Obnovljena izd»;
’ev. 11 (579) - Trst - 6. julija 1962 30 lir
Spediz. in abb. post. - Gruppo I
Naš uvodnik
V	trenutku, ko te dni prihaja čedalje bolj da izraza ofenziva, ki so jo v svojstvu branivcev monopolističnega kapitala desničarske in reakcionarne sile sprožile proti zakonskemu o-snutku o nacionalizaciji električne industrije — kar je prav posebno občutno v notranjosti krščanske demokracije, kjer so razni Sceibe, Pelle, Bettioli in ostali odkrito nastopili proti nameravanemu ukrepu vlade levega centra — se nam zdi izredne važnosti resolucija vodstva KPI od 26. junija t.l.
Ta resolucija precizira z vso jasnostjo stališče, ki ga v sedanji situaciji zavzema'KPI v odnosu do enega izmed najvažnejših sklepov vlade levega centra. Zakonski osnutek za nacionalizacijo električne industrije je «prvi znaten uspeh» v bitki proti monopolom. Ta sklep je brez dvoma pozitiven rezultat dolge in vztrajne borbe, ki so jo levičarske sile vodile v tej smeri od takojšnje povojne dobe dalje, in priznanje, da je treba uresničiti ustavni člen, ki predvideva ekspro-Priacijo podjetij javne koristi.
Predstoječi korak k nacionalizaciji električne industrije je snd borbe proti silam konzer-Vntivizma in nekdanjih podpor-
°ooooooooooooooooooooooooooo
^ Trsta
8 milijonov za komunistični tisk
V	tržaški pokrajini se je začela kampanja za komunistični tisk. Akcije za zbiranje prispevkov v tiskovni sklad so že v teku. Letošnji cilj tržaške federacije je, zbrati 8 ttlilijonov lir za tiskovni in volivni
sklad. Kot je znano bodo oktobra Upravne volitve v tržaški občini.
Povsem jasno je, da bodo tova-riši v sekcijah in celicah morali aktivno delovati za to, da realizi-ra.io postavljeni cilj.
že danes lahko poročamo o neka-terih prispevkih. Federacija je do-s'ej nabrala 402.800 lir, sekcija «Vo-st°k» pri Sv. Ivanu 90.000 lir, šentjakobska sekcija pa 100.000 lir.
Sestanek gibanja za deželne avtonomije
Vsedržavno gibanje za deželne av-^mije, ki ima svoj sedež v Flo-. Uci, bo imelo svoj prihodnji vse-bo^vni sestanek v Trstu. Sestanek . v prostorih Trgovinske zbornice ® 8- julija ob 9,30. Na dnevnem ^ u je tudi razprava o avtonomiji 2eJe Furlanija-Julijska krajina.
nikov centrističnih vlad. Nacionalizacija električne industrije pomeni konec hegemonije velikih zasebnih gospodarskih skupin v ključnih objektih narodnega gospodarstva, istočasno lahko pomeni tudi zametek državne politike na področju energetskih virov, kar lahko prispeva k rešitvi težkih vprašanj italijanske družbe, in sredstvo za onemogočenje kopičenja nadaljnih ogromnih profitov s strani zasebnih monopolov, ki so na ta način razširjali svojo oblast nad gospodarskim življenjem dežele.
Resolucija KPI opozarja obenem na dejstvo, da je treba izvesti mobilizacijo množic v smislu resničnega uresničenja nacionalizacije, ki naj bo korak k preusmeritvi energetskih virov v smeri demokratičnega gospodarskega razvoja. V tej zvezi se mora poudariti, da smo priča skrajnega odpora sil gospodarske in politične desnice, ki hočejo izvesti širok obstruk-cionistični manever za onemogočenje ali vsaj zavlačevanje v zvezi z odobritvijo in uveljavitvijo zakona o nacionalizaciji. Nevarnost je temvečja, ker se ta «zunanja» desnica ujema z napori «notranje vladne» desnice, kar prihaja na dan z o-fenzivo desničarjev v sami DC in nekaterih drugih strankah vladne konstelacije.
Jasno je, da bodo desničarske sile skušale sabotirati dokončno sprovajanje nacionalizacije. Že dejstvo, da predvideva zakonski osnutek 1500 milijard odškodnine monopolom, ki so do sedaj prejemali veliko državnih prispevkov in so nakopičili bajne profite na račun odjemavcev, nam dokazuje, da se hoče omiliti udarec. Drugo dejstvo, ki lahko postane orožje desnice, je v tem, da se nacionalizacija predvideva v obliki zakona in ne dekreta, kar bi bilo prav gotovo onemogočilo obstrukcioni-zem in špekulacije političnega ter finančnega značaja.
Zato resolucija KPI poziva demokratične sile na budnost in istočasno predvideva, da se je treba boriti za podaljšanje roka za izplačanje odškodnine na 20 in ne na 10 let, kot je predvideno v zakonskem osnutku, ker je treba onemogočiti, da bi monopoli dobili «nagrado» poleg vseh nakopičenih profitov, za odklonitev predloga, o nadaljnjem obstoju dosedanjih električnih družb, ki bi se na ta način z lahkoto spremenile v močne finančne družbe ; za takšno politiko nove ustanove
za električno energijo, ki naj bo del in sredstvo nove gospodarske programacije v smislu reševanja najnujnejših vprašanj italijanske stvarnosti: napredek in razvoj Juga, elektrifikacija vasi, pospeševanje ljudske potrošnje; za odstranitev nevarnosti, da bi nova ustanova postala sredstvo režimske politike in monopola DC.
Z zakonskim osnutkom za nacionalizacije električne industrije je bil zadan udarec električnim kneževinam. Zato da bo ta uspeh pospešil antimono-polistično borbo in razvoj demokracije, se morata povečati teža in mobilizacija množic proti desnici v in izven vlade. E-notne pobude v polpreteklem času v tej smeri so pripomogle k sklepu vlade. Te pobude naj se povečajo v znamenju podpore borbi, ki se sedaj vodi v parlamentu in izven njega.
KAREL ŠIŠKOVIC
Dogodek tedna
Alžirija je postala
neodvisna republika
ALŽIRIJA JE NEODVISNA. Za njeno neodvisnost se je na nedeljskem referendumu izrekla velikanska večina njenega prebivavstva. S to sijajno zmago, ki ni le zmaga navadnega referenduma, marveč sad dolgoletne težke in krvave borbe, so francoski kolonialisti zadobili težak poraz. Alžirska zmaga pa ni le zmaga Alžircev samih, temveč je zmaga vseh antikolonialistov in vseh svobodoljubnih sil v svetu. Tudi zato je to zmago tako iskreno pozdravil ves svobodoljubni svet.
Nedvomno je, da se francoski kolonialisti ne bodo tako hitro sprijaznili z novo stvarnostjo. Poraženi, bodo prav gotovo skušali, kot njihovi belgijski zavezniki v Kongu, na najrazličnejše načine zavirati pot razvoja mlade republike. Toda eno je gotovo in to je: narod, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo in neodvisnost, bo znal ljubosumno čuvati vse pridobitve.
Zmago alžirske osvobodilne fronte je nekoliko zatemnila kriza, ki je nastala v alžirski začasni vladi zaradi odstavitve nekaterih vojaških poveljnikov. Zaradi te krize se ni vrnil v Alžir podpredsednik vlade Ben Bela. Ta je v Tripolisu, kjer se trenutno nahaja, izjavil sledeče:
«Del začasne alžirske vlade je sklenil razpustiti komando alžirske armade s tem, da je odstavil nekatere njene poveljnike. To je resna stvar in s tem sklepom se ne morem strinjati in niti prevzeti odgovornosti za njene posledice. Ta sklep bo imel resne in nevarne posledice za prihodnost dežele in za njeno neodvisnost».
Da je položaj, ki je nastal v vrstah nove .neodvisne alžirske države zelo resen, potrjuje tudi poslanica, ki jo je naslovil predsednik Združene arabske republike Naser predsedstvu alžirske vlade in govor, ki ga
rr.:.;!
je imel pred nekaj dnevi v Kairu. Naser je dejal med drugim:
«Uresničenje ' alžirske neodvisnosti je največji praznik za vse arabske narode in za vse svobodoljubne države sveta. Žal, je v trenutkih slavja veselje nekoliko zatemnjeno zaradi razdvojenosti v alžirskem vodstvu. Čeprav ni potrebno, da se kdor koli od zunaj vmešuje v al-žirke zadeve, smatram za svojo dolžnost in da je dolžnost vseh arabskih narodov, da naj iskrene j e opozorimo alžirske voditelje, naj rešijo to vprašanje. Ko zdaj nad Alžirijo plapola zeleno-bela zastava neodvisnosti, mora Alžirija enotno kakor en sam človek stopiti na prag svoje nove in svetle prihodnosti».
Medtem so že številne države priznale novoustanovljeno neodvisno alžirsko državo.
Predsednik alžirske vlade je prejel številne čestitke ob veliki zmagi. Tajnik Arabske lige jè v svoji pozdravni poslanici izrazil željo, da bi se ohranila enotnost alžirskega ljudstva, kar je odločilne važnosti za prihodnost države. Tudi Hruščev je poslal svojo poslanico, v kateri čestita alžirskemu ljudstvu zaradi njegovega junaškega boja in velike zmage ter poudarja, da je rezultat referenduma nov dokaz enotnosti in strnjenosti alžirskega ljudstva in da ta zmaga zadaja hud udarec kolonializmu ter da je v vzgled drugim narodom, ki še ječijo v kolonialnem suženjstvu. Tudi jugoslan-ski predsednik Tito je poslal svojo pozdravno poslanico Alžircem. V njej je med drugim rečeno: «Osvoboditev alžirskega ljudstva ni le njegova zmaga, marveč zmaga, ki daleč presega vse države. To je uspeh vseh narodov, ki se borijo za svojo neodvisnost in za svobodo. Alžiska osvobodilna borba je dala neprecenljiv prispevek k dramitvi zasužnjenih narodov in osvoboditvi vse Afrike».
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Razprava o posebnem statutu
Obstrukcionizem fašistov in drugih nasprotnikov deželne avtonomije
V	rimski poslanski zbornici se nadaljuje razprava o posebnem statutu dežele Furlanija-Julijska krajina. Vse kaže, da bo razprava trajala še dolgo. Nasprotniki dežele so namreč sklenili, da na razne načine kolikor mogoče zavirajo napredovanje razprave v poslanski zbornici. Njihov cilj je preprečiti zaključek razprav in sprejem zakona o deželi pred začetkom letošnji poletnih počitnic ter tako onemogočiti, da bi zakon stopil v veljavo že v sedanji zakonodajni dobi. V teh protiregionali-stičnih akcijah prednjačijo fašisti, koordinirano z njimi pa nastopajo tudi liberalci in drugi desničarji.
V	ta namen so doslej postavili nad 130 popravkov zakonskemu načrtu posebnega statuta .
Kljub vsem obstmkcijam fašistov, liberalcev in drugih protiregionali-stov delo postopoma napreduje. Do trenutka, ko to poročamo so bili sprejeti prvi trije členi posebnega statuta, med katerimi je tudi člen, ki se tiče slovenske narodne manjšine. Zaradi pozne ure ne moremo obširneje pisati o teh členih
Zagovorniki ustanovitve dežele s posebnim statutom imajo težko nalogo v poslanski zbornici. Ta naloga je še posebno težka za komuniste, ki se dosledno zavzemajo ne le za deželo s posebnim statutom, marveč tudi za to, da bi ta statut bil tak, kakršnega pričakuje večina na-
dežele se nadaljuje
šega prebivavstva in da bi bil pravičen do slovenske narodne manjšine, ki prebiva v deželi.
Tudi zato je potrebna podpora tem poslancem in njihovim akcijam. Tudi zato je tem bolj potrebno, da v sedanjem času pridejo do izraza najrazličnejše manifestacije za deželo, za pravičen posebni statut. Če je bila kdaj koli prej potrebna najširša enotnost zlasti med Slovenci, ne glede na to kateri stranki pripadajo ali kakšno je njihovo svetovno nazorsko prepričanje, potem je ta enotnost še posebno potrebna danes. Seveda mora biti ta enotnost tudi aktivna.
V poslanski zbornici je govoril tudi naš poslanec, tov. Vidali. Izvleček iz njegovega govora objavljamo na 3. in 4. strani.
/z Gorice
Zmaga delavcev v predilnicah
Borbe delavk in delavcev tekstilnih tovarn v Podgori in Ronkah so rodile pomemben uspeh. V soboto, 30. junija je bil podpisan sporazum, ki vsebuje dobršen del zahtev, ki so jih postavile delavske sindikalne
organizacije. Po tem sporazumu bosta direkciji omenjenih predilnic izplačali delavkam in delavcem po
20.000	lir proizvodne nagrade za leto 1962. (Kot je znano so deloda-javci prvotno hoteli izplačati le po
16.000	lir.) Nagrada bo izplačana v dveh obrokih, od katerih bo prvi, v znesku 13.500 lir, izplačan že pred poletnimi počitnicami, drugi pa pred božičnimi prazniki.
Novi sporazum predvideva nadalje, da bodo delavci in delavke, ki opravljajo akordno delo prejemali poleg kontraktualnih plač še 2% poviška, tisti pa ki'ne opravljajo akordnega dela bodo prejemali po 5% poviška. Prav tako bodo vsi delavci in delavke od L maja letos dalje prejemali po 40 lir dnevne menzne doklade. -
Ako pomislimo, da sta direkciji predilnic prvotno bili pripravljeni izplačati le od 13 da 15 tisoč lir letne proizvodne nagrade (kasneje sta pristali na 16.000 lir) in da nista hoteli niti začeti pogajanj o povišanju 2% in 5% minimalnih plač in ne o menzni dokladi, potem nam je jasno, da je uspeh pomemben in da je to rezultatt odločne borbe, ki so jo vodili delavci in delavke obeh podjetij.
Kljub temu pa moramo pripomniti, da sporazum od 30. junija pušča odprta številna in resna vprašanja, katerih rešitev je bistvenega pomena za vse delavce.
iNDON-DUBLIN-AMSTEXDAM-BRUSSELJ.STOCKHOLM.OSLO-HELSINKI.BERN-BUOAPEST-BUKAREST-SOFIJA-ATENE-TIRANA-ANKARA-BEJRUT.DAMASK-TEHERAN.NOVI DELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-KAIRO-TUNiS-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEHIKO-HAVANA-BRAZILIJA-BUENOS AIRES-RiM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAI
àpiM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA
rOLIIIHA
KONFERENCA «za svet brez bombe» je sklenila, da bo ustanovila stalni sekretariat, ki naj bo mednarodna angažirana in nevladna organizacija, in ki naj ima tesne stike z OZN ter drugimi svetovnimi organizacijami. Naloga sekretariata bo tudi, da sodeluje in podpira vse organizacije, ki imajo podobne cilje. Prihodnja konferenca «za svet brez bombe» bo čez leto dni v Akri, glavnem mestu G^ne. Na letošnji konferenci so igrali zelo vidno vlogo tudi jugoslovanski predstavniki.
SVETOVNEGA KONGRESA ZA MIR, ki bo letos v Moskvi, se bo udeležilo tudi albansko odposlanstvo. Radio Tirana je poročal, da bo v odposlanstvu osem oseb.
G1ZENGA JE ŠE ŽIV. Tako je poročal notranji minister kon-goške vlade. Minister je povedal, da je Gizenga interniran na nekem otoku ob ustju reke Kongo. Kot je znano so se v zadnjem času začele širiti vesti, da so Gizengo umorili agenti belgijskih kolonialistov.
CK DR NEMČIJE je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal o gospodarskem položaju v deželi in o izpolnjevanju gospodarskega načrta. Ugotovljeno je bilo, da se je industrijska proizvodnja v letošnjem letu povečala za 7,8%. Med poglavitne naloge, ki jih bodo morali v bližnji bodočnosti rešiti, spada poživitev kmetijstva in živinoreje. Na plenumu CK je tov. Ulbricht poročal tudi o nedavnem zasedanju sveta za gospodarsko pomoč, ki je pred nedavnim zasedal v Moskvi in o sestanku varšavskega pakta, ki je bil prav tako pred nedavnim v Moskvi.
PROTIATOMSKE AKCIJE v Ameriki in na Angleškem se še vedno nadaljujejo. Ta teden je bilo več protestnih shodov tudi na škotskem in v Islandiji. Iz ZDA se je odpeljala skupina ljudi, ki nasprotuje jedrskim poskusom na področje, kjer st} vrše ameriški jedrski poskusi. Na jadrnici, ki pelje demonstrante, plapola črno-bela zastava, na kateri je napis «Nuclear Disarmement», ki simbolizira boj proti jedrskemu oboroževanju. Na Angleškem je policija priprla več demonstratov.'
MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA DELO — ILO —, ki je pred kratkim zaključila svoje letošnje zasedanje v Ženevi, je sprejela sovjetsko resolucijo o pomoči ILO za odpravo negativnih posledic kolonializma pri delovnih pogojih in življenjskem standardu delavcev. Resolucija poziva članice ILO, ki imajo kolonialna ozemlja, naj dopustijo delavcem ustanavljati organizacije, ki bi se borile za te cilje.
*
RUANDA in BURUNDI sta v nedeljo postali neodvisni državi. Ta sklep je sprejela generalna skupščina OZN na zaključku svojega letošnjega zasedanja. Obe novi afriški državi bosta sprejeti med članice OZN. Ruanda je republika, Burundi pa kraljevina. Obe deželi sta dolgo let spadali pod belgijski kolonialni imperij.
NEMŠKA ZVEZA ZA MIR je sklenila, da bo imela svoj kongres prihodnjega oktobra v za-hodnonemškem mestu Frankfurt ob Majni. Zveza za mir je edina zahodnonemška stranka, ki se dosledno zavzema za razorožitev in nevtralnost Nemčije.
►Vd-NNoa-Niima-vAvzsavM-voviid-vAJis'
6.-7-1962
-2 • DELO č
Aktualni problem
Alžirija in Francija
m.
Prvega julija so Alžirci volili za neodvisnost svoje dežele in začelo se je življenje nove države. Težak začetek, kot kaže. Na novo državo že meče svojo senco uničijiva sila kapitala v novi obliki kolonializma, kapital se težko sprijazni s porazom in si iz njega skuša dobiti izhod. Nam je upati, da bo revolucior-^ano jedro alžirskega nacionalnega gibanja zmagalo, da bodo voditelji nove Alžirije odklonili kompromis s francoskim kapitalom in s kapitalizmom sploh, da se bo nacionalna revolucija nadaljevala pri osvobojenem narodu kot socialna revolucija. Sicer bo politična neodvisnost Alžirije dvomljiva in prav tako dvomljiva bo resnična, to je e-konomska in socialna emancipacija Alžircev. Narodu, ki je junaško prestal toliko gorja, želimo, da bi užival vse sadove težko priborjene zmage in da bi ga ta, in snomin na bližnjo preteklost vodil pri težkem u-stvarjanju novega življenja.
Francija doživlja kritične trenutke, psihološko in politično. Zdi se da se Francozi težko sprijaznjujejo z dokončno ločitvijo Alžirije. Tako so prepričani o svoji superiornosti, o nenadomestljivi civilizatorni vlogi, ki naj bi jo bili odigrali v Alžiriji, kakor jo odigravajo
sploh v svetu baje skoraj od njenega nastanka, da si ne morejo predstavljati življenja Alžirije brez Francije.
«Le divorse», tako nekateri imenujejo osamosvojitev Alžirije — da ni samo ena največjih ran, ki je bila prizadeta Franciji, ampak da rani tudi Alžirce, da se bodo mnogi, celo med najbolj revolucionarnimi, po prvem navdušenju nad zmago in nad svobodo spraševali: čemu ločitev? Saj bodo mlade generacije kmalu pozabile na zločine OAS in iskale vezi s Francijo, tem laže, ker niso poznale sramote in ponižanja rasizma in kolonialne eksploatacije. Morda. Toda s katero Francijo se bodo hoteli Alžirci ponovno povezati in pod katerimi pogoji? Današnja Francija je politično hroma: gaullizem je ustvaril OAS, ga je do zadnjega reševal v Alžiriji. sedaj ga po množičnem odhodu Francozov iz Alžirije o-krepljenega podarja Franciji — tako piše neki levičarski francoski tednik. Kriminalna dejavnost OAS se je, upajmo, prenehala v Alžiriji, ampak se nadaljuje v Franciji, in bo tam uspevala tako dolgo, dokler se ne bo francosko ljudstvo zares zbudilo in prevzelo svojo usodo v svoje roke.
Št. Peter ob Nadiži
Sestanek
slovenskih komunistov
i
15. julija bo konferenca slovenskih komunistov iz Nadiških dolin
e. a.
KONEC
V nedeljo 1. julija dopoldne so imeli slovenski komunisti iz Nadiških dolin svoj širši sestanek v Št. Petru. Sestanka so se udeležili tovariši iz občin vzhodne Benečije in sekretar videmske federacije tov. Baracetti, kateri je govoril o sedanjem političnem položaju v Italiji, o borbi komunistov za deželno avtonomijo ter o stališču KPI do slovenske narodne manjšine v Italiji.
Po poročilu sekretarja federacije se je razvila živahna diskusija, v kateri so sodelovali številni tovariši. V diskusiji so tovariši razpravljali o obupnih gospodarskih in socialnih razmerah, v katerih se nahajajo prebivavci Benečije. Mnogo se je govorilo tudi p narodnostnih vprašanjih in o asimilacijski politiki, ki jo izvajajo oblasti na škodo slovenskega prebivavstva.
Na sestanku je bil soglasno sprejet sklep, da bo KPI organizirala konferenco o temi: «KPI za rešitev gospodarskih in socialnih problemov Nadiških dolin». Ta konferenca bo dne 22. julija letos v Št. Petru. Na konferenco bodo povabljeni vsi demokratični in napredni ljudje iz beneških vasi. Ustanovljen je bil tudi odbor, sestavljen iz domačinov, ki bo pripravil poročilo in konfe-
renco samo.
I. P.
oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Proces proli fašističnim aieoiaiorleoi
Pretekli teden je bil pred tržaškim sodiščem proces proti skupini fašističnih pobalinov, ki so lani in v začetku letošnjega leta izvršili več bojnbnih atentatov na sedeže demokratičnih ustanov v Trstu in celo na dom znanega tržaškega antifašista prof. Schiffrerja.
S tem, da je policija končno vendar odkrila atentatorje in da se ti bili izročeni sodnim oblastem, je kazalo, da so se stvari spremenile. Toda že potek procesa, še bolj pa razsodba sta pokazala, da temu ni bilo tako. Razsodbo, ki je je izreklo sodišče proti skupini atentatorjev, je tržaška antifašistična javnost sprejela z velikim neodobravanjem. Po tej razsodbi so bili obtoženi atentatorji — razen Fabbrija, ki je zakrivil najhujša dejanja — izpuščeni iz zapora. Sodišče je celo znižalo že itak mile zahteve javnega toživca. O mandatarjih pa se sploh ni govorilo.
Fabbri je bil obsojen na dve leti in en mesec zapora. Sodišče ga je spoznalo za krivega treh atentatov, posesti in nošnje orožja ter poškodovanja stanovanja prof. Schiffrerja. Drugi atentator, Bressan, je bil obsojen na eno leto in 15 dni zapora zaradi sodelovanja pri atentatih, toda ker je še mladoleten je bil oproščen. Razsodbe, ki se tičejo ostalih fašističnih atentatorjev pa so sledeče : Di Mauro je bil obso-pen na 6 mesecev in 20 dni zapora, Franzot na 8 mesecev in 20 dni, Portolan na 10 mesecev in 5 dni, Frizi na 10 mesecev in 20 dni, Nea-mi na 1 mesec zapora; Dossi je bil obsojen na plačilo 20.000 lir denarne kazni, De Manzini pa je bil kot mladoletnik popolnoma oproščen. Vsi ti so sedaj na svobodi.
Glavni povzročitelji materialne škode — Fabbri, Bressan, Franzot in Portolan bodo morali plačati odškodnino Delavskemu krožku pri Sv. Jakobu v Trstu, prof. Schiffre-
rju in njegovi tašči ter pravnima zastopnikoma prizadetih strank.
To je vse.
Povsem je razumljivo, da je taka razsodba povzročila veliko neodobravanje v vrstah tržaških antifašistov.
Kljub temu, da so na procesu zagovorniki prizadetih strank zelo jasno in prepričljivo dokumentirali celoten potek atentatov ter cilje in namene atentatorjev kakor tudi tistih, ki so jim to zločinsko dejanje naročili, kljub temu, da je bilo dokazano, da so atentatorji bili povezani s krajevno novofašistično organizacijo, kar je potrdil tudi sam predsednik sodišča v začetku sodne razprave, kljub temu da so to prikazali tudi odvetniki Pogassi, ki je zastopal šentjakobski Delavski krožek in odvetnik Flora, ki je zastopal prof. Schiffrerja, je pri razsodbi prevladala teza, ki jo je zagovarjala nasprotna stran.
Prav zato ni mogoče govoriti o «vzgledni razsodbi», zakaj oprostitev teroristov (razen Fabbrija, ki pa je prejel zelo milo kazen za svoja zločinska dejanja) ne predstavlja tistega, kar imenujemo «resen opomin», dočim so mandatarji ostali povsem nekaznovani.
Tu se spominjamo, da so pred meseci bili pobalini, ki so se ude-ležini protislovanskih izgredov v Trstu, popolnoma oproščeni in to kljub dejstvu, da je bilo vsem znano, kakšen pečat so imeli omenjeni izgredi in kdo jih je organiziral.
Istočasno s procesom proti Fab-briju in njegovi tolpi si se bil moral vršiti tudi proces proti organizatorjem protislovanskih izgredov februarja 1961. Med obtoženci je tudi omenjeni Fabbri. Obtožnica proti njim govori o nezakoniti posesti pendrekov, nasilja proti zasebnikom, Fabbriju pa očita, da je osebno napadel neko študentko, ki je prizadeta zaradi poliomelitisa itd.
Ta proces je bil odložen, kar je še en dokaz popustljivosti napram pobalinom,
Spričo vsega tega tržaška antifašistična javnost še enkrat postavlja svojo odločno zahtevo, naj se razpusti in prepove fašistično gibanje ter napravi konec protislovanski mržnji, ki je bila tudi v preteklosti pobornik fašizma v naši deželi, ki je močno škodovala mirnemu sožitju med tukajšnjim slovenskim in italijanskim prebivavstvom, ki je škodovala stvari demokracij e in napredku Trsta. Te zahteve je postavljala in jih tudi danes postavlja KPI tudi v parlamentu, v pokrajinskem in v občinskih svetih. Za tem ciljem težijo vse. njene akcije. Tudi zato .se še enkrat postavlja nujnost ustanovitve najširše antifašistične enotnosti v Trstu.
Novice iz Slovenije
DAN BORCA, 4. julija so letos svečano proslavili po vsej Sloveniji. Na predvečer praznika je bila v Ljubljani tudi prva seja novoustanovljenega Združenja borcev n.o.b., ki šteje skupno okrog 180.000 članov. Za predsednika združenja je bil izvoljen Janko Rudolf, za tajnika pa Stane Bizjak. Odposlance na prvi seji je pozdravil tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko in predsednik slovenske vlade Viktor Avbelj. Seji so prisostvovali tudi delegati partizanskih združenj iz Trsta, Gorice in Celovca.
»
P
P
d
JOŽE BOŽIC je bil izvoljen za no- z vega sekretarja OK ZKS v Kopru. ^
Nadomestil je A. Jakopiča-Kajtimi-1
rja, ki je odšel na novo službeno.^ mesto v Ljubljano. Novi sekretar | je po rodu iz Jesenic, kjer se je ro- . dii leta 1926 v proletarski družini železarjev. čeravno še mlad, je ak-1 r tivno sodeloval v osvobodilni borbi., Leto 1942 je postal član SKOJ, leta! 1944 pa član KPJ. Leta 1956 je prišel v Izolo, kjer je postal sekretar občinskega komiteja ZKS. Kasneje je postal organizacijski sekretar o-krajnega komiteja ZKS v Kopru.
Renč pri tovariš se *
FRANC BRUMAT iz Gorici je umrl. Pokojni je že leta 1918 kot 19-letni mladenič povezal z delavskim gibanjem-Leta 1924 so ga v Renčah sprejeli v Komunistično partijo Italije : še i; f sto leto je bil izvoljen v tamkajšnji občinski svet. V letih, ki so sledila je bil Brumai sredi naraščajočega | fašističnega nasilja aktiven revolucionar na Goriškem. Organiziral je J stavke in sabotaže, bodril delavce
in dvigal njihovo revolucionarno za-j n vest. Kasneje se je moral izseliti-, R Odšel je v Švico. Ób nastanku osvo-l r bodilnega gibanja je bil zopet v bj Renčah. Leta 1942 ga je fašistična! ir policija aretirala. Po daljšem mil-1 zj čenju je bil odveden v [concentra-j p: cijsko taborišče. Leta 1944 se je zo- rr pet vrnil domov in ponovno postal. ^ neumoren aktivist na terenu. To je(re v skopih obrisih pot predanega in ki nesebičnega borca za delavske pra-! n( vice in za narodno svobodo, ki soj Vs ga prav gotovo poznali in kot ta-j --kega cenili tudi številni tržaški in goriški starejši komunisti. Slava nj egovemu spominu !
Idi
POSTOJNA bo dobila nov hoteM ve stal bo okrog 200 milijonov din in bo j imel 90 ležišč. V njem bo tudi r£' s]^ stavracija.	Sp
i 8li
P;
k)
*
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo I z
Trgovinska pogajanja
med ZSSR in FLRJ
Vi;
V Moskvi so se začela jugoslovan-sko-sovjetska. pogajanja o razširitvi gospodarskega sodelovanja med F. L.R.J. in Sovjetsko zvezo.
Jugoslovansko gospodarsko delegacijo na teh pogajanjih vodi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, sovjetsko pa prvi namestnik predsednika ministrskega sveta ZSSR Anastas Mi-kojan.
Pogajanj se udeležujejo z jugoslovanske strani tudi izredni in o-polnomočeni veleposlanik FLRJ v Sovjetski zvezi Cvijetin Mijatovič, pomočnik državnega sekretarja v Zveznem izvršnem svetu Vladimir
Cerič, pomočnik državnega. sekret3'j ^
rja za zunanjo trgovino Vujiča G H ^
i i t-w-yyn• i o ~i i . t ,/-» 4 , L- -*, # t	r-i w-i IZ
jinovič, višji svetnik v Zveznem i2' vršnem svetu Vladimir Škerič, sve1' nik v državnem sekretariatu za <K'
žavne zadeve Feliks Gorski in sve* j nik v jugoslovanskem veleposIaU1') j .
oÌytii A/Trf-volz-irl A /11 »I rl o T-1 ^ < 5 L" 11— L' 1	1
štvu v Moskvi Mladen Sekicki. | ^j.1 Člani sovjetske gospodarske de!e ^
gacije na pogajanjih so prvi nam1 rj stnik predsednika državnega koti1’!
teja za gospodarske stike s tuji11 z Arhipov, namestnik ministra za ztjl sk nanjo trgovino Kuzmin, namestn1 predsednika državnega znanstven0 ! sr ekonomskega sveta Tihomirov 1 Sj, član planskega komiteja Jašin.
6.-7-1962
- DELO • 3
Razprava o posebnem statutu dežele Furlani]a-Julijska krajina
Slovenska etnična manjšina obstaja in njene pravice se morajo spoštovati
v smislu ustavnih in mednarodnih obveznosti
Iz govora, ki ga je imel v poslanski zbornici tovariš
Vittorio Vidali
V četrtek junija je posegel v splošno razpravo o posebnem statutu avtonomne dežele Furlani j a-Ju-lijska krajina v poslanski zbornici tržaški poslanec KPI, tov. Vittorio Vidali.
Svoj govor je posl. Vidali posvetil Predvsem trem vprašanjem : potrebi Po posebni avtonomiji tržaškega po-j dročja v okviru avtonomne dežele, . zahtevi po integralni prosti coni v Trstu in nujnosti priznanja enakopravnosti slovenske narodne skup-I Posti.
Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo v celoti samo tiste dele govora, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti.
* * *
Sedaj pa želim poudariti važnost Paše tretje specifične zahteve, ki jo ; Postavljamo v teku sedanje raz-I Prave o osnutku statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina, t. j. nedvoumne obveznosti o obrambi pra-’ vic manjšine. Po našem mnenju je to vprašanje iz političnega vidika največje važnosti.
Vsebina osnutka I posebnega statuta KPI
Naš osnutek posebnega statuta se j v svojem VIII. poglavju bavi z garancijami, ki jih je treba uresničiti za konkretiziran j e spoštovanja Pacionalnih pravic slovenskega pre-1 Fivavstva, ki živi v deželi. Zdi se Pum popolnoma logično, da se s i tem argumentom izrecno bavi sta-tut narodno mešane dežele, kjer I3' moral jezik etnične manjšine 'meti važnost drugega uradnega je-■Pka. gesti člen republiške ustavo Pruvi: «Republika ščiti s posebni-določili jezikovne manjšine», j Nekateri trdijo, da je to dovolj. V j desnici pa je to načelno stališče, ki ne sme izostati v demokratič-Pem režimu, a ni bilo dosedaj —
I Vsaj v pogledu slovenske manjšine ~~ Uveljavljeno na zadovoljiv način, Puč pa le omejeno in malo kon-kretno.
Upoštevati je treba poleg tega tu-1 dejstvo, da obstajajo vzporedno - 'ustavnim določilom tudi točne ob-Veznosti mednarodnega značaja, t. k tiste, ki jih je prevzela italijan-1 ča vlada ob podpisu Londonske ^Pornenice in njenih prilog. Če se j gleda na ta vprašanja demokracije resnostjo, ki jo zaslužijo, ne mo-uprtio biti zadovoljni niti- z uvelja-vitvijo teh obveznosti.
Življenje Slovencev za časa fašizma
i^imam možnosti, da se tu o tem zadržujem, kot bi snov za-užila, da bi priklical v spomin ti-r 'th. ki ne poznajo, ali tistim, ki ^j. volje pozabljajo, kakšni so p 1 življenjski pogoji slovenskega cbivavsta v Italiji za časa faši-p,'Criega režima, Najbolj zverinsko ^'stopanje proti Slovencem je bilo °d začetka ena izmed najpod-mačil
ŽevJ""- Pus
ri. ; napadi, umori, kazenske ekspe-proti kraškim in istrskim
kr-tj-1 ,znauilnosti fašizma v Julijski
^cije
vas,
Pustošenja družbenih sede-
ž e«i so bila — pred in istočasno t sjJ^Pudi in nasilstvi nad sedeži, Piz	m člani delavskih orga-
; sispv^ — izraz protislovanskega ra-Slolcnega stališča fašizma. Lov na Vana je bilo geslo, ki ga je pod-
10	in stalno uresničeval fašizem v naših krajih od začetka do konca žalostnega dvajsetletja. Prosluli skvadrist Giunta si je zastavil cilj u. ničenja Slovencev, ki jih je imenoval «brezimna čreda». Postopoma so odvzeli Slovencem vsako pravico uporabe jezika na ulici, v cerkvi, v tramvaju, v javnih lokalih. Odpravili so slovenske šole. Italijanizira-
11	so, najprej na podlagi pritiska in pozneje administrativno, veliko slovenskih priimkov. Nezakonito in neupravičeno so premestili, odpustili, prisilili v emigracijo veliko delovnih ljudi — državnih nameščencev. Uvedli so nepojmljive diskriminacije proti delovnim ljudem, delavcem in kmetom, moškim in ženam. Slovence so ponižali, preganjali, zapirali, deportirali, konfi-nirali na podlag' vsemogočih pretvez.
Delež Slovencev v borbi za svobodo
Zaradi tega fašističnega preganjanja je ogromna večina slovenskega prebivavstva odgovorila z množično udeležbo v antifašističnem boju, v vrstah delavskega gibanja in tudi v drugih političnih gibanjih. Število Slovencev, ki jih je obsodilo posebno sodišče, je posebno znatno. Nadvse pomemben je bil njihov prispevek k odporniškemu gibanju v deželi in tudi v drugih delih Italije, kjer so se znašli zaradi preslanega preganjanja, kot tudi v inozemstvu, kamor so emigrirali. Bilo je pričakovati, da se bodo po osvoboditvi in prav posebno, ko je ta manjšina ponovna prišla pod italijansko državo, na široko priznale njene pravice, kot so jih morale priznati u-stava in mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala Italijanska republika.
To se ni zgodilo. Zaradi tega bi moral po našem mnenju deželni statut izrecno določati osnovne demokratične pravice, ki jih vsaka resnično demokratična država priznava jezikovnim manjšinam.
Naše zahteve
V svojem osnutku statuta smo ta-ko-Ie formulirali te pravice:
«Državljani jezikovnih manjšin i-majo pravico uporabljati lasten jezik v odnosih z oblastmi in političnimi, upravnimi, sodnimi uradi, v javnih organih in javnih manifestacijah, ter pravico, da dobijo odgovore, akte in razsodbe s prevodi v lastnem jeziku».
«Razglasi in sporočila oblasti, kažipoti, toponomastika, napisi na javnih uradih bodo dvojezična na o-zemljih občin in krajev, kjer ob staja skupnost neitalijanskega je zika».
«Dežela ščiti v okviru svojih zakonodajnih kompetenc in svojih u-pravnih funkcij enakopravnost jezikovnih manjšin z ostalimi državljani s pravico do šolanja v njihovem jeziku v osnovnih, srednjih in strokovnih šolah ter v otroških vrtcih, ki jih bo ustanovila država poleg tega pa do podpore, do kulturnih in rekreativnih aktivnosti, do gmotne in moralne pomoči v takšnih pobudah».
«Zagotoviti se mora gospodarski razvoj tega prebivavstva s pravično delitivijo finančnih sredstev in se
nobena sprememba ne sme uvesti v upravnih enotah, da bi se škodilo njihovi etnični sestavi».
Določila priloge londonskega sporazuma
V	resnici se ne razume, kako je mogoče imeti pomisleke proti vključitvi teh členov v posebni statut. Pravzaprav vse, kar je v njih vsebovano, je že vključeno v tistih pravicah, ki pripadajo slovenskemu prebivavstvu na podlagi Londonske spomenice in njenih prilog. In tiste, ki se kot nečesa strašnega boje raztegnitev pravic, določenih po Memorandumu za Tržaško ozemlje, na manjšino v deželi, ne moremo drugače kot vprašati : toda v kakšni deželi sveta bi bil pojmljiv obstoj dveh ali treh kategorij ene in iste manjšine, ki živi v istem deželnem okviru?
Posebni statut, priložen Londonski spomenici, ne dela drugega kot to, da določa nekatere osnovne demokratične pojme, ki so uveljavljeni v sleherni kulturni deželi. V bistvu gre za :
enakost pravic Slovencev v odnosu do drugih državljanov v izvrševanju javnih funkcij in poklicev ;
pristop v javne upravne urade preko pravičnega predstavništva v u-pravnih organih;
priznanje uporabe slovenskega jezika pred sodnimi oblastmi;
uveljavitev dvojezičnosti pri javnih napisih ulic, krajev in javnih uradov v delih ozemlja, ki so pretežno naseljeni s slovenskim pre-bivavstvom ;
juridično ureditev šol s slovenskim učnim jezikom ;
pomoč iz javnih sredstev slovenskim vzgojnim, družbenim, prosvetnim in športnim organizacijam ;
zaščita etničnega značaja prebivavstva in prepoved ščuvanja na narodnostno mržnjo.
Dvojezičnost
in druge pravice Slovencev
V	pogledu vseh teh vprašanj sedanji položaj — kot sem predhodno pravil — ni zadovoljiv. Da bi se ta določila uresničila, bi se bili morali razpisati natečaji za zadostno število mest v javnih upravah, da bi se jim zagotovili različni funkcionarji, ki bi lahko reševali naloge, predvidene od teh določil (mislim tu n. pr. na določeno število mest občinskega tajnika, občinskega zdravnika, veterinarja, spravnega sodnika, didaktičnega nadzornika in ravnatelja poleg namestnika šolskega skrbnika in več tolmačev za javne urade vseh vrst). Bi se bilo moralo ukreniti potrebno za dopolnitev disciplinskih in šolskih svetov: bi se bili morali izpopolniti v slovenskem jeziku napisi na ulicah in cestah, imena krajev, napisi državnih in občinskih uradov v številnih krajih Tržaškega področja in v raznih mestnih okrajih. Z velikansko zamudo, komaj leto dni od tega je bil odobren zakon za pravno ureditev šol s slovenskim učnim jezikom; v resnici pa te šole še niso bile popolnoma urejene in se v njih dogajajo razne anomalne situacije.
Šovinistične in fašistične provokacije
Toda poleg tega, da se ni omogočilo uresničenje omenjenih določil, se je napravilo se slabše, dopuščajoč sramotno špekulacijo o pomenu, ki bi ga morala imeti uveljavitev dvojezičnosti. In res, šovinisti, prav posebno fašisti so ob raznih prilikah naščuvali mlade študente, orisujoč jim dvojezičnost kot nekaj mon-struoznega, kot nekaj, kar prizadeva domoljubna čustva Italijanov. Krajevne oblasti, podprte od širokih političnih sektorjev celo med tistimi, ki se smatrajo za demokratične, so pustile govoriti in delovati najbolj neodgovorne ščuvavce na nacionalno mržnjo, podpihujoč — tudi s pasivnostjo tistega, ki bi moral razjasniti vsebino od vlade prevzetih obveznosti — dvoumnost, na podlagi katere so se številni študentje fanatirirali z lažnimi, hinavskimi gesli.
Fašistični atentati
Zato je prišlo po tržaških ulicah do absurdnih protislovenskih manifestacij, nasilij proti slovenskim študentom in učnemu osebju, napadov na lastnino Slovencev, žaljivih in grozilnih napisov po zidovih proti manjšini. Lani so umetno naščuvane skupine študentov pod pretvezo dogodkov na Južnem Tirolskem spremenile svoje manifestacije v protislovenske izgrede. Tiste manifestacije so povzročile druge fašistične izgrede ob priliki proslav za stoletnico italijanske enotnosti. Običajni izzivavci so izkoristili vsakršno' pretvezo. In kot v začetni dobi fašizma je bilo to zametek pravcatega vala dinamitnih atentatov : najprej proti sedežu slovenskega dnevnika, nato proti nekaterim delavskim krožkom in komunističnim sedežem, dokler ni prišlo do podtak-nitve bombe na domu prof. Schiffrerja, znanega socialdemokratskega antifašista in organizatorja vrste lekcij o zgodovini zadnjega trideset-letja, katerih pobudnik je bila občina s sodelovanjem krožka za kulturo in umetnost. V tem obdobju so se dogodili številni drugi primeri skrunitve spomenikov in spominskih plošč padlih borcev odporniškega gibanja. Samo po zadnjem, zelo težkem atentatu proti prof. Schiffrerju so vendarle krajevne o-blasti odkrile kakšnega posamezne-ea izvrševavca teh nasilnih dejanj. Do sedaj pa ni bil odkrit noben pravi organizator, nobeden od tistih, ki so naščuvali mladince, ki ne poznajo najnovejše zgodovine. Eden izmed teh nesrečnih mladincev je izvršil samomor pod težo odgovornost, ki jo je zvrnil nase, a nihče ne ve, kdo je bil njegov mandant.
Rim je preveč oddaljen od tržaške stvarnosti
Želel sem na kratko opomniti na to verigo obžalovanja vrednih dogodkov, ki so se vršili v Trstu, da bi bolje poudaril, kako je bil vedno v naši deželi protislovenski šovinizem nosivec težkih nesreč za demokracijo in zatorej ne samo za etnična manjšino, pač pa za celoto demokratičnih državljanov. Nujno potrebno je, častiti kolegi, da se v
Trstu in deželi napravi konec s ščuvanjem na narodnostno mržnjo, prepovedujoč in kaznujoč ga. Toda v tej smeri je moč učinkovito ukrepati le, če bo vzgled prihajal od zgoraj : t. j. če se vladne in krajevne oblasti v prvi vrsti dokažejo občutljive za ta vprašanja in če nudijo dober vzgled pri spoštovanju nacionalnih pravic manjšin. Na žalost vse to se ni do dna razumelo v njegovi bistveni važnosti. Morda je v tem pogledu kot za celoto gospodarskih vprašanj Rim le preveč oddaljen od tržaške stvarnosti.
Upravna in zakonodajna decentralizacija, ki jo danes hočemo konkretizirati z ustanovitvijo dežele s posebnim statutom, bi morala v tem primeru prihajati do izraza kot sredstvo demokracije tudi v odnosih do slovenske manjšine. Gre, torej, za važno sredstvo mirnega sožitja med v Furlaniji-Julijski krajini živečim italijanskim in slovenskim prebi-vavstom in s tem tudi za krepitev tistih odnosov medsebojnega prijateljskega spoštovanja, ki zgleda, da se sedaj ustvarjajo med Italijo in Jugoslavijo.
Odnosi mled vladnimi oblastmi in slov. etnično manjšino
Želim citirati najnovejšo epizodo, ki se je dogodila na Tržaškem področju.
Generalni vladni komisar v Trstu dr. Libero Mazza je v zadnjih tednih posegel v epizodo občinskega življenja v Devinu-Nabrežini. Tudi ta poseg dokazuje, kako so malo zadovoljivi odnosi med vladnimi oblastmi in etnično manjšino.
Kaj se je zgodilo v občini Devin-Nabrežina?
Šlo je za gradbeno dovoljenje za stanovanja istrskim beguncem, kar je občinska uprava odbila. Tu pa je treba pojasniti, da ta odklonitev ni predstavljala sovražno dejanje proti istrskim beguncem, ki so že v velikem številu naseljeni v tisti ob-. čini, pač pa za protest proti politiki, ki jo že dalj časa vodijo na Tržaškem področju in ki teži k nase'-litvi istrskih beguncev' pretežno v krajih, kjer je slovensko prebivarstvo odločno v večini.
V tej politiki, ki je stalno bila n je na škodo samih beguncev, ker jih oddaljuje od njihovih delovišč in jih prestavlja v obrobna področja ozemlja, je jasno razviden političen cilj : skuša se manjšati kompaktnost slovenske etnične skupnosti in poleg tega spremeniti značaj krajevne politične sestave.
Kot dokaz, da ni šlo za sovražno dejanje proti prebivavstvu italijanskega jezika, služi dejstvo, da so bila slična gradbena dovoljenja izdana s strani iste občinske uprave skoro izključno italijansko govorečim delovnim ljudem bližnje papirnice Štivana pri Devinu. V tem primeru je šlo za logični ukrep v korist pomembnega števila družin, do-čim v prejšnjem primeru namen naselitve je bil izključno političnega značaja.
Vprašanje stanovanj za begunce je bilo predloženo Državnemu svetu in dejanje občine je bilo v tisti in-: Stanci obsojeno. Ker so občinski upravitelji še vedno odklanjali podpis gradbenega dovoljenja, slednje je bilo podpisano s strani od prefekture ad hoc imenovanega komisarja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
DELO • 4 -
6.-7-1962]
Razprava o posebnem statutu dežele Furlanija - Julijska krajina
fS 3. strani)
Komisarski opomin devinsko-nabrežinskemu županu
Potem ko je bilo vprašanje rešeno v opoziciji z mnenjem odgovarjajoče uprave, je prejel župan devinsko-nabrežinske občine pismo Generalnega vladnega komisarja. Gre tu za pismo, ki ga je v resnici težko opredeliti zaradi nadutega in oblastnega tona odpošiljatelja. In res, komisar kategorično zanikuje, da bi se moglo omenjeno dovoljenje imeti za kršitev člena 7 posebnega statuta o narodnih manjšinah, priloženega Londonski spomenici, v katerem se pravi: « Nobena sprememba se ne sme izvršiti v okrožjih osnovnih u-pravnih enot ozemlja z namenom škoditi etničnemu sestavu le-teh enot». On prav tako zanikuje, da je bila v občini izvršena dejavnost s ciljem raznarodovanja slovenske etnične skupnosti. Vse to se v pismu smatra kot «neosnovano in tendenciozno».
Poleg tega komisar pripisuje občinski upravi odgovornost za nekatere napise, ki so se pojavili po cestah občine v znak protesta proti vladnim ukrepom v tej zvezi. Tu pa dr. Mazza zelo samovoljno tolmači dogodke in se razpisuje v lekciji proti šovinizmu in ščuvanju k plemenski mržnji.
Komunisti se borimo proti kakršnemu koli nacionalizmu
Da bi se izognili možnim nesporazumom v zvezi s tem delikatnim argumentom, moram poudariti, da komunisti na najbolj kategoričen način obsojamo vsebino nekaterih protestnih mapisov, katere brez o-botavljanja smatramo za nacionalistične in zaradi tega nasprotne tistim načelom, ki jih izpričujemo in o katerih hoče vladni komisar dajati lekcije vsakomur, čeprav so on in komisarijat, ki mu načeljuje, ter policijske oblasti, ki jih on kontrolira, vedno tolerirali napise in dejanja, ščuvajoča na sovražnost proti slovenski manjšini.
Častiti kolegi! Komunisti imamo dolgo tradicijo in izkušnjo borbe proti kakršnemu koli izrazu šovinizma; naša dežela je bila vedno učinkovita vadnica za izvrševanje te nelahke politične borbe v interesu mirnega sožitja iri bratstva med Italijani in Slovenci. In prav v tej borbi smo se izučili, kako šovinizem proti manjšinam, pa naj bo opogumljen ali toleriran, mora tudi prevzeti odgovornost za svoje posledice med deli prebivavstva, ki je zatiran ali s katerim se na kakršen koli način slabo ravna bodisi na osnovi izrecnih raznarodovalnih namenov bodisi zaradi demokratične neobčutljivosti, ki izhaja iz nevednosti.
Mi zaupamo, da ta vprašanja manjšine lahko dobijo svojo rešitev v okviru avtonomne uprave, ki naj deluje demokratično in na podlagi statutarne obveznosti o spoštovanju pravic manjšine. To ne bo drugega kot koristilo jasnosti v vrstah vsega prebivavstva dežele in naši državi. Gre tu, častiti kolegi, za vprašanja skrajne kočljivosti v krajevnem življenju in tudi za mednarodne odnose. Ne smemo se z njimi baviti z lahkomiselnostjo ali ce lo pod vplivom mentalitete, ki m dojemljiva za demokracijo in gleda v samem obstoju slovenskega prebivavstva izmišljene nevarnosti.
Italija je drago plačala grehe fašizma
Italija je drago plačala krivdo fašizma tudi v politiki do manjšin. Zato se je treba čutiti toliko bolj
dolžni in sprejeti ukrepe na podlagi pravičnih, demokratičnih, duhu republiške ustave odgovarjajočih zakonov, da se ne zagrešijo napake. Statut, ki ga bomo odobrili more in mora biti učinkovito sredstvo tudi v tem oziru. Če bo takšen, bodo od tega imeli korist odnosi med državo in vlado na eni in prebi-vavstvom nove dežele na drugi strani.
Kampanja proti deželi
V nadaljevanju govora je posla-neč Vidah posvetil svojo pozornost antiregionalistični kampanji desničarskih in reakcionarnih krogov v deželi sami. V tej kampanji, v katero so se vključili listi «Messaggero Veneto» 'n «Il Piccolo», prednjačijo novi fašisti MSI, ki sa začeli celo zbirati podpise državljanov proti u-stanovitvi dežele. Novi fašisti uporabljajo predvsem svoja znana laži-domoljubna gesla, medtem ko je dobro znano, kako so se za časa vojne, prav posebno po 8. septembru 1943 zadržali do ožemi j iških zahtev tretjega rajha. Pri tem je poslanec Vidah citiral veliko število dokumentov iz ponatisnjenih spominov Dollmanna, Goebbelsa in drugih nacističnih voditeljev, kjer je zelo jasno ugotovljeno, da je sam Mussolini pristal v vidiku «končne zmage» Hitlerja na odstop Julijske krajine, Tridentinske Benečije in osrednje Benečije nacistični Nemčiji.
Fašisti skušajo v svojem antire-gionalističnem besu izkoristiti do zadnjega vso iažidomoljubno retoriko in demagogijo, se sklicujejo na enotnost Italije, na Risorgimento, celo na demokracijo, kot da ne bi bili oni tisti, ki so spravili s svojo politiko, s svojimi zločini, svojimi pustolovščinami, svojim klečeplazenjem pred Hitlerjem v usodno nevarnost ne samo Italijo kot tako, pač pa tudi ves italijanski narod. Najostudnejši je njihov poskus, da si upajo napadati novo deželo v i-menu demokracije, prav tiste demokracije, ki so jo oni pogazili na podlagi ukinitve občinskih in pokrajinskih svetov, parlamenta in najbolj pretiranega centralizma. Ni nič čudnega, da so fašisti proti avtonomni deželi. Avtonomija in decentralizacija sta dva pojma, ki ne gresta na noben način skupaj z njihovimi pojmovanji. Kar se pa tiče njihove takozvane domoljubne ljubezni, je dovolj, da se spomnimo na «Adriatisches Kuestenland», to nacistično tvorbo, ki je prizadela toliko gorja našemu prebivavstvu in našim krajem, ki so sedaj pred dejstvom, da se lahko tudi preko avtonomne dežele gospodarsko in politično opomorejo.
Fašisti so ubijali. Hladnokrvno so morili, požigali, rušili, plenili, krr dii, izdajali, prodajali Italijo, služili tujcu, zavratno napadali narode, podjarmili tuje dežele, zagrešili najgrozovitejše zločine in največja izdajstva. Odprli so vrata nacistom v Italijo, služili nacistom do zadnjega, sodelovali pri nacističnih grozodejstvih tako doma kot na tujih tleh.
Danes fašisti poveličujejo teroristični režim generala Franca, ki jih podpira, z navdušenjem pozdravljajo zločinska dejanja OAS proti Al-hrcem in proti Francozom ter bi želeli posnemati oasovce. Povezani so s porajajočim se nacizmom v Nemčiji in z mednarodnim fašizmom. Fašisti zahtevajo atomsko vojno.
Nekdo je dejal, da leta 1945 fašistov ni bilo v Trstu. To ni res. Do maja 1945 so bili v Trstu in šele nato so zbežali kot njihov du-če, preoblečeni v nemške uniforme in v službi Nefncev.
V	Trstu so fašisti lovih in zapirali ljudi ter jih izročali Nemcev, kateri so nato te nesrečneže sežigali v taboriščih smrti, v tržaški Rižarni in v Nemčiji. Služili so krvnikom, ki so obesili in pomorih na stotine Italijanov in Slovencev v Trstu.
Ko je končala vojna vihra, so se vrnili zaščiteni, podprti, oboroženi kot člani odborov za obrambo ita-lijanstva in «lega nazionale». S pomočjo drugih so ustanovili svoje tolpe, predstavili so se kot «patrioti» od vsega začetka. Trst je danes njihov priljubljeni brlog in še vedno sanjajo, da bo prav Trst postal njihova izhodiščna točka za poplavo Italije.
Fašistična grozodejstva v Sloveniji
Danes nekaznovano manifestirajo za Visoko Poadižje z gesli: «smrt ščavom» ali «Heil Hitler». Toda istočasno zahajajo v Jugoslavijo, ki jo tako sovražijo, ter si tam polnijo avtomobilske tanke z bencinom ter svoje želodce s klobasami.
Jokajo zaradi cone B. Toda kdo je izgubil cono B? To so tisti, ki so hoteli vojno, to so fašisti, ki so pripeljali Italijo v katastrofo, ki sc navalili na Jugoslavijo, se polastili Dalmacije in Črne gore ter so hoteli vsiliti Hrvatski lutkovnega kralja, dočim so Slovenijo priključili k Italiji ter morili njene najboljše sinove. Fašisti so povzročili izgubo cone B in še toliko drugih stravi.
Danes se fašisti poslužujejo laži-domorodne demagogije. Boje se, nevarnosti, da bi dežele na splošno utegnile povzročiti nevarnost za enotnost Italije. Toda zato, da jim odgovorimo zadostuje v resnici le nekaj besed. Prav fašisti so tisti, ki so pokazali, in dokazali, da so vse prej kot pa rodoljubi. Sam Mussolini je dejal, da bi Trst moral biti vključen v nacistično Nemčijo.
«Adriatisches Kiistenland»
Vodilna skupina misovcev je sestavljena iz ljudi, ki so služili Hitlerju in tržaški fašisti so z navdušenjem pozdravili ustanovitev zloglasnega «Adriatisches Kiistenland», to je ustanovitev nemške pokrajine ki jo je vodil nacistični gauleiter Reiner, s katerim so sodelovali številni današnji misovski voditelji.
Dollmann, ki je bil zastopnik Hitlerja v Italiji leta 1944 je v svoji knjigi «Nacistični Rim» zapisal: «Kar se tiče Trsta je gotovo, da bo po dogodkih 8. septembra, postal, ako bomo zmagali, nemški ne le zaradi predloga marveč na zahtevo dučeja... in dalje pravi Dollmann:... če bi Nemčija zmagala bi bile ponovno vzpostavljene meje iz leta 1914...».
Londonski memorandum
V	zvezi z londonskim memorandumom se dela precej zmede. Tako je doudaril poslanec Vidah in nato orisal kako je prišlo do tega sporazuma in do zamenjave anglo-a-meriške vojaške uprave z italijansko upravo na področju bivše cone A, dočim je bivšo cona B in del milj-ske občine italijanska vlada izročila Jugoslaviji. V Trst je prišel generalni komisar, ki je klasičen predstavnik rimske konservativne birokracije. Z njim je prišel v Trst tudi kvestor Marzano, ki se ga še vsi spominjamo kot človeka, ki je s Tržačani ravnal kot z ljudmi, ki žive v brezpravju.
Že tedaj je bilo jasno, da ni šlo za nobeno «začasnost», da je fingi-ranje o začasnosti mnogo stalo zlasti miljske prebivavce. In res sta
obe administraciji začeli delovati tako kot da je razdelitev trajna. Na jugoslovanskem področju je bil u-stanovljen okraj Koper, ki obsega en del bivše cone B in del ozemlja, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji že z mirovno pogodbo, ukinjem pa je bil okraj Buje ter njegovo področje priključeno okraju v Pulju, ki pripada hrvatski republiki.
Na Tržaškem ozemlju je bilo u-stanovljeno novo volivno okrožje. Izvoljeni so bili poslanci in na prihodnjih volitvah bodo izvoljeni še senatorji v rimski parlament. Uvedena je bila obvezna vojaška služba. Na Tržaško področje so bili raztegnjeni italijanski zakoni, na področje bivše cone B pa jugoslovanski zakoni.
Vse to ni povzročilo nobene mednarodne komplikacije. In od takrat, ko se je to zgodilo je preteklo že osem let. Od 1954 leta se govori o ustanovitvi dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, toda v vsem tem času ni nobena izmed držav podpisnic londonskega sporazuma in mirovne pogodbe napravila nobene opazke zaradi tega.
Tu je mnogo zmede. Ob neki priliki je kasacijsko sodišče izjavilo, da je od vselej celotno Tržaško o-zemlje (cona A in cona B) italijansko ozemlje, ob neki drugi priliki pa je izjavilo, da cona B dokončno spada pod Jugoslavijo. Državni svet zatrjuje, da je Trst podvržen‘mednarodnemu nadzorstvu. Toda dejstva so dejstva.
Naj pride resnica na dan
Nekdo je med sedanjo razpravo dejal, da bi ustanovitev dežele pa menila potrditev sedanjih meja. Po mojem mnenju pa sta ne glede na to ali bo dežela ustanovljena ah ne, obe zainteresirani vladi sprejeli to dejstvo in sta v vseh teh letih s svojimi ukrepi to tudi potrjevali. Znano je tudi, da se razpravlja o spremenitvi demarkacijske črte v državno mejo. Kdaj bo do tega prišlo ni znano. To je stvar časa. Toda čas je, da se o vsem tem pove resnico. Vlada mora povedati svoje mnenje in to brez vsakega pridržka.
Že tristranska izjava iz leta 1948 je bila zelo ponesrečena šala. Ta izjava bo prešla v zgodovino kot ameriška goljufija. Bivši angleški zunanji minister Eden je v svojih spominih povedal resnico o njej. In nihče ni nikoli zanikal tega, kar je on zapisal.
Tristranska izjava
Eden med drugim pravi sledeče: «Obljuba, da bo Italija dobila celotno področje Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bila dana leta 1948, ni bila nič drugega kot politično-propagandna poteza zahodnih velesil, ki naj bi služila italijanskim demokratičnim strankam v boju proti komunistom na volitvah. In res ni ta obljuba imela nobene pravne osnove. Za uresničitev te obljube bi bila morala dati svoje privoljenje tudi Sovjetska zveza. Toda sovjetska vlada ne bi bila nikoli dala tega privoljenja. Prav zato je imela ta poteza vse prej kot pa pozitvne po litične posledice».
Poslanec Vidah je zaključil svoje izvajanje o tem problemu, poudarjajoč, da je vse drugo gola goljufija, ki ne koristi nikomur, ki pa napeljuje vodo na mlin fašističnim špekulacijam in špekulacijam vseh tistih, ki so v največji meri krivi nesreč italijanskega ljudstva.
* * *
Nato je posl. Vidah govoril o značaju antiregionalistične kampanje liberalcev, ki predstavljajo gospo-
darsko opozicijo proti ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Delitev Slovencev v tri kategorije je nesprejemljiva
Že prej — je nadaljeval tov. Vida-li — sem govoril o vprašanju pravic slovenske manjšine, ki je eden izmed argumentov antiregionalistov. V zvezi s tem argomentom desnica (fašisti, liberalci in tudi desničarski sektorji drugih «centrističnih» strank) padajo v neizogibne kon-, tradikcije. In res je šovinistom prav, da občasno zanikujejo obstoj ali da zmanjšujejo težo etnične manjšine — vse ah dela manjšine v tem ali onem delu dežele — ah da predstavljajo ta del prebivavstva kot pa plavljajoči val, ki bi lahko preplavili italijansko prebivavstvo. Jasno je, ) da se takšna protislovja gibljejo na meji smešnosti in privedejo tudi do absurdnih razlik med Slovenci, ki imajo pravice prve, druge in tretje kategorije po pokrajinah, v katerih živijo. Glede tega ne moremo drugače kot sklicevati se na načela demokracije, o katerih sem govoril v drugem delu svojega govora: etnična manjšina obstaja v deželi in se njene pravice morajo spoštovati v smislu ustavnih in mednarodnih obveznosti.
Prihajam do zaključka svojega ga vora in trdim, da mi smatramo deželno ustanovo kot sredstvo za pf I spešitev najširše udeležbe množic] pri gospodarski obnovi in razvoju države, torej kot sredstvo za razširitev osnov demokracije in za olajšanje neobhodno potrebnih u-| strojnih reform na raznih gospodarskih področjih.
Dežela je sredstvo demokracije
Dežela bo z razvojem krajevne samouprave olajšala gospodarsko naJ črtovanje z neposredno udeležbo voljenih organov in ljudskih množic ia| otvarja pot k demokratičnemu in družbenemu razvoju. V konkretnert1 primeru dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina ima deželna ustanova poseben pomen in je posebno potrebna zaradi specifičnih pogojev in zahtev gospodarske' ga in političnega življenja Tržaškega področja in bližnjih pokrajin-Želeli smo, da bi bila dežela dobila statut, ki bi se veliko bolj oziral na nekatera posebna vprašanja, o katerih sem govoril in za katera ie naše prebivavstvo posebno občutljivo, ker gre za vprašanja znatne g°j | spodarske in politične važnosti-| Kljub temu je ustanovitev te dežeF ! za nas v prvi vrsti sredstvo dem0, ! krači je in zaradi tega se bomo udeležili njene ustanovitve, njene izp0, . polnitve.
Branili bomo naša stališča
Borba za koncepcije in ukrepe, ne bodo sprejeti na tej razpravi, 1,1 za nas zaključena. Še dalje bolh0 branili svoja stališča v deželi, ki ic tik pred ustanovitvijo, in smo pr^ pričani, da bo na tistem mestu ^ ša borba doživela nadaljne uspehe ker bo še bolj neposredna, ma nejša zaradi direktne podpore Pr^ bivastva, katero bo v njej gleda' realizacijo svoje demokratične vice in konkretno možnost dose* preko nje veliko tega, kar osredu) uprava ni znala ukreniti za goSP, darsko in politično obnovo Trsta 1
celotne
vice).
dežele. ( Odobravanj e
- 6.-7-1962
Enotna pobuda slovenskih študentov
Peticija za deželo
200 slovenskih dijakov iz Trsta je podpisalo skupno pismo, ki je bilo naslovljeno predsedniku poslanske zbornice ter parlamentarnim skupinam KPI, PSI, DC, PRI, in PSDI
Besedilo pisma je sledeče:
«Slovenski dijaki pozivamo, naj vlada in parlament v bodočem deželnem statutu za dezelo Furlanija-Julijska krajina podrobneje določita vsa zakonska določila in zaščito slovenske narodnostne manjšine, posebni statut pa naj zlasti predvideva :
1. da pripadniki slovenske narodnostne skupnosti smejo svobodno u-porabljati svoj materin jezik v osebnih in uradnih odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi s pravico, da dobijo v svojem jeziku tudi odgovor, dokumente in potrdila;
2.	da se v organikih deželnih, pokrajinskih in občinskih uradov določi primerno število funkcionarjev, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik ;
3.	da se slovenski narodnostni skupnosti na vsak način zajamči primerno predstavništvo v deželnem svetu in komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, katera zadevajo
Ì Slovence ;
4.	da se na področjih, kjer prebivajo Slovenci, uvedejo poleg italijanskih krajevnih napisov tudi slovenski ;
5.	da se vzgojnim, kulturnim, socialnim in športnim organizacijam narodnostne manjšine zajamči ena-kropravno ravnanje tudi, kar zade-za uporabo prosvetnih zgradb in drugih naprav ter radia in kar zadeva pomoč iz javnih skladov.
ooooooooooonooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Kje bomo preživeli počitnice?
Bliža se čas poletnih dopustov. Vsakdo izmed nas si želi vsaj nekaj dni preživeli kje na deželi, bodisi v gorah ali pa pri morju. In kdor le more si to privošči, saj mu to koristi tako v telesnem kot v duševnem pogledu. Če ne moremo ostati več časa zunaj, se zadovoljimo tudi s krajšim četudi enodnevnim izletom.
Naši ljudje posebno radi zahajajo v Slovenijo. Nič čudnega, saj je prav ta dežela tako bogata naravnih lepot, svežega in zdravega zraka, da jo celo turisti iz daljnih dežel občudujejo in radi obiskujejo.
V	zadnjih letih se je n. pr. obisk turistov iz Italije zelo povečal. To so omogočili dobri sosedski odnosi med obema državama, pa tudi ugodne cene. Lani je obiskalo Jugoslavijo ned
100.000	italijanskih turistov, vseh prenočnin teh turistov pa je bilo okrog 330 tisoč. Samo po sebi je umevno, da je bil precejšen del teh turistov prav iz naše dežele. V tem številu pa niso všteti tisti, ki so potovali čez mejo s prepustnicami. In teh je veliko več.
Naši ljudje zelo radi zahajajo zlasti na Bled. Nekateri poznajo zelo dobro tudi. Bohinj, Kranjsko goro in še nekatere druge letoviščarske kraje. Mnogo manj pa poznajo zelo mikavne kraje na Dolenjski in Štajerski, kjer je tudi mnogo zdravilišč. Zelo lepi in zdravi kraji so tudi v zgornji Soški dolini. Bovec, Kobarid in Tolmin so povrh vsega še v obmejnem pasu. Tudi obalni istrski pas je zelo lep in privlačen.
V	naslednjem bomo navedli nekaj krajev, ki so zlasti priporočljivi bodisi za izlete kakor tudi za letovanje. Do krajev, ki jih bomo navedli, je mogoče priti po lepih cestah, razdalje pa so razmeroma kratke. Od Sežane do Bleda je 142 km, do Bohinja 170, do Kranjske gore 172 km. Poteg ugodnih cestnih zvez bodisi po alpski cesti čez Vršič ali po moderni cesti čez Ljubljano so tudi ugodne železniške zveze. Posebej naj omenimo pred kratkim uvedeni motorni brzi vlak Trst-Dunaj, s katerim je mogoče priti do Ljubljane v dobrih treh urah, zveze iz Ljubljane do Bleda pa so bile že doslej zelo ugodne.
Posebej velja omeniti možnosti za povečanje gostov iz Italije v številnih slovenskih zdraviliščih in topliških turističnih središčih, ki so odprta vse leto in ki razpolagajo s precejšnjimi gostinskimi in prenočninskimi zmogljivostmi. Do vseh so urejene dobre cestne zveze, razdalje pa so prav tako razmeroma kratke. Rogaška Slatina, kot največje med njimi je oddaljena od Sežane 194 km, od Gorice pa 177 km; šmarješke Toplice so oddaljene km; šmarješke Toplice so oddaljene od Sežane 113, od Gorice pa 197 km; Dolenjske Toplice od Sežane 152, od Gorice 176 km; čateške Toplice od Sežane 199 od Gorice 223 km itd. Pri tem velja poudariti, da so šmarješke in Čateške Toplice ob moderni avtomo-
Lepote turističnih središč Slovenije nas vabijo
bilski cesti Ljubljan-Zagreb, da so blizu te ceste tudi Dolenjske Toplice.
Končno bi morali opozoriti še na možnosti razvoja turističnega prometa, ki so vedno širše glede na graditev jadranske magistrate in njenih odcepov. Posebej bi se morali ustaviti ob Plitvičkih jezerih na Hrvatskem, ki so oddaljena od Sežane 80 km. Posebej bi lahko veliko povedali tudi o Gorskem Kotam, skozi katerega je speljana lepa cesta, o Kočevskem in Notranjskem, kjer so zanimivi zlasti Kočevski 'og, Kolpa, Cerkniško jezero itd.
Za konec naj še poudarimo, da so možnosti za izletniški turizem velike in da se bodo dobrodošli turisti povsod srečali z gostoljubnimi gostitelji.
Za kmete
Posneto mleko
krmno sredstvo
S posnetim mlekom lahko krmimo, če je popolnoma zveže in sladko, ali popolnoma kislo. Če je posneto mleko nakisano, škoduje zlasti mladim živalim, zaradi česar pride lahko celo do izgub. Zavedati se moramo, da pride posneto mleko na posestvo nakisano tudi v prehodnih mesecih in ne samo poleti. Da se torej izognemo nevšečnostim je najbolje, da vsaj od marca do oktobra krmimo le kislo posneto mleko. To dosežemo takole: Mleko kisamo vedno le v lesenih kadeh, ne v kovinskih, nikakor pa ne v cinka-stih kadeh.
Za kisanje je najbolj primerna temperatura 20-30° C. Če je mleko pretoplo, ga moramo najprej ohladiti do te temperature. Nato dodamo na 100 1 mleka približno 5 litrov pinjenca àli kislega posnetega mleka od prejšnjega dne, ki služi kot sredstvo za kisanje.
Preveč hladno mleko se ploh ne skisa, ali pa se kisa zelo počasi. Zato ga moramo segreti na 20-30° C in sicer tako, da postavimo čist vrč, napolnjen z vročo vodo, (ki nima več kot 50° C), posneto mleko. Mleko nato počasi mešamo, dokler se vsa količina ne segreje do zaželene temperature. Posodo z mlekom pokrijemo, da se ne shladi. S termostati je seveda postopek preprostejši.
Pred krmljenjem kislo posneto mleko temeljito premešamo.
Mleko lahko skisamo tudi s ci-( Nadaljevanje na 6. strani)
’AIETPETJE-FOIKIORA-KNJIGE-REVJIE-KINO
UJ
S
O
2
*
<
oc
O
0 £ UJ
LU
<
ca
ač
UJ
S
H-
1 < O
Ul
>
<
N
<
at
g
O
Ó
ICuUuMr
«ZDRAVNIK V AUSCHWIT-ZU». Tako se glasi naslov knjige, ki je pred kratkim izšla pri založbi Sugar v Milanu. Delo je napisal madžarski Žid Miklos Nyiszli, ki je bil med vojno več mesecev zaposlen v nekem «zdravniškem» laboratoriju v zloglasnem istoimenskem naci-cističnem taborišču. Fanatični nacist dr. Mengele je bil vodja omenjenega laboratorija. Pod njegovim neposrednim vodstvom je moral delati tudi dr. Nyiszli, dokler se mu ni posrečilo zbežati. Zlasti pretresljivi so opisi sežiganja židovskih o-trok v plinskih pečeh. Knjiga je še en pretresljivi dokument o grozodejstvih nemških fašistov.
o
£
>
S
>
m
O
»
*s>
03
>
>
m
03
>
m
T3
m
£
■in
O
E
oc
ull
O
Z
<
oc
O
0 £ UJ
UJ
1
di
m
2 i—
i
<
O
Ul
>
<
N
<
OC
g
O
Ó
2
oc
Ul
O
Z
<
oc
O
O
£
UJ
u
<
GO
£
<
UJ
4
ta
«/>
<
O
UJ
<
N
<
OC
g
O
Ó
Z
X
uj
UJ
s
O —>
£
<
oc
O
5
o
S
£
o.
£
<
ca
55
<
UJ
4
a
tn
<
O
>
<
K
<
a
a
O
Ó
SLOVENSKO GLEDALIŠČE iz Trsta gostuje v Sloveniji, kjer nastopa s «Hamletom». Predstave so bile najavljene v Tolminu, Črnomlju, Otočcu, Novem mestu, Kamniku, Kočevju, Ribnici, Postojni, Ljubljani in v Pi-
POLETNE IGRE v Dubrovniku bodo trajale od 10. julija do 24. avgusta. Predvidenih je 69 nastopov. Poleg domačih ansamblov bo na teh prireditvah sodelovalo tudi mnogo ansamblov iz tujine, izmed katerih omenjamo : gledališče Old Vic iz Londona, ki se bo predstavilo s Sha-kespearevo dramo «Romeo in Julija» in s Shawovo «Sveto T vano», holandski komorni orkester, kvartet Vlach iz Prage, kvartet La Salle iz ZDA, ansambel stare glasbe iz Florence in filharmonija iz Dresdena. Med tujimi solisti, ki bodo sodelovali na prireditvah so tudi : violinistka Pina Carminelli iz Italije, pianist John Browning iz ZDA, pianist Lev Oborin iz SZ in poljska pianistka Barbara Bukov-ska.
♦
«TAMBURICA», svetovno znana folklorna skupina jugoslovanskih izseljencev-, ki živijo v ZDA, je preteklo nedeljo nastopila v Portorožu. Program je obsegal pesmi in plese jugoslovanskih in drugih slovanskih narodov ter sodobne ameriške plese in popevke. Nastop v Portorožu je spadal pod okvir Primorskih prireditev. V okviru teh prireditev bo letos tudi festival jugoslovanske folklore, ki bo trajal od 29. julija do 4. avgusta. Na festivalu bodo sodelovali jugoslovanski svetovno znani folklorni ansambli «Lado», «Kolo» in «Taneč», amaterske folklorne skupine «Ribar» iz Beograda, «Marolt» iz Ljubljane in skupina «Kelta Fondeba» iz Gvineje.
CVETOVI GRANATNIH JABOLK», tako se imenuje najdaljši roman na svetu. Tri na roko pisane kopije tega romana so pred nedavnim odkrili literarni zgodovinarji v kitajski pokrajini Fučau. Delo obsega 360 zvezkov in opisuje v 4.830.000 besedah zgodbo skupine kitajskih žena, ki so živele v 8. stoletju.
SLOVENSKI OKTET in orkester RTV Ljubljana z dirigentom B. Adamičem sta .odpotovala na 45-dnevno gostovanje v Sovjetsko zvezo. V industrijskih mestih in letoviških središčih SZ bosta priredila 35 koncertov. Nastopila bosta tudi v Leningradu in Moskvi. Z orkestrom RTV Ljubljana bodo nastopali tudi solisti Majda Sepe, Marjana Držaj in Nino Robič.
5
m £
ž o
Ò
D
|
>
K
S-VÌI01>n0J-3ri3d-X31Va-tl31V3i-VBSV10-3A
>£
4
oc
OTOK HVAR V DALMACIJI so izbrali za letošnji festival jugoslovanskih amaterskih gledališč. Na festivalu bodo nastopila najboljša amaterska gledališča iz raznih jugoslovanskih republik.
:LORA.KNJIGE-REVJIE.KINO-ODRl-RAZSTAVE-GLASBA.TEATER-BALET.PETJE-FOlKLORA-KNJIGE.REVJIE-K»NO-ODR|.RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-3AlET.PETJE-FOlKLORA-KNJIGE-REVJ!E.KINO-ODR|.RAZSTAVE-GLASBA. TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KN
DELO • 6
6.-7-1962
Sindikalne akcije
na Goriškem
Neurj
e in toča na Tržaškem
Zadnje tedne so številne kategorije delavcev v stavkovnem gibanju. Sindikat FILLEA-CGIL je v soglasju z drugimi stroknimi organizacijami predložil industrijskemu združenju zahteve gradbenih delavcev. Delavci te stroke, ki so zaposlenih pri goriških podjetjih Matti-rolli, Franzotti, Caselgrandi, Gomol-li, Sgubin, Ceriani, Stignano, Romani, Antonini, Castelan, Caddi in Ferrobeton zahtevajo izplačilo prvih treh dnevnic v primeru obolelosti ali nezgode pri delu, uvedbo proizvodne nagrade in prehod od navadnih težakov v kategorijo specializiranih težakov.
je navadno blagajna odprta samo dopoldne. Ne vemo sicer ali je bila prejšnjo soboto izjemoma odprta. In tudi če je bila potniki za to niso vedeli.
V torek zvečer je bil sestanek delegatov zainteresinanih delavcev. Na njen so razpravljali o oblikah akcij, ki jih bodo sprejeli.
Medtem se v Rimu nadaljujejo pogajanja za obnovo pogodbe kamnoseških delavcev. Izid teh pogajanj zanima zlasti delavce podjetja Cotti iz Sovodenj. Kaže, da so perspektive dobre. Sindikat FILLEA-CGIL se zlasti vneto zanima za rešitev vprašanj, ki v zvezi z delavsko pogodbo. Postavljena je bila tudi zahteva, naj bi se predstavniki delavskih organizacij srečali z vodstvom podjetja Cotti in to na pokrajinskem uradu za delo.
Tudi delavci podjetja Koren v Gorici so v sindikalni agitaciji. Ti delavci zahtevajo obnovo delavske pogodbe. Ne nekem sestanku, kateremu je prisostvoval tudi tov. Ber-gomas, so ugotovili, da omenjeno podjetje ne spoštuje vsedržavne delavske pogodbe steklarske stroke, da ni bila povišana plača v znesku 8,50% itd. V tem podjetju se ne spoštuje niti sporazum o delovnem urniku, o letnih dopustih itd. Rezen tega je prišlo pred časom tudi do dragih nerednosti.
Kot vidimo je tramvajska uprava pretirano točna pri izterjevanju a-bonmajev, ni pa tako v dragih pogledih. N. pr. že več mesecev potniki z Opčin čakajo, da bodo lahko plačevali mesečne abonmaje v kon-trolorski pisarni na Opčinah in da jim ne bi bilo treba še nadalje zapuščati delo pol ure prej ali pa prihajati na delo z znatno zamudo zaradi čakanja pri tramvajski blagajni v ul. Martiri della Libertà v Trstu, katero odpro šele ob 9. uri. O vseh teh neugodnostih se je že mnogo govorilo in pisalo, toda kot kaže ima za vse to tramvajska uprava povsem gluha ušesa.
Tudi v pogledu čistoče na vozovih bi imeli marsikaj pripomniti. Da bi se o tem prepričali tisti, ki so odgovorni za tramvajsko službo, jim svetujemo, naj se včasih usedejo na tramvajske klopi. (Po možnosti naj si za to priliko oblečejo svetlo obleko). Prepičani smo, da tega ne bodo ponovili.
V sredo 11. junija popoldne je nad Trstom in bližnjo okolico udrihala huda toča. Prizadela je veliko škodo zlasti v vinogradih, vrtovih in njivah. Posebno prizadeti so kraji:. Opčine, Prstenih, Konkonel, Piščanci, Rojan, Kotanja, Barkovlje in kraji ob ul. Commerciale. V omenjenih krajih je toča udrihala s tako silo, da je popolnoma oklestila trte in uničila ves grozdni zarod. Posledice toče se bodo poznale več let.
Govorili stno s prizadetimi kmeti in starejši so nam pripovedovali, da ne pomnejo tako hude toče v teh krajih.
Po prvih in še nepopolnih podatkih, ki jih je zbralo tržaško pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo se meni, da je bilo zaradi toče uničenih okrog 1000 hi vina. Po teh podatkih naj bi škoda znašala nad 60 milijonov lir. Toda uničen ni bil le vinski pridelek ampak tudi druge kulture. Tako so bili popolnoma uničeni vsi nasadi paradižnikov, bučic, cvetlic, kumar, fižola in druge zelenjave. Poškodovan je bil tudi krompir, sadje, detelja itd.
Predstavniki Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze so takoj intervenirali pri pristojnih oblasteh in zahtevali pomoč prizadetim kmetovavcem. Posredovali bodo tudi izvoljeni predstavniki v pokrajinskem iti občinskem svetu. Toda, izhajajoč iz dosedanjih izkušenj,
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Izgubljenih je nad 1000 hi vinskega pridelka
si ne smemo delati nobenih ihrij. Prispevki, ki jih nudijo vlada in drugi organi so tako malenkostni, da še zdaleč ne odgovarjajo prizadeti škodi.
Potrebno je, da vlada ustanovi posebni sklad z podporo prizadetim po vremenskih neprilikah. Za ustanovitev takega sklada se že več let zavzemajo tudi poslanci in senatorji, ki predstavljajo Vsedržavno kmečko zvezo. Za u-stanovitev tega sklada bi zadostovalo ako bi n. pr. za nekaj lir povišati ceiio tobaku. Zaradi tega bi kadivci ne utrpeli kdove kakšne škode, kmetje pa bi bili zavarovani pred velikimi izgubami, ki jih povzročajo vremenske ne-prilike.
Opozarjamo člane ZMP in KZ, naj še čimprej javijo v uradih v u. Ceppa 9 v Trstu, kjer bodo prejeli uva potrebna tozadevna pojasnila.
G. M.
Naši svetovavci zahtevajo pomoč za prizadete kmete
Vinska razstava v Sesljanu
Openski tramvaj
Zopet moramo pisati o zadevah, ki se dogagajo na openskem tramvaju.
Kot je znano spada tramvaj sedaj pod občinsko upravo. Upali smo, da bo sedaj bolje, toda zaman. Vsaj doslej je ostalo vse pri starem. Vtis imamo, da je v kakšnem pogledu še slabše kot prej. N. pr. kar se tiče mesečnega obonmaja.
Imetniki mesečnih voznih kart, ki niso iz kakršnega koli razloga utegnili plačati abonmaja prejšnji teden, so bili prisiljeni že v nedeljo, t. j. 1. julija plačati redno vozno karto. Torej ni dovolj 2560 lir, treba je bilo še drugih 200 lir!
In- vendar je bil prejšnji petek praznični dan. Tramvajska blagajna torej ni poslovala. Ob sobotah
Pokrajinska svetovavca Gombač in Colli ter občinska svetovavka Marija Bernetič so odšli takoj po končanem neurju preteklo sredo v kraje, ki so bili zelo prizadeti zaradi toče. Obiskali so Bane, Piščance, Konkonel, Barkovlje in Trstenik ter se pogovarjali s prizadetimi kmetova vci, vinogradniki in vrtnarji.
Pokrajinski svetovavci so se obrnili na predsednika pokrajinske u-prave in na pristojnega odbornika ter ju povabili, naj se zavzameta na pristojnih mestih za pomoč prizadetim kmetovavcem vinogradnikom in vrtnarjem.
Kmečki tabor na Opčinah
Tudi letos bo tradicionalni kmeč-
ki tabor na Opčinah. Kot je znano omenjeni tabor že več let zaporedoma organizira Kmetijska zadruga iz Trsta. Letošnja prireditev bo trajala kar štiri dni in sicer od 12. do 15. avgusta.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Provokacija v Križu
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Bernetič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina X telef. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru
V noči med 23. in 24. junijem so neznanci s sladoledom pomazali okna slovenske osnovne šole v Križu. Do tega nečednega pobalinskega dejanja je prišlo v času, ko je bila v prostorih omenjene šole prirejena običajna razstava ročnih del. Da bi pa zlikavci zakrinkali slede-ve za seboj, so istočasno pomazali tudi italijanski napis na omenjeni šoli.
Naša svetovavka v tržaškem občinskem svetu Marija Bernetič je pozvala župana, naj se zavzame na pristojnem mestu zato, da se prenehajo provokacije, ki imajo za cilj motenje mirnega sožitja med obema tu živečima narodoma.
Praznik «Dela» v Doberdoba
Praznik «Dela» in «Unità» na Poljanah pri Doberdobu, ki je bil najavljen za preteklo soboto in nede-
ljo, je bil prekinjen zaradi slabega vremena, zato se bo nadaljeval v nedeljo popoldne. Zvečer bo ples na prostem. Vabimo k polnoštevilni udeležbi!
Posneto mleko krmno sredstvo
(Nadaljevanje s 5. strani)
tronsko kislino v prahu. Na 10 litrov svežega mleka, ogretega na 20° C, dodamo 15-20 gramov citronske kisline v prahu. Mleko se .skisa v 1 - 2 urah.
Dodatek sirišča mleka ne skisa. Mleko samo skrkne in ni primerno za krmljenje.
Ko posodo, v kateri smo mleko kisali, izpraznimo, jo moramo temeljito očistiti, preden nalijemo novo
mleko. Podobno je treba očistiti vrče, posodo za krmljenje itd. in to vsak dan.
Glede na hranilno vrednost rfstre-za tako skisano posneto mleko sve žemu mleku. Kolikor krmino hkrati tudi polno mleko, ga moramo dodati posnetemu mleku tik pred krmljenjem.
Pisma uredništvu
Šolska prireditev v Saležu
Ko je bila prejšnja številka že ure
jena smo prejeli iz Saleža sledeči do pis:
V sredo 20. junija zvečer je bila 1 Saležu šolska prireditev. Nastopili št otroci iz Saleža in Samatorce. Telo vadnica, v kateri se je vršila priredi tev, in ki je bila zelo lepo okrašeno je bila premajhna, da bi sprejela vi' udeležence. Zato je marsikdo moro ostati zunaj.
Ob otvoritvi prireditve je g. uditeli Škerlavaj s prijaznim nagovorom p° zdravil vse prisotne in se zahvalil Z‘ številno udeležbo. Še posebej se je 10 hvalil našemu županu za pomoč pl postavitvi lepega novega odra. Nato i' nastopila učenka 5. razreda Mirvar» Kralj, ki je napovedovala spored.
Učenka Nadja Obad je prečitala M predgovor iz našega vsakdanjega žil Ijenja. Mešani zbor je odlično zapt sledeče pesmi: Ježek, Jurjevanje, Vest Ija doma, Pa se sliš’ in Jaz sem mV zikant. Sledila je enodejanka Zasparu rožica, ki so jo uprizorili učenci pf vega in drugega razreda. Kot zadrti so nastopili še učenci višjih razredi» z enodejanko Vedež.	*
Ves program je zelo lepo potekal i Vsi nastopajoči so se dobro izkazal i za kar gre njim in njihovim učiteljen vse priznanje in pohvala!
Izlet bivših
političnih preganjancev
Zveza bivših antifašističnih pr? ganjancev-ANPPIA in Zveza bivšil političnih preganjancev Tržaškeg9 ozemlja organizirata za nedeljo 15 julija enodnevni izlet v Novo Gori co, Gonjače v Brdih, Lucijo, Tol min in v partizansko bolnico «Fr2' n j a». Izlet ima namen poglobiti to variške stike med bivšimi politični mi preganjanci, ki so včlanjeni ' omenjenih organizacijah.
Prijave za izlet sprejemajo v Tf stu - ul. Madonnina 19 (uradne uh’ ob delavnikih od 10. da 12.. in o4 17. do 19!"ure) ter v ul. Montecchif 6. Cena izletu je 1.200 lir.
Pohitite s prijavo!
Sporočila uredništva in uprave „DeIa“
V današnji številki prilagamo poši^j položnico za poravnavo naročnine. Ct\ loletna naročnina znaša 1.300 lire, pOl letno pa 700 lir. Naročnino lahko pW čate v katerem koli poštnem uradu.
Ce želite prejemati list redno po p0 šti, poravnajte naročnino. S tem bf, ste pomagali tudi listu in mu omagal čili redno izhajanje.
Nekateri pravd se pritožujejo, da n list tako majhen in da izhaja samo t1' štirih straneh. Mi se tega dobro zaH1 damo in si prizadevamo, da bi ga p° večali. To pa ni odvisno samo od n& marveč tudi od naročnikov. Tudi zflf vabimo vse, ki redno prejemajo list Pc pošti, naj čimprej poravnajo naro'c nino.
BEVETE
R
K
k
n
2t
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooóoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooòoooooooooooooooooooooooood^
4. 5. 6. AVGUSTA
Dva pokrajinska festivala „DELA”:
I.)
čc
liliroiiMtiiiattiMjnmiiHnHM
v DOLINI pri Trstu in v S0V0DNJAH pri Gorici
a, .