj meseci. Ker je možak vsem v spodtiko, je v interesu javnosti, da ga izvestna oblast spravi na varen kraj in mu olajša življenje. Njegova nemškutarska rodovina ga samo prezira. Sanacija južne železnice. Pri južni železnici se vršijo predpriprave, ki naj bodo za podlago važni akciji, katera ima nalogo popraviti nezdrave razmere. Do druge polovice septembra bi imela biti posvetovanja končana in takrat se bode sestal upravni odbor južne železnice, da se odloči za ta ali oni načrt. Upravni odbor bode sklenil, kateremu načrtu gre prednost. Ker se bode razgovarjalo tudi o kapitalizaciji italijanskih letnih rent, se bode upravni odbor južne železnice pečal s zadevno kreditno operacijo in preudarjal, v koliko se da nakana izvesti. Potem bodo sledila posvetovanja z lastniki prioritet. Težišče sedajnih posvetovanj je v preračunavanju alternativ za italijanske anuitete. Rešitev iz smrtne nevarnosti. V sredo popoldan krog 4. ure se je podilo dvoje otrok kleparja Wofinerja po bregu drugje to, kar sem opisoval doslej v svojih spominih. Sedaj sem zopet prost in svoboden, svobodno nebo se razpenja nad menoj, svoboden je zrak, ki ga udihavam. Ponosen sem na svoje minule dneve, dasi sem doživel marsikako razočaranje, ki ga sicer ne bi pričakoval, ker vedno sem vedel, kaj delam, kaj sem hotel, ravnal sem vedno v trdnem prepričanju, da to, kar delam, je pravilno, da mi ne more nikdo ničesar očitati. Neskončno veselje me je vedno navdajalo, ko sem prebiral in pregledoval celo ono kopico pisem in pozdravov, ki so me žnjimi spominjali onih dni moji znanci in prijatelji. Za večen spomin si ohranim te stvari vesel in ponosen, da me niso pozabili oni, ki so mi bili vedno zvesti in pravi prijatelji, ponosen pa sem na one pozdrave neznancev, ki so se spominjali name, neznanega človeka! Koliko prijetneje bi mi bilo ako bi dobil ta pisma v svojo celico, vedno bi jih prebiral in prepričan sem, da bi mi tekli dnevi brže! Sedaj je končano vse! Lundra in Adamiča krije skoro dve leti hladna zemlja, vsi zločinci, ki so bili obsojeni radi sep-temberskih dogodkov v ječe, so že svobodni, in sedaj ostajajo še samo spomini, upi in nade na boljšo bodočnost! In nad to boljšo bodočnostjo jaz ne obupam Ljubljanice pri Selu. Po nepažnji padeta oba osem let staro dekle in dve leti stari deček v vodo in bi bila utonila, da ni skočila po nje 11 letna šolarica Josipina Gašperšič iz Predovičevega sela. Ta je potegnila s smrtno nevarnostjo oba iz vode in jih odpravila domu. Čudno pa je, da je mati obeh otrok začela svoje male, ki so bili ravnokar rešeni smrti, psovati in pretepati, dočim je hrabro rešiteljico odpravila s hvaležnim darilom 10 vinarjev. Ljudje, ki so stali od daleč, so opazovali junaški čin deklice in pričajo, da zasluži rešilno talijo. Učni jezik na c. kr. višji realki v Idriji. Ministrstvo za uk in bogočastje je za c. kr. državno višjo realko v Idriji dovolilo razširjenje uporabe slovenskega učnega jezika in sicer v tem smislu, da se bo od sedaj naprej podučevalo le nemščino, zgodovino in zemljepis, kemijo in geometrijo v nemškem jeziku in to samo v višjih razredih, vsi drugi predmeti pa, v kolikor so slovenske knjige že aprobirane, v slovenskem jeziku. Le terminologija se bo morala podučevati v obeh jezikih. Vporaba slovenskega kot učnega jezika se bo s šolskim letom 1910/11 pričela sistematično izvrševati. Železniška nesreča. V noči od 23. do 24. avgusta je kočevski vlak pri vasi Slivnica povozil krojača Jakoba Marolta, ki je bil na mestu mrtev. Vlak mu je popolnoma odrezal glavo. Samomor je izključen. Marolt je bil zadnje čase precej bolan in se je moral upirati na berglje. Osodepolno noč se je vračal ravno proti domu in se ni mogel v pravem času umakniti vlaku, ker je tamkaj teren precej strm. Nesrečneža so takoj odpeljali v mrtvašnico v Spodnji Slivnici. Prodaja ostrig prepovedana. Z ozirom na varnostne zdravstvene odredbe je mestni tržaški magistrat prepovedal prodajo ostrig do preklica. Volitev v cestni odbor okraja Lož. V cestni odbor okraja Lož sta bila izvoljena: g. Ivan Turk, posestnik v Ložu načelnikom in Josip Škerbec, posestnik v Nadlesku namestnikom načelnika. Na tiho resistenco pozivajo neki listi, ki krožijo med železničarji. Čudili bi se, če so oni, tiskani samo v nemškem jeziku, kakor smo dobili enega v roke. Voznikova nepaznost. Včeraj opoldan je peljal neki hlapec prazen premo-garski voz po Wolfovi ulici, pri tem pa je nekje ostal, da ga dolgo ni bilo na izpre-gled. Pri tem je izgubil z voza vrečo za oglje, konj mu je pa odkorakal modro proti »Zvezdi". Če sta se z voznikom še videla in kje, ni znano. Več pažnje je treba in skrbi. V nedeljo vsi na Glince k veliki gozdni veselici na vrtu g. Balije (prej Traven)! Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride, zabave ne bode manjkalo! Velika komarjeva veselica^ se vrši v nedeljo v hotelu Vega, Spodnja Šiška. Za zabavo je najbolje preskrbljeno; več glej današnji oglas. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. Društvene vesti. »Clrilmetodarji" v Mengšu prirede tekom prihodnjega meseca, dan pravočasno objavimo, povodom letošnje 25 letnice glavne družbe veliko veselico. Ker bode vspored jako obširen in zanimiv, opozarjamo okoličane, posebno pa Ljubljančane in Kamničane naj se veselice najštevilneje udeleže. Na vsporedu so pevske točke, žaloigra »Brat Sokol", svetovna panorama, šaljiva loterija itd. Ker se veselica vrši najbrže 4. septembra, povodom poleta zrakoplovca gosp. J. M. nudi se vsem najlepša prilika nikdar, ni je sile in ne moči na svetu, ki bi sklonila naš tilnik, pridejo časi, ko se prebudi ljudska volja. Še kot otrok sem rad čital pravljice o kralju Matjažu, takrat jih še nisem razumel a razumem jih danes ... o da bi se vrnili dnevi kralja Matjaža . . . saj ti dnevi so svetla zvezda, kamor se z hrepenenjem ozirajo vsi narodi, ki so zatirani in preganjani . . . Ljudstva koprne, da se povrnejo zlati časi, čaka nanj v svojih hudih časih ... ali rodovi izumirajo v pričakovanju ... on pa mirno spi! Takrat pa, ko bodo ljudstva ječala v okovih, ko bodo padale v km nedolžno žrtve, ko vzamejo nasilniki narodom zadnje pravice, ko jim ponudijo mesto kruha kamen, takrat se naenkrat odpre ječe, zemlje izbruhnejo svoje žrtve, takrat pa vstane kralj Matjaž, da pribori zatirancem svojih pravic, da zlomi moč nasilnikov, takrat se zopet povrnejo zlati časi kralja Matjaža. In jaz vem da pridejo ti časi, jaz jih pričakujem, dovolj je bilo žrtev, dovolj muk in bojev . . . Želim pa samo, da bi ne bile zastonj vse one žrtve, ki so jih zahtevali septem-berski dogodki ... iz ječ in groba naj sklije sreča in lepša bodočnost narodu, tam izza temnega zidovja in mokrih grobov naj izzide zlata zarja, ki naj napoveduje solnce, ki nekdaj razsvetli — naš veliki dan. ogledati si polet in udeležiti se veselice. Pot od postaje Jarše-Mengeš do trga je peš 20 minut. Slovenska filharmonija koncertira danes od 8. do 12. ure zvečer v hotelu »južni kolodvor" (A. Seidl). Vstop prost. — Jutri v nedeljo se vrši ob vsakem vremenu koncert v na novo otvorjeni kavarni in restavraciji »Bellevue" (Zajc). Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. Razne vesti. * Shod transportnih delavcev v Ko-danju na Danskem. V četrtek je bil v Ko-danju otvorjen kongres transportnih delavcev vseh držav. Na kongres je došlo 400 delegatov, ki zastopajo 150.000 trasportnih delavcev, 35.000 delavcev v lukah, 27.000 kurjačev in mornarjev in 113.000 železniških delavcev. Skupno 327.000 delavcev. * Železniški vlak pogrešan. Uradniki pacifične železnice so izjavili, da se pogreša vlak, ki je odšel v torek z 42 begunci iz mesta Wallace v Missulo. Vlak je najbrže na potu iz mesta Wallace pogorel z vsemi osebami. * Iz Kolona na Nemškem na južno Češko. Nemški zrakoplovec Katrin se je v sredo v Kolinu vzdignil v zrak in se spustil v Horazdovicah na južnem Češkem na tla. Preletel je pot 606 km. * Ženska — ministrski svetnik v Španiji. Na Španskem so poklicali v ministrsko službo grofico Emilijo Pardo Bazan, ki si je pridobila za dvignjenje socijalnega stanja izredno velike zasluge. Slikar Niessen umrl. V Kolinu na Nemškem je umrl slavni nemški zgodovinski slikar prof. Ivan Niessen, pravi član dunajske akademije za vpodabljajoče umet-nostL Niessen je bil rojen v Kolinu na Nemškem. Njegove slike so večinoma vzete iz sv. pisemske in starogrške vsebine. Na Kamniško sedlo. (Dalje.) V pičli uri iz Stahovice smo pod Kraljevim hribom, od tu v 20 minutah poleg Kopišč, odtod pa imamo le še pol ure do Bistriške koče. Bistriška koča S. P. D. Poleg Triglavskega, Aljaževega in Frisch-aufovega doma najskrbnejše od 1. julija do pozne jeseni oskrbovana plan. restavracija, z najrazličnejšim konfortom založena. V pritličju se nahajajo kuhinja in shramba za jedila, na desni strani velika obednic? in spalnica za gospode (7 postelj) na levi strani kuhinje pa damska spalnica s 5 posteljami. Poleg tega je pa še v podstrešju veliko ležišče na senu in 14 žimnic. Kočini lokali so kaj snažni, praktično in lično opremljeni, postrežba izvrstna, vsled tega tudi mnogi obiski. Poleg koče je pokrita veranda in miza pod košatim topolom, odkoder imamo odprt pogled na diven amfiteater mnogolikih gorskih vršacev. V polkrogu kipi naravnost nad nami Mokrica, Kompotela, Jermanov Turn, Greben, Grintovec, Štruca, Skuta, Brana, Dedec itd. — Vsled ugodne in lepe te lege ni le torej Bistriška koča samo znamenito križišče in izhodišče za najrazličnejše partije temveč tudi zelo pripravna za daljše bivanje, letovišče. Pot na Kamniško sedlo. V smeri puščice na orijentacijski tabli, ki je pribita na koči, zapustimo slednjo in korakamo nekaj minut po zeleni livadi mimo smrečjega gaja. Koncem gozdiča prekoračimo izsušeno, hudournikovo strugo, kjer opazimo orijentacijsko tablo S. P. D. z napisom »Na Kamniško sedlo (Kamniška koča") 3 in pol ure. Tu krene pot v lep, senčnat gozd in se vije semtertja navkreber ob slokih visokih bukvah v složnih serpentinah do preperele, široke navpične stene »Rjavih peči", koncem katere se steguje čez našo pot močan podmol. (Odmor). Pod podmolom zavijemo nato levo navzgor na slabo obraščen rob, raz katerega imamo krasen razgled po Bistriški dolini, prav posebno pa na Grintavčevo predgorje onstran Bistrice (Greben, Jermanov Turn, Koren, Kompotela, Mokrica itd.) Pot po skalnem robu ni nevarna, vendar pa precej strma in nas pripelje v dobrih 20 minutah do golih, zelo luknjičastih skal, do »Rokovnjaških lukenj*. Strmemu klancu sledi nato levo od Rokovnjaških lukenj dobroizhojena, vodoravna steza. V hladni senci pod zeleno streho in blagodišečem vonju divjih akacij pozabimo hitro, da smo si še pred nekaj minutami grizli v kolena. V kratkem času prestrežejo naš pot zaporedoma v manjših presledkih štiri, široka in strma prodovja, po katerih podrčavajo po zimi in spomladi plaznice. Na prodiščih se nam odpre tudi vselej kaj lep razgled v maloznani »Repov kot", katerega oklepajo z leve Planjava, na desni pa mnogi skalnati turnici Zeleniških špic, krasnih sosed majestetičnega Dedca, ki moli radovedno svojo sivo glavo iz temnozelenega smrečja. Ne dolgo nato prestreže naša pot spodnjo serpentino jahalne steze (kneza Windischgratza) ter nas prestavi na zgornjo, nakar dospemo do globokoudrtega, od hudournikov razdrapanega jarka, ki drži naravnost navzgor v Klin. (Dalje ) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Situacija po razpustu hrvatskega sabora. Zagreb, 26. avgusta. Načrt bana dr. Tomašiča, da se bo pri novih volitvah lahko že upiral na enotno hrvatsko vladno stranko, se bo najbrže izjalovil. Nekateri hrvatski poslanci, ki so se poprej že izrekli solidarni z načrti bana Tomašiča, so namreč pričeli omagovati, ker so sprevideli, da hoče ban na vsak način koalicijo razbiti. Vzrok, da se nahajajo načrti bana v veliki nevarnosti so radikalni elementi, katerih Tomašič ni hotel sprejeti. Jutri se vrši plenarna seja srbsko-hrvatske koalicije. Ako se banu pri volitvah njegovi načrti izjalovijo, bo moral poskusiti delovati brez koalicije, ali pa de-misijonirati. Brez koalicije pa Tomašič nikakor ne bo mogel delovati kljub temu, da stoji na njegovi strani ogrska vlada. Kolera na Dunaju. Dunaj, 26. avgusta. Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve je izdal komunike, v katerem izjavlja, da sta vseučiliška profesorja dr. Ghon in dr. Kraus povodom bakterijologične preiskave dognala, -da sta Magdalena Held in Terezija Hofmann umrli vsled azijske kolere. Sanitetni departma je odredil najobširnejše varnostne odredbe. V prvi vrsti se bo strogo nadziral promet po Donavi. Vsi potniki bodo natančno zdravniško preiskani, da se ja prepreči velika nevarnost. Kako se je kolera zanesla na Dunaj, ni natančno znano. Zdravniki so izjavili, da sta mogoča samo dva slučaja. Ali sta služkinji Magdalena Held in Terezija Hofmann prinesli bolezen iz Ogrskega, ali pa sta se nalezli iste od mornarja Morica Boesa, ki se je nahajal na istem parniku. Held se je pripeljala iz Budimpešte, Hofmann pa iz Požuna. Popolnoma izključeno ni, da sta dobili bolezen v kakem kraju na Ogrskem, kjer zdravstvenim organom o bolezni še ni ničesar znano. Zdravniki so dalje konstatirali, da na Boesu sicer ni opaziti nikakih znakov kolere, mogoče pa je, da je kolero vkljub temu že imel in pozneje ozdravel, ne da bi vedel, da je imel to nevarno bolezen. Jubilejne slavnosti na Cetinju. Cetinje, 26. avgusta. Danes je izročil nemški poslanik v Cetinju črnogorskemu knezu lastnoročno pismo nemškega cesarja, v katerem nemški cesar čestita knezu Ni-kiti k njegovemu jubileju. Besedilo se glasi: »Oziraje se na dobo Vašega vladanja, konštatiram z zadovoljstvom, da se je Črna gora pod Vašim vladanjem na zunaj in znotraj nenavadno razvila. Naj bi Vaše Veličanstvo Črno goro še v bodoče tako spretno vodilo in se veselilo hvaležnosti in udanoti vseh podložnikov." Varnostne odredbe radi prihoda ruskega carja na Hesensko. Friedberg, 26. avgusta. Radi prihoda ruskega carja bo od nedelje naprej vsa železniška proga od ruske meje do Friedberga noč in dan zastražena od vojaštva, policije in orožništva. Nove turške ladje. Pariz, 26. avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da je Turčija v angleških ladjedelnicah naročila zgradbo treh novih križark. Pogajanja radi turškega posojila na Francoskem. Pariz, 26. avgusta. Turški veliki vezir pride iz Berlina v Pariz, kjer se bo s pariškimi bankami vnovič pogajal za najetje turškega posojila. Nemiri na Portugalskem. Pariz, 26. avgusta. Iz Lizbone poročajo: Ker nameravajo konservativci uprizoriti velike demostracije, je portugalska vlada - s!*3 ze*° °bš‘rne varnostne priprave. Vojaštvo in mornarica morata biti vsak tre-notek pripravljena. Vsi konservativni listi so najstrožje cenzurirani. Lizbona, 26. avgusta. Nove volitve se vrše v nedeljo, dne 28. avgusta. Vlada pričakuje, da si bo pridobila zelo veliko večino. Sestanek Izvolskega z ministrom ' Plchonom. Pariz, 26. avgusta. Kakor poročajo “tukajšnji listi, o sestanku ruskega ministra za zunanje zadeve Izvolskega s francoskim ministrom Pichonom, še ni ničesar natančnega znano. Najbrže pa bo Izvolski še predno bo sklican francoski državni zbor, obiskal svojega kolego v Parizu. Proklamaclja generalnega štrajka v Bilbau. Bilbao, 26. avgusta. Jutri se pričakuje proklamacija generalnega štrajka vseh rudarjev. Prihod Venlzelosa na Grško. Atene, 26. avgusta. Grški poslanec Venizelos pride semkaj šele tekom dveh tednov, ker mora najprej urediti vse razmere na Kreti. Venizelos bo odložil vsa svoja mesta na Kreti, nato bo pa poverjen s sestavo novega ministrstva. Listnica uredništva. Gospod Alojzij Ljubič — Ljubljana: izjavljamo, da niste pisec, niti da ste v kaki zvezi z dopisi o razmerah v tukajšnji prisilni delavnici. Lastnik in glavni urednik: Milan Plut. Odgovorni urednik: Vitomil Feodor Jelenc. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Borzna poročila, »ljubljanska kreditna banka“ v Ljubljani, 26. avgusta 1910. Naložbeni papirji. 4o/o majeva renta............... 4-2o/o srebrna renta............ 4o/o avstrijska kronska renta . . 4o/o ogrska . .... 4o/o kranjsko deželno posojilo . . 4o/o k. o. češke deželne banke . 5°/0 rusko državno posojilo . . . Srečke. Srečke iz leta 1860 l/8 • • • . . , 1864 .... . tiske......................... , zemeljske I. izdaje . . . II. . . ogrske hipotečne . . . . dunajske komunalne . . . avstrijske kreditne . . . ljubljanske................... . avstrijskega rdečega križa • ogrskega „ bazilika...................... . turške........................ Selnice. Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . . Južne železnice................... Državne železnice................. Alpine-Montan..................... I. Hrv. slav. sladkorne družbe Živnostenske banke .... Yalute. Cekini .... Marke .... Franki (Napoleon) Lire............... Rublji .... 1 ^ n r z j denarni blagovni “9360 93-80 9740 9760 93 55 93-75 9185 92 05 95-25 96-25 94-- 95 — 10380 104-30 230 — 236-— 324-- 32950 156 — 161-90 299-50 305-50 28010 286 10 248-75 25475 529-- 539-— 521-75 531-75 83-— 89 — 63-25 67 25 38-- 42-— 29 — 33 — 255-50 25650 440-50 442 50 664 — 665'— 547-25 54825 11275 113-75 748 50 749-50 752-75 753-75 645 — 655 — 266 — 267-- 11-37 11-40 117-45 117-65 95-35 95 50 94-60 94 85 254 — 254-75 Kuč v za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kufenajboljšc sredstvo. 5 kg franko K 41— Bi*. JVovaltovič, Ljubljana. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Išče se stanovanje z 2 sobama in pritiklinami. Naslov: L. A. poštno ležeče Ljubljana. 207/2—3 Gostilna N. D. O. ulica Karadori št. 18. Trst se priporoča p. n. goitom in čitateljem .Jutra* kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka In mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj. 77/18—20 Absolventlnja trgovskega tečaja, vešča slovenske in nemške stenografije in strojepisja išče primerne službe. Naslov pove upravništvo .Jutra*. 210/1—2 Gospod išče stanovanje, obstoječe iz ene sobe z kuhinjo. Ponudbe pod F. R. poste restante, Ljubljana. 211/1-1 Gospodična iz Šiške se sprejme kot prodajalka kruha, mleka, surovega in kuhanega masla v prodajalni „Prve higijenične pekarne" na Friškovcu, ki se otvori dne 1. septembra v Spodnji Šiški, Celovška cesta, v hiši g. Vodnika. Poizve se istotam. Lepo stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz dveh sob, dveh kabinetov, terase in pritiklin se ceno odda s l. novembrom t. 1. v najem Pod Rožnikom št. 242 v hiši vrtnarja Šuštarja (poleg hiše g. Jerine.) Htt3BBB8BBSS8BBaBKBB3BEMBSHBBBBB53BSSBSl Kinematograf „Ideal“ Franc Jožetova c. 1. Hotel pri Maliča. Nasproti glav. pošte. Spored od sobote 27. do torka 30. avgusta. 1. Liliane in Aneta. (Po naravi.) 2. Mala pastirica. (Drama.) 3. Indo Kina. (Posvetitev bonca [budistiškega svečenika].) 4. Vojna med Guelfi in Gibelini. (Zgodov. drama.) 5. Luka napravi neumnost. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in poi 9. uri zvečer: 6. Otok Capri. (Po naravi.) 7. Nanovo kupljeni pes. (Komično.) 8. Napredek znanosti v XX. stoletju, mično.) 9. Kruta šala. (Komično.) 10. Nov napis prenočišča. (Komično.) Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na vrtu. Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija. (Ko- POZOR T Mazilo zoper izpadanje in za pospe-1 gitev rasti las; tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Zaraste tudi lise na glavi. Izvrstno sredstvo zoper prhlaj. Učinkuje po kratki dobi. Lonček 3 do 5 K. Pošilja tudi po pošti g. Ana Križaj, Spod. Šiška 222, III. nad., 12 vrata. Z dobrimi izpričevali na razpolago. Zaloga v drogeriji, foto-manufakturi ,Adrija“, B. Cvančara, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Velik operetni OICERT „Slov. filharmoniji V 1 v hotelu pri Seydlu (hotel »Južni kolodvor") Začetek ol> 8. zvečer. Vstopnina prosta. Velika bo v nedeljo 28. t, m. popoldne v hotelu „ V e g a“ v Spod.2^ji Šižflsi s sodelovanjem „Ljubij. koncertne godbe“. Izborna kuhinja, izvrstna pijača. Okusno prirejena komarjeva stegna. Udobno plesišče. Vsakovrstna zabava. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi ■VinJfeo Orešnik, hotelir. - - Na razpolago so tudi vozovi. - - Najboljši pokon6evalec mrčesa je brezdvomno P. Scherag-a pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. Naroča se: Dunaj XV., Fimfhausgasse štev. 5. Česky hostinec v Terstu j 11 Meniiale Češka gostilna v Trstu f ? i ? I K O ? O ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, I K O ? O ? nikelnasta In jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? I K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: „IKO“. ? i ? I K O ? O ? * Prevzetje gostilne. P. n. priljubljenim gostom naznanjava, da sva prevzela doto gnano gostilno pri „Fortuni“ na , MV. .«v. Postrežba točna! Cene solidne! Za obilen obisk se najvljudneje priporočata FR. ŠEVČIK puškar, Ljubljana, Židovska ul. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih pin.šls: iaa. samolsresov lastnega Izdelka, kaKor tudi belgijskih, sulskih in Seških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lalike trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo lovskih potrebščin po najnižjih cenah. — Popravila in uaročbe se izvršujejo tožno in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. iz belega hrastovega OUUC lesa, trpežni, močni a -4-* » •S t/5 P. O >C/J V > ss Jg •a S o > a> O crq 2. &3 n pr fnMa nizke in solidne V>C11C točna postrežba Naznanilo. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu v Spodnji in Zgornji Šiški kakor tudi v bližnji in daljni okolici, posebno pa častitemu učiteljstvu, da bom ob pričetku šolskega leta začela prodajati tudi vse 66 = šolske knjige — od I. do VII. razreda in sploh vse potrebščine, kai se jih potrebuje za šolo in dom. — Za obilno nakupovanje se priporoča MARIJA PODVORNIK, Spodnja Šiška. Vabilo na otvoritev kavarne in restavracije „BELLEVUE v nedeljo 28. t. m. na prijaznem Šišenskem griču. Svira Slov. filharmonija ob vsakem vremenu. Se priporoča A. ZAJEC. Ram gremo na komarja v nedeljo dne 28. avgusta? w V Spodnjo Šiško k CeSarcu, tam Ido izvrstna zabava, ki-O tajska godba in dobra, vsakovrstna jedila ter izborne N o Oh pijače na razpolago. K obilnemu obisku vabi najvljudneje Marija Celare. Cene brez konkurence! Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! FR IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Ziinanja naročila, se i25-■vrš-ajejo l^itro in točno. Razpis. Za šolsko mladino so že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke kakor tudi najnovejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na deželo. — Cene jako nizke. Angleško skladišče oblek 8 O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani oddati je službo blagajniškega zdravnika. S to službo je spojena letna plača 1800 K in za obisk bolnikov izven teritorija ljubljanskega mesta po 40 vin, oddalnine od vsakega kilometra ter prosto vožnja. Prosilci imajo vložiti svoje prošnje do 30. avgusta 1.1. pri podpisani blagajni. Okraj, bolniška blagajna v Ljubljani, dne 23. avgusta 1910. Načelnik: Fr. Bartl. Cenj. gostom in potujočemu občinstvu priporočam stai*oznan.o ^ | dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. . V.:V. 'v- ' • ' * ' * ^ : Izborna domača kuhinja. Oen& 52-5 najmzje. Hotel ,Lloyd‘ sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta*. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „TJnion“.. Karol Počivaunik. N^jveeja zaloga najfinejših barv in potrebščin n umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Diisseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. = Firneži, olja in retuše za slikarstvo ------------------------ zz Slikarsko platno — Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča A ri ni f TTfl n ntm Q rm Prva kranjska tovarna oljnatih barv, U.U11 ILCI U jj bJilalLIIj fimežev, lakov in steklarskega klej a. Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. .......= Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. = : Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-- Ijejo v račun. =====