132
Kratek pregled  novih slovenskih knjig.
3.
Pesmarica  cerkevna z napevi ali rtiarni od
gosp. Matija Majerja, kaplana pri stolni cerkvi v C e love i, letaš na svitlo dana veselo pričuje, de smo jeli Slovenci tudi starih zakladov narodnima pesništva iskati, de se ne pozabijo in ne pogube. Vsi narodi so spoznali, de ni prav staroznanstva zanemariti, torej so jeli eden pred dragim iskati in nabirati, karkoli stari ga najdejo, naj si bodi v knjigah, pismih, orodjih, denarjih i. t. d. Clo družbe so vkupej stopile, ki z združeno močjo si prizadevajo, stare reči pogubi oteti in jih za prihodnje čase ohraniti. Ali ne veseli sina, če si je ohranil podobšino svojih že davnej mertvih staršev? Ali ne bo veselilo vnuka, viditi obraz svojiga desčika ? Kaj ne de! Ravno tako nas bo razveselilo pesmi slišati, ki so jih naši prededje peli ; in vsak dober človek jih bo poslušal z ginjenim sercam.
Torej se prav lepo zahvalimo neutrudljivimu na-beravcu in iskrenimu domorodcu gospodu Majerju, de nam jih je nabral lep venec (81) starih svetih pesem, ki jih pojo Slovenci na Stajarskim, Krajnskim , Koroškim, Goriškim in Beneškim. — Oj, de bi pač več tacih pridnih čebelic bilo, ki nam nabirajo žlahtni med iz zakladov starih časov!
Slišali smo sicer nektere govoriti: „začmu stare reči na dan vleči, ker imamo kaj bolj si ga no-viga?" Takim ljudem bi preveliko čast skazali, ko bi jim odgovor dali! To so nezadovoljneži, kterim nobena reč ni prav. Ce jim daš kaj noviga, bojo staro hvalili; daj jim kaj stariga, bojo godernjali in novo hvalili. Takim sam ljubi Bog ni v stanu vstreči.
Vsak dober domorodec pa se veseli ljube „Pes-marice," in si zeli, de bi kmalo drugi zvezek na svitlo prišel. Prav dobro so jo gosp. Majer tudi zadeli, de so izdali tudi nape ve ali vi že h nekterim pesmam, kakor jih prosto ljudstvo poje. — Prav zlo bi nas razveselili gospod Majer, ko bi hotli krajnski zgodovinski družbi, ki ima sestrico na Stajarskim in Koroškim, en zvezek svoje „Pesmarice" podariti.