teto LXY1
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-etro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
PoStntna plačana » gotovlnL
V Ljubljani, v petek, "dne 2. septembra 1938
Stev. 201 a

Cena 1.50 Din
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Po novem zakonu o gospodarskih zadrugah
Glavna zadružna zveza ustanovljena
Dr. Anton Korošec - predsednik zveze in upravnega odbora -
o veličini zadružne misli, gospodarskem in kulturnem pomenu zadrug
Za kaj gre v Palestini
Tako zvano vprašanje Palestine, v kateri divja na eni Strani državljanska vojna med domorodnim arabskim prebivalstvom in dose-Ijenimi Judi, na drugi strani pa revolucija zoper angleško varuško oblast, je mogoče razumeti, če izhajamo iz dejstva, da Palestina predstavlja važno strategično točko na poti iz Anglije preko Sueškega kanala v Indijo. Palestina je važna postaja tako za vojno in trgovinsko brodovje kakor za avionsko zvezo med Anglijo in Indijo ter veže Anglijo s prednje-dn notranjeazijskimi deželami tudi po kopni pOti, ki je za angleški imperij važna zlasti zato, ker so po njej položene cevi, po katerih se pretaka nafta iz Iraka v pristanišče Ilajfo. Že pred vojno je Anglijo skrbelo, da ne bi Nemčija položila preko Palestine železniškega Hira do Bagdada in dalje, med vojno pa si je postavila za cilj, da Palestino iztrga iz turške oblasti ter jo dobi pod svoje nadzorstvo.
Anglija si je med svetovno vojno zasigurala pomoč arabskih domačinov te že 200 let arabske dežele proti turškemu cesarstvu tako, da je Arabcem obljubila neodvisno arabsko državo, ki bi predstavljala zvezo arabskih dežel od Sirije do arabskega polotoka. Dne 24. oktobra 1915 je dala Anglija Arabcem v tem oziru svojo besedo v obliki pisma visokega britskega komisarja, vendar pa sta Anglija in Francija po letu 1915 sklenili sporazum, v katerem je rečeno, da Francija dobi Sirijo, Anglija pa južni del Mezopotamije z Bagdadom ter Inki Ilajfo in Ako ob Sredozemskem morju. Vse ostale dežele med Sirijo in Adenom pa naj se združijo y neodvisno konfederacijo arabskih držav, iz-tvzemši seveda tiste dežele ali kraje, ki so že pred vojno bili pod britsko oblastjo. Palestina pa, ki je zelo važna kot teritorij, na katerem se stikajo različni verski interesi, ki zahtevajo učinkovite obrambe ene ali druge vere, se začasno postavi pod nadzorstvo Rusije, Francije in Anglije.
Anglija pa nikoli ni resno mislila na združene arabske države, ki naj bi bile neodvisne. Od vsega tega ozemlja si je kralj Saiid iz notranje Arabije sam z lastnimi silami osvojil Skoraj vso Arabijo proti volji Angležev, ki pa imajo slej ko prej v rokah najvažnejše točke in ozemlja ob Rdečem morju in ob Perzijskem zalivu. Tudi Irak, ki je v smislu sklepov Zveze narodov postal iz angleške mandatske oblasti neodvisna država, je slejkoprej v zunanjepolitičnem oziru tesno zvezan z britskim imperijem, kar velja tudi za Transjordanijo. O Siriji pa vemo, da nživa samo široko samoupravo. Iz vsega tega je jasno razvidno, da je britski imperij glede na Arabce izvajal vseskozi mac-chiavelistično politiko, ki je obetala Arabcem neodvisnost, ne da bi kdajkoli imeli namena, da bi jim jo v resnici pomagala uresničiti. Ker !je iz vsega kompleksa arabskih držav Angliji bila od nekdaj najbolj važna Palestina, se je poslužila vprav rafiniranega sredstva, da Arabce ogoljufa za obetano neodvisnost te dežele. iV začetku leta 1917 so namreč v Londonu sklenili tako zvano Balfourjevo deklaracijo, s katero se Anglija obveže, da bo po vojni ustanovila v Palestini židovsko narodno državo.
Med Židi se je začel že v 19. stoletju pokret, 'da bi se iz Palestine ustvarila neodvisna židovska država. Stranka židovskega nacionalizma ali tako zvani cionizem se je že takrat prizadevala, da bi Turčija dovolila Židom naseljevanje v Palestini. Čeprav je Turčija, Kakor znano, arabski živelj tlačila ter ga skušala izigravati napram drugim narodom v turškem cesarstvu, vendar ni dovolila neomejenega naseljevanja Židov, tako da jih je bilo v letu 1914 v Palestini samo 5%. Po Zvezi narodov jc 'Anglija ne brez odpora in pridržkov raznih velikih in malih sil dobila mandat nad Palestino, dokler ne bi prebivalstvo te dežele postalo toliko zrelo, da bi se moglo po plebiscitu izjaviti za lastno neodvisno državo. Nato je Anglija v smislu Balfouerjeve deklaracije dovolila neomejeno naseljevanje Judov, katerih je bilo v Palestini 1922 leta 6341, leta 1925 pa je to število narastlo že na 33.000. Leta 1935, ko je zavladal v Nemčiji fašistični režim, se 'je doselilo v Palestino vsega skupaj že 65.000 Židov. Pred svetovno vojno je bilo v Palestini, kakor smo že omenili, 5% Židov, zdaj pn jih 'je že 30% in njihovo število tem bolj raste, čim bolj razne države grenijo in onemogočajo Židom življenje v Evropi. Toda Anglija je dosegla svoj namen, čeprav je bila v zadnjih letih primorana, da število židovskih vseljencev omejuje, ker se ji je posrečilo ustvariti v poprej popolnoma arabski deželi močno židovsko manjšino, tako da bi, ako bi prišlo do plebiscita, Arabci ne mogli doseči svoje pravice, da si tam v smislu sklepa Zveze narodov ustvarijo svojo lastno narodno državo. Zakaj Anglija upravlja tudi Palestino popolnoma tako kakor Indijo, kjer izigrava eno narodnost proti drugi, eno vero proti drugi, eno politično stranko proti drugi, da tem lažje obdrži deželo pod svojo oblastjo
Angleške račune pa je začelo motiti vse-arabsko gibanje, ki Angležem že dvajset let ne da v Palestini mirno spati. Ves ta čas se namreč Palestina nahaja več ali manj v vojnem stanju, ker so Arabci v njej zanetili revolucijo. ki redno izbruhne vsakih par let in je čedalje hujša ter jo podpira ves arabski svet pa seveda tudi večji del javnega mnenja na svetu. Nobena politika ni tako lokava, da bi je njen razvoj sam prej ali slej ne prelokavil,
Belgrad, 1. septembra. AA. Danes ob 10.15 dopoldne je bil v dvorani inženirskega doma ustanovni občni zbor Glavne zadružne zveze. Občni zbor je začel predsednik zadružne zveze, notranji minister dr. Anton Korošec, s sledečim govorom:
»Dragi zadružniki! Pred vsem delom, ki ga moramo danes opraviti, vas vse, ki ste tukaj zbrani, prisrčno pozdravljam, po vas pa tudi vse zveze in v njih včlanjene zadružnike. Vesel sem, da vidim tu zbrane predstavnike vsega našega zadružništva, ki imajo vsi eno misel: vložiti vse svoje sile za napredek zadružništva, ki je podlaga vsega gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka naših najširših ljudskih slojev. Od 14. junija 1919, ko je bila ustanovljena dosedanja Glavna zadružna zveza, pa do danes, je zadružništvo vestno izvrševalo svoje veliko poslanstvo, ter se je lepo razvijalo kljub vsem težavam, ki so prišle na pot. To zadružništvo je naraslo številčno. Tedaj je bilo 11 zvez, danes jih imamo okoli 35; od 4000 zadrug, ki jih je tedaj imela Glavna zadružna zveza, jih je danes 15.000. Število zadružnikov je danes že prekoračilo en milijon. S ponosom gledamo na to veliko zadružniško vojsko, ki ima na svojih zastavah mavrične barve zapisano: Ljubezen, mir in sloga za dobrobit naroda.
Ne bi bilo lepo, če se v tem trenutku ne bi spomnili vseh onih zadružnih pionirjev, ki so zarezali prve brazde na njivi našega zadružništva, Njihovo življenjsko načelo je bilo: Ničesar zase, pač pa za splošnost, ničesar zase, ampak za narod. Nekateri od njih so zamenjali ta svet z boljšim in njim kličemo: Slaval Drugi so se pod težo let umaknili ter z ljubeznijo spremljajo naše delo. Hvala jim za napore in trud.
Zadružništvo je močna in krepka organizacija ne samo po svoji številčni sili, ampak še bolj po moči svojih idej. Prepričani smo, da je zadružništvo element duhovnega in materialnega blagostanja, motor, ki žene končno tudi naše vasi v prizadevanju za blagostanje in kulturni napredek. Pri nas nimamo niti ene kulturne, niti gospodarske organizacije, ki bi bila tako velika in tako močna, kot je zadružništvo. Zato je ta organizacija čini-telj, s katerim morajo računati vsi, ki žele dobro narodu in državi. Kot skoraj 20 letni zadružni delavec v Jugoslaviji morem s ponosom pokazati na auha pomirljivosti in strpnosti ter složnega sodelovanja, ki je vladalo v teh zadružnih vrstah. Zadružna ideja je bila vez, ki je vezala ljudi raznih političnih in svetovnih nazorov in ta zveza se je kazala v medsebojnem spoštovanju in medsebojnem vzajemnem delu. Uspehi našega zadružništva v teh skoraj 20 letih niso majhni. To kaže že omenjeno število zadrug in zadružnikov, to dokazujejo naši številni zadružni domovi, zadružni tečaji, manifestacije, promet in sodelovanje zadruž-
Rim, 1. sept. c. Na svoji današnji seji je italijanska vlada sklenila, da se vsem Židom, ki so si pridobili italijansko državljanstvo po 1. januarju 1919, odvzame italijansko državljanstvo, nakar morajo po šestih mesecih zapustiti Italijo in vse njene posesti. Če se ne bi odselili, jih bodo izgnali. Prav tako morajo zapustiti Italijo vsi Židje, tuji državljani v istem roku. Za Žide bodo smatrali tudi tiste, ki so prestopili v drugo vero, če so bili njihovi starši še Židje.
Vlada je tudi sklenila, da ne bodo mogli napredovati tisti državni uradniki, ki po 30. letu starosti še niso poročeni. Zn nižje uradnike je ta' meja starosti določena na 26. leto starosti. Samski stan bo avtomatično tudi ustavil sleherno napredovanje v državni službi.
in tako se je zgodilo tudi Angliji v Palestini. Danes namreč tudi Židi niso več zadovoljni z njeno politiko v Palestini, ker ogroža tudi obstoj židovskih naseljencev, ki pred mogočnim arabskim valom niso več varni ne življenja ne imetja. Mnogo Židov je tudi tako pametnih, da so uvideli, kako Anglija sama ovira sporazumno življenje med Arabci in Židi, ker ne hujska samo Židov proti domorodnim prebivalcem, ampak če treba, tudi Arabce proti Židom. Arabci imajo tudi na svoji strani pravico, ako na svetu pravica sploh še kaj velja v političnih vprašanjih. Arabci nc morejo dopustiti prevelike židovske manjšine ali celo neodvisne židovske države, kor so gospodarsko daleč pod Židi, ki si nakupujejo od arabskih kmetskih siromakov zemljo ter postajajo edina finančna velesila v tej deželi, šc večji odpor pa izzivajo Angleži, ki vodijo v Palestini izredno brezobzirno politiko, v kateri ima glavno besedo policijski pendrek, vojaški bajonet in kazenske okspedicije, ki ruši jo in po/igajo cele vasi, če treba, tudi z letalskimi bombami. Židi pa so se Arabcem zadnje čase še bolj obsovražili, ker se zadnja letn naseljujejo v Sveto deželo skoraj sami levičarji, ki širijo svoje ekstremne politične in gospodarske nazore ter tako do skrajnosti dražijo arabski nacionalizem. Sicer bi bil mogoč in tudi želeti pameten sporazum
ništva na vseh področjih narodnega gospodarstva. Ne mine teden, da se ne bi imeli prilike prepričati o žilavi delavnosti našega zadružništva. V inozemstvu uživa naše zadružništvo lepo ime. Tuji zadružniki nas obiskujejo ter iščejo zveze z nami in nas vabijo na svoje zadružne manifestacije. V mednarodnem zadružnem svetu mi nismo neopažen činitelj.
Tako jc bilo dozdaj. Če Bog da, bo v bodoče še boljše. To je moje trdno prepričanje. To prepričanje ni brez podlage. Mi smo se danes vsi zbrali tu in bomo še bolj složni, še močnejši in bo v nas še več poleta. Glavna zadružna zveza bo sprejela v svoje članstvo vsako novo zvezo, v kateri je bilo na dan, ko je bil uveljavljen zakon o gospodarskih zadrugah, včlanjenih 50 zadrug in ki je te zadruge resnično nadzorovala. Zadružna ideja je tako velika in tako močna, da mora vse drugo odpasti, kadar gre za vprašanje uresničenja te ideje. Pred nami so velike naloge. Pred nami je široko polje dela. Ne ozirajte se na nevaž-ne vsakdanjosti, bomo šli vsi složno na delo, ki bo rodilo velike koristi za ves naš narod in za vso našo državo. V trdnem prepričanju, da je zadružništvo zadnja podlaga našega splošnega narodnega blagostanja, da je izvor moči in sile naše države, vas pozivam k vztrajnemu delu v zadružništvu. Pred očmi nam je vsem upoštevana in zadovoljna Jugoslavija. S slogo, ljubeznijo in neumornim delom ustvarimo potom zadružništva pogoje, da Jugoslavija tudi bo takšna.«	_
Govor ministra in predsednika glavne zadružne zveze dr. Antona Korošca so navzočni navdušeno pozdravili. Zatem je dr. Korošec prebral pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, kraljevskim namestnikom dr. Radenku Stankoviču in dr. Ivu Peroviču, pred-
London, 1. septembra. O sklepih in posvetovanjih ministrskega sveta, ki se ga je udeležilo 22 članov vlade, s čimer je bila poudarjena važnost tega dogodka, razširja levičarski tisk poročila, ki sicer v nekem bistvenem pogledu odgovarjajo resnici, stališče in nameni angleške, vlade v vprašanju narodnostnega spora v češkoslovaški republiki pa je v njih napačno prikazano.
Na seji ministrskega sveta se je poudarjalo, o čemer doslej sploh ni bilo nobenega dvoma, da
Prav tako je vlada sklenila tudi omejiti dostop ženskam v državno službo. Poslej žensko usluž-benstvo v raznih resorih ne bo moglo presegati 8% od moškega uslužbenstva.
Z italijansko-francoske meje
Rim, 1. septembra. AA. (Havas.) Italijanski politični krogi poudarjajo, da ni utemeljeno vznemirjenje, ki je nastalo v Franciji zaradi razlastitve dvolastniških posestev na italijansko-fran-coski meji pri Isoli. Politični krogi poudarjajo, da bo Italija dvolastnikom izplačala odškodnino in da finančna ureditev te zadeve nikakor ne bo težka.
med židovskimi naseljenci in domačim prebivalstvom, toda Palestina ne niore postati niti židovska država niti domovina vseh Židov sploh, ker jih jo preveč in jim je treba najti drugih življenjskih prostorov na svetu.
Danes Anglija ne ve, kako bi rešila vprašanje Palestine, ker ga je njena politika do-vedla v ncizhoden položaj. Tako, kakor stvari stoje /daj, pa ne morejo ostati še dalje, zlasti ne, ker vemo, da so države v območju Sredozemskega mor ja, ki ogrožajo Anglijo od Gibral-tara do Adcna in katerim gre revolucija v Palestini izredno v račun. Pred leti je Anglija nameravala Palestino razdeliti v neodvisno židovsko državo na severu, v neodvisno arabsko državo na jugu, ki naj bi se združila s Transjordanijo, in pa v ozek pas, ki veže mezo-potamsko puščavo z najvažnejšim palestinskim sredozemskim pristaniščem, ki naj bi bil pod angleško oblastjo. Ker je ta načrt absolutno neizvedljiv, mislijo zdaj Židom dati samo zelo ozek pas v tako zvani Saronski nižini, ki sega od Tel Aviva na jugu približno do Nnznreta in Ilajfo na severu in je že danes naseljen s 95% Židov. Ta načrt pn seveda zadeva na najostrejšo opozicijo Židov, ki dobro vidijo, da la 15 km široki pas ne bi dolgo ostal njihova last.
Izgleda torej, da bo morala Anglija iskati rešitve po drugi poti.
sedniku vlade dr. Stojadinoviču, kmetijskemu ministru Svetozarju Stankoviču, ministru za socialno politiko Dragišu Cvetkoviču, finančnemu ministru Dušanu Letici in trgovinskemu ministru dr. Nikoli Kabalinu. Tudi te brzojavke so navzočni pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem Nj. Vel. kralju, knezu namestniku, dr. Stojadinoviču in vsej vladi.
Izraz zaupanja
dr. Korošcu
Skupščina je prešla na prvo točko dnevnega reda, to je na volitve častnega predsedništva. Za predsednika je bil izvoljen soglasno notranji minister dr, Anton Korošec, za podpredsednika pa minister brez listnice inž. Vojislav Djordje-vič. Izvoljena sta bila tudi verifikacijski in Kandidacijski odbor, ki sta takoj prevzela posle. Poročilo verilikacijskega odbora je bilo sprejeto soglasno. Zatem je kandidacijski odbor predložil kandidatno listo za upravni odbor, ki je bila sprejeta tudi soglasno ob toplih ovacijah dr. Korošcu, katerega ime je tudi na tej listi. Delo skupščine se je nadaljevalo z razpravo o posameznih točkah dnevnega reda, ki so bile vse soglasno sprejete.
Na koncu se je dr. Korošec s toplim govorom zahvalil zadružnikom za uspešno delo. Skupščina je bila končana okoli 11, ko so navzoči ponovno navdušeno vzklikali dr. Korošcu. Po končani skupščini 6e je knstituiral upravni odbor in je bil na tej seji soglasno sprejet za predsednika upravnega odbora Glavne zadružne zveze dr._ Korošec, za prvega podpredsednika inž. Vojislav Djordjevič, za drugega podpredsednika Miloš Štibler, za tretjega Stepan Postičič in za četrtega podpredsednika dr. Anton Novakovič.
Anglija ne ho mogla ostati nevtralna, če hi morala Francija poseči v oborožen konflikt, ki hi ga povzročil kakšen napad na neodvisnost češkoslovaške republike, iu da bi seveda v takem primeru bila na strani krivično napadenega ali svojo zaveznice Francije. Prav tako pa so bili vsi člani angleške vlade soglasni v tem, da zanjo nc smejo biti in niso merodajni v stališču nasproti sporu med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci tisti razlogi, ki vodijo tako imenovano antifašistično alianso v Evropi in ki najdejo izraza tudi v angleškem opozicionalncin časopisju. Politika Anglije gre izključno za tem, da so v narodnostnem sporu v češkoslovaški republiki najde pravilna in pravična f o r m u 1 a ob objestranski popustljivosti tako na nemški kakor na češkoslovaški strani, da bo omogočen sporazum, in nikakor ne deli mnenja, še manj pa tendence gotovih krogov, ki niso daleč od znanega revolucijskega centra na svetu, da tak sporazum že vnaprej ni mogoč in da je zato vojna neizogibna.
V tem oziru je zadržanje angleške vlade od samega začetka tako dosledno in tako neomajno, da more zaznamovati velik uspeh, ki je v tem, da je praška vlada sestavila nov predlog sporazuma s sudetskimi Nemci, ki sloni na zamisli lorda Runcimana ter se naslanja na kantonalno razdelitev češkoslovaške republiko s širokimi narodnimi samoupravami in izvoljenimi velikimi župani. Le v primeru, če bi sudetski Nemci oziroma Henlein, ki je popolnoma odvisen od zunaj, ta predlog češkoslovaške vlade, ki še ni bil objavljen, načeloma odklonili, tako kakor so odklonili prvega, ki je tudi po mnenju angleške vlade bil nezadosten in težko sprejemljiv, šelo potem bi se smelo govoriti, da je položaj v svetu težak. Zato je čisto naravno, da bo Anglija na Nemčijo pritisnila, da bo Henlein sprejel zadnje sklepe praške vlade zn podlago pozitivnih pogajanj, in da je treba ta pritisk podpreti z opozorilom, da Anglija kot zaveznica Francije za nobeno ceno ne bo trpela nasilne rešitve vprašanja med Češkoslovaško in Nemčijo.
Toda tega koraka angleška vlada ne bo storila v takem slogu, kakor se je to predstavljalo v levičarskem tisku, ki že ves čas londonskemu kabinetu dopoveduje, da mora angleški poslanik v Berlinu sir Henderson izročiti Hitlerju slovesno diplomatsko noto svoje vlade, ki bi jo v Berlinu seveda razumeli kot grožnjo in žalitev ter tolmačili kot pristranski poseg Anglije v sporno vprašanje. Angleška vlada je na seji 29. t. m. sklenila, da bo Henderson o tej zadevi govoril s Hitlerjem sicer oficielno in kol pooblaščenec londonskega kabineta, da pa ta razgovor s Hitlerjem ne ho imel značaja kakšne tako imenovane diplomatično demarše ali koraka, ampak n n j v I j u d n o j š o-ga, čeprav jasnega opozorila, kolikor
Nadaljevanje na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, z lokalnimi motnjami vremena.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno. lahni severni vetrovi.
Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno vreme z dežjem. Ponekod nevihte.
Važni sklepi italijanske vlade
»Stvar miru je na dobri poli"
Kaj je angleška vlada v resnici sklenila
Angliji gre samo za pravičen sporazum
Najvažnejša določila uredbe, s katero se v Ljubljani ustanavlja
Akademija znanosti in umetnosti
Kakor smo že včeraj omenili, je ministrski svet sprejel uredbo o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je izšla v Službenem listu z dne 31. avgusta 1938. Prinašamo najvažnejša določila te uredbe: na osnovi § 37 točka 5 finančnega zakona za 1938-39 predpisujem uredbo z zakonito močjo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
čl. 1. V Ljubljani se ustanavlja kot javna ustanova Akademija znanosti in umetnosti. Akademija ima po javnem in zasebnem pravu značaj pravne osebe. V razmerju do državne uprave je avtonomno telo in je pod varstvom države.
Čl. 2. Naloga akademije je poglabljati znanost in podpirati razvoj umetnosti, izsledovati in podpirati raziskovanja na tem polju in objavljati znanstvena dela.
Čl. 5. Za dosego svoje naloge dobiva Akademija materialna sredstva iz lastne imovine, od prodaje svojih izdanj, iz prostovoljnih zasebnih in javnih podpor, zapuščin in daril. Država ji daje letno pomoč v mejah državnega proračuna. Imovina Akademije se porablja samo za izpolnjevanje nalog akademije, za vsako odtujitev imovine je potrebna potrditev zakonodajnim polom.
Čl. 6. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima štiri razrede: a) filozofsko-filološko-zgodovinskega, b) pravnega, c) matematično-nara-voslovnega, č) umetniškega.	_
Čl. 8. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ima redne, dopisne in častne člane. Rednih članov more biti 30, dopisnih 60, število častnih članov ni omejeno. Redni člani morejo biti samo osebe, ki stalno žive na sedežu Akademije, razen oseb izven sedeža Akademije, če morejo opravljali dolžnosti rednih članov v Akademiji. Ako se redni član preseli s sedeža Akademije iu ne more več opravljati dolžnosti v Akademiji, ostane še nadalje redni član, ne more pa imeti funkcijo v Akademiji.
Čl. 9. Član Akademije more postati samo tisti, ki si je pridobil izredne zasluge za znanost ali umetnost in je neoporečen. Redne in dopisne člane voli na pismeni predlog pristojnega razreda glavna skupščina Akademije, in sicer na temelju stroge ocene kandidatovih znanstvenih ali umetniških del, ki morajo dokazovati znanstveno ali umetniško samostojnost in temeljitost. Častne člane imenuje glavna skupščina Akademije, in sicer take domače ali inozemske osebe, ki imajo posebne zasluge za znanost ali umetnost ali za Akademijo. Častni člani imajo enake pravice kot redni člani, nimajo pa pravice do materielnih sredstev Akademije. Članstvo Akademije preneha s smrtjo, odpovedjo, ki se pismeno izroča predsedniku, ali z izključitvijo, ki jo mora skleniti tri četrtine članov, navzočih na glavni skupščini.
Čl. 11. Vsi člani, razen častnih, morejo prejemati pomoč za znanstvena raziskovanja. Vsi člani imajo pravico tiskati svoja znanstvena dela v izdajah Akademije. O pomoči in tiskanju znanstve-nil del odloča predsedništvo na predlog pristojnega razreda. -R-edni člani imnjo pravico svetovanja in glasovanja, ko se volijo redili, dopisni in častili člani in funkcionarji Akademije in to v tvojem razredu in na glavni, slcupščini. Funkcionarji Akademije morejo biti samo redni člani.
Čl. 12. Redni in častni člani prejemajo vsa izdanja Akademije, dopisni pa samo izdanja svojega razreda.	.
Čl. 13. Na čelu Akademije stoji predsednik, ki se postavlja s kraljevim ukazom na predlog prosvetnega ministra izmed treh rednih članov, ki jih izberejo redni člani Akademije na glavni skupščini, in to za tri leta. Predsednik, glavni tajnik in načelniki razredov so predsedništvo Akademije.
Čl. 14. Predsednik predstavlja Akademijo v
zunanjih razmerjih, sklicuje in vodi seje pred-sedništva in glavne skupščine, obenem z glavnim tajnikom podpisuje diplome, dopise in ves obvezne izjave in listine. Predsednik prejema iz proračuna Akademije letno nagrado, ki jo določa glavna skupščina.
Čl. 15, odst. II. Ako je predsednik zadržan, ga nadomestuje glavni tajnik. Ako je glavni tajnik zadržan, ga nadomestuje po letih najstarejši načelnik razreda. Glavni tajnik prejema iz proračuna Akademije letno nagrado, ki jo določa glavna skupščina. Glavni tajnik stoji na čelu pisarne.
Čl. 16. Predsedništvo je izvršilni organ glavne skupščine in upravni organ Akademije; vsak izdatek iz blagajne Akademije mora imeti pristanek predsedništva.
Čl. 17. Predsedništvo more sklepati, če je prisotna navadna večina članov predsedništva. Predsednik ima glasovalno pravico in — po potrebi — pravico odločanja.
Čl. 19. Razredi volijo svoje načelnike in njihove namestnike iz rednih članov svojega razreda za leto dni, in sicer z večino prisotnih članov. Volitve načelnika vodi najstarejši član razreda.
Čl. 20. V izdanjih Akademije se ne sme objaviti nobeno delo, dokler ni odobreno na seji pristojnega razreda in z ozironi na razpoložljiva sredstva sprejeto od predsedništva za tisk. O sprejemanju del nečlanov odloča pristojni razred na predlog in po pismeni oceni enega od svojih rednih članov.
Čl. 23. Prvi redni člani za vsak razred se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog prosvetnega ministra, diplomo pa jim izdaja Akademija.
Čl. 24. Poslovnik pravila o sodišču za sporna vprašanja med posameznimi razredi in člani ili red za posamezne razrede, službeno pragmatiko za uradnike in uslužbence in druge predpise o notranji ureditvi bo izdala Akademija sama v duhu te uredbe.
Čl. 25. Ako bi Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani nehala obstojati, se bo o njeni imovini odločilo z zakonom.
Čl. 26. Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem objave v Službenih novinah (to je 31. avgusta 1938).
Prosvetni minister dr. Dim. Magaraševič 1. r. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. M. M. Stojadinovič 1. r.
(Slede podpisi ostalih ministrov.)
Voditeli hem. laboratorija KID
inž. Heiler — umrl
Jesenice, 1. sept.
Danes je prispela na Jesenice vest, da je v Šlajmerjevein domu v Ljubljani umrl voditelj kemičnega laboratorija jeseniških železarn, g, inž. lleiler. Še pred dvema dnevoma je bil med naini in opravljal v laboratoriju 6voje znanstveno delo. G. inž. lleiler, ki je legel v grob, je bil iskan in strokovno poznan daleč naokoli ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi izven naših meja. Bil je mož, kakor jih je med nami malo. Bil je iz Pančeva, kjer je njegov biat veleposestnik. Tehniško visoko šolo je dovršil na Dunaju. Leta 1892 je prišel h Kranjski industrijski družbi, kjer je deloval vse do danes. Izmenoma je deloval v obratih na Jesenicah in v Skednju pri Trstu. Ko je nastopila svetovna gospodarska kriza, je bila njegova nemala zasluga, da je jeseniške železarne obdržal v redu. V svojem življenju je dobil ponudbe na visoke položaje. Dobil je ponudbo od danske vlade, da bi tam prevzel stolico za rudarstvo na vseučilišču v Kodanju. Toda g. inž. Heiler je ostal zvest jeseniškim železarnam in je deloval v prospeh naše domače industrije. Imel je svojo veliko zbirko zgodovine gorenjskega že-: lezarstva. Bil je vesten znanstvenik in je največ' svojega življenja prebil pri delu in pri svojem obratu. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje! Pogreba se udeleže vsi inženirji KID.
Novi trgovinski minister
na ljubljanskem velesejmu
Ljubljana, 1. septembra.
Danes popoldne ob 4 je na povratku z Bleda prišel v Ljubljano minister za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabaliji, ki si je na povabilo bana g. dr. Natlačena ogledal vele: sejem. Po razstavi je vodil g. ministra ravnatelj velesejma g. dr. Dular, po fotografski razstavi g. inž. Micheli, po umetniški razstavi pa g. prof. šantel in Vavpotič, ki sta mu razložila posamezne slike umetnikov. G. minister je izjavil dopisniku »Slovenca«, da je bil že večkrat na ljubljanskih velesejmih in da pozna in prizna vse prizadevanje in zasluge, ki jih imajo ljubljanski Velesejmi za vso našo kulturo, trgovino in industrijo. Letos pa je še posebno vesel umetniške razstave in razstave foto-amaterjev, ki je res nekaj posebnega in vse pohvale in priznanja vrednega. Še posebej je poudarjal, da je bil prav posebno zadovoljen z vsem, kar je videl, in mora izreči ravnateljstvu in prirediteljem najlepše priznanje. Po ogledu vseh prostorov se je g. minister v družbi g. bana in ravnatelja g. dr. Dularja in še nekaterih drugih odličnikov nekoliko časa pomudil v Sla-mičevem paviljonu.
Za „Slovenski dan"

Drobne domače in tuje
Mednarodne tekme v tenisu
Benetke, 1. sept. AA. (Štefani) Letošnjo jesen bodo v Benetkah mednarodne teniške tekme. Svojo udeležbo je prijavilo 20 držav, med njimi: Češkoslovaška, Jugoslavija, Anglija, Francija — vsaka z dvojnim moštvom, Poljska, Madžarska, Švica, Belgija, Danska, Monaco in Italija — vsaka s. tremi moštvi- Sodelovala bo. tudi moštyo iz USA. Turnir se bo začel v ponedeljek, 5. septembra.
Sovjetski admiral Orlov ustreljen
London, 1. septembra. Potrjene so vesti, da je bil ustreljen od GPU vodja sovjetsketffrtiro-dovja admiral Orlov in več admiralov. Vest je v Angliji napravila globok vtis,ker je Orlov lan-^ sko leto uradno zastopal sovjet^~mi$!tf"pri sve" ; čanostih ob priliki kraljevega kronanja. Med ustreljenimi sta tudi poveljnik vzhodnega brodovja Širkov in vodja mornariške akademije admiral Ludvy. Od ostalih pomembnejših imen navajajo med ustreljenimi admirala Viktorova, ki je bil ; namestnik vrhovnega poveljnika brodovja, in admirala Mukleriča, ki je bil vodja arzenala.
Bled, 1. sept. AA. Danes je ministrski predsednik dr. Stojadinovič sprejel našega poslanika v Berlinu dr. Cincar Markoviča.
(Nadaljevanje s i. strani)
pride v poštev zadržanje Anglije v kakšnem resnem konfliktu. London namreč na noben način noče onemogočiti svoje vloge, ki je ta, da v sporu med Nemčijo in Češkoslovaško prijateljsko in učinkovito posreduje.
Ne sme se sicer tajiti, da ravno na nemški strani še vedno obstojajo nekatera dejstva, ki kažejo na stališče, ki angleški vladi njene naloge ne olajšuje, kar velja posebno za nemški tisk, ki v zadnjih časih češkoslovaško republiko zopet srdito napada. Iz tega se pa ne smejo delati tako pesimistični sklepi, kakor jih beremo v levičarskem tisku, ki piše malone tako, kakor da bi si vojne v Evropi goreče želel. Toda tako London kakor Pariz sta dobro informirana, da Nemčija oboroženega spora ne bo izzvala, ker obstoji nevarnost, da bi bila v tem primeru osamljena. Sicer še ni mogoče trditi tako brezsporno, kakor to dela levičarsko časopisje, da bi bila Italija že izjavila, da bo ostala v primeru takega konflikta nevtralna, ampak se more zaenkrat trditi samo to, da si italijanska diplomacija zelo prizadeva, da bi se vprašanje glede Češkoslovaške rešilo mirno, in se v tem oziru more govoriti o indirektni podpori, ki jo Italija v sedanjem trenutku nudi Angliji. Na drugi strani pa je vlada ameriške republike izjavila, čeprav stoji na strani zapadnili velesil in Češkoslovaške, da v primeru kakšne vojne ne smejo računati na podporo Amerike, dokler bi ne bili neposredno prizadeti njeni interesi. Nemčija pa tudi ne zanemarja stališča sovjetske Rusije, kakor jc razvidno iz razgovora, ki ga je imel 22. avgusta nemški poslanik v Moskvi von Schulenhiiru 7, Litvinovim in ki je v Berlinu napravil močen vtis.
V tem smislu je angleška vlada dala dobrohotne nasvete tudi angleškemu tisku, kateri je bil zlasti opozorjen, da bi bili v sedanjem trenutku zlasti zelo nooportuni napadi na Italijo, o kateri angleški tisk v resnici že včeraj ni prinesel več nobenih neugodnih vesti in komentarjev o njeni politiki. Odgovorni krogi so prepričani, da je stvar evropskega miru na dobri poti.
Henlein poldrugo uro pri predsedniku republike
Berlin, 1. sept. AA. (Reuter) Kakor piše neka nemška časnikarska agencija, je imel dr. Beneš danes razgovor z Henleinom. KazROvor je trajal poldrugo uro.
Praga. 1. sept. AA. (Reuter) Vodja sudetsko-nemške stranke Henlein je odpotoval v Berrhtes-gaden. Lord Runciman jc obiskal danes dopoldne predsednika republike dr. Beneša.
Praga, 1. sept. AA. Tajništvo misije lorda Runcimana sporoča, da je lord Runciman »prejel včeraj ob 11 Kundta, šefa sudetske nemške delegacije za pogajanja s češkoslov. vlado. Ashton
Gvatkin se je odpeljal v Marjanske Lazili, kjer je imel razgovor s Henleinom. Zvečer se misli Gvatkin vrniti v Prago. Ob 15.30 je lord Runciman sprejel poslanca Zajička, zastopnika neniških katolikov, ki so neodvisni od sudetske nemške stranke.
Berlin, I. sept. AA. (Reuter) Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson snoči ni obiskal zunanjega ministra. Do zdaj 6e še nič ne ve, kje se je angleški zunanji minister danes mudil, skoraj gotovo pa je, da bo še danes obiskal zunanjega ministra v Berlinu.
Dr. Beneš vprašanje razdelit v dve poglavji
Praga, 1. sept. AA. (DNB) Češkoslovaški tiskovni urad je objavil, da je imel politični odbor ministrov včeraj sejo. Na seji je bilo soglasno sprejeto poročilo o položaju, ki ga je podal predsednik vlade dr. Hodža.
Snoči je tukaj zavladal splošen optimizem in povsod so prepričani, da se je položaj zaobrnil na bolje. Govore, da bo predsednik republike dr. Beneš najbrž že danes objavil proglas, v katerem bo izjavil, da sta nov predlog za rešitev narodnostnega vprašanja izdelala predsednik republike dr. Beneš in predsednik vlade dr. Hodža.
Politični odbor ministrov je včeraj popoldne sprejel vse podrobnosti tega načrta in jc dr. Jl. Hodža podal obširno poročilo o položaju. Govore, da jc dr. Beneš našel izhod v tej smeri, da naj se narodnostni problem rešuje v dveh poglavjih in da se šele nato začne izvajati načrt dela.
Slovaško stranko bo eno teto vodil
dr. Jožef Tiso
Bratislava, 1. sept. Včeraj se je prvič sestalo vodstvo slovaške ljudske stranke, da se posvetuje o nadaljnjem vodstvu in političnem zadržanju stranke. Sklenjeno je bilo, da ostane mesto predsednika eno leto izpraznjeno. V smislu strankinih pravil pa bo poslevodeči predsednik stranke za to dobo bivši minister dr. Jožef Tiso, njegov namestnik pa poslanec Jožel Sivak, Vodstvo strankinega časopisja pa ostane v rokah poslanca Sidorja. Na sklep vodstva stranke je baje vplivala tudi želja slovaške duhovščine, ki na vodstvu stranke rajši vidi duhovnika Tiso, ki je znan po svoji umerjenosti, kakor pa Sidorja, ki rad zastopa skrajno radikalno stališče.
Dr. Jožef Tiso je bil rojen leta 1887 in že dolgo pripada vodstvu slovaške ljudske stranke. Prej je bil profesor bogoslovja v Nitri. leta 1925 pa je bil izvoljen za poslanca in je bil dve leti pozneje v Svehlovem kabinetu minister, kjer je ostal dve leti. V stranki je vedno zastopal zmernejše krilo.
v Kočevju polovično voznina
Belgrad, 1. septembra. AA. Z odlokom prometnega ministra je odobrena polovična voznina vsem onim iz področja železniškega ravnateljstva v Ljubljani, ki sc bodo udeležili »Slovenskega dne« v Kočevju. Olajšava velja od 3. do 5. sept.
Bolgarski kralj
obiskat Mussolinija
Rim, 1. sept. AA. (Štefani) Kralj Boris', ki je prišel semkaj iz San Rosora, je včeraj obiskal duceja v Beneški palači in imel z njim dolg in prijateljski razgovor.
Rim, 1. sept. AA. Včeraj je imel Mussolini dolg razgovor z apostolskim nuncijem pri Kviri-nalu, nato pa z bolgarskim kraljem Borisom. Tudi zunanji minister grof Ciano se je sestal s kraljem Borisom. Grof Ciano je sprejel tudi ameriškega veleposlanika in se z njim dolgo razgovar-jal. Rimski diplomatski krogi pripisujejo tem sestankom poseben pomen.
O kongresu v Niirnbergu in nemškem državnem zboru
Pariz, 1. sept. b. »Figaro« piše, da v mednarodnem položaju včeraj ni bilo nobenih bistvenih sprememb. Agencija »Furnier« izjavlja, da 1m> Hitler na kongresu v Niirnbergu objavil štiri točke v zadevi češkoslovaške republike, in to: 1. Avtonomija sudetskih Nemcev; 2. ukinitev pogodbe češkoslovaške republike s Francijo in sovjetsko republiko: 3. sklenitev nena-padalnega pakta med Berlinom in Prago; 4. ureditev odnošajev med češkoslovaško republiko in Nemčijo.
Berlin, 1. sept. A^. (DNB) Z ozirom na po ročila, ki so sc razširila v zamejstvu o nekakem bližnjem sestanku Reichstaga — takšne vesti se navadno pojavljajo vselej pred začetkom strankinega kongresa — smo izvedeli iz zelo zanesljivega vira, da nemška vlada ne namerava sklicati Reichstaga na izredno zasedanje.
London, 1. sept. b. V nasprotju z demantiji iz Berlina je danes došla vest, da bo sklican nemški Rcichstag v dobi kongresa nacionalne socialistične stranke v Niirnbergu. Reichstag l>o predvsem določil smernice zunanje politike Nemčije. Na tom zasedanju se bodo tudi obravnavale razmere v češkoslovaški republiki.
Rim, 1. sept. AA. (Štefani) Na povabilo nar,-socialistične mladine bo jutri odpotovalo 100 častnikov, ki pripadajo italijanski liktorski mladini, v Nemčijo na kongres nar.-socialistne stranke v Niirnbergu in na obisk organizacijam nemške mladine in ostalim ustanovam rajba.
Letalske tekme MZ
Bukarešta, 1. sept. AA. (ČTK) Od 40 letal, ki so odletela iz Prage na krožni polet po državah Male zveze, jih je včeraj prispelo v Bukarešto samo 36. štiri letala so iz tekmovanja izpadla. Od leh je eno letalo jugoslovansko, eno češkoslovaško iu dve romunski.
Kanonik Cardyn v Zagrebu
Kanonik Cardyn, ki se je pretekli teden mudil v Sloveniji na kongresu Pax Romane, kjer je s svojimi predavanji vzbujal zanimanje vseh zbranih zastopnikov mednarodnega katoliškega dija-štva, je po kongresu kot gost zagrebškega nadškofa odpotoval v Zagreb. Nastanil se je v nadškofijskem dvorcu, kjer je kmalu po svojem pri- . hodu sprejel zastopnike hrvatskih katoliških delavcev in delavk, ki so organizirani v organizacijah Kroma in Kronike. Po razgovoru s temi zastopniki pa je v spremstvu s p. Toniislavom Po-, glajenoni D. J. obšel nekatera zagrebška predmestja, kjer se je živo zanimal za razmere delavstva in ostalih prebivalcev. Nato je obiskal prostore Hrvatske delavske zveze, socialne ustanove Zagreba in glavno ljudsko kuhinjo. Pozno popoldne je v bolnišnici usmiljenih sester obiskal hrvatskega nadškofa dr. Stepinca, ki je svojega belgijskega gosta nad vse prisrčno sprejel. Zvečer je imel kanonik Cardyn v prostorih kongregacije pri oo. jezuitih predavanje o temeljnih načelih žosi-zma. Predavanje je bilo polno obiskano in Cardyn je bil deležen navdušenih pozdravov. Poslušalcem je predavatelja predstavil p. Poglajen D. J. Car-dyn je predaval V nemščini, ki se jo je šele pred nedavnim in to v zelo kratkem času naučil. Ves njegov nastop je prevzel poslušalce. Naslednji Jan zjutraj je Cardyn, oče žosizma in po njem oče krščansko-obnovitvenega gibanja med delavstvom, odpotoval iz Zagreba v Rim, da opravi prve priprave za mednardoni kongres mladih katoliških delavcev v Rimu, ki bo 1. 1939. Prepričani' smo, da to 6icer njegovo kratko bivanje v Jugoslaviji, ki mu je kongres Pax Romane v Rogaški Slatini in na Bledu dal zunanji povod, ne bo ostalo brez sadov.	,. ,
Prof. Anton Bartei umrl
V Ljubljani je umrl prof. Anton Bartei, kjer je dolgo let živel v zasluženem pokoju. V^-starejša generacija pozna prof. Bartla kot odličnega pedagoga, ki je poučeval slovenščino, pa tudi klasične jezike, ter je vsakemu še v spominu njegovo dramatično in nazorno razlaganje Homerja, tfjegovega ljubljenca. Rodil se je v Mirni peči na Dolenjskem pred 85 leti (27. nov. 1853) ter je šludiral v Novem mestu in na Dunaju, poučeval pa kot profesor večinoma v Ljubljani, kjer je nastopil že leta 1877. Kot mlad suplent se je udej-stvoval tudi v leposlovju ter je napisal v »Kresu« leta 1881 povest »Pomladanski vetrovi«. Potem ni več pisal do leta 1921, ko je napisal povest »Tilu> dolski učitelj«, ki pa je do zdaj ostala še v rokopisu. Znan pa je prof. Bartei po svojem leksiko-grafskeni delu, saj je bil eden najboljših sodelavcev Pleteršniku pri sestavi njegovega slovarja, ki ga je prof. Bartei tudi korigiral. Najbolj popularno pa je postalo njogovo" ime-ivi'zvezi z Jane-žičevim slovensko-nemškim in nemško-slovenskim.' slovarjem, ki ga je Bartei na novo prirejal: in-izdajai ter izpopolnjeval tako, da nosi danes ime Janežič-Bartlov slovar. Kot tak se je vpisal zaslužno v slovensko literarno zgodovino. O njegovem življenju v zadnjih letih je pisal v lanskem »Mentorju« prof. dr. Debevec, ki je tako še pravočasno rešil potomstvu nekaj njegovih spominov. Dobremu človeku, odličnemu vzgojitelju ter zaslužnemu ljubitelju in razikovalcu slovenskega jezika ohranimo hvaležen spomin!
Politična maščevanja
Že delj časa so nekateri kraji v primorski banovini razburjeni zaradi poškodb na imovini, ki se store večinoma čez noč. Okoliščine pa navadno kažejo, da so plod političnega maščevanja.. Razburjenje se je že nekoliko pomirilo zaradi strogih kazni, ki so v nekaj primerih zadele storiice, pred kratkim pa je nov tak dogodek obnovil mržnjo do brezvestnih političnih zagrizen-cev. Posestniku Andreju Vlahovu iz vasi Prvič Šepurina blizu Šibenika je bilo v njegovem vinogradu čez noč porezanih 5000 trt, kar pomeni povprečno škodo 50.000 din. Zaradi tako velikega števila porezanih trt se splošno domneva, da je moralo storilcev biti vsaj 10, da so ta posel mogli opraviti v eni noči. Nekateri proti tej brezvest-. nosti_ predlagajo kazen, ki je v nekaterih krajih v južni Dalmaciji ta način političnega pritiska že ustavila, namreč, da je za vso škodo, povzročeno iz političnega maščevanja, materielno odgovorna vsa vas.
Muslimani se branijo
mešanih zakonov
Šerijatsko sodišče (prvostopno, avtonomnp sodišče muslimanske verske zajednice) v Sarajevu je v novejšem času začelo močno ovirati sklepanje mešanih zakonov. Nedavno je odbilo dovoljenj?, za dva taka zakona, v katerih sta ena Zagrebčan-ka in ena Slovenka hoteli skleniti zakon z musli- ■ manom. Šerijatsko sodišče ju ni hotelo poročiti in je stranki zavrnilo, dokler se o tem ne izjavi Reis ul Ulema.	, .-,,..
Podpore kmetijskega ministra
Belgrad, 1. septembra. AA. Kmetijski minister je odobril kmetijskim oglednim ustanovam za njihovo uspešnejše delo podporo,; in sicer: kmetijski ogledni in kontrolni postaji v Tppčideru 50.000 din. v Sarajevu 50.000 din, v Ljubljani 10.000 in 1000 din postaji v Novem Sadu.
Belgrad, 1. sept. AA. Dr. Jan Bafa, znani fn-dustrialec iz Češkoslovaške in predsednik delniške družbe Bafa v Borovu, je stavil prosvetnemu ministru na razpolago svojo dividendo za preteklo lelo v znesku 152.760 din z zežljo, da jo uporabi' v prosvetne namene.
Tajfun nad japonskim gtavn'm mestom
Tokio, 1. septembra, b. Na Japonskem je tekom včcrajšnejga dne izbruhnil velikanski vihar tajfun. Tajfun je predvsem divjal v glavnem japonskem mestu Tokiu, ki je bil popolnoma odrezan od ostalega sveta. Stari ljudje pripovedujejo, da tako strašnega tajfuna ni bilo na Japonskem žc nad 40 let. V Tokiu so vse ulice pod vodo. 30 hiš je popolnoma porušenih, ostale so pa tudi pretrpele večjo ali manjšo škodo.
Središče tajfuna, ki je zajel Tokio ob 4,20, se
pomika proti morju. Po dosedanjih podatkih je siloviti tajfun samo v Tokiu in v okolici zahteval 34 smrtnih žrtev. 30 ljudi je bilo ranjenih, 13 pa jih je izginilo brez sledu. Porušenih je bilo 4500 hiš.
Povodnji so v Tokiu porušile 731 hiš, voda pa je zajela nad 8500 hiš. Okoli 12.000 ljudi se je zateklo v posebna zatočišča. V Jokohami je povo-denj porušila 400 hiš, škodo, ki jo je napravila, pa cenijo na pet milijonov jenov,
t
Ljubljanski veiesejem slovesno odprt
__	Ljubljana, 1. septembra.
Danes dopoldne so se zopet odprla vrata ljubljanskega velesejma, da se je zbralo na prostoru pred ravnateljstvom veliko število odličnikov, ki so prisostvovali slovesni otvoritvi.
Med odličnimi gosti omenjamo na prvem me-etu zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II., kot častnega pokrovitelja celotne prireditve, brigadnega generala g. Dušana Dodiča, ki je zastopal tudi ves kraljevski dom in posebej še Nj. Vis. kraljeviča Andreja, ki je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo psov. Nadalje je bil prisoten ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, prevzv. knezoškof g. dr. Gregorij Rožman, poveljnik dravske divizije div. general g. Gjorgje Lukič, župan mesta Ljubljane g. dr. Jure Adlešič, župan mesta Maribora g. dr. Alojzij Juvan s podžupanom Žebotom, župan mesta Ptuj g. dr. Al. Remec, ves konzularni zbor z konzuloma g. Minovskim in Remerandom na čelu, prisoten pa je bil tudi belgijski odpravnik poslov ^Goffard.
Govor g. bana dr. Natlačena
Spoštovana gospoda! Veiesejem* je po svoji zamisli in po svojem bistvu predvsem gospodarska ustanova, ki ji je namen pokazati vsakokratno stanje našega gospodarstva, našega gospodarskega udejstvovanja in napredka. Priznati moramo brez vsakega pridržka, da jc delo, ki ga vrši v tem pogledu veiesejem, prineslo našemu narodnemu gospodarstvu mnogo in velikih koristi. Velesejmski ustanovi se imamo n. pr. v veliki meri zahvaliti, da moremo danes zabeležiti vsaj med nekaterimi gospodarskimi strokami smotrno plemenito medsebojno tekmovanje, ki je na primer v mizarski obrti že rodilo hvalevredne uspehe.
Propagandno delo, ki ga opravlja veiesejem, je predobilo naši proizvodnji mnogo novih odjemalcev in ji odprlo mnogo tržišč, kamor poprej naši proizvodi niso prihajali. Po drugi strani pa je veiesejem v izdatni meri pripomogel k temu, da je postalo ime Ljubljane in Slovenije znano in
Ban g. dr. Natlačen odpira veiesejem. Zraven njega stoji general Dodič kot zastopnik kralja, za njim ljubljanski škof g. dr. Rožman in župan g. dr. Adlešič.
slej v prostorih tega velesejma prirejene in z največjo skrbnostjo in razumevanjem pripravljene. Tudi letošnji jesenski veiesejem noče v tem oziru zaostajati za svojimi dosedanjimi prireditvami.
Kraljevska vlada, kakor tudi kraljevska banska uprava, ki ji imam čast načelovati, spremljata delo velesejma z največjo blagohotnostjo. Mislim, da izpolnim svojo dolžnost, ako porabim to priliko, da izrečeni upravi velesejma za njeno' odlično delo za materialne in kulturne koristi naše domovine svojo zahvalo in svoje popolno priznanje. Ko upravi velesejma k njenim dosedanjim uspehom najlepše čestitam, izražam obenem željo, da bi se mogel ljubljanski veiesejem že skoraj izseliti iz teh provizornih in malo reprezentativnih prostorov v svoj doin, v stalne zidane razstavne prostore. S to željo proglašam, cla je jesenski ljubljanski veiesejem odprt.
Takoj nato je zaigrala godba, gospod predsednik pa je nato pozval vse odličnike, naj si izvolijo ogledati razstavljene predmete v posameznih prostorih. Ves čas ogleda je igrala godba, špalir med posameznimi paviljoni pa so delali skavti. Vsi gostje so bili kar najbolj zadovoljni z vsem, kar so videli. Saj je veiesejem docela zaseden. V obrtnem in industrijskem delu so posebno bogato zastopane tele stroke: pohištvo, avtomobili, radio, živalstvo, zlasti kinološka razstava, nadalje tehnične in kemične novosti ter poljedelski stroji. Goste pa je zlasti očarala odlična mednarodna fotografska razstava, na kateri razstavlja 500 avtorjev iz 30 držav in o kateri poročamo na drugem mestu. Gostje so se zelo pohvalno izrazili tudi v veliki umetnostni razstavi, ki je največja izmed vseh umetnostnih razstav, kar smo jih doslej imeli pri nas.
V posebnem paviljonu je nameščena posebna razstava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. V tem paviljonu je podana slovenska soba, kakor je bila razstavljena na mednarodni obrtni razstavi v Berlinu, kakor tudi vsi izdelki, katere so raz-
stavili naši obrtniki v Berlinu. Soba je zelo okusno opremljena po načrtih inž. Ogrina in Serajnika. Odlični gostje so pri obhodu velesejma prišli kmalu tudi do obrt-iega paviljona, kjer jih je pozdravil v imenu Zbornice za TOI predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin, izvajajoč tole:
Pozdrav g. Ogrina
Slovenski obrtniki smo se letos prvič kompaktno udeležili razstave v inozemstvu, to je na mednarodni rokodelski razstavi v Berlinu. Jugoslovanski paviljon na tej razstavi, kjer smo Slovenci tvorili lastno skupino, je bil predmet vsestransko pozornosti. Pridobili smo si tudi častno in še deset priznanih diplom. Da smo tako dobro uspeli, se moramo poleg naših denarnih žrtev, ki 6tuo jih za to imeli, v prvi vrsti zahvaliti g. banu, ki nam je naklonil prav znatno podporo. Istotako se zahvaljujemo tudi mestni občini ljubljanski in celjski. Velike zasluge za to pa so imeli naši vrli in požrtvovalni obrtniki, ki so deloma i>o iniciativah, deloma po lastnih načrtih napravili razstavne predmete. Med te iniciatorje moram najprej omeniti gg. dr. Steleta, inž. Serajnika, inž. arh. Ogrina ter dr. Pretnarja. Vso, kar smo razstavili v Berlinu, vam hočemo ponoviti v tem našem paviljonu. Obrtniki tvorimo v gospodarstvu zelo važno panogo. Nahajamo se pa dandanes v zelo težkem položaju ter se borimo za obstanek, zato naprošamo vse, da nas v tej borbi čim bolj podpirajo in obračajo posebno pažnjo nn obrtništvo.
Po govoru g. Ogrina so si odličniki ogledali paviljon ter izdelke ter seveda niso mogli varčevati s pohvalo odličnih in kakovostnih izdelkov prednik rok našega obrtnika, ki zaslužijo vse priznanje.
Poleg odličnikov pa je bilo takoj na velesejmu tudi mnogo tujcev, tako iz naše države, kakor tudi od drugod. Prav dosti je bilo tudi že naših ljudi z dežele. Vse dopoldne je bilo na Gosposvetski cesti in okrog vseh vhodov na velesejmski prostor kar najbolj živahno in prav to zanimanje, ki se je pokazalo že takoj prvi dan razstave, je najboljši porok, da bo tudi letošnja jesenska prireditev kar najlepše uspela, zlasti še zaradi toga, ker je uprava velesejma pripravila za obiskovalce lepo število nagrad, kar je za marsikoga zelo vabljivo.
Slovenski potapljala na Bledu
Kako so mladi akademiki s svojim aparatom dvigali potopljeni avto
Nadalje so prisostvovali otvoritvi podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. Ivan Ogrin, zastopnik ministra financ pomočnik finančnega ravnatelja g. Satler, železniški ravnatelj g. dr. Bončina, zastopana je bila tudi univerza, prišli so številni gg. narodni poslanci, senatorji ter zastopniki raznih oblastev in uradov v lepem številu. Kot vedno, je bil številno zastopan tudi častniški zbor.
Ko so 6e gostje zbrali na slavnostnem prostoru, ki je bil lepo okrašen, je godba Dravske divizije pod vodstvom g. podpolkovnika Ferda Hercoga zaigrala v pozdrav zbranim gostom, nato. pa je predsednik velesejma g. Bonač stopil pred zbrane goste in med drugim govoril:
Govor predsednika g. Bonača
Zaradi višje sile smo morali delno spremeniti naš prvotno zasnovani razstavni načrt. Nevarnost razširjenja živinske bolezni nas je prisilila, da smo morali odložiti nameravano razstavo goveje plemenske živine, koz, ovac, kuncev, perutnine in razne divjadi. V tem oddelku smo se morali omejiti na državno razstavo čistokrvnih psov, ki jo prireja Jugoslovanski kinološki savez ter bo gotovo vzbudila mnogo zaslužene pozornosti.
Jedro letošnje jesenske razstave je mednarodna razstava za foto in film. Po 6vojem obsegu in svoji pestrosti nadkriljuje ta razstava gotovo vse dosedanje podobne prireditve v vzhodni Evropi. Ta razstava nam bo kopazala, da Slovenci v razvoju fotografije, ki je tudi eno od meril za kulturno stopnjo naroda, uspešno tekmujemo z najnaprednejšimi narodi sveta.
Kot posebno zanimivost naj omenim razstavo izdelkov slovenskih obrtnikov, ki so bili razstavljeni na letošnji mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu ter so bili deležni vsestranskega priznanja. To razstavo prireja Obrtnopospeševalni urad Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v zborničnem paviljonu. V imenu uprave ljubljanskega velesejma izrekam Zbornici za njeno pozornost iskreno zahvalo.
Med kulturnimi razstavami letošnje jesenske prireditve zavzema prav odlično riiesto razstava slovenske likovne umetnosti, ki je po svojem obsegu in raznovrstnosti ter z ozirom na število raz-stavljajočih umetnikov letos posebno pomembna.
Nato je navajal še nekaj posebnosti velesejma, nakar je sklenil: Tudi predstoječi razstavi je najvišji pokrovitelj naš kralj Peter II. Pozivam vas, da vzkliknemo našemu ljubljenemu vladarju trikratni »Živio!«
Vsi zbrani so zaklicali trikratni »Živio!«, godba pa je nato zaigrala državno himno.
Nato je spregovoril g. dr. del Cott kot predsednik Fotokluba, čigar razstava je na letošnjem velesejmu ena najpomembnejših.
Za tem govorom pa je na prošnjo g. predsednika povzel besedo g. ban dr. Marko Natlačen, ki je odprl veiesejem in takole govoril:
da se je vzbudilo v širšem obsegu zanimanje za lepote naše domovine.
Delo velesejma pa je važno prav tako tudi za našo kulturo. Ni mogoč kulturni napredek tam, kjer vlada siromaštvo, kjer ni primernega gospodarskega blagostanja, ki je temelj in pogoj kulturnemu delu. Že s tega vidika je delo velesejma važno tudi za naše kulturno udejstvovanje. Toda veiesejem hoče, zlasti v svojem jesenskem zasedanju, služiti tudi neposredno naši kulturi, kar dokazujejo najrazličnejše razstave, ki so bile do-
Za blejsko občino je bil dvig potopljenega škropilnega avtomobila precej kočljiv problem. Zvedeli so, da ima v Ljubljani skupina mladih fantov-akadeinikov potapljaški aparat, ki so si ga sami zgradili. Na prošnjo občine so ti z veseljem prišli pomagat. Poklicnih potapljačev torej ni bilo na Bledu, kakor je bilo predvčerajšnjim pomotoma objavljeno.
Omenjeni potapljaški aparat je dokaj enostaven: pločevinasta čelada, ki ima spredaj veliko šipo, ob straneh dve svinčeni uteži po 8 kg, zadaj pa gumijast ovratnik, ki se prilega ramenom. Na stropu je ventil, do katerega vodi 15 m dolga debela gumijasta cev, skozi katero dovajajo potapljaču potrebni zrak. Izdihani zrak uhaja spodaj v vodo. Na čelado je pritrjen tudi globinomer, to je priprava, ki potapljaču točno kažej urlobinp. v kateri se nahaja.
Ma ljubljanskih Žalah
Mrtvašnico pri sv. Kriza so začeli že graditi
Fotografija modela ljubljanskih Žal po načrtu profesorja arh. Plečnika.
Ljubljana, 1. septembra.
Danes so bili povabljeni zastopniki ljubljanskih dnevnikov in drugih listov na ogled ljubljanskih »Žal«, t. j. nove mrtvašnice, ki so jo pred kratkim začeli graditi pri Sv. Križu.
Tako pestre zgodovine, kakršno ima to stavbeno delo, nima menda prav nobena ljubljanska zgradba. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani je bil ustanovljen 1. 1914 tudi z namenom, da zgradi nove mrtvašnice. Za mestno mrtvašnico je bila prva velika konferenca 27. maja 1925. Po tem datumu so se vlekle konference in predlogi vse do letos. V tujino in po naši državi sami so hodili razni strokovnjaki, da so si ogledali podobne zgradbe drugod in se vračali domov z najrazličnejšimi predlogi in načrti. Vendar pa je pričetek gradnje iz leta v leto znova padal v vodo in zdelo se je, da se ljubljanske mrtvašnice drži neko prekletstvo.
Končno pa je sedanja mestna uprava vzela to stvar energično v roke. Naprosila je univerzitetnega prof. Jožeta Plečnika, da bi napravil načrt, kar je gospod profesor tudi storil. Kmalu nato je Mestni pogrebni zavod dobil pri »Suzorju« dva mi-
Zaboj ruskih draguljev ukradenih
dragoceno blago v 4 ogromnih zabojih ležalo v kleteh finančnega ministrstva v Belgradu.
Prav za prav so štirje ogromni zaboji prišli v Kotor. Tam pa so na željo Rusa Genzelja, ki je bil nekak uradnik petrograjske zastavljalnice, blago preložili v nove manjše zaboje, češ da so veliki zaboji že trhli, kar je bilo menda tudi res. Ko pa so dragocenosti prelagali, je znal Genzelj tako manipulirati, da jc menda za en cel zaboj dragocenosti njemu ostalo. To pa je bilo že pred 10 leti. Prišlo pa je na dan šele sedaj, ker so se nekateri začeli spraševati, kako neki more ta Genzelj ter njegov prijatelj Kvašinski tako Imenitno živeti. Izkazalo se je, da je Kvašinski nosil briljante in zlatnino v Pariz in London naprodaj tamkajšnjim draguljarjem. Sedaj so oba zaprli iu Genzelj je že vse priznal. Baje pa bo prijetih še nekaj ljudi, ki so jima pomagali.
Belgrajska policija jo poslala svojega zaupnika v London in Pariz, da tamkaj zbere podatke, kje je sedaj tisto ukradeno lilago^ v kolikor se da še ugotovili. — To posnemamo po beigrajskem »Vremenu«.
V Belgradu so te dni prijeli in zaprla dva Rusa, ki sta s četami generala Vrangla prišla v Jugoslavijo ter se tukaj nastanila. Ko je vojska generala Vrangla prišla v Kotor, je pripeljala s eeboj cele zaboje dragocenosti, ki so jih bili belo-armejci rešili iz državne ruske zastavljalnice v Petrogradu, ko 6o že rdeči naskakovali poslopje. Mnogo dragocenosti, ki so bile vredne milijarde denarja, je pa ostalo še v tresorih zastavljalnice, ki so se je potem polastili rdeči.
General Vrangel je močno skrbel, da bi se kaj tega rešenega blaga ne izgubilo. Želel je, da bi se ustanovila mešana jugoslovansko-ruska komisija, ki bi se brigala za te dragocenosti. Vendar menda tiste komisije ni bilo, pač pa so začeli ljudem, ki so se mogli izkazati, da so oni lastniki kakega zastavljenega in rešenega predmeta, lastnikom dragocenosti vračati. Vendar se za večino blaga nihče ni oglasil. General Vrangel je tedaj želel, da bi se blago, ki se zanj gospodar ne oglasi, proda, da bo s tistim izkupičkom mogel vzdrževati svoje ljudi in ruske ustanove v begunstvu. Vendar se tudi to ni izvedlo, marveč je že od leta 1922 to
lijona dinarjev posojila in ko je bila s poravnavo ugodno zaključena tožba z lastnikom zemljišča, je gradbeno podjetje Matka Curka začelo 19. julija tega leta z deli.
Prostor, kjer bodo nove ljubljanske »Žale«, je desno od Hmeljnikov na stavbišču, in sicer v osi bodoče glavne ceste (tako imenovane Plečnikove), ki bo široka 30 metrov. Pročelje je obrnjeno na velik trg, kjer so predvidene še druge javne zgradbe. Zemljišče, kjer bo ta »vrt umrlih« stal, meri okrog 6000 in2, pročelje glavnega poslopja je dolgo 38 m. Nadzemeljska višina poslopja bo 11 m. Glavni poudarek temu poslopju pa bo vhodno stebrišče, ki ima 100 stebrov, 50 velikih pri tleh in 50 manjših nad njimi v atiki. Vhod sam bo širok 9 m in 4.5 m visok. Razdalja med posameznimi stebri pa bo 2 m.
Na levi strani poslopja bo obdukcijska dvorana, soba za zdravnike in uradne osebe in shramba za cvetje. V kleti pa bo prostor za hladilnico trupel, namenjenih za obdukcijo, ki bodo tukaj tako dolgo, da pride komisija. V pritličju pa bodo tudi razni toaletni prostori (stranišča, umivalnica itd.).
Na desni strani bo upravna pisarna, dve sobi za duhovščino in stanovanje hišnika. V kleti in na podstrešju pa bodo razna skladišča. Vse Žale bodo ograjene z živo mejo in zasajene z okrasnimi rastlinami.
Prav nekaj posebnega bo 10 kapelic, ki so namenjene za mrliče. Ta zamisel je tako originalna, da podobne mrtvašnice nima nobeno mesto v Evropi in še kje drugje. Prof. Plečnik je namreč zavrgel razne dosedanje načine, v katerih so zgrajene druge mrtvašnice po svetu, ki bi jih človek najbolje označi! za »galerijo mrtvakov«. Njegov načrt kaže največjo humanost in pieteto, obenem pa tudi prizanesljivost do svojcev umrlih. Zato so kapelice, katerih vsaka je popolnoma različna, postavljene tako, da se od ene ne bo videlo do druge, ker jih bo zakrivalo drevje in cvetje. K vsaki kapelici pa bo vodila posebna pot.
Vse Žale, ki bodo popolnoma dovršene do poletja prihodnjega lota, bodo stale okrog dva milijona dinarjev. Z njimi bo Ljubljana pridobila tako mrtvašnico, da ji bo v ponos pred vsem, kulturnim svetom.
Prav zato pa so popolnoma neosnovani in zlonamerni vsi nestrokovni napadi po časopisju, kajti polog »Propilej« je to prav gotovo ena najboljših zamisli in del, s katerimi bo prof. Plečnik obogatil in okrasil Ljubljano.
Potapljači so imeli že prakso in izkušnje z morja, kjer so se dva meseca dan za dnem potapljali in raziskovali življenje morskega dna.
Prvi je imel nalogo, da ugotovi lego avtomobila in druge važne okolnosti. Samo dobrih 5 minut je ostal pod vodo, ker je bila voda precej hladna. Povedal je, da je sprednji konec avtomobila obrnjen naravnost proti bregu. Naslednji je šel privezal dve verigi, tretji je privezal še tretjo. Verige so delavci navezali na škripčevje in začeli vleči. Čez nekaj časa je šel pod vodo četrti izmed fantov, da pogleda, kako avto napreduje. On se še nikoli ni potopil in je tudi hotel doživeti to stvar. Pa ni šla tako gladko. V vodi se je sklonil, menda je hotel plavati z glavo navzdol, voda mu je napolnila čelado in preden se je vzravnal, je že butnil s šipo ob kamen na dnu. Šipa se je zdrobila v kosce, zato je po vrvi brž zlezel nazaj gor, za noge so ga potegnili na suho. Vsi so se prestrašili, ko so zagledali s krvjo oblit obraz. K sreči pa ni odnesel drugega kot par prask po obrazu.
Čelado so hitro popravili in se potopili še enkrat. Potem je bilo delo potapljačev končano. Dvig avta pa je dal delavcem še ves drugi dan polne roke dela, končno so ga pa vendar srečno rešili iz objema povodnega moža.
Ker se na Bledu večkrat kaka dragocena stvar potopi, bi bilo morda koristno, da si blejska občina nabavi podoben aparat in da bi se kdo na Bledu izuril v potapljanju.
Slovenski dan
v Kočevju
Na slovenskem dnevu v Kočevju prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra govori tudi minister notranjih zadev dr. Anton Korošec
25 letnica deta
Trbovlje, 30. avgusta.
Te dni poteka 25 let, kar je vstopil k TPD tukajšnji rudniški ravnatelj g. inž. Vitold Biskup-ski. Rodom je Poljak iz Ukrajine. Rudarsko visoko šolo je dovršil v Leobnu. Najprej je služboval pri leškem rudniku, od 1. septembra 1913 pa pri TPD, najprej v Trbovljah kot asistent in obratovodja do 1. 1919, ko je bil imenovan za ravnatelja v Kočevju, od tam je prišel 1932 v Zagorje, dve leti sem pa je ravnatelj največjega rudnika TPD v Trbovljah. Kočevje ga je sprejelo v občinsko zvezo. Zagorje pa ga je imenovalo za častnega občana v zahvalo, da je tamkajšnji rudnik dvignil in razširil, ko je bilo že na tem, da ga zaradi pomanjkanja premoga zaprejo. G. ravnatelj je velik rudarski strokovnjak in vsestransko visoko izobražen. Ima posebno zbirko rudnin velike znanstvene vrednosti. Od te je daroval dragocene redke kose ljubljanski univerzi oziroma njenemu geološkemu institutu. Med vojno je bil pod policijskim nadzorstvom zaradi svojega odločnega slovanskega mišljenja in jc bil zaradi tega tudi tožen pred vojaškim sodiščem v Gradcu, da je komaj ušel jeci. Veren tradicijam svojega naroda spoštuje tudi naše, svoj prosti čas pa posveča zglednemu družinskemu življenju. Kar najbolj skrben za podjetje, ie skrajno pravičen do uslužbencev in vsem zgled neumorne delavnosti. V priznanje za njegovo delavnost in zasluge ga je te dni odlikovala tudi država z redom sv. Save IV. razreda. Jjr. ravnate ju iskreno čestitamo k njegovemu jubilejuz željo, da bi še dolgo plodonosno deloval v prid Trbovel| in njenih prebivalcev!
Kranj
Začetek II. razreda meščanske Sole v Kranju.
V dneh 1. do 3. septembra 1938 bo vpisovanje v I. razred meščanske šole v stari ljudski šoli v Kranju. Ker jc od več strani izražena želja, naj bi se začel tudi II. razred meščanske šole, naj se v teh dneh vpišejo tudi vsi oni učenci, ki so sedaj obiskovali I. razred meščanske šole v drugih krajih. Za II. razred bo mogoče dobiti dovoljenje le, če se vpiše najmanj trideset učencev. Vsa pojasnila sc lahko dobe pri ravnatelju meščanske šole Y dneh vpisovanja.	—
Slovenski dan
v Kočevju
Pred dvajsetimi leti je bila končana dolgoletna borba za narodno enakopravnost in pričela se je nova doba za vse one Slovence, ki so se združili z drugimi južnimi Slovani v skupno svobodno državo.
Tudi mi kočevski Slovenci se bomo pridružili tej manifestaciji s slovenskim dnem v Kočevju. Saj je ravno nam bolj ko vsem drugim treba poudariti to pomembno obletnico. Vemo, da se nekateri še niso odpovedali svojemu poželenju po lepi slovenski zemlji, odkoder jih je izgnala sila razmer. Zato so pa zlasti naši obmejni Slovenci še vedno izpostavljeni hudi nevarnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da narodna obramba po drugih delih Slovenije tudi ne bi bila odveč, kar velja zlasti za kočevsko ozemlje. Tu se nekateri še vedno ne morejo sprijazniti z mislijo, da so po prevratu postali narodna manjšina, ampak mislijo, da jim pripadajo izjemne pravice, s katerimi hočejo gospodovati med Slovenci in jih potujčevati, kakor nekdaj pod Avstrijo.
Kaj radi se spominjamo Slomškovih besed, da je materin jezik najdražja dota naših prednikov. Namen teh taborov je ravno v tem, da pokažemo ljudem delo očetov v borbi za narodno enakopravnost in jih dovedemo do najsvetlejših trenutkov naše zgodovine, do majske deklaracije, ki zaključuje tisočletno borbo.
Kaj hočemo doseči s tem slovenskim dnem? Poudariti predvsem to, da se tudi tu v polni meri zavedamo tega pomembnega dogodka za naš narod in hočemo dati izraza našim občutkom na velikem manife6tacijskem taboru. Ponosni smo, da je blagovolil prevzeti porkroviteljstvo te slovesnosti naš veliki voditelj in resnični borec, notranji minister dr. Anton Korošec. Prihitimo v nedeljo 4. septembra v čim večjem številu na slovenski dan v Kočevje, da bo v polni meri dosegel predvsem svoj glavni namen: duhovno zedinjenje slovenskega naroda.
Iskreno vabimo vse zavedne Slovence, da z nami praznujemo ta pomembni dan, ki naj bo pravi in resnični poudarek slovenstva in jugoslovanstva.
Junaški podvigi malih G-Men-ov v velefilmu
JUNAKI ULICE
KINO MATICA tel. 21 24 ob 10., 19-15 in 21"15 uri
popust od normalne vozne cene. Ta ugodnost velja za odhod od 2. do 4. in za povratek od 4. do 12. septembra. Udeleženci, ki so člani Združenja jugoslovanskih agronomov, dobe na odhodni postaji obrazec K 14 na podlagi svoje članske legitimacije in kupijo polovično vozovnico do Zagreba, ki velja po potrditvi o udeležbi na kongresu tudi za povratek. Člani, kateri do sedaj še nimajo članskih legitimacij, naj se takoj obrnejo na sekcijo ali na glavno upravo.
Cenejše so —Lutz-peči tovarna Ljubljana VIL telefon 32-52 Glej Velesejem, paviljon »Fc
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 31. avgusta t. 1. je objavljen »Ukaz o spremembi v vladi«, dalje »Pravilnik o opravljanju odvetniške pripravljalne prakse in opravljanju odvetniškega izpita«, »Določba o oprostitvi gospodarskih zadrug od plačevanja taks za potrdila«, »Sprememba člena 6. pravilnika za de-naturiranje in za prodajanje denaturiranega petroleja«, »Telefonski promet z Italijo in Nemčijo«, »Objava o spremembi meje župnij Cerklje pri Kranju in Preddvor« in »Objava o imenovanju novih članov komisije za kontrolo in oznakovanje hmelja«.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice
—	Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učilišče »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, je zdaj v septembru vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 2 do 7. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene in ustne informacije brezplačno na razpolago.
—	Vreme. Jugoslavija: Pretežno oblačno na zahodni polovici. Megla v dolinah Save in tu in tam v sredini države in na skrajnem zahodu. Deloma oblačno na vzhodni polovici države. Toplota visoka po vsej državi. Minimalna temperatura Užice 10, maksimalna Belgrad 21 stopinj. - Napoved za danes:
4. septembra od 13. do 18. ure
vsi v postojnsko jamo
VELIKA PODZEMSKA VESELICA
Pojasnila: ENIT, Petra Kočiča št. 6, Beograd in vsi ostali potniški biroji.
Notri grobovi
■f Miroslav Stumberger, višji davčni upravitelj v pokoju, je izdihnil dne '1. septembra. Njegovo truplo prepeljejo 3. t, m. iz mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti _ v Brežice, kjer bo pogreb ob 4 popoldne.' Naj v miru počival Svojcem naše sožalje!
■f Emil Storža, dolgoletni podpredsednik »Jugočcske« tekstilne industrije v Kranju, je umrl po kratkun trpljenju. Blag mu spomini
Osebne veutt
—	Poročil se je znani zimsko-športni funkcionar, sedanji agilni tainik Jugoslovanske zim-sko-športne zveze g. Kunstelj Tone, uradnik pivovarne Union, z gdč. Jožico Pozenel, zaščitno sestro 1'rotituberkuloznega dispanzerja. Mladima poročencema obilo sreče!
—	Poročila sta se včeraj popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani g. prof. Marjan Cadez, v službi v Prizrenu, in gospodična Gizela, hčerka lekarnarja de Czonka Nevestina priča je bil njen stric, prokurist Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, g Alfonz C.illv, ženinova priča pa njegov brat g. inž. Vladimir Čadež« lorocil ju je ženinov stric č. g. Viktor Čade/ župnik v Mekinjah. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in blagoslova.
Telefon 41-64
iiiiiimiiiimiiiikiiii
KINO KODELJEVO
Danes in jutri ob 8. uri dva pustolovska filma
Sever kliie Med dvema ognjema
Pozor! Od danes naprej so predstave ob delavnikih zopet ob 8.. ob nedeljah in praznikih pa ob 3 (en spored — znižane cene) ter ob 5 in 8._
—	Razstava goveje živine na ljubljanskem velesejmu odpovedana. Ker se je tudi v naših krajih v zadnjem času ugotovila slinavka in parkljevka ter obstoja nevarnost še nadaljnjega širjenja te bolezni, je jesenska razstava sivorjavega goveda na velesejmu v Ljubljani v dneh 10. in 11. septembra t. 1., odpovedana. — Odbor za razstavo sivorjavega dolenjskega goveda v Ljubljani.
—	Sokoli agitirajo za dr. Mačka. Na dan občinskih volitev pri Sv. Križu pri Kostanjevici, kjer je s 506 glasovi proti III glasovom zmagala lista JRZ, so za nasprotnike na vso moč agitirali Sokoli od Sv. Križa in iz Cerkelj. Vsi so imeli na prsih pripete sokolske znake, volivce pa so izzivali ter venomer kričali: »Živel dr. Maček! Dol Stojadinovič! Dol dr. Korošec!« Imena tistih Sokolov in imena prič so na razpolago.
Cenejše so i?*—Lutz-peči tovarna Ljubljana Vil telefon 32-52 Glej Velesciem. pavil.on »F«
_ Kmetovalci, pozorl Lansirajo se netočne
vesti od gotove strani, da se je v Bcvkah, občina Vrhnika, pojavila v treh dvorcih slinavka in parkljevka, da je vsa občina Vrhnika zaprta za promet z živino itd., zaradi česar se ljudje po nepotrebnem begajo. Okrajno načelstvo nas je zaprosilo za objavo, da so vse take vesti netočne, ker uradno ni ničesar znanega, da bi se že kje v ljubljanskem okraju pojavila slinavka. Za sedaj vlada slinavka in parkljevka »amo v Notranjih Goricah, občina Brezovica pri Ljubljani. Vse take netočne vesti imajo tendenco begati ljudi, da bi izpod cene
prodajali živino.	...
_ Znižana voznina za obisk skupščine ln kongresa jugoslovanskih agronomov v Zagrebu. Ministrstvo za promet je odobrilo s svojim odlokom G. D. št. 88082/38 članom Združenja |u-goslovanskih agronomov za obisk skupščine m kongresa v Zagrebu dne 4. in 5, septembra 75 /o
Pretežno oblačno vreme z dežjem in tu in tam z nevihtami. Na severni polovici bo postalo nekoliko hladneje. Deloma oblačno, pa toplo vreme bo vladalo v južnih krajih. V teku< dneva se bo v zahodnih krajih nekoliko razjasnilo.
—	Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida v Ljubljani, Trnovska ulictf '15, vpisuje vsak dan.
Cenejše so	Lutz-peči
tovarna Ljubljana VIL telefon 82-52 Glej Velesejem, paviljon »F«
—	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-II. (prostori Dopisne trgovske šole) je dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
Mokronog
Smrtna kosa. V torek se je v našem trgu bliskoma raznesla vest, da je nenadoma umrl tukajšnji odvetnik g. dr. Josip Klepec. V noči od ponedeljka na torek tega tedna ga je zadela srčna kap ter je odšel v večnost, ne da bi prej količkaj vidno bolehal. V Mokronogu je odprl svojo odvetniško pisarno šele letos v mesecu februarju, pred tem časom pa je imel pisarno v Ljubljani. Šele pred dobrim mesecem se je k pokojnemu očetu priselila iz Ljubljane tudi njegova družina, kateri ga je nenadna in nepričakovana smrt ugrabila 6redi urejevanja novih razmer. Pokojnik zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Pokopan je bil v Mokronogu 1. septembra 1938.
pi i»;
Važen razglas za vse šole: Kupujte v Cirilovil Državni uradniki in železničarji zahtevajte nakaznice pri svojih nabavljalnih zadrugah za Cirilovo!
Ljubljana
Gledališče
Opera. Začetek ob 20. 3. sent., sobota: Gio-conda. Gostovanje ge. Zinke Kune - Milanove. Izven. - 4. sept., nedelja: Geiša. Premiera. Izv. - 5. sept., ponedeljek ob pol 21: Ero z onega sveta Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Izven. - 6. sept., torek: Zaprto. - 7. sept., sreda: Godunov. Izven. Znižane cene. - 8. sept., četrtek: Gejša. Izven.
Sestanki
Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 v Prosvetnem domu sestanek, na katerem bo zanimivo predavanje, Člani, pridite polnoštevilno in točno.
Fantovski odsek Sv. Jakob ima danes ob 8 zvečer redni sestanek pri »Zagorcu«. Ker boste zvedeli važne stvari, je udeležba strogo obvezna. Predsednik.
Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija v Ljubljani vabi člane k ogledu železobetonskih stropov po načinu inž. Umeka na zgradbi »Salus« v Cigaletovi ulici. Sestanek v petek 2. septembra ob 4 popoldne na kraju samem.
Zavedni
slovenski akademiki!
Udeležite se narodnega tabora v Kočevju dne 4. septembra 1938. Vožnja četrtinska. Odhod iz Ljubljane ob 5.25 zjutraj. Priglasite se do sobote opoldne na Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/1.
Naša vojna jadrnica „Jadran" se je vrnila iz Amerike
Naša vojna mornarica, ki se tako lepo razvija, ima za odgojo svojega častniškega in podčastniškega naraščaja na razpolago dve ladji, ki na njih mladi naraščaj vsako leto plove po svetu, da se tako mornarsko in tehnično izuri. Medtem ko ima vojna mornarica za tehnično odgojo naraščaja lahko križarko »Dalmacija«, ima za pomorsko iz-vežbanost naraščaja malo jadrnico »Jadran«, ki ima 720 ton ter je bila zgrajena v Hamburgu. To jadrnico poganjajo jadra, ima pa za vsak primer tudi Dieselov motor 375 k. s.
S to ladjo je letos naš mladi naraščaj krenil na popotovanje po svetu. Dne 20. aprila je ladja odplula iz Dubrovnika, obiskala je Malto, Gibraltar, Madeiro, Bermude ter je dne 21. junija spustila svoja sidra v ne\vyorškem pristanišču, kjer je ostala do 8. julija. Mimo Azorov in skozi Gibraltar je krenila v Tunis. kjer se je mudila štiri dni do 25. avgusta, nakar je krenila v domovino, kamor je prišla dne 1. septembra. Sedaj se je prvikrat zgodilo, da je ladja naše mlade vojne mornarice obiskala daljno Ameriko, kar je gotovo velikega pomena za našo državo.
Zato je treba naglasiti imena tistih mož, ki so si največ prizadevali, da se je to potovanje za-počelo v tem obsegu. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je že od nekdaj kazal veliko razumevanje za razvoj naše mornarice. Finančni minister dr. Letica ni omahoval, ko je bilo treba dati denarna sredstva za ta namen. Mnogo se je trudil, da bi bilo to popotovanje omogočeno, zlasti bivši vojni minister arm. general Marič. Največje prizadevanje pa je pokazal poveljnik naše vojne mornarice viceadmiral Marjan Polič, ki je to podjetje s svojim splošnim in priznanim pomorskim znanjem ter skušiijanii podprl ter sploh pokrenil.
1 Uspeh mlade slovenske umetnosti na vele-sejemski razstavi. Na velesejmu je tudi razstava naše umetnosti. Klub neodvisnih slovenskih umetnikov ima svoj prostor, ki ga je včeraj dopoldne in popoldne obiskalo mnogo odličnih oseb. Med drugimi se je v tem oddelku včeraj dvakrat mudil g. ban dr. Natlačen, ki je popoldne kupil prekrasen marmor, delo mladega umetnika Borisa Kalina. Delo predstavlja »Mater z otrokom«. Mlademu klubu in njegovim članom k temu velikemu uspehu, ki je veliko priznanje njihove umetnosti, iskreno čestitamo.
1 Tretjeredniki! Valil jeni ste vsi v nedeljo na Rožnik na sestanek bojevnikov Kristusovih, med katere spadate v prvi vrsti vi Kdor le utegne, pridi do|ioldne ob 9 k sv. maši; vsi ostali pa, kolikor mogoče, popoldne ob 4 k litanijam in zborovanju! — Voditelj.
1 Katoliški akademiki! Udeležite se v kar največjem številu »Slovenskega dne« v Kočevju. — Akademska zveza.
1 V Dobrničl To nedeljo gremo v Dobrnič na blagoslovitev Baragovega doma in na prosvetno-mladinski dan dolenjskih okrožij FO in DK. Izstop na postaji Trebnje, za potnike z avtobusom Ljubljana—Kočevje pa postaja Zužemb erk. Za prevoz 6 postaj v Dobrnič bo poskrbljeno.
1 Ukinjen promet kopalnih vlakov Ljubljana—-škof ja Loka. S 1. septembrom 1958 se je ukinil promet kopalnih vlakov št. 95S.in.937 na progi Ljubljana gl. kol,—škofja Loka.
ZAVOD ZA ORTOPEDSKO IN SPLOŠNO
GIMNASTIKO
Breg 20	Tel. 26-20
zopet redno odprt
1 Za mestne reveže je namesto venca na krsto Knific Ivanke daroval g. Knaflič Pavle iz šmartna pri Litiji 300 din. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje
1 Slogina glasbena šola sprejema gojence za solo-petje, vse instrumente, razen harmonike in orgel, teoretične predmete, mladinsko petje, orkestralne in komorne, vaje. Vpisovanje vsak delavnik od 9 do 12 in 15 do 18 v šolski pisarni v Pražakovi ulici 19._
Maribor
DENTIST PALOVEC
Kongresni trg zopet redno ordinira
1 Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih šolah, svetujemo, da se obrnejo na ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cestu 15. Zavod izobražuje za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala služijo kot dokaz sposobnosti za nastop pisarniških mest v raznih gospodarskih podjetjih in kot dokaz celotne učne dobe ter leto in pol pomočniške prakse, zato je dana možnost otvoriti lustno trgovsko podjetje. Pouču-
I
Kino Union Tel. 22-21
Danes ob
16. 19.15 in 91.15 uri
Najlepši češki film, nagrajen na letošnjem Bienalu v Benetkah!
UftVflllltalAlfi Prekrasna drama iz kmetskega življenja po norUUUdlUVI romanu Karla fapka. Najboljši češki igralci
I
Hrušica pri Ljubljani
Fantovski odsek v Hrušici priredi v nedeljo, dne 4. septembra, popoldanski telovadni nastop ob 3 popoldne na društvenem telovadišču v Hrušici. Vabimo vse fantovske odseke in dekliške krožke Zasavskega okrožja. Nastopi tudi vzorna vrsta, zato v nedeljo vsi v Hrušico! Po telovadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta itd. Za pijačo in jedačo dobro preskrbljeno. Pri prireditvi sodeluje mengeška godba.	Tajnik.
Dravlje
Prosvetno društvo Ljubljana-Dravlje uprizori v nedeljo 4. septembra ob 7 zvečer na prostem za cerkvijo verski misterij »Naša apostola«. Vabimo vse prijatelje naše prosvete,'da si ogledajo to veličastno igro, kjer nastopi nad 70 oseb. — Če bo slabo vreme, se preloži igra na 8. september.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja v petek in soboto, obakrat ob 20 uri film »Večno varanje« z glavno igralko Marijo Tasnady. Dodatek Foxov tednik in zabavni film.
Se enkrat srečolov. Prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra ob 3 po|ioldne, bo nadaljevanje srečolova tukajšnje Vincencijeve konference v prostorih Krekovepn doma. Občinstvo opozarjamo, da jo večina velikih dobitkov še neizžrebanih in bo zato sreča prihodnjo nedeljo znatno večja. Za sodelovanje je naprošena godha. V vsakem primeru bo pa pripravljen radio. Pridite v obilnem številu.
jejo se predmeti državnih trgovskih šol, v glavnem v obsegu dvorazrednih trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu. Zavod je največji te vrste, potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije, organiziran kot redna enoletna trgovska šola in je po ustroju najpopolnejši. Edinstveno so urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje v posebnih učilnicah, in tako se dijaki(-inje) že v šoli praktično pripravljajo za nastop služb. Posebnost je tudi največja strojepisnica, 40 pisalnih in računskih strojev. Zavod je edini te vrste, ki ima lustno šolsko poslopje in kar je najvažnejše, zidano le v šolske nnmeue, v mirnem kraju blizu mestnega središča, toda od cestnega trušča popolnoma nemoten Ker jc v lastnem poslopju, je šolnina najnižja Manj premožni imajo popust. Osebne in pismene informacije slikane _ prospekte daje ravnateljstvo brezplačno Vpisovanje dnevno.
1 Iz legije koroških borcev. V nedeljo 4. septembra t. 1. odkrije mestna občina v Kamniku spominsko ploščo pokojnemu generalu Rudolfu Maistru na njegovi rojstni hiši. Glavni odbor LKB se udeleži odkritja spominske plošče po delegaciji, ki bo položila na spomenik venec ter se po klonila spominu idejnemu ustanovitelju svoje or ganizacijc. Vabimo vse koroške borce, da sc udeleže te proslave. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8 in 5 minut.
1 K Soči gremol K Soči in na Doberdob, v Trst, Gorico in na Sveto Goro k Materi božji 2. in 3. oktobra; hitite in prijavite se Zvezi bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ul. 25.
m Važen razglas za vse šole: Kupujte v Cirilovil Državni uradniki in železničarji zahtevajte nakaznice pri svojih nabavljalnih zadrugah za Cirilovo!
m Dijaški semenj se je razvil včeraj, na zadnji dan vpisovanja, pred klasično gimnazijo. Semenj je bil, kakor je že navada, silno živahen in zanimivo je bilo opazovati trgovske sposobnosti nekaterih dijakov, ki so trgovali prebrisano, kakor Židje. Knjig za nižje razrede je bilo dovolj na razpolago, za višje razrede pa jih je primanjkovalo, pa so dosegle zaradi tega višje cene.
m Predstojnik mestne policije dr. Trstenjak se je vrnil s svojega dopusta ter je zopet prevzel vodstvo poslov pri mestni policiji.
m Izlet pevskega društva Maribor. V primeru lepega vremena gre »Maribor« v nedeljo popoldne na izlet v Selnico ob Dravi. Prosimo vse članice in člane, da pridejo danes v petek zvečer ob 8 v pevsko sobo k sestanku, da vemo, kdo in ko* liko nas gre. Odbor.
m Smrt pobira stare ljudi. V bolnišnici je umrl preužitkar Anton Pobijaš 6tar 84 let: v Erjavčevi ulici 8 je pokosila smrt 83 letno zasebnico Julijano Oertl. — V Zgor. Radvanju 112 je umrla 84 letna zasebnica Terezija Bednaršek. Naj počivajo v miru.
m V kopališču na Mariborskem otoku se je
uvedla celodnevna kopalna tura ter veljajo dopoldne kupljene vstopnice za ves dan.
m Štiri hiše za barakarje že pod streho. Z rekordno naglico se vrši kljub slabemu vremenu gradnja novih stanovanjskih hiš, v katere se bodo preselili prebivalci žalostnih barak in vagonov v Dajnkovi ulici. Vse štiri hiše, v katerih bo 80 stanovanj, so že pod streho ter bodo letošnjo jesen gotove in pripravljene za vselitev.
m Slinavka se širi. Svoječasno smo poročali o nastopu slinavke v Bohovi. Sedaj je tam okuženih že pet dvorcev. Javljajo nam, da se je pojavila slinavka tudi že v Košakih, in sicer v hlevih tamošnje mesne industrije. Podvzete so mere, da se ne bo kuga razširila izven teh prostorov.
m Strah v Plintovcu. Prebivalci kraja Plin-tovca pri Sv. Kungoti so vsi zbegani zaradi strašila, ki se je pojavilo pred nedavnim časom v hiši, ki je last trgovskega pomočnika g. Ulbla iz Maribora. V hiši stanujejo starši Ulblove žene in pa viničar s svojo družino. Strah se očituje na ta način, da padajo včasih skozi okna v stanavanje viničarja polena ali pa kamenje. Sosedje so že nekajkrat stražili hišo, da bi »strah« ujeli, pa so potem sami od strahu pobegnili, četudi so bili oboroženi s puškami. Domačini pravijo, da straši »hudič«. Nadenj so se sedaj spravili kungoški orožniki, ki so prepričani, da ga bodo ukrotili.
m Z deljenim uradovanjem so pričeli včeraj zopet na mestnem magistratu in na mestnih podjetjih. Uradne ure so sedaj od 8—12 ter od 15 do 18.
m Mariborčani! Udeležite se blagoslovitve Slomškovega doma v Selnici ob Dravi v nedeljo, 4 septembra, ob pol 3 popoldne.
m Izlet na mejo — k Sv. Duhu na Ostrem vrhu priredi v nedeljo mariborska podružnica Branibora. Na izlet gredo tudi pevci, ki bodo sodelovali pri službi božji in pri pevskem nastopu. Ob skrajno slabem vremenu se izlet ne vrši.
m Klub železničarjev JRZ, poverjeništvo Maribor, ima svojo redno mesečno sejo v soboto, 3. t. m., ob 19 v prostorih na Aleksandrovi cesti 6.
m Mednarodna iotoamaterska razstava bo z letošnjega ljubljanskega velesejma prenesena v Maribor ter bo nameščena v veliki unionski dvorani. Razstava, ki bo prva te vrste v Mariboru, bo odprta od 20. 6eptembra do 5. oktobra.
Celje
c Celjski šahovski klub sklicuje drevi ob 8 v igralni sobi hotela Evrope odborovo sejo. Ker bo na dnevnem redu mnogo važnega, predvsem izbira igralnih prostorov, prosimo vse odbornike za točno udeležbo.
c Na državni realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju bo začetna služba božja v sredo, dne 14. septembra.
c Nekaj iz celjskc statistike. Meseca avgusta je obiskalo Celje 1686 tujcev, med temi 1266 Jugoslovanov in 420 inozemcev, lansko leto meseca avgusta pa 1557 tujcev.
Kino Union
_»MEF1STO V OPERI« (Charlie Chan)
c Združeni moški pevski zbori imajo drevi ob 8 skupno pevsko vajo v mali dvorani Narodnega doma zaradi nastopa na proslavi 20 letnice Jugoslavije. Celjski Zvon poziva svoje članstvo, dn se te vaje udeleži točno in polnoštevilno.
c Uradne ure v Prosvetnem tajništvu, Cankarjeva ulica 4, so odslej naprej zopet od 8 do 12 in od 3 do 6.
c Danes ob 3 popoldne se začne na Rakuscho-vem tpnjškem igrišču tretje kolo za hnnovinsko prvenstvo med Atletiki in SK Rapidom.
«
Izvoz lesa v Nemčijo
__ Poročali smo že o konferenci jugoslovansko-nem-škega odbora za les v Crikvenici. Na tej seji odbora so predvsem pretresali obstoječe stanje v naši lesni trgovini z Nemčijo. Zlasti so člani odbora proučevali načine za odpravo raznih nedostatkov v sedanji trgovini z Nemčijo., Dosežen je bil sporazum, ki bo omogočal našim izvoznikom sigurno kalkulacijo, kajti nemška »Uberwachungsstelle fiir Holz« bo od 1. oktobra dalje obveščala nemške izvoznike, s kakšnim zneskom deviznih potrdil morejo računati in uvozniki ne bodo smeli sklepati kupčij, ki bi presegale te zneske. Nadalje bodo morali nemški uvozniki za vsako kupčijo takoj vložiti prošnje za izdajo deviznega potrdila.
Najvažnejša točka pogajanj je bila glede dogovora o novih cenah. Določene so bile okvirne cene za razne sortimente, ki v svoječasnem eisenaškem sporazumu niso bili obseženi.
Lista cen je razdeljena v tri skupine: 1. rezan les poljubnega jugoslovanskega izvora, 2. rezan les bosanskega izvora in 3, rezan les slovenskega in hrvatskega izvora.
Cene so v glavnem naslednje:
A, Za rezan les poljubnega jugoslovanskega izvora: smreka - jelka :deske in plohi 50—62 mark, kra-
tice 36—41 mark, remeljni, trami, les rezan na posebne mere, les za gradnjo vagonov 32—40 mark, pribitek za gradbeni les po seznamu maša 2 marki za kub. meter, late 26—34 mark, tesani trami 19—21 mark, franko meja; 20—22 mark jugoslovanska jadranska luka.
B. Rezan les slovenskega in hrvat. izvora: smreka - jelka, kakor pade od žage: 1. deske in plohi 3—6 metrov od 10 cm navzgor 32—34 mark franko jug.nem-ška meja, prosto za izvoz, 33—35 mark franko jugoslovanska severno-jadranska luka, vkrcano prosto za izvoz. 2. Deske in plohi samo 4.50 m dolgi, 29 cm široki franko meja ali severno-jadranska luka 37—39 mark. 3. Hoblerji z najmanj 7 odst. smreke 3 m navzgor, dolgi 10, 12, 14, 16 cm ali 11, 13, 15 cm široki, franko 6uha meja ali severno-jadranska jugoslovanska luka 35—38 mark. 4. 9—23 angl. čevljev t* daljše, 4—7 angl, col široke ali po izberi kupca širše od 7-8 ang, col navzgor, močno, franko suha meja 34—36 mark, franko jugoslovanska severno-jadranska meja 35—37 mark.
Za blago bosanskega izvora znaša cena od 34—49 mark franko jugoslovanska jadranska luka Šibenik ali južneiša jugoslovanska luka, vkrcano prosto za izvoz.
Ta sporazum velja do konca januarja, ko bosta obe pogodbeni stranki sporočili pristojnim vladnim mestom 6voje predloge glede nadaljnjega obstoja.
Trgovinski minister na velesejmu
Ljubljana, 1. septembra. Danes popoldne je obiskal Ljubljanski velesejem minister za trgovino in industrijo g. inz. Nikola Kabalin. Trgovinskega ministra je spremljal ban g. dr. Natlačen. Na velesejmu je sprejel g. trgovinskega ministra ravnatelj g. dr. Dular ter mu podrobno razkazal vse razstavo. Obisk g. ministra je trajal nad eno uro. Posebno se je g. minister zanimal za obrtni in trgovski del razstave, pa tudi za fotografsko razstavo. G. minister je čestital prirediteljem, da je letošnja prireditev tako 6krbiio organizirana.
*
Razstava psov na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, prirejena po Jugoslov. kinološki zvezi 1. in 2. t. m., je vzbudila posebno pozornost, čeprav razstave te vrste pri nas niso več novost. Sedanja razstava je že IV. državna in XII. v Ljubljani. Udeležba je zelo lepa. Razstavljale! so poslali na njo 165 krasnih živali. Najlepša udeležba je iz dravske in savske banovine, nekaj živali je pa prispelo tudi iz inozemstva. Udeležba iz inozemstva bi bila mnogo večja, ko bi ne bilo takšnih deviznih težkoč. Razstavljeni so predvsem lovski in športni psi. Med njimi bude največje zanimanje trije krasni odrasli psi pasme »Saluki« (perzijski hrti) s 4 mladiči, last Nj. Vel. kraljice Marije. Prireditelji so bili posebno počaščeni, ker je bil ob otvoritvi velesejma delegiran na razstavo kraljev zastopnik artiljeri6ki major Aran-djelovič. Med domačimi pasmami bude največ priznanja istrski braki in ilirski ovčarji. Posebna žirija, ki jo tvorijo 3 inozemski priznani sodniki in trije domačini, ocenjuje živali in bo svoje delo končala zadnji dan razstave.
Pred znižanjem obrestne mere Narodne banke
Že dalj časa opažamo na našem denarnem trgu velike količine brezposelnega denarja, ki teži na trg kratkoročnih naložb. V denarnih zavodih se vedno bolj povečujejo naložbe in denarni zavodi morajo za te vloge držati velike zneske v blagajnah, da zmorejo vsak čas ugoditi zahtevam vlagateljev. Samo 20 največjih bank v državi ima približno pol milijarde gotovine v blagajnah in naložbe na žiru pri Narodni banki presegajo 1.290 milij. din.
Zaradi tega je začela Narodna banka proučevati vprašanje našega denarnega trga in se je upravni odbor banke že v dveh sejah bavil s tem vprašanjem. Prišlo pa še ni do končnoveljavnih 6klepov. Ker pa .traja sedanje stanje velikih gotovinskih rezerv še naprej, je po vesteh iz Belgrada pričakovati, da bo Narodna banka v septembru znižala obrestno mero za svoja izposojila za pol odstotka. Znašala bo sedaj eskontna obrestna mera 4.5%, lombardna 5.5% in za posojila na zlato in \varrante 4.5%.
Narodna banka o gospodarskem položaju
Pravkar je izdala Narodna banka svoje četrtletno poročilo o našem gospodarstvu v drugem četrtletju 1938, iz katerega posnemamo naslednje ugotovitve:
Svetovno gospodarstvo je v teku prvih 6 mesecev letos pokazalo močno prekinjeno črto raz-
voja. Dočim je bila tendenca v prvem četrtletju usmerjena bolj k splošni depresiji, 6e opažajo v drugem četrtletju gotovi znaki popravljanja v obliki začasnih valov navzgor na efektnih in blagovnih tržiščih. Posebno zaradi političnih zaplet-ljajev v Evropi in Aziji je prišlo do močnega zmanjšanja obsega svetovne trgovine, ki je škodljivo vplivalo na razvoj svetovnega gospodarstva. Neizvestnost v zvezi z nerešenimi problemi mednarodnih odnošajev je samo še okrepila sam padec gospodarskega razvoja in ovirala obenem poskuse oživljenja, ki so se izražali v raznih javnih intervencijah,
V	gospodarstvu naše države ni bilo v teku drugega četrtletja kakoir tudi v celi prvi polovici 1938 znatnejših izprememb. Cene na debelo so v prvi polovici leto6 v primeri z lansko prvo polovico narasle za 11%. Razlika v kupni moči med kmetijskimi in industrijskimi proizvodi je bila v juniju letos takale: močnejša za 10% pri skupini rastlinskih in za 20% manjša pri živini in proizvodih (v juniju 1937 manjša za 8.7, odn. 18.3%). Bilanca zunanje trgovine izkazuje pasivnost 258 milij, din) 1937 aktivnost za 400 milij., 1936 pasivnost za 369 milij. din) v teku prve polovice. V teku drugega četrtletja je izvoz po vrednosti padel za 18,4%, uvoz pa se je povečal za 1.5% v primeri z istim četrtletjem 1937. Rudarska proizvodnja je bila v drugem četrtletju 1938 za okoli 13, topilniška pa za 46% večja kot v dobi april-junij 1937. Število zavarovanih delavcev se je povečalo v primeri z majem 1937 v vseh panogah gospodarstva za 7.1%, samo v industriji pa za 9,7%, odnosno v primeri z majem 1936 za 18.6 in 25.5%. Ravno tako izkazuje povečanje tudi število nato-vorjenih vagonov: za 7.3% v primeri z drugim četrtletjem 1937 in za 27.4% v primeri z drugim četrtletjem 1936.
Hranilne vloge so v juniju 1938 narasle za 6.5% v primeri z junijem 1937, za 14.5% pa v primeri z junijem 1936. Virmanski promet pri Narodni banki in Poštni hranilnici je bil v drugem četrtletju večji za 13% v primeri 6 prometom 1937 in za 48% v primeri z dobo april—junij 1936. Kdnčho je povečan tudi promet na domačih borzah: za 5.2%v primeri z drugim četrtletjem 1937 in 40.3%v primeri z drugim četrtletjem 1936.
V	gotovi meri je prišel počasnejši razvoj našega gospodarstva v primeri z letom 1937 do izraza tudi pri državnih dohodkih, ki So večji samo za 6.4% od onih v drugem četrtletju 1937, dočim so dejanski dohodki od 1936 na 1937 narasli za 17%.
Hmeljski trg
Ta teden je bila v Belgradu konferenca delegatov proizvajalcev hmelja in drugih zainteresiranih organizacij, na kateri je bila sklenjena naslednja resolucija:
1.	Zakonito je treba omejiti kulturo hmelja na njegove naravne rajone v današnjih občinah in površinah, ki se nc morejo povečevati, pa tudi ne obnavljati brez posebnega dovoljenja.
2.	Z zakonom je treba odrediti obvezno združevanje hmeljarjev po naravnih področjih v svrho čim bolj racionalne proizvodnje hmelja. Proizvajalci hmelja bodo morali plačevati 2% od prodajne cene hmelja v sklad za reguliranje cen,
3.	S tem zakonom se mora urediti tudi kvalifikacija trgovcev s hmeljem.
4.	Ker je Jugoslavija izrazita izvozna država, je njen prvi gospodarski interes, da 6e odpravi konkurenca na mednarodnih trgih in se je zaradi tega stvorlla potreba, da se razen omejitve doma-
če proizvodnje kontingentira tudi naš izvoz v smislu sklepov srednjeevropske konference v Pragi dne 8. aprila 1938.
5.	Potrebno je, da se ustanovijo vzorne postaje za selekcijo hmelja in pobijanje bolezni in škodljivcev.
6,	Končno naj država osigura dvema rajonskima zadrugama brezobrestno posojilo po 1 milij. din za vsako, kar naj služi za atvoritev potrebne obratne glavnice.
Žalec, 1. septembra.
Hmeljarska zadruga poroča, da se obiranje hmelja nagiba h koncu in da bo v par dneh splošno končano. — Kupčija se polagoma razvija in vedno več tvrdk pričenja z nakupovanjem letošnjega pridelka. Tudi cene so se že bolj izoblikovale ter se plačuje sedaj po kakovosti 22 do 25 din za kilogram.
Na Češkoslovaškem se kupčija vrši v vedno večjem obsegu. Največ povpraševanja pa je le za gladko-zeleno blago, za katero bo, kakor kaže, precej trda. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se za letošnji pridelek plačuje Žatec 16 do 20 Kč, to je 24 do 30 din, Uštek in Roudnice pa 12 do 16 Kč, to je 18 do 24 din za kg.
•
Otvoritev carinskega oddelka na ljubljanskem velesejmu. »Službene novine« z dne 31. avgusta prinašajo odlok finančnega ministra, po katerem se ustanovi pri ljubljanskem velesejmu na prošnjo ljubljanskega velesejma carinski oddelek kot oddelek glavne carinarnice v Ljubljani. Dolžnost vodje oddelka bo vršil carinski uradnik. Delokrog tega oddelka je isti kot delokrog glavne carinarnice s to razliko, da more opravljati samo carinske ekspedicije blaga, ki je namenjeno razstavljanju.
Kovina, prva Jugoslovanska metalurgična industrija, Maribor ima občni zbor delničarjev 27. septembra 1938 ob 11,
Borza
Dne 1. septembra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpre-menjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.20 do 14.40, v Zagrebu na 14.24—14.44, v Belgradu na 14.2130 dol4.4130. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo septembra 14.15—14.35, za konec septembra 14.14 do 14,34, za sredo oktobra 14.15—14,35.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90— 30.60, v Belgradu 30.03—30.73.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,347.113 din, v Belgradu 2,976.000 din. V efektih izkazuje Belgrad 421.000 din prometa.
Ljubljana — tečaji s prlmom:
--- - " " , , 2379.66—2394.26 , , 1750.02—1763.90 , , 737.20— 742.26 , , 996.45—1003.52 , , 211.90— 213.96 , , 4337.26—4373.57 t , 118.69— 120.13 , , 150.43— 151.54 , . 229.19— 232.27
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN DRUG
Gajeva S ZAGREB Illca 15
sporoča, da so bili pri žrebanju V. razreda 36. kola državne razredne loterije dne 1. septembra 1938 izžrebani sledeči dobitki:
Amsterdam, 100 hol. gold. Berlin, 100 mark . , Bruselj, 100 belg . , Curih, 100 frankov . , London 1 funt , . . Newyork, 100 dolarjev Pariz, 100 frankov , , Praga, 100 kron . , t Trst, 100 lir . , > .
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.945, London 21.30, Newyork 438.375, Bruselj 73.925, Milan 230.075, Amsterdam 238.675, Berlin 175.70, Dunaj 28, Stockholm 109.825, Oslo 107.05, Kopenhagen 95.10, Praga 15.12, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.395, Buenos Aires 112.123.
Vrednostni oapirji
Ljubljana. Drž. papitji: 1% investicijsko posojilo 99—99.50, agrarji 61—63, vojna škoda promptna 479 do 483, begluške obveznice 91,50—92,50, dalm. agrarji 90—91,50, 8% Blerovo posojilo 97.50—98.50, 7% Ble-rovo posojilo 93—93,50, 7% posojilo Drž, hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 97—98. — Delnice: Narodna banka 7.250—7.300, Trboveljska 170—175.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—99.50, agrarji 61.50—62,50, vojna škoda promptna 482—484.50, belguške obveznice 91,50—92,50, dalm, agrarji 90—91.50, 4% sev. agrarji 61—62, 8% Blerovo posojilo 98 denar, 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab, posojilo 97.50—98.50. — Delnice: Narodna banka 7,250 deriar, Prav, agrarna banka 228—230, Trboveljska 174—175, Tov. sladk. Bečkerek 600 blago, Osje;ka livarna 180 denar, Dubrovačka 350 denar, Jadranska plovba 350 denar, Oceania 760 blago.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 62,50—63, vojna škoda promptna 481,50—482.50, begluške obveznice 92 do 92.50 (92), dalm. agrarji 91.25-92 (91.50, 91), 4% sev. agrarji 61 denar, 7% Blerovo posojilo 93—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.275—7,300 (7,300), Priv. agrarna banka 230—231.50 (231 drobni komadi),
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica srem. 79-80 kg, 2% 148 do 150, slav. 150—152. Ostala pšenica Prizadove cene. Koruza bač., srem. 129—131, ban. 127—129, — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
200.000 50.000 40.000 25.000 20.000 15.000 12.000 10.000 8.000
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
21547
16560 (srečka kupljena pri nas)
3798
56255 (srečka kupljena pri nas) 55121 (srečka kupljena pri nas)
96385
50588, 53662 (kupljena pri nas)
43096, 46547, 77502, 79748 (pri nas)
6.000 din št. 5.000 din št. 3.000 din št.
2351,	7719,	24142,	27108,	34806,
50563,	56652,	57916,	58482,	83594,
93798.				
893,	4651,	9810,	10383,	50196,
55378,	70346,	71076,	78663,	94017,
96507,	99611.			
36043,	36512,	38994,	39978,	44253,
44549,	51606,	60584,	64209,	70182,
87026,	91325.			
1308,	7641,	10753,	14238,	34009,
42658,	44472,	57179,	73811,	73100,
78796,	81666,	89514,	89626,	99293.
Poleg	teh je	bilo	izžrebanih še	
1300 dobitkov po 1000 dinarjev.
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 2. septembra: 12 Našo povke. naši pevci (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2« Opoldanski koncert Kad. orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročilu — 18.30 Nho. ura - 19.50 Zanimivosti SPD — 20 Prenos iz Zagreba. Lisiuski: Porln, opera m 22 Napovedi, poročila.
Sobota, 3. septembra: 12 Vsakeaiu svoje zvočnik zapojo (pisati venfok lahke glasbe) — 12.45 Poročila —• 13 Nupovodi — 13.20 Vsakemu svoje zvočnik zapoje (pisan venček lahke glasbe) — 14 Napovedi — 18 Za delo-, pusti (igra Iiad. orkester) — 18.40 Pogovori h poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pisan večer. Deboljakova: Začarana gorska vila. Izvajajo člani rad igi. druž. —, 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za koueo tedna (igra Radijski orkester).
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer pb četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Dragi programi a
Petek, 2. sept.: Belgrad: 20 Vok. kono., 21 Byroriov »Kajn«, 21.15 Ples. gl. — Zagreb: 20 Sopran, 20.30 Klavir ln gosli, 21 Pester več., 22.20 Mandoline — Praga: 19.25 Voj. godba, 20 Nar. .pesmi, 20.25 Turgenjeva ko-, medija «En mesec ua vasi« — Varšava: 10.30 Zab. kone., 22 Sltnf. kone. — Sofija: 19.30 Puecinijova opora «To-sca« — Budimpešta: 20.35 Ork. kone., 21.50 Trio, 23.10 Cig. ork. — Trst-Mitav: 21 Simf. kone. — Him-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 19 Igra «I,elalci na zapadu«, 20.10 Slavnostni izselj. kone., 22.30 Ples. in zah. gl., 24 Nočni kone. — Berlin: 20.15 Simf. kone. — Lipsko: 20.10 Le. talskl kone. — Frankfurt: 20.15 Ork. in potjo — Strass-bourg: 21.15 Porogolesejeva komična opera «De-kla-. gospa«.
Sobota, 3. sept.: Belgrad: 20 Nnr. pesmi, 21 Zab. kone., 22.15 Kavarn, godba, 22.45 Ples. gl. — Zagreb:
20	Violina, 20.30 Sopran, 21 Voj. godba. 22.20 Ples. gl.
—	Praga: 19.20 Radijska revija, 21.05 Zab. gl., 22,30 Ples, gl. — Varšava: 20 Izseljenska oddaja, 21.10 Zab. kone., 22 Ura presenečenj — Sofija: 19.30 Alt in bas, 21.45 Lahka gl. — Budimpeštat: 19 Ork. kono. — Trst-Milan: 21 Catalanijova opera «Loroley« — Itim-Bari:
21	Doninljeva igra <Ura s kukavico« — Dunaj: 18.30 Knharet, 50.10 Pliw. gl., 22.30 Zab. kone., 24 Nočni kone.
—	Kiinigsberg: 20.15 Ples. več. — Kol ti: 20.10 Masuag-nijeva opera «Cavalleria rusticana«, 21.15 Ital. ork. gl.
—	Stuttgart: 20.10 Kabaret — Strassbourg: 20.30 Frane, baletna gl„ 21.10 Sehumannove pesmi, 21.35 llcotliovi novo skladbo, 23 Plesna glasba.
Kulturni obzornik
Oporoka nadškofa Jegliča
Izšla je že zdavnaj obljubljena in že dolgo pričakovana bibliofilska izdaja glavnih misli, sporočil in naročil pokojnega velikega škofa in velikega Slovenca dr. Antona Bonaventure Jegliča, kakor si jo je zamislila založba »Tabor« v izberi in z uvodom pisatelja Narteja Velikonje, v opremi in izvršitvi grafika Stanka Gladnika, z risbami akademskega slikarja Boiidarja Jakca ter z izbranim tiskom Zadružne tiskarne v Ljubljani. Svoj čas je bilo zamišljeno in propagirano, da založba »Tabor« izda v grafični pisavi Stanka Gladnika samo zadnji celjski govor pokojnega škofa, ki ga je navdušeno in nekako preroško, obenem pa resnično kot svojo oporoko govoril v celjskih dneh leta 1937. Toda tekom časa je ta ideja dobila konkretnejšo obliko v zamisli, da ista založba izda na izrazito bibliofilski način glavne misli vodnice pokojnega velikega škofa, vidca in vedca, nabožnega pisatelja in svetniškega asketa, ki naj jih izbere ter logično zaokroži v lepo enoto njegov sorodnik pisatelj Narte Velikonja, ki je veliko z njim občeval in ga poznal do dna. Sicer pa je bil škof .leglič čudovito enostavna in prozorna osebnost: ves prepojen z živo, naravnost otroško pobožnostjo in trdno vero, s katero je prestavljal vse težave v sebi in narodu, se je ravnal v vsem življenju le po smernicah svoje vere, ki je bila vera katekizma, vera prnvega svetniškega katoličana. Vse njegove odločbe so temeljile v osnovnih katoliških principih, vse njegove misli vodijo k Bogu in njegovi Cerkvi, in vsa njegova borba za vero in narod je bila samo borba za kraljestvo božje na zemlji, ki naj ga dosežemo s svojim sodelovanjem in božjo pomočjo po Mariji, kakor je bilo njegovo geslo. Urednik Narte Velikonja je v izbranih besedah napisal svoje uvodne besede, ki nimajo namena, prikazati Jegliča v življenjskih
razdobjih, z letnicami in dogodki ter dejanji, temveč samo prikazati osnovno veličino velikega moža kot »božjega vidca in vedca, toda bolj vidca kot vedca«, kot našega svetnika, ki je bil med nami, z nami ves naš! »Kot človeka, ki je bil ves zazrt v božjo čast ter se je odrekal svoji zemskosti do popolnosti, do smrti v uboštvu in samostanu. Kot takega, ki je stal sredi dogodkov v našem narodu, stal do zadnjega utripa v bojni vrsti in se ni dal omajati niti za senco, ko je spoznal pravico.« Pravo bistvo Jegliča je njegovo življenje in delo. Odkod pa je črpal to premočrtnost in jasno prozorno katoliško enostavnost, v kateri je bil čudovito velik, kaj je skrivnost njegove veličine, njegove energije in pogumnih dejanj, to pa naj pokažejo njegove lastne besede, izgovorjene tekom dolgega življenja, vse od pisma, ki ga je pisal še v gimnaziji pred življenjsko odločitvijo, ko se odloči za duhovniški poklic, pa do zadnjega celjskega govora, ko slovenskemu svetu sporoči še enkrat ves smisel svojega življenja in uspeha: boriti se z Bogom in Cerkvijo proti hudobiji sveta in ostati zvest v češčenju Boga in Marije!« Velikonja je zbral in zaokrožil Jegliieve misli resnično kot lep venec globokih misli in smernic, ki so vodile to veliko življenje, ter ni priredil znanstveno utemeljenega izbora, temveč le nekak brevir iz Jegličevih sporočil ln naročil, kot kon-templativno vodilo za tihe ure, v katerih se ob veliki osebnosti in veliki veri pokojnika krepimo v zvestobi Bogu in uravnavamo svoje življenje po njegovih smernicah, ki so smernice katoliške Cerkve. Tako nam po Jegličevih besedah samih postane jasna njegova skrivnost borca za Boga in slovenski narod; spoznamo njegove misli o družini in vzgoji, o pomenu in vzniku njegovega zavoda sv. Stanislava, o mladini in Orlu, o oblasti — cerkveni in svetni —, o otroštvu božjem, o nekaterih najvažnejših naukih za življenje, o ljubezni, premoženju in bogastvu ter o smrti, za katero je »treba čuti in moliti ter biti vedno pripravljen .nanjo.« — Po teh poglavjih so urejene Jegličeve misli iz njegovih del, pastirskih pisem in pisem (ni pa povedano, odkod in iz katerega časa so
citati!), ki bi se pač dale še razširiti in pomnožiti še za misli o materi, o narodu, o duhovništvu, morda tudi z njegovimi lepimi pismi poslednjih let, ki jih je priobčil njegov nečak p. Prešeren v letošnjem »Glasniku presvetega Srca Jezusovega« in ki bi se podali prav za zaključek z željo, da počiva med svojimi duhovniki kot njihov pastir. Toda tudi tako, kot je, so misli resnično izbrane, do dna označujoče notranjo duhovno vsebino velikega človeka in Slovenca, velikega svečenika božjega, da, naravnost podobo svetniške gorečnosti, v kateri naj nam ostane — kot tudi v narodnostnem oziru — za vedno ideal. In te misli same so vredne, da so izšle v taki opremi, vpeljane s slovensko trobojnico, na pergament tiskane in v usnje vezane, z lepimi inicialkami okrašene ter ponazorjene z Jegličevimi življenjskimi postajami — Begunje — Ljubljana — Zavod — Gornji grad — Stična — Sv. Križ — s peresom Božidarja Jakca, ki je narisal tudi lep uvodni portret.
Knjiga je izšla samo v 500 izvodih (med njimi 100 izvodov na najfinejšem papirju in v usnje vezanih), ki so pa že vsi razprodani, ter tako že knjiga sama kot taka pomeni bibliofilsko redkost. Obenem je z Jegličein založba »Tabor« začela izdajati serijo izbranih misli »slovenskih mož«, v katerih bodo izšle duhovne podobe Slomška (že letos!), Kreka, Cankarja, Gregorčiča, Trubarja, Levstika, Tavčarja, Jurčiča, Kersnika, kakor je predvidena prva serija. Jeglič je to vrsto lepo začel in ljubitelji slovenske lepe knjigo so za eno delo
bogatejši.	'd
•
Rudolf Pečjak: Zgodovina za drugi razred meščanskih šol. — Poleg drugih slovenskih učnih knjig, ki so izšle sedaj ob pričetku šolskega leta, je treba poudariti tudi novo učno knjigo za starejšo zgodovino, kakor je predpisana za drugi meščanski razred, ki jo je napisal Rudolf Pečjak, ravnatelj meščanske šole in jo je odobrilo ministrstvo prosvete v letošnjem letu. Doslej se je v teh razredih poučevalo po učni knjigi, ki jo jo
spisal srbski vseučiliškl profesor dr. Vasilij Popovič in so jo za slovenske šole poslovenili slovenski profesorji, ne da bi se potrudili, da bi sami spisali slovensko izvirno delo. Zdaj se je tega lotil g. R. Pečjak in reči moramo, da je odlično rešil svojo nalogo, tako stvarno kakor tudi pedagoško. Posebnosti so že slovenska pesniška motta k vsakemu važnejšemu poglavju (k Egipčanom iz Aškerca, h katakombam iz Sardenka, celotna knjiga pa ima geslo: »0, da mi je priti do svoje podobe i meni i tebi, narod moj!«). Knjiga obdeluje sistematično, pregledno in nazorno najstarejšo dobo in Pečjak začne s prazgodovino na Balkanu, da se v koncu zopet povrne na Balkan in poda rast Slovencev, Hrvatov in Srbov do enajstega stoletja. Vmes pa se ozre na vse druge starodavne kulture, na Asirce, Egipčane, Grke, Rimljane, Germane, Franke, naseljevanje narodov, prelom kulture iz poganstva v krščanstvo, tvorbo severnih slovanskih držav (Poljakov, Rusov) itd. Snov je obdelana zelo nazorno, pregledno, ni nasičena samo z vojskami in politično zgodovino, kot starejše knjige, temveč se ozira s prav tako važnostjo na socialni razvoj človeštva, na ekonomske in kulturne razmere, na katere polaga veliko važnost. Poleg te lepe razvrstitve in preglednosti, ki jo tisk knjige še posebej poudarja, in nazornosti ter jasnosti pripovedovanja je velika prednost te knjige njena vzgojnost in pedagoška sistematika, ki stavi najprej vprašanja, po njih razpravlja snov in daje potem vprašanja, kar povzroča, da se dijak igraje nauči snovi ter si jo prisvoji ne naučeno, temveč razmišljajoče, kar je velika pedagoška prednost te knjige. S posebno ljubeznijo so obdelana poglavja iz začetkov slovenske in sploh jugoslovanske preteklosti, saj nosi naslovna stran celo podobo knezn Koclja in je Ljudevitu Posavskemu posvečeno celo poglavje. Pregled zgodovinskih dogodkov na koncu knjige ter zanimivi grafikoni pa lahko dobro služIjo ne samo meščnnsko-šolskim dijakom, temveč tudi gimnazijskim, ker se jim tako nazorneje predstavijo zgodovinska dogajanja. Učbenik je lepo nadomestilo za prejšno, popolnoma manjvredno, prevedeno knjigo za isti predmet.
Uslužbenec pri dvigalu -vojni poročevalec
Uslužbenec pri dvigalu praškega hotela »Al-cron«, ki je zaradi znanja angleščine dodeljen spremstvu lorda Runcimana, je doživel hudo razburjenje. Ko je bil zaposlen v lordovih prostorih, .je prisluškoval telefonskemu pogovoru lorda z | Londonom. Kako se je uslužbenec zgrozil, ko je zaslišal besede: »Orožje pa, prosim, pošljite takoj v Prago!« — Ves prepaden je uslužbenec stekel k lordovim sobam, kjer je bilo nekaj časnikarjev. Uslužbenec jim je začel praviti o vojni nevarnosti in o orožju, ki ga pričakujejo. Tudi časnikarji so prebledeli. Vendar se je eden od njih ojunačil in je vprašal lordovega tajnika, kaj naj to pomeni. Zvedel je, da je lord Runciman za svoj nedeljski izlet zahteval svoje puške iz Anglije za na lov, ■Ver da slabo strelja z orožjem drugih.,.
V Southportu Lane so v takihle
velikih zgradbah razstavili cvetice. Vsa razstava je obsegala morje rož najrazličnejših vrst
Zagonetna črna vdova
(Izreden in nevaren strupeni pajek londonskega zooja je poginil.)
Z dne 27. avgusta poročajo iz Londona: Naj-bolj slavne londonske vdove ni več na svetu, in nihče ni niti ene solze potočil za njo. Še več: prebivalstvo v Londonu je hvaležno usodi in »je sprejelo z vzdihom olajšanja nenadni konec pajka na znanje. Zadaj za tremi debelimi šipami 6vo.je kletke, mimo katere so obiskovalci živalskega vrta le strahotna hodili, je strupeni pajek, ki so toliko govorili o njem, v brezbrižnosti, le zdaj pa zdaj iztezajoč tenke nožice od sebe, poginil.
Smrt je nastopila nepričakovano, čeprav je pajka uprava živalskega vrta na vso moč negovala, saj je bil ta pajek etftni te vrste v Evropi. Sele pred nekaj meseci je prišel iz Južne Atrike v Anglijo in 6ta ga dva čuvaja — strokovnjaka spremljala, pa nista nič povedala, da varujeta tako nevarno zverino. Nihče na ladji ni zvedel, kakšnega čudnega in redkega gosta spremljata ta dva uslužbenca zooja v Londonu. Če ta pajek koga ^iči, nastopi že čez nekaj ur smrt z najstrašnejšimi bolečinami. Kogar piči »črna vdova«, je izgubljen. Šele ko je bila »črna vdova« v živalskem vrtu in so ji (»stavili varno hišo, so angleškemu občinstvu sporočili o novem, grozotnem gostu. Val ogorčenja in strahu je prešinil London. »Ali je dobro zaprt ta pajek?« so hitela vprašanja v zoo. Sir William Davison je v spodnji poslanski zbornici proslavil »črno vdovo«. Vzel je tajnika zbornice v roke, češ: »Kaj se bo zgodilo, če pajek uide in zaide med ljudi? Kako je poskrbljeno za primer, da bi se Londončani mogli ubraniti te strupene živali, ki 6e tako naglo razmnožuje?« Geoffrey Lloyd je pomirjevalno odvrnil, da se je vse storilo, da »črna vdova« ne more uiti. Časopisje in filmski poročevalci so 6e začeli baviti z »vdovo«, kar čez noč je postala slavna in so se je vsi strašno bali.
Uprava zooja je izdala še poseben razglas za pomirjenje občinstva. Denimo, da bi se izvršil na London letalski napad, bo »črna vdova« pri priči obsojena na smrt, tako da bi ji bilo nemogoče
' uiti. Pripravljena da je posebna brizgalna s kislino, ki bi pajka vjega uničila. Ves strahoten, ostuden na svojih dolgih, nogah in z okroglim, črnim strupenim trupom, se je predstavil pajek drhtečemu občinstvu; lazil je okoli, previdno tipaje z neznansko tenkimi nožicami, ko da išče prilike, kako bi izbrizgnil. syo.j smrtonosni strup, Njegova nenadna smrt zastavlja uganke, ker so ga skrtuio gojili. Atentat? Nihče ne ve tega, a vsakdo pravi, da je res. »Vdova« je zapustila kar sto potomcev, ki so jih v zooju vzeli v čim na.j-i skrbnejše varstvo. A kako je »vdova« dobila svoje I mladiče? Kje je samec? . Ali ni človeka strah in groza ob teh mislih.
,it n Ar črv
»Zdaj pa le-brž! — Kakšno kožo si izbereš: ali z lisami ali rižasto?«
Glasovita umetnica v drsanju na ledu Sonja je prišla iz Amerike domov na Švedsko, kjer sodelovala pri novem filmu.
m •• • t f • • _ • •<•
Trije jadralct izginili
Poljska javnost je vznemirjena zaradi usode treh poljskih jadralnih letalcev, ki 60 med poletom za vajo zašli v vihar, ki jih je odnesel na ' sovjetsko-rusko stran, kjer so bili pač prisiljeni' zasilno pristati. Dasi so se začele poljske obmejne oblasti takoj zanimati za letalce, vendar niso mogli dobiti še nobenih vesti iz Rusije o njih. Poljsko časopisje sc razburja, ker se ruske oblasti navzlic vsem predpisom mednarodne vljudnosti prav nič ne odzovejo.
Tri milijone dinarjev v smeteh
V glavnem mestu Brazilije Rio de Janeiro 60 odkrili veliko poštno tatvino. Na danskega poslanika v Rio je prišlo priporočeno denarno pismo, v katerem je bilo 15 j)ankovcev po 1000 angleških funtov. Nekemu poštnemu uslužbencu, ki je imel s tem pismom opraviti, pa se je zahotelo velikega bogastva in je tisto pismo ukradel, denar pa si je prilastil. Ko pa je hotel vnovčiti v brazilski denar prvi bankovec za 1000 funtov, se je banki to sumljivo zdelo, kar tudi ni čudno. En sam bankovec 1000 funtov je namreč skoro četrt milijona našega denarja. Brazilski poštarji pa najbrž niso tako dobro plačani, da bi brez suma mogli menjavati pri bankah bankovce po 1000 angleških funtov. Zato 60 moža zaprli, bankovec so mu pa seveda vzeli. Sedaj je prišlo na dan, da je mož ukradel veliko denarno pismo, ki je v njem bilo 15 takih bankovcev. Toda drugih 14 bankovcev nikakor niso mogli najti.	.
Poštar je povedal, da je onih 14 bankovcev, ko je videl, da se denarja nebo mogel znebiti, zmečkal ter zavil v star zmečkan papir, kar je vse skupaj stlačil v poštni nabiralnik. Sedaj policija preiskuje vsa smetišča v glavnem mestu, ker je verjetno, da je poštni uradnik, ki je imel opraviti 6 tistim zmečkanim papirjem, vse skupaj vrgel v smeti, nakar 60 smetarji odpeljali na smetišče zunaj mesta.
Medtem ko je na ostalih bojiščih zavladalo zatišje, je pripravljal general Queipo de Liano na estramadurski fronti napad, ki je takoj v začetku že imel omembe vreden uspeh. Severne čete prodirajo v vzhodni smeri pod vodstvom generala Saluquete ob reki Guadiana, južne vojske, ki jim poveljuje 6am general Queipo de Liano, pa so šle v severovzhodni smeri in zavzele Cabeza del Buey, zadnje mesto v pokrajini Badajoz. Cilj te armade je Almaden,
Ahilova pela rdeče vlade
ki pa je tudi za Franca predvsem velike važnosti, 6aj so tu največji živosrebrni rudniki na svetu. Rudniki Caracollera, Almaden, Almadenojoz, Ali Araganas in La Concepcion so največja vrednost vse Španije. Izkoriščali so jih že dva tisoč let in kakor je videti, ne bodo še kmalu prazni. Ze Rimljani in tudi Mavri so izkoriščali španski cinober. Mavri so dali mestu tudi ime al-ma'den — rudnik.
V letu 1925 so prešli, rudniki v roke nemških trgovcev, to je avgsburških Fuggerjev, ki 60 smeli po zakupni pogodbi naseljevati nemške rudarje v ondotnih krajih. Postavili so stanovanjske hiše, ki so še danes, po tolikih stoletjih, uporabne. Pozneje je del rudnikov prešel v last angleških Rotschil-dov. Sčasoma je postala lastnica vseh teh rudnikov država. Rovi, ki obsegajo pet nadstropij, segajo v globino 350 metrov. Živo srebro se javlja samorodno bodisi v drobnjaku, skrilavcu ali kre-menjaku, pa ,tudi v .zvezi z žveplom kot cinober. V rudnikih dela podnevi in ponoči do 4000 delavcev. Zaradi strupenih plinov pod zemljo obsega delovni čas samo šest ur. Včasih so uporabljali kot delavce v rudnikih tudi kaznjence oziroma so jih obsodili na prisilno delo v teh rovih. Ob koncu 17. stoletja so ti kaznjenci često zanetili požare v rovih v svojem maščevanju. Goreče rudnike so potem gasili karlisti. Šele po nekaj letih so iz rpvov izsesali vodo. V Almadenu 60 tudi ustanovili rudarsko šolo. Izvoz živega srebra je obogatil špansko državno blagajno letno za mnogo milijonov. ipezet.--	s-,.,1,1.
Komaj 30 km so oddaljene Francove čete od živosrebrnih rudnikov. Južna armada je že na meji pokrajine Ciudad Real. Rdeča vojska hoče na vsak način ubraniti še edine zaklade, ki jih ima. S padcem teh rudnikov se bo zrušila tudi finančna moč rdečih v Španiji. Kot je njihova navada, bodo gotovo vse rudnike skušali razdejati, samo da napravijo še večjo škodo španskemu narodu, ki mu Franco prinaša srečno bodočnost.
Nemška zdravnica dr. Bruna Wendel je preplavala Rokavski preliv od rta Oris Nez do Dovera na Angleškem v 15 urah in 55 minutah
Hoang-ho, reka nesreče
Vojna vihra in bobnenje voda se na Kitajskem ne zliva prvikrat v grozno melodijo. Že tisočletja so zanemarjali nasipe in kadarkoli se je sprožila politična napetost, so se trhli jezovi podali naraslim valovom. Mare, uničevatelj in ru-ei tel j v starih časih, je vprav slaboten v primeri z rumeno reko Hoang-ho, ki jo že od njega dni imenujejo reko žalosti, pa tudi bič Kitajske. Šele sedaj, ko imajo na Kitajskem vse vrste modernega orožja, bi človek podvomil, katera lisa, naravna ali vojaška, zahteva več žrtev.
Doslej je več ljudi pomrlo na bojnih poljanah ter v velikih mestih, ki jih je sovražnik bombardiral iz zraka, kot pa v valovju. Šangajski dopisnik londonskih »Times« ceni število ljudi, ki so zbežali pred bojno vihro v notranjost dežele, na 10—16 milijonov. Nobena prejšnja vojna, ne povodenj, ali potres, ni toliko ljudem odvzela domovja.
Toda vojna vihra in divjanje vode se je stopnjevalo na obeh straneh. Nekaj časa so si japonske pionirske čete in letalske eskadrilje prizadevale, da bi pomagale prebivalstvu. Gradili so zasilne jezove, mašili luknje na nasipih. Tudi vlada je
Volk na dvorišču
Na kmetiji blizu Bresta na Poljskem se je te dni zgodilo, da se je na kmetovo dvorišče priklatil volk ter začel loviti in daviti kokoši. Kmet, ko je opazil nenavadnega gosta, je pograbil senene vile ter začel napadati volka. Bil pa je menda neroden. Ko se je zagnal za volkom, mu je spodrsnilo, da je padel. Ko je volk videl človeka na tleh. je brž planil nanj ter ga močno ogrizcl po brazu in vratu. Najbrž bo mož umrl.
Sneg in povodenj v Italiji
Iz Domodossole poročajo, da so zaradi hudih neviht pretrgane vse zveze po dolinah Vigezzo, Cannobina in Antrona. Na bližnjih hribih okrog Domodossole leži sneg, kar je pač čuden pojav konec avgusta, zlasti za Italijo! Nad okraj Parma so se ulile plohe, ki so povzročile povodenj. V mestu Parmi so kleti in pritlična stanovanja polna vode. Telefonske in brzojavne zveze so v mestu uničene.
Ječa v solzah
Ogrski regent admiral Horthy se z Hnnavsked« parnika poslavlja od Nemčije.
Koliko je zvezd. Najnovejša astronomska raz-iskavanja presojajo, da je v vsemirju vsega skupaj kakih SO milijonov ozvezdij, izmed katerih ima vsako ozvezdje najmanj 1600 milijonov zvezd, oziroma zvezdnih teles. Človeška znanost pa je tako pomanjkljiva, da doslej z najboljšimi daljnogledi ni zaznala več kakor zgolj eno 40 tisofinko vseh zvezd v vsemirju.
:mški vojaki so priredili športne vaje z motor-mi kolesi, da so se izkazali kot akrobati. Skok motornim kolesom skozi goreči obroč (na sliki!) je že pcecej tvegana stvar.
V ječi v Pittsburgu, v severnoameriški državi Pcnnsilvaniji, so nenadoma oblile solze vse jetnike in paznike. Vsi so se začeli jokati, pa ne od bolečin ali jeze. Pač pa je neki dclavec po neprevidnosti odprl zaklopko posod, kjer je bil plin za solzenje. Plin je ušel iz posod in je prodrl v vse prostore jetnišnice. Plin imajo v jetnišnici za primer, če bi sc jetniki uprli! Po tem dogodku so vsi živo občutili, kako bi bilo, če bi se stvar zares razvila,
in blagoslova
nudila vsa razpoložljiva sredstva in pripomočke,. da bi ustavili poplavo. Tako je vlada dejansko dokazala, da jo dolže po krivem, češ da je iz 6tra- . teških ozirov povzročila nesrečo.
Katastrofo 60 pričakovali že vnaprej, kajti že pred letom dni so izjavili ameriški inženirji, da ' bodo zaman V6i napori iz leta 1935, da bi vejefok spravili v staro strugo. Takrat je bilo na razpolago 800.000 zlatih dolarjev, zaposlili so na tisoče kalijev, ki so znosili 100 km daleč 400.00 kubičnih
Almaden - mesto živega srebra, v današnjih dneh
metrov kamenja, napolnili 300.000 lanenih vreč z zemljo in glino, nabrali 15.000 ton kaolanga in. povezali 4500 ton vrbovih vejic-v svežnje..Porabili so 1000 ton vrvi in 2000 ton železne žice, kajti reka je grozila, da bo zamenjala strugo, kamor so jo stisnili leta 1853, ter si sama odprla pot, koder je tekla skoraj 6 stoletij proti morju.
Ta poseg strahotne naravne sile v bojno vihro se ni dal več popraviti. Najsi zmagajo Kitajci ali Japonci, zmagovalci ne bodo veseli, če ne bodo mogli popraviti razvalin po povodnji in vojni. Po načrtih holandskih inženirjev, konec preteklega stoletja, bi potrebovali 400—500 milijard dinarjev za ureditev 6truge, da ne bi neprestano trgala bregov.
Hoang-ho, ki s svojo uničujočo močjo izsiljuje socialni mir, je bil v stari Kitajski pravi diktator, videti je, da bo ostal tudi v novi Kitajski.
Finski atlet Irjo Nikkanen je vrgel ne neki športni prireditvi kopje 77.87 m daleč in je s tem izboljšal svetovni rekord svojega rojaka Jarvinena za 64 centimetrov
t
76 letni mož umoril svojo ženo
Obsojen na 15 let težke ječe
Celje, 1. septembra.
Mnogo ubojev in umorov je že obravnavalo celjsko okrožno sodišče, a takega umora, ki se je obravnaval danes pred 5 članskim senatom, kateremu je predsedoval s. o. s. g. Božič, ne pomnimo. Pred senatom je stal 76 letni posestnik Pevec Gregor, ki je 22. maja t. 1. v Roginski gorel pri Podčetrtku usmrtil svojo duševno in telesno bolno, 72 let staro ženo Pevec Nežo, jo zavlekel po stopnicah, jo sunil na cementna tla ter jo s svojimi težkimi okovanimi in obutimi čevlji osuval, da ji je zlomil 6. in 7. levo rebro in na dveh mestih levo črevesno kost, da je naslednjega dne podlegla poškodbam.
50 let sta živela Pevec Gregor in Neža skupno in imela 5 otrok. V začetku sta se prav dobro razumela, na stara leta pa je postal mož samo-glaven, družino je zadela nesreča za nesrečo. Tako sta ostala mož in žena sama, gospodarstvo
je pešalo, še bolj pa je pešalo družinsko -življenje, ki je privedlo očeta v zapor, mater pa v grob.
Ko je bil Gregor Pevec 1. marca v Celju obsojen na tri mesece strogega tapora zaradi poizkusa zoper življenje in telo svoje žene, jie sodišče imenovalo sina Josipa za kuratorja njegove matere. Po treh mesecih zapora v Celju se je vrnil Gregor domov, kjer ga je posebno grizlo, da je sodišče imenovalo njegovega sina za kuratorja njegove žene. Sin Josip je z žeblji zabil klet, v hišo pa pripeljal 19 letno Ano Avguštinovo iz Mestinja, da bi pazila na njegovo mater. Avguštin Ana in Pevec Jože! sta danes pred sodiščem zatrjevala, da je oče po prestani kazni doma vedno grozil, da bo storil nekaj groznega, ker lahko napravi, kar hoče, ker je neumen, proti orožnikom pa se je izjavil, da se bo delal pred sodiščem neumnega. Obdolženec je res zavzel pred preiskovalnim sodnikom to stališče in dajal zmešane in nesmiselne odgovore, na vprašanje preiskovalnega sodnika je celo navedel za svoje ime Žočkovega Miha. Ko pa ga je zaslišal sodni zdravnik in ugotovil, da je duševno popolnoma zdrav, čeprav ga zaradi starosti že zapušča spomin, je opustil to simuliranje in se začel stvarno sagovarjati.
V CELJE PO STRUP
Konec marca se je oglasil Gregor Pevec v Celju pri dr. Steinfelserju, ki mu je napisal recept strupa, s katerim je baje hotel pregnati uši.
Strup je zares kupil v lekarni v Celju. Ko je prišel s strupom domov, je začel groziti in izjavljal, da so njegov sin, njegova žena in Vrbov-šek Anton vredni, da jib zastrupi. Grozil je tudi celo, da njegov sin Pevec Jožef ne bo dolgo njegov kurator in da tudi ne bo hodil domov, ker ga bo on ubil. Strup, ki ga je prinesel iz Celja, je imel v steklenici z mrtvaško glavo. 21of Zofiji, ki je služila pri Gregorju, je obdolženec neprikrito namignil, naj bi ona prilila njegovemu sinu v tekočino nekaj tega strupa, da bo crknil, kar naj stori tudi z njegovo ženo iu tudi z Vrbovškom Antonom v primeru, da bi ta v pravdi dr. Stefa-noviča zoper njega zaradi 20.600 din neugodno pričal. Grozil pa je tudi s požigom, zaradi Česar je dekla iz strahu pred požarom znosila svojo obleko na varno k sosedu.
Žlof Zofija je izpovedala tudi, da Jo je njen gospodar nagovarjal, naj bi ona kako spravila s poti njegovo ženo.
• USODNI DAN 22. MAJ.A
2e v soboto popoldne je Pevec Gregor sadil a svojo deklo Ano na zelniku sadike, ki pa jih Je (manjkalo. V nedeljo zjutraj je bil silno siten. Deklo Ano je poslal daleč v Mestinje po sadike, kljub temu, da se je branila, in tako Je ostal sani s svojo ženo doma. Da ne bi padla nanj krivda, da je on ubil svojo ženo, je zavlekel izmozgano in staro ženico po stopnicah na dile ter jo sunil na cementna tla, ali pa jo z glavo treščil ob stopnice, da ji je zlomil 6. in 7. levo rebro in na dveh mestih levo črevesno kost ter jo onesvestil in v tem stanju pustil ležati na tleh, podložil pod glavo svoj telovnik ter odšel v razburjenosti za nekaj ur spat. Kmalu je prišel sin Jožef, ki pa ni več našel očeta doma. Oče je ravnokar odšel k sosedu ter se je vrnil šele kasneje. Med očetom in sinom se . je vnel prepir, kmalu so prišli orožniki in uvedli strogo preiskavo. Naslednjega dne je žena umrla.
Pri današnji razpravi je Pevec priznal svoje dejanje, trdno pa je vztrajal pri svojem zagovoru, da svoje žene ni hotel umoriti.
Četrt na eno je sodišče izreklo sodbo: Gregor Pevec je kriv in se obsoja na 15 let ječe, trajno izgubo častnih državljanskih pravic, na stroške kazenskega postopanja in na 1000 din po-vprečnine.
Spod
Prvi vzpon na Pointe Walker
po severnem raza
Veliko. pozornost so po vsem svetu prejšnji
mesec vzbudili štirje Nemci, ki so kot prvi preplezali strahotno severno steno Eigerja. Vsi svetovni časopisi so prinašali slike drznih zmagovalcev in stene. Bili so sprejeti pri Hitlerju in za svoje pogumno dejanje odlikovani.
"Zdaj pa so trije Italijani — in to ne morda >škrici< — ampak delavci-težaki rešili nič lažji' problem prvega vzpona po severnem razu na Pointe Walker (4208 m). Pointe Walker je najvzhod-nejša glava znamenitega vrha Grandes Jorasses v Švicarskih Alpah. Zanimiva je in močno ponazo-ruje težkoče tega vzpona izjava Martina Maierja, ki je leta 1935 v družbi z Rudolfom Petersom kot prvi preplezal severno steno Grandes Jorasses. Po predavanju v Ljubljani je Maier dejal, da sploh ni misliti na to, da bi bil severni raz Pointe Wal-ker kdaj preplezan. Trije italijanski delavci pa so prišli in zadevo izvedli.
S tem vzponom na najvišji vrh Grandes Jorasses je bil resen zadnji veliki problem v severni steni Grandes Jorasses. (Prvi vzpon po severni steni sta leta 1935 izvedla Maier in Peters.)
Italijani Cassin, Tizzoni in Esposito so odšli iz lesehauxške koče ter so v višini 3010 m pričeli z vzponom ob šestih zjutraj. Ves ta dan so turisti drzne plezalce izpred koče prav lepo lahko opazovali. Napredovali so zelo počasi ter so ob devetih zvečer pripravili v steni bivak za prenočitev.
V 15 urah so prišli vsega skupaj le pičlih 350 m više, kajti bivakirali so v višini 3350 m. Naslednji dan so začeli plezati zjutraj ob 5 ter so bili ob 8 zvečer, ko so se odločili in pripravili za drugi bivak, visoko komaj 3700 m; spet so torej pot 15-urnem plezanju prišli le 350 m više. Tretji dan so opazovalci izpred koče videli, da so Cassin, Tizzoni in Esporito ob 5 zjutraj plezanje nadaljevali. ter napredovali prav hitro. Približno ob 2 popoldne pa so že izstopili točno na vrhu Pointe
Walker (4208 m). 1200-metrska stena je bila po tridnevnem vzponu končno premagana.
Medtem pa se je nenadoma vreme tako poslabšalo, da zmagovalci severnega raza niso našli drugega .izhoda, kot da so ee odločili še za tretji bivak. Prenočevali eo na vrhu v snežnem metežu. Drugi dan pa se je vreme vendarle le toliko izboljšalo, da so plezalci lahko sestopili po normalni italijanski smeri ter so prišli ob 1 popoldne v kočo Grande« Jorasses. Tam se že skoraj niso več nadejali, da bi se še vrnili.
(Konec jutri.)

Razpis
Štab zračne vojske sprejme v službo deset diplomiranih inženirjev (6 strojnih, 2 elektro-strojna in 2 tehnologa) v svojstvu uradniških pripravnikov VIII. položajne skupine, kateri se po enoletnem službovanju postavijo kot inženir ii-poročniki zračno-tehnične stroke; in pet diplomiranih tehnikov (4 strojni in 1 elektrotehnik) v svojstvu uradniških pripravnikov IX.
Eoložajne skupine, kateri se po dvoletnem služ-ovanju in izvršenim izpitom postavijo za nižje vojno-tehnične uradnike IV. razreda zračno tehnične stroke.
Podrobnejši pogoji obj
razpisa so
na vpogled v tekočI številki »Službenih novin« in v »Službenem vojnem listu«. — Interesenti tudi lahko dobijo iste brezplačno osebno ali na zahtevo po pošti.
Skrajni rok za prijave je do 1. okt. 1938. Iz pisarne Generalštaba zračne vojske v Zemunu V. Dž. št. 16675 od 30. avgusta 1938.
Mali oglasi
▼ malih oglasih velja vsaka beseda l din; ienltovanjskl
oglasi t din. Debela tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši snesek sa mali ojrlas li dio. - Mali eglasl se plačujejo take] pri naroČila. • Pri oglasih reklamne«* inataja se raCona eaokolonska, I mm visoka petttaa vrstica po I din. • Za pismene odgovore (lede malih oglasov treba prlloiltl snamko.
Jluzbeiičejo
Strojnik
30 let star, trezen., z odličnimi spričevali ln večletno prakso, Išče službe. Izvršuje vsa popravila samostojno. — Ostala pojasnila pismeno ali tudi ustmeno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Strojnik« št. 13317. (a)
\luibodobe
Korespondenta
za nemški ln srbohrvat-skl jezik sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod St. 13283.	(b)
LIH
Rozine
na zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana Tyrševa it. 48.	(1)
Služkinjo
za vsa poljska dela — iščem. Gostilna pri Per-danu. Jože Kunaver, Sa-vlje št. 29, Ježlca. (b)
Fanta
poštenih staršev za trgovino sprejmem. — Po možnosti s kavcijo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 1334».	(b)
Šofer
mlajša moč ln tzvežban za osebni avto, obenem trgovski sluga, se takoj sprejme. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pripraven« št. 13364.	(b)
Dobro gospodinjo
za gostilno na deželi — veščo v kuhinji ln v vseh gospodinjskih poslih-, pošteno in krščansko takoj sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 13369.
Pouk
poučuje privatno violiniste od najnižje do najvl šje izobrazbe. Poljanska 15, stop. VIII.	(u)
Srajce
za šolarje, moško perilo v največji izbiri Kreko, Tavčarjeva 3.	(1)
Šolske torbice
ln nahrbtnike v veliki izberi priporoča I. Kra-vos, Maribor, Aleksandrova 13.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli ▼ največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Uebljene ■ TyrSeva cesta 36
Nasproti Gospodarske svezai
Koroške brusnice
(PREISELBEERE) dnevno sveže - razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libellče, Koroško.
»Kappel« pisalni stroji
pričajo o odličnih Izdelkih nemških tovarn. — Pisalni stroji za pisarno ln potovanje. Najmoder-
neška oprema I KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44
AA Prvovrstni /\ trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
nudi
IrPogrctCnIlc
Beherltiis 5 Telaion ?o-s»
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!
Slovenci v Italiji pozor!
Kdor iell v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via fr. Denza 8. Mesečna naročnina za Italijo znaš« lit 16.50 in naj eo nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. 11—1649. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda ee mora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«.
KOLESARJI!
Ko obiščete velesejem, si oglejte znamenita
francoska kolesa
»AIGLON«
VIKTOR BOHINEC
Ljubljana Tyrševa cesta 12 (dvorišče)
Češplje
za vkuhavanje po 4—5 din za kg., breskve od 5 do 12 din. M. Kompare, Gradišče 7. Tel. 36-30.
MoShe svilene sralce
trpežne, moderni vzorci
Din -moShe tople srnice Din z* -moShe nogavice
močne, moderni vzorci
Din S -moderne svilene
Kravate Din T -damshe svilene Kom blnele in sralce
Din 24 -damsKe svilene
hiache Din 10-damshe moderne svilene bluze
Din »o-damshe itlaChe ln sralce tople in močne Din 8-trpeZne /enshe športne bluze v vseh barvah in velikostih
Din 10 -Svilene nogavice
ZenSKe trpežne
Din 8 -
in razno ostalo blago po
neverjetno nizkih cenah prodaja
„ZORA"
Ljubljana, Mlkloiiieva c. 30
Obiščite nas in prepričajte se, da imamo veliko zalogo in prodajamo dobro blago
po zelo nizkih cenah. Trgovci, obiščite nas, da si povečate Vaš zaslužek
Za začetek šole! Starši! Dijaki!
šolske potrebščine
zvezke, risalno orodje, ravnila, papir, barvice, tuše, svinčnike, radirke, mape, aktovke itd. dobite ugodno pri
Novi zaloibi v Ljubljani
(Kongresni trg 19)
Pisalni stroj
velik, najnovejšega sistema, brezhiben., poceni naprodaj. Matelič Josip — Ljubljana, Groharjeva 8.
Kozolec
dobro ohranjen — 6 oken (štantov), dvojnik ugodno naprodaj. Poizvo se v glavni zalogi tobaka v Sevnici.	(1)|
ie2	2e	i
	Dijake	
sprejmem. Vezjak,		Spla-
varska	6, Maribor.	(D)'
Dijaka
nižjega razreda - sprejmem na stanovanje v sredini mesta, na željo e hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13320.
Za dijaka
prvošolca, kateri bo obiskoval bežigrajsko gimnazijo iščem v predmestju stanovanje s hrano In strogim nadzorstvom. Ponudbe z navedbo cone v upravo »Slovenca« pod »Krščanska družina«

VEČ
STAVBNIH PARCEL
v bližini kolodvora v St. Vidu - so pod ugodnimi pogoji proda. - Poizve se: Vižmarje 59.
Gostilna
naprodaj-, na najlepšem kraju Slovenskih gorle v Kat>ell, zelo prometni pro stor, 2 km od zdravilišča Slatina Radenci. Proda se z vsem Inventarjem, hiša in gospodarsko poslopje^ vse v dobrem stanju, lep vrt za goste, zelenjadnl vrt-, sadovnjak ln 1 oral vinograda. Cena po dogovoru. — Kupec naj so oglasi v gostilni Horvat pri Kapeli.	(p)
Vnajem

Mesnica
na zelo prometni točki v Ljubljani, — popolnoma opremljena, s prekajeval-nico ln ledenico. - takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca «pod št. 13371.
Sobo
opremljeno aH prazno • oddam s 1. septembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13303.	(s)
21
Med kitajskimi teroristi
Nisem rad navzoč pri odhodu kakega par-nika... kadar nisem sam med njegovimi potniki. Vedno čutim domotožje ne samo po morju in po tistem begu proti novim deželam, ampak tudi po tistih malenkostih, ki so neločljivo združene z življenjem na krovu: vonj po slikanju, smrdljiv duh presegretega olja, tresenje
tega ladijskega ogrodja, ki je podobno živalskemu utripanju. Da na kratko povem, prav te malenkosti sem vzljubil, ki se mnogim zde neznosne, in iz tega sklepam, in" to ne brez ponosa, da sem mornarskega temperamenta.
Felix-Roussel se je počasi oddaljeval. Poleg mene je mož mahal z robcem. Bil je bled in resen. On sam ostane, a pravkar je odposlal v Kobej svojo ženo in hčerko.
Če je vladalo v pivnici na parniku veselje, bodisi prisiljeno, bodisi resnično, so imeli ljudje na obrežju žalostne obraze. Žalost zaradi ločitve ali strah pred bodočnostjo?
Brez dvoma oboje.
Ta splošna potrto«t me je napravila ner» voznega. Nisem hotel, da bi se je tudi sam na-lezel. Ne da bi počakal, da bi ladja izginila za prvim ovinkom Wangpoa, sem se podvizal proti Broodway Eastu in si najel dvokolnico.
Sedmo poglavje.
Ta večer sem večerjal v »Francoskem okraju« in kar med jedjo sem se trudil, da proučim položaj
Napad »Gonga« me je čisto odvrnil s prave poti, kajti nikoli si nisem predstavljal, da ie teroristično gibanje razpredeno v tolikem obsegu. Dobro sem se spominjal bes«d, ki sem jih rek?! Leclerc«, ko sv« se prvič dotaknila tega vprašanja. Kolika je bila moja zmotal Prijatelj
ie bil po pravici nemiren. Ti Skrivnostni in krvoločni ljudje so pravkar začeli boj, katerega rezultati se ne dajo vnaprej izračunati
Če se tej sekti posreči rumeno roso potegniti za seboj, bodo kmalu vsi tujci iz Šanghaja, iz Kitajske. Če beli takoj ne posredujejo, bo to v bodoče najbrž brezuspešno. Ko je skedenj sena že v plamenih, se ne sme računati, da se bo ogenj po srečnem naključju ustavil sam od sebe...
Ali bo vrsta zločinov trajala v neskončnost? Ni bilo razloga misliti, ker ti zločini so imeli očividno namen, oslabiti postavne oblasti in vznemiriti ljudstvo. Teroristi so gotovo napravili strašen program represalij in šli bodo do konca, če se ne bo našel način, kako zgrabiti agitatorje za edino občutljivo točko: glavo.
Vse je bilo na tem, da odkrijejo voditelja organizacije in mu stopijo na prste. Tolpa zavisi le od glave, ki jo vodi.
Toda kje je treba iskati to zlonosno osebnost, ki iz sence narekuje vse podrobnosti teh umorov? Ali je ta kateri izmed anonimnih stražnikov v kitajskem mestu Nantav, kjer go-mazi tolika množica, da se je ie nobenemu ni posrčilo prešteti? Ali je ta ena izmed oseb,, ki se gibljejo po izbranih salonih ali celo v diplomatskih krogih? Kdo je mogel upati, da ga pozna?
Pustolovci in zločinci pripadajo vsem razredom kakor vsem rasam. In najbolj nevarni so vedno oni, ki se zde najmanj sumljivi.
Pod vsemi temi vidiki sem zastonj preiskoval to vprašanje in nisem uspel, da bi našel način, katerega bi se bilo možno poslužiti in odkriti x, ki je bil dobesedno neznanka problema.
V Carltonu je eksplodirala bomba. Od časa, ko se je izvršil atentat v Settlementu, se Leclerc ni mogel brigati sanj. Ali pa ni bila r prav istem trenutku fr»*"v>ska koncesija po-
zorišče kakšne nove tragedije? »Gong« je segal povsod ..
Nekaj me je vzradostilo. Saj sem se vendar odločil, da ne bom aktiv-
no posegel v zadevo, ampak se bom zadovoljil le s poročili, ki mi jih bo dal Leclerc...
»Smešen sem!« sem zagodrnjal. »Časnikar
je v zadevah, kakršne so te, le dober beležnik in ni mu treba stopiti iz svoje vloge.«
Vendar sem dobro čutil, da je moja radovednost prevelika, da bi se zadovoljil s pasivnim pregledovanjem zadeve.
Zapustil sem mizo in se zaprl v telefonsko kabino v nadi, da bom dobil zvezo z Leclercom.
Toda na žalost pa ni bilo na ravnateljstvu, celo povedati mi niso vedeli, če se bo zvečer še sploh vrnil.
Zbegan sem zopet obesil slušalke.
»Lahko bi povprašal Arnoulda ali Fradona.« sem si mislil nekoliko pozneje. »Mogoče sta bila tam.«
Sedaj sem dovolj poznal ta dva nadzornika, da bi jih povprašal za novice. Povedali mi bi, kako je z Leclercovo preiskavo.
»Hm, tekati mora! Kako bi moglo biti drugače?«
Nočem poniževati policajev, a končno ves svet ve. da se jim posreči prijeti zločinca za vrat od desetih primerov devetkrat po skrivnih ovaduhovih obvestilih, ne pa po svojem vohu.
Detektiv s sijajnimi uspehi je le romantična osebnost.
Drugi — detektiv iz mesa in kosti, delaven in preprost detektiv — dosega mnogo manj laskave uspehe. Predan le izsledkom svojega duha ne uspe, da bi zaprl krivca, bodisi da je ta norec ali slabič. Vsak zločinec pa, ki ima kaj več soli v glavi ali je z.vit, se mu izmuz.ne.
Toda sreča za policijo — in za družbo — ds so ovahudi. To pomilovanja vredno bitje, a vendar tako koristno... Je povsod: v zakajeni
dvorani pivnice, na sprehajališču godbenega salona, zadaj za zamreženimi okni ali v senci veznih vrat... Prisluškuje zanimivim pogovorom ali strastnim sporom, vidi ovaduške kretnje.. Vse to izblebetn zu denar pred policijo In takoj opaziš, da se jo preiskava obrnila v drugo smer, napredovala in... posrečila.
Toda na žalost je bil primer, ki sem ga imel v mislih, tako svojevrsten, da ga ni bilo mogoče vzporejati z navadnimi zločini. To ni bil navaden zločin. Političen atentat? mi boste rekli, saj pri teh so tudi ovaduhi. Umori, ki jih vrši »Gonge, so več kot politični atentati: pobarvani so v fanatizmom, ki spremlja verske atentate.
Na misel mi je prišlo več atentatov, ki so jih izvršili divji muslimani v Indiji...
A brž ko zaplavate v krog fanatikov, ovaduh izgine. »Ogleduh« onemi. Ne zato, ker obžaluje ali se sramuje svojega dejanja; pri njem so tovrstpa čustva izključena. Toda boji se. Ve, kakšnim strašnim nevarnostim sc izpostavlja in najhujši pritisk mu ne bo razvezal jezika.
.. tt7n	Proti teroristom poveljnik po-
licije ni mogel računati na dragocena obvestila, ki mu bi kmalu odprla nepričakovan pogled v zadevo. Vsi ti ovaditelji so obmolknili.
t V takih okoliščinah je bilo upanje na uspeh kaj klavrno.
Gongovci so preiskusili svojo drznost in svojo usposobljenost. Če jih ne bo nihče izdal, bodo brez kazni še naprej begali to veliko mesto. Leclercu so je pač posrečilo obvarovati tega in onega meščana, a nikakor ni mr>gel ščititi vseh prebivalcev francoske koncesije!
Pri tej krvoločni igri je bil že vnaprej premagan ...
Sel sem na teraso v »okraju«, kjer sem v malih požirkih pil kavo in se prepustil tem pesimističnim razmišljevanjem.
Razpis
Občina Sv. Vid pri Grobelnem, okraj Šmarje pri Jelšah, razpisuje pragmatično mesto
občinskega delovodja
Izobrazba: 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih iz leta I93b, je v roku 30 dni vložiti pri tukajšnji občini.
Občina Sv. Vid pri Grobelnem, 31. avg. 1938
Narodne noše — 4. sept. v Kamnik!
ESSOSESI
mmmmm r ct..mmmmm
2 951
Zvezke, beležke, mape, radirke,	
svinčnike,	špičala, navadna in
nalivna peresa, šolske torbe in	
nahrbtnike, risalno orodje, sploh	
vse	za šolo
	kupite najceneje v trgovini
	H. Ničman, Ljubljana
	Kopitarjeva ulica 2, telefon 40-01
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi naše drage hčerke, sestre, svakinje, tete iu nečakinje, gospodične
Lucije Grad
jo spremili na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem — izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo gg. zdravnikom in čč. sestram v bolnišnici za njihov požrtvovalen trud in nego.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin!
Dragomelj, dne 4. septembra 1938.
Žalujoči ostali.
+
Naznanjamo prežalostno vest, da je naš predobri oče, brat, stari oče in tast gospod
Miroslav Stumberger
višji davčni upravitelj v pokoju
danes, 1. sept.. ob 5, v 75. letu starosti Bogu vdan umrl.
Zemeljske ostanke bomo prepeljali dne 3. septembra ob 8 zjutraj iz mrliške veže zavetišča sv. Jožefa (Vidov-danska cesta 9) v Brcžice, kjer bo pogreb ob 16 iz hiše Zagode.
Ljubljana-Brežice, fine 2. septembra 1938.
Miroslav Stumberger, kapetan bojnega broda v pokoju, sin; Linči Hočevar, Hilda Vračko in Hermina Marine, hčerke; Marija Šket roj. Stumberger, sestra; dr. Vojteh Hočevar, Drago Vračko, Franc Marine in Ivan Volčanšek, zeti; Kamilo, Ivo, Marjan, Vlado in Marica, vnuki in vnukinja.

♦
Vdana v voljo božjo naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da je previden s sv. zakramenti umrl danes ob desetih dopoldne moj iskreno ljubljeni soprog — gospod
Anton Bartel
gimnazijski profesor v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 4. septembra, iz hiše žalosti. Jegličeva c. 7, na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana, 1. septembra 1938
Globoko žalujoča Joiica Bartel, soproga
Vzajemna posojilnica
r. s. z o. z.
f Ljubljani, raikiosiceva cesta f
nudi za vse vloge popolno varnost m obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge in stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo.
Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge.
Vzajemna posojilnica daje Kratkoročna posojila.
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali z nami in nas tolažili v težkih urah prebridke izgube našega nadvse ljubljenega sina in brata
Boruta
vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so našega nepozabnega miljenčka spremili v tako častnem številu na poslednji poti k večnemu počitku, naša najiskreneja hvala
V Brežicah, dne 2. septembra 1938 Žalujoča rodbina Mikoličeva
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Centit
Ljubljanski velesejem slovesno odprt
„	Ljubljana, 1. septembra.
Danes dopoldne so se zopet odprla vrata ljubljanskega velesejma, da se je zbralo na prostoru pred ravnateljstvom veliko število odličnikov, ki so prisostvovali slovesni otvoritvi.
Med odličnimi gosti omenjamo na prvem mestu zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II., kot častnega pokrovitelja celotne prireditve, brigadnega generala g. Dušana Dodiča, ki je zastopal tudi ves kraljevski dom in posebej še Nj. Vis. kraljeviča Andreja, ki je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo psov. Nadalje je bil prisoten ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, prevzv. knezoškof g. dr. Gregorij Rozman, poveljnik dravske divizije div. general g. Gjorgje Lukič, župan mesta Ljubljane g. dr. Jure Adlešič, župan mesta Maribora g. dr. Alojzij Juvan s podžupanom Zebotom, župan mesta Ptuj g. dr. Al. Remec, ves konzularni zbor z konzuloma g. Minovskim in Remerandom na čelu, prisoten pa je bil tudi belgijski odpravnik poslov '^Goffard.
Govor g. bana dr. Natlačena
Spoštovana gospmla! Velesejem je po svoji zamisli in po svojem bistvu predvsem gospodarska ustanova, ki ji je namen pokazati vsakokratno stanje našega gospodarstva, našega gospodarskega adejstvovanja in napredka. Priznati moramo brez vsakega pridržka, da jc delo, ki ga vrši v tem pogledu velesejem, prineslo našemu narodnemu gospodarstvu mnogo in velikili koristi. Velesejmski ustanovi se imamo n. pr. v veliki meri zahvaliti, da moremo danes zabeležiti vsaj med nekaterimi gospodarskimi strokami smotrno plemenito medsebojno tekmovanje, ki je na primer v mizarski obrti že rodilo hvalevredne uspehe.
Propagandno delo, ki ga opravlja velesejem, je predobilo naši proizvodnji mnogo novih odjemalcev in ji odprlo mnogo tržišč, kamor poprej naši proizvodi niso prihajali. Po drugi strani pa je velesejem v izdatni meri pripomogel k temu, da je postalo ime Ljubljane in Slovenije znano in
slej v prostorih tega velesejma prirejene in z največjo skrbnostjo in razumevanjem pripravljene. Tudi letošnji jesenski velesejem noče v tem oziru zaostajati za svojimi dosedanjimi prireditvami.
Kraljevska vlada, kakor tudi kraljevska banska uprava, ki ji imam čast načelovnti, spremljata delo velesejma z največjo blagohotnostjo. Mislim, da izpolnim svojo dolžnost, ako porabim to priliko, da izrečem upravi velesejma za njeno odlično delo za materialne in kulturne koristi naše domovine svojo zahvalo in svoje popolno priznanje. Ko upravi velesejmu k njenim dosedanjim uspehom najlepše čestitam, izražam obenem željo, da bi se mogel ljubljanski velesejem že skoraj izseliti iz teh provizornih in malo reprezentativnih prostorov v svoj dom, v stalne zidane razstavno prostore. S to željo proglašam, da jo jesenski ljubljanski velesejem odprt.
Takoj nato je zaigrala godba, gospod predsednik pa je nato pozval vse odličnike, naj si izvolijo ogledati razstavljene predmete v posameznih prostorih. Ves čas ogleda je igrala godba, špalir med posameznimi paviljoni pa so delali skavti. Vsi gostje so bili kar najbolj zadovoljni z V6em, kar so videli. Saj je velesejem docela zaseden. V obrtnem in industrijskem delu so posebno bogato zastopane tele stroke: pohištvo, avtomobili, radio, živalstvo, zlasti kinološka razstava, nadalje tehnične in kemične novosti ter poljedelski stroji. Goste pa je zlasti očarala odlična mednarodna fotografska razstava, na kateri razstavlja 5(>0 avtorjev iz 30 držav in o kateri poročamo na drugem mestu. Gostje so se zelo pohvalno izrazili tudi v veliki umetnostni razstavi, ki je največja izmed vseh umetnostnih razstav, kar smo jih doslej imeli pri nas.
V posebnem paviljonu je nameščena posebna razstava Zbornice za irgovino, obrt in industrijo. V tem paviljonu je podana slovenska soba, kakor je bila razstavljena na mednarodni obrtni razstavi v Berlinu, kakor tudi vsi izdelki, katere so raz-
stavili naši obrtniki v Berlinu. Soba je zelo okusno opremljena po načrtih inž. Ogrina in Serajnika. Odlični gostje so pri obhodu velesejma prišli kmalu tudi do obrtnega paviljona, kjer jih je pozdravil v imenu Zbornice za TOl predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin, izvajajoč tole:
Pozdrav g. Ogrina
Slovenski obrtniki smo se letos prvič kompaktno udeležili razstave v inozemstvu, to je na mednarodni rokodelski razstavi v Berlinu. Jugoslovanski paviljon na tej razstavi, kjer smo Slovenci tvorili lastno skupino, je bil predmet vsestranske pozornosti. Pridobili smo si tudi častno in še deset priznanih diplom. Da smo tako dobro uspeli, so moramo poleg naših denarnih žrtev, ki smo jih za to imeli, v prvi vrsti zahvaliti g. banu, ki nam je naklonil prav znatno podporo. Istotako se zahvaljujemo tudi mestni občini ljubljanski in celjski. Velike zasluge za to pa so imeli naši vrli in požrtvovalni obrtniki, ki so deloma po iniciativah, deloma po lastnih načrtih napravili razstavne predmete. Med te iniciatorje niorani najprej omeniti gg. dr. Steleta, inž. Serajnika, inž. arh. Ogrina ter dr. Pretnarja. Vse, kar smo razstavili v Berlinu, vam hočemo ponoviti v tem našem paviljonu. Obrtniki tvorimo v gospodarstvu zelo važno panogo. Nahajamo se pa dandanes v zelo težkem položaju ter se borimo za obstanek, zato naprošamo vse, da nas v tej borbi fini bolj podpirajo in obračajo' posebno pažnjo na obrtništvo.
Po govoru g. Ogrina so si odličniki ogledali paviljon ter izdelke ter seveda niso mogli varčevati s pohvalo odličnih in kakovostnih izdelkov prednih rok našega obrtnika, ki zaslužijo vse priznanje.
Poleg odličnikov pa je bilo takoj na velesejmu tudi mnogo tujcev, tako iz naše države, kakor tudi od drugod. Prav dosti je bilo tudi že naših ljudi z dežele. Vse dopoldne je bilo na Gosposvetski cesti in okrog vseli vhodov na velesejmski prostor kar najbolj živahno in prav to zanimanje, ki se je pokazalo že takoj prvi dan razstave, jo najboljši porok, da bo tudi letošnja jesenska prireditev kar najlepše uspela, zlasti še zaradi tega, ker je uprava velesejma pripravila za obiskovalce lepo število nagrad, kar je za marsikoga zelo vabljivo.
J?* fc
A' .b;
m
Ban g. dr. Natlačen odpira velesejem. Zraven njega stoji general Dodič kot zastopnik kralja, za njim ljubljanski škof g. dr. Rožman in župan g. dr. Adlešič.
Nadalje so prisostvovali otvoritvi podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in induslrijo gosp. Ivan Ogriu, zastopnik ministra financ pomočnik finančnega ravnatelja g. Satler, železniški ravnatelj g. dr. Bončina, zastopana je bila tudi univerza, prišli so številni gg. narodni poslanci, senatorji ter zastopniki raznih oblastev in uradov v lepem številu. Kot vedno, je bil številno zastopan tudi častniški zbor.
Ko so se gostje zbrali na slavnostnem prostoru, ki je bil lepo okrašen, je godba Dravske divizije pod vodstvom g. podpolkovnika Ferda •Hercoga zaigrala v pozdrav zbranim gostom, nato pa je predsednik velesejma g. Bonač stopil pred zbrane goste in med drugim govoril:
Govor predsednika g. Bonača
Zaradi višje sile smo morali delno spremeniti naš prvotno zasnovani razstavni načrt. Nevarnost razširjenja živinske bolezni nas je prisilila, da smo morali odložiti nameravano razstavo goveje plemenske živine, koz, ovac, kuncev, perutnine in razne divjadi. V tem oddelku smo se morali omejiti na državno razstavo čistokrvnih psov, ki jo prireja Jugoslovanski kinološki savez ter bo gotovo vzbudila mnogo zaslužene pozornosti.
Jedro letošnje jesenske razstave je mednarodna razstava za foto in film. Po 6vojem obsegu in svoji pestrosti nadkriljuje ta razstava gotovo vse dosedanje podobne prireditve v vzhodni Evropi. Ta razsiava nam bo kopazala, da Slovenci v razvoju fotografije, ki je tudi eno od meril za kulturno stopnjo naroda, uspešno tekmujemo z najnaprednejšimi narodi sveta.
Kot posebno zanimivost naj omenim razstavo Izdelkov slovenskih obrtnikov, ki so bili razstavljeni na letošnji mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu ter so bili deležni vsestranskega priznanja. To razstavo prireja Obrtnopospeševalni urad Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v zborničnem paviljonu. V imenu uprave ljubljanskega velesejma izrekam Zbornici za njeno pozornost iskreno zahvalo.
Med kulturnimi razstavami letošnje jesenske prireditve zavzema prav odlično mesto razstava slovenske likovne umetnosti, ki je po svojem obsegu in raznovrstnosti ter z ozirom na število raz-stavljajočih umetnikov letos posebno pomembna.
Nato je navajal še nekaj posebnosti velesejma, nakar je sklenil: Tudi predstoječi razstavi je najvišji pokrovitelj naš kralj Peter II. Pozivam vas, da vzkliknemo našemu ljubljenemu vladarju trikratni »Živio!«
Vsi zbrani so zaklicali trikratni »Zivio!«, godba pa je nato zaigrala državno himno.
Nato je spregovoril g. dr. del Cott kot predsednik Fotokluba. čigar razstava je na letošnjem velesejmu ena najpomembnejših.
Za tem govorom pa je na prošnjo g. predsednika povzel besedo g. ban dr. Marko Natlačen, ki je odprl velesejem in takole govoril:
da se je vzbudilo v širšem obsegu zanimanje za lepote naše domovine.
Delo velesejma pa jc važno prav tako tudi za našo kulturo. Ni mogoč kulturni napredek tam, kjer vlada siromaštvo, kjer ni primernega gospodarskega blagostanja, ki je temelj in pogoj kulturnemu delu. Že s tega vidika je delo velesejma važno tudi za naše kulturno udejstvovanje. Toda velesejem hoče, zlasti v svojem jesenskem zasedanju, služiti tudi neposredno naši kulturi, kar dokazujejo najrazličnejše razstave, ki so bilo do-
fantov-akademikov potapljaški aparat, ki so si ga sami zgradili. Na prošnjo občine so ti z veseljem prišli pomagat. Poklicnih potapljačev torej ni bilo na Bledu, kakor je bilo predvčerajšnjim pomotoma objavljeno.
Omenjeni potapljaški aparat je dokaj enostaven: pločevinasta čelada, ki ima spredaj veliko šipo, ob straneh dve svinčeni uteži po 8 kg, zadaj pa gumijast ovratnik, ki se prilega ramenom. Na stropu je ventil, do katerega vodi 15 m dolga debela gumijasta cev, skozi katero dovajajo potapljaču potrebni zrak. Izdihani zrak uhaja spodaj v vodo. Na čelado je pritrjen tudi globinomer, to je priprava, ki potapljaču točno kažtj olnbiuo. v kateri se nahaja.
Afa ljubljanskih Žalah
Mrtvašnico pri sv. Križa so začeli že graditi
Fotografija modela ljubljanskih Žal po načrtu profesorja arh. Plečnika.
Ljubljana, 1. septembra.
Danes so bili povabljeni zastopniki ljubljanskih dnevnikov in drugih listov na ogled ljubljanskih »Žale, t. j. nove mrtvašnice, ki so jo pred kratkim začeli graditi pri Sv. Križu.
Tako pestre zgodovine, kakršno ima to stavbeno delo, nima menda prav nobena ljubljanska zgradba. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani je bil ustanovljen 1. 1914 tudi z namenom, da zgradi nove mrtvašnice. Za mestno mrtvašnico je bila prva velika konferenca 27. maja 1925. Po tem datumu so se vlekle konference in predlogi vse do letos. V tujino in po naši 'državi sami so hodili razni strokovnjaki, da so si ogledali podobne zgradbe drugod in se vračali domov z najrazličnejšimi predlogi in načrti. Vendar pa je pričetek gradnje iz leta v leto znova padal v vodo in zdelo se je, da se ljubljanske mrtvašnice drži neko prekletstvo.
Končno pa je sedanja mestna uprava vzeln to stvar energično v roke. Naprosila jo univerzitetnega prof. Jožeta Plečnika, da bi napravil načrt, kar je gospod profesor tudi storil. Kmalu nato je Mestni pogrebni zavod dobil pri »Suzorju« dva mi-
Zaboj ruskih draguljev ukradenih
V Belgradu so te dni prijeli in zaprla dva Rusa, ki sta s četami generala Vrangla prišla v Jugoslavijo ter se tukaj nastanila. Ko je vojska generala Vrangla prišla v Kotor, je pripeljala s seboj cele zaboje dragocenosti, ki so jih bili belo-armejci rešili iz državne ruske zastavljalnice v Petrogradu, ko so že rdeči naskakovali poslopje. Mnogo dragocenosti, ki so bile vredne milijarde denarja, je pa ostalo še v tresorih zastavljalnice, ki so so je potem polastili rdeči.
General Vrangel je močno skrbel, da bi se kaj tega rešenega blaga ne izgubilo. Želel je, da bi se ustanovila mešana jugoslovansko-ruska komisija, ki bi se brigala za te dragocenosti. Vendar menda tiste komisije ni bilo, pač pa so začeli ljudem, ki so se mogli izkazati, da so oni lastniki kakega zastavljenega in rešenega predmeta, lastnikom dragocenosti vračati. Vendar se za večino blaga nihče ni oglasil. General Vrangel je tedaj želel, da bi se blago, ki sc zanj gospodar ne oglasi, proda, da bo s tistim izkupičkom mogel vzdrževati svoje ljudi in ruske ustanove v begunstvu. Vendar se iudi to ni izvedlo, marveč je že od leta 1922 to
dragoceno blago v 4 ogromnih zabojih ležalo v kleteh finančnega ministrstva v Belgradu.
Prav za prav so štirje ogromni zaboji prišli v Kotor. Tam pa so na željo Rusa Genzelja, ki je bil nekak uradnik petrograjske zastavljalnice, blago preložili v nove manjše zaboje, češ da so veliki zaboji že trhli, kar je bilo menda tudi res. Ko pa so dragocenosti prelagali, je znal Genzelj tako manipulirati, da je menda za en cel zaboj dragocenosti njemu ostalo. To pa je bilo že pred 16 leti. Pnšlo pa je na dan šele sedaj, ker so se nekateri začeli spraševati, kako neki more ta Genzelj ter njegov prijatelj Kvašinski tako imenitno živeti. Izkazalo se je, da je Kvašinski nosil briljante in zlatnino v Pariz in London naprodaj tamkajšnjim draguljarjem. Sedaj so oba zaprli in Genzelj je že vse priznal. Baje pa bo prijetih se nekaj ljudi, ki so jima pomagali.
Belgrajska policija je poslala svojega zaupnika v London in Pariz, da tamkaj zbere podatke, kje ie sedaj tisto ukradeno blago, v kolikor se da še ugotoviti. — To posnemamo po belgrajskem »Vremenu«,
lijona dinarjev posojila in ko je bila s poravnavo ugodno zaključena tožba z lastnikom zemljišča, je gradbeno podjetje Matka Curka začelo 19. julija tega leta z deli.
Prostor, kjer bodo nove ljubljanske »Zalet, je desno od Hmeljnikov na stavbišču, in sicer v osi bodoče glavne ceste (tako imenovane Plečnikove), ki bo široka 30 metrov. Pročelje je obrnjeno na velik trg, kjer so predvidene še druge javne zgradbe. Zemljišče, kjer bo ta »vrt umrlih« stal, meri okrog 6000 m2, pročelje glavnega poslopja je dolgo 38 m. Nadzemeljska višina poslopja bo 11 m. Glavni poudarek temu poslopju pa bo vhodno stebrišče, ki ima 100 stebrov, 50 velikih pri tleh in 50 manjših nad njimi v atiki. Vhod sam bo širok 9 m in 4.5 m visok. Razdalja med posameznimi stebri pa bo 2 m.
Na levi strani poslopja bo obdukcijska dvorana, soba za zdravnike in uradne osebe in shramba za cvetje. V kleti pa bo prostor za hladilnico trupel, namenjenih za obdukcijo, ki bodo tukaj tako dolgo, da pride komisija. V pritličju pa bodo tudi razni toaletni prostori (stranišča, umivalnica itd.).
Na desni strani bo upravna pisarna, dve sobi za duhovščino in stanovanje hišnika. V kleti in na podstrešju pa bodo razna skladišča. Vse Zale bodo ograjene z živo mejo in zasajene z okrasnimi rastlinami.
Prav nekaj posebnega bo 10 kapelic, ki so namenjene za mrliče. Ta zamisel je tako originalna, da podobne mrtvašnice nima nobeno mesto v Evropi in še kje drugje. Prof. Plečnik je namreč zavrgel razne dosedanje načine, v katerih so zgrajene druge mrtvašnice po svetu, ki bi jih človek najbolje označil za »galerijo mrtvakov«. Njegov načrt kaže največjo humanost in pieteto, obenem pa tudi prizanesljivost do svojcev umrlih. Zato so kapelice, katerih vsaka je popolnoma različna, postavljene tako, da se od ene ne bo videlo do druge, ker jih bo zakrivalo drevje in cvetje. K vsaki kapelici pa bo vodila posebna pot.
Vse Zale, ki bodo popolnoma dovršene do poletja prihodnjega leta, bodo stale okrog dva milijona dinarjev. Z njimi bo Ljubljana pridobila tako mrtvašnico, da ji bo v ponos pred vsem kulturnim svetom.
Prav zato pa so popolnoma neosnovani in zlonamerni vsi nestrokovni napadi po časopisju, kajti poleg »Propilej« je to prav golovo ena najboljših zamisli in del, s katerimi bo prof. Plečnik obogatil in okrasil Ljubljano.
Prvi je imel nalogo, da ugotovi lego avtomobila in druge važne okolnosti. Samo dobrih 5 minut je ostal pod vodo, ker je bila voda precej hladna. Povedal je, da jo sprednji konec avtomobila obrnjen naravnost proti bregu. Naslednji je šel privezat dve verigi, tretji je privezal še tretjo. Verige so delavci navezali na škripčevje in začeli vleči. Čez nekaj časa je šel pod vodo četrti izmed fantov, dajlogleda, kako avto napreduje. On se še nikoli ni potopil in je tudi hotel doživeti to stvar. Pa ni šia tako gladko. V vodi se je sklonil, menda je hotel plavati z glavo navzdol, voda mu je napolnila čelado in preden 6e je vzravnal, je že butnil s šipo ob kamen na dnu. Šipa se je zdrobila v kosce, zato je po vrvi brž zlezel nazaj gor, za noge so ga potegnili na suho. Vsi so se prestrašili, ko so zagledali s krvjo oblit obraz. K sreči pa ni odnesel drugega kot par, prask po obrazu.
Čelado so hitro popravili in se potopili še enkrat. Potem je bilo delo potapljačev končano. Dvig avta pa je dal delavcem še ves drugi dan polne roke dela, končno so ga pa vendar srečno rešili iz objema povodnega moža.
Ker se na Bledu večkrat kaka dragocena stvar potopi, bi bilo morda koristno, da si blejska občina nabavi podohen aparat in da bi se kdo na Bledu izuril v potapljanju.
Slovenski dan
v Kočevju
Na slovenskem dnevu v Kočevju prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra govori tudi minister notranjih zadev dr. Anton Korošec
25 letnica dela
Trbovlje, 30. avgusta.
Te dni poteka 25 let, kar je vstopil k TPD tukajšnji rudniški ravnatelj g. inž. Vitold Biskup-ski. Rodom je Poljak iz Ukrajine. Rudarsko visoko šolo je dovršil v Leobnu. Najprej je služboval pri leškem rudniku, od 1. septembra 1913 pa pri TPD, najprej v Trbovljah kot asistent in obratovodja do 1. 1919, ko je bil imenovan za ravnatelja v Kočevju, od tam je prišel 1932 v Zagorje, dve leti sem pa je ravnatelj največjega rudnika TPD v Trbovljah. Kočevje ga je sprejelo v občinsko zvezo. Zagorje pa ga je imenovalo za častnega občana v zahvalo, da je tamkajšnji rudnik dvignil in razširil, ko je bilo že na tem, da ga zaradi pomanjkanja premoga zaprejo. G. ravnatelj je velik rudarski strokovnjak in vsestransko visoko izobražen. Ima posebno zbirko rudnin velike znanstvene vrednosti. Od te je daroval dragoceno redke kose ljubljanski univerzi oziroma njenemu geološkemu institutu. Med vojno je bil pod policijskim nadzorstvom zaradi svojega odločnega slovanskega mišljenja in je bil zaradi tega tudi tožen pred vojaškim sodiščem v Gradcu, da je komaj ušel ječi. Veren tradicijam svojega naroda spoštuje tudi naše, svoj prosti čas pa posveča zglednemu družinskemu življenju. Kar najbolj skrben za podjetje, ie skrajno pravičen do uslužbencev in vsem zgled neumorne delavnosti. V priznanje za njegovo delavnost in zasluge ga je te dni odlikovala tudi država z redom sv. Save IV. razreda. G. ravnatelju iskreno čestitamo k njegovemu jubileju z željo, da bi še dolgo plodonosno deloval v prid Trbovelj in njenih prebivalcev!
Kranj
Začetek II. razreda meščanske šole v Kranju.
V dneh 1. do 3. septembra 1938 bo vpisovanje v I. razred meščanske šole v stari ljudski šoli v Kranju. Ker jc od več strani izražena želja, naj bi sc začel tudi II. razred meščanske šole, naj sc v teh dneh vpišejo tudi vsi oni učenci, ki so sedaj obiskovali I. razred meščanske šole v drugih krajih. Za II. razred bo mogoče dobiti dovoljenje le, če sc vpiše najmanj trideset učcnccv. Vsa pojasnila sc lahko dobe pri ravnatelju meščanske šole V dneh vpisovanja.	-
Slovenski dan
v Kočevju
Pred dvajsetimi leti je bila končana dolgoletna borba za narodno enakopravnost in pričela se je nova doba za vse one Slovence, ki so se združili z drugimi južnimi Slovani v skupno svobodno državo.	,	., ....
Tudi mi kočevski Slovenci se bomo pridružiti tej manifestaciji s slovenskim dnem v Kočevju. Saj je ravno nam bolj ko vsem drugim treba poudariti to pomembno obletnico. Vemo, da se nekateri še niso odpovedali svo)emu poželenju po lepi slovenski zemlji, odkoder jih je izgnala sila razmer. Zato so pa zlasti naš! obrne,m Slovenci še vedno izpostavljeni hudi nevarnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da narodna obramba po drugih delih Slovenije tudi ne bi bila odveč, kar velja zlasti za kočevsko ozemlie. Tu se nekateri še vedno ne morejo sprijazniti z misli)o, da so po prevratu postali narodna manjšina, ampak misijo, da jim pripadajo izjemne pravice, s katerimi hočejo gospodovati med Slovenci in ph poučevati, kakor nekdaj pod Avstrijo.
Kaj radi se spominjamo Slomškovih besed, da je materin jezik najdražja dota naših prednikov. Namen teh taborov je ravno v tem, da pokažemo ljudem delo očetov v borbi za narodno enakopravnost in jih dovedemo do najsvetlejših trenutkov naše zgodovine, do majske deklaracije, ki zaključuje tisočletno borbo.
Kaj hočemo doseči s tem slovenskim dnem t Poudariti predvsem to, da se tudi tu v polni men zavedamo tega pomembnega dogodka za naš narod in hočemo dati izraza našim občutkom na velikem manifestacijskem taboru. Ponosni smo, da je blagovolil prevzeti porkroviteljstvo te slovesnosti naš veliki voditelj in resnični borec, notranji minister dr. Anton Korošec. Prihitimo v nedeljo 4. septembra v čim večjem številu na slovenski dan v Kočevje, da bo v polni meri dosegel predvsem svoj glavni namen: duhovno zedinjenje slovenskega naroda.
Iskreno vabimo vse zavedne Slovence, da z nami praznujemo ta pomembni dan, ki naj bo pravi in resnični poudarek slovenstva in jugoslovanstva.
Junaški podvigi malih U-Men-ov v velefilmu
JUNAKI ULICE
KINO MATICA tel. 21-24 ob 16., 19-15 in 21"15 uri
popust od normalne vozne cene. Ta ugodnost velja za odhod od 2. do 4, in za povratek od 4. do 12. septembra. Udeleženci, ki so člani Združenja jugoslovanskih agronomov, dobe na odhodni postaji obrazec K 14 na podlagi svoje članske legitimacije in kupijo polovično vozovnico do Zagreba, ki velja po potrditvi o udeležbi na kongresu tudi za povratek. Člani, kateri do sedaj še nimajo članskih legitimacij, naj se takoj obrnejo na sekcijo ali na glavno upravo.
Cenejše so —Lutz-peči tovarna Ljubljana Vil. telefon 32-52 Glej Veiesejem, paviljon »F«
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 31. avgusta t. 1. je objavljen »Ukaz o spremembi v vladi«, dalje »Pravilnik o opravljanju odvetniške pripravljalne prakse in opravljanju odvetniškega izpita«, »Določba o oprostitvi gospodarskih zadrug od plačevanja taks za potrdila«, »Sprememba člena 6. pravilnika za de-naturiranje in za prodajanje denaturiranega petroleja«, »Telefonski promet z Italijo in Nemčijo«, »Objava o spremembi meje župnij Cerklje pri Kranju in Preddvor« in »Objava o imenovanju novih članov komisije za kontrolo in oznakovanje hmelja«.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice
—	Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni za: vod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, je zdaj v septembru vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 2 do 7. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene in ustne informacije brezplačno na razpolago. _
—	Trgovsko učilišče in sfenografski institut Robida v Ljubljani, Trnovska ulica 15, vpisuje vsak dan.
—	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-11. (prostpri Dopisne trgovske šole) je dnevno med običajnimi uradnimi urami.
4. septembra od 15. do 18. ure
vsi v postojnsko jamo
VELIKA PODZEMSKA VESELICA
Pojasnila: ENIT, Petra Kočiča št. 6, Beograd in vsi ostali potniški biroji.
Novi grobovi
+ Miroslav Stumberger, višji davčni upravitelj v pokoju, je izdihnil dne 1. septembra. Njegovo truplo prepeljejo 3. t, m, iz mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v Brežice, kjer bo pogreb ob 4 popoldne. Naj v miru počival Svojcem naše sožaljel
■f Emil Storža, dolgoletni podpredsednik »Jugočeske« tekstilne industrije v Kranju, je umrl po kratkem trpljenju. Blag mu spomini
Osebne vesli
= Poročil se je znani zimsko-športni funkcionar, sedanji agilni tajnik Jugoslovanske zim-sko-športne zveze g. Kunstelj Tone, uradnik pivovarne Union, z gdč. Jožico Poženel, zaščitno sestro Protituberkuloznega dispanzerja. Mladima poročencema obilo sreče!
— Poročila sta se včeraj popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani g. prof. Marjan Čadež, v službi v Prizrenu, in gospodična Gizela, hčerka lekarnarja de Czonka. Nevestina priča je bil njen stric, prokurist Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, g Alfonz Gilly, ženinova priča pa njegov brat g. inž. Vladimir Čadež. Poročil ju je ženinov stric č. g. Viktor Čadež, župnik v Mekinjah. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in- blagoslova.
Telefon 41-64
• MMIMIIMIIMIlil""
KINO KODELJEVO
Danes in jutri ob 8. uri dva pustolovska filma
Sever klife Med dvema ognjema
Pozor! Od danes naprej so predstave ob delavnikih zopet ob 8., ob nedeljah in praznikih pa ob 3 (en spored — znižane cene) ter ob 5 in 8.
—	Razstava goveje živine na ljubljanskem velesejmu odpovedana. Ker se je tudi v naših krajih v zadnjem času ugotovila slinavka in parkljevka ter obstoja nevarnost še nadaljnjega širjenja te bolezni, je jesenska razstava sivorjavega goveda na velesejmu v Ljubljani v dneh 10. in 11. septembra t. 1., odpovedana. — Odbor za razstavo sivorjavega dolenjskega goveda v Ljubljani.
—	Sokoli agitirajo za dr. Mačka. Na dan občinskih volitev pri Sv. Križu pri Kostanjevici, kjer je s 506 glasovi proti tli glasovom zmagala lista JRZ, so za nasprotnike na vso moč agitirali Sokoli od Sv. Kri/a in iz Cerkelj. Vsi so imeli na prsih pripete sokolske znake, volivce pa so izzivali ter venomer kričali: »Živel dr. Maček! Dol Stojadinovič! Dol dr. Korošec!« Imena tistih Sokolov in imena prič so na razpolago.
Cenejše so	Lutz-peči
tovarna Ljubljana VII telefon 32-52 Glej Veleseicm, pavil on >Fc
—	Kmetovalci, pozorl Lansirajo se netočne vesti od gotove strani, da se je v Bevkah, občina Vrhnika, pojavila v treh dvorcih slinavka in parkljevka, da je vsa občina Vrhnika zaprta za promet z živino itd , zaradi česar se ljudje po nepotrebnem begajo. Okrajno načelstvo na« je zaprosilo za objavo, da so vse take vesti netočne, ker uradno ni ničesar znanega, da bi se že kje v ljubljanskem okraju pojavila slinavka. Za sedaj vlada slinavka in parkljevka samo v Notranjih Goricah, občina Brezovica pri Ljubljani. Vse take netočne vesti imajo tendcnco begati ljudi, da bi izpod cene prodajali živino.	.....
_ Znižana voznina za obisk skupščine m kongresa jugoslovanskih agronomov v Zagrebu. Ministrstvu za promet je odobrilo s svojim odlokom G. D. št. 88082/38 članom Združenja jugoslovanskih agronomov za obisk skupščine in kongresa v Zagrebu dne 4. in 5, septembra 75%
Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
Naša vojna, jadrnica „Jadran" se je vrnila iz Amerike
Naša vojna mornarica, ki se tako lepo razvija, ima za odgojo svojega častniškega in podčastniškega naraščaja na razpolago dve ladji, ki na njih mladi naraščaj vsako leto plove po svetu, da se tako mornarsko in tehnično izuri. Medtem ko ima vojna mornarica za tehnično odgojo naraščaja lahko križarko »Dalmacija«, ima za pomorsko iz-vežbanost naraščaja malo jadrnico »Jadran«, ki ima 720 ton ter je bila zgrajena v Hamburgu. To jadrnico poganjajo jadra, ima pa za vsak primer tudi Dieselov motor 375 k. s.
S to ladjo je letos naš mladi naraščaj krenil na popotovanje po svetu. Dne 20. aprila je ladja odplula iz Dubrovnika, obiskala je Malto, Gibraltar, Madeiro, Bermude ter je dne 21. junija spustila 6voja sidra v newyorškem pristanišču, kjer je ostala do 8. julija. Mimo Azorov in skozi Gibraltar je krenila v Tunis. kjer se je mudila štiri dni do 25. avgusta, nakar je krenila v domovino, kamor je prišla dne 1. septembra. Sedaj 6e je prvikrat zgodilo, da je ladja naše mlade vojne mornarice obiskala daljno Ameriko, kar je gotovo velikega pomena za našo državo.
Zato je treba naglasiti imena tistih mož, ki so si največ prizadevali, da se je to potovanje za-počelo v tem obsegu. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je že od nekdaj kazal veliko razumevanje za razvoj naše mornarice. Finančni minister dr. Letica ni omahoval, ko je bilo treba dati denarna sredstva za ta namen. Mnogo se je trudil, da bi bilo to popotovanje omogočeno, zlasti bivši vojni minister arm. general Marič. Največje prizadevanje pa je pokazal poveljnik naše vojne mornarice viceadmiral Marjan Polič, ki je to podjetje s svojim splošnim in priznanim pomorskim znanjem ter skušnjami podprl ter sploh pokrenil.
Hrušica pri Ljubljani
Fantovski odsek v Hrušici priredi v nedeljo, dne 4. septembra, popoldanski telovadni nastop ob 3 popoldne na društvenem telovadišču v Hrušici. Vabimo vse fantovske odseke in dekliške krožke Zasavskega okrožja. Nastopi tudi vzorna vrsta, zat& v nedeljo vsi v Hrušico! Po telovadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta itd. Za pijačo in jedačo dobro preskrbljeno. Pri prireditvi sodeluje mengeška godba.	Tajnik.
Mokronog
Smrtna kosa. V torek se je v našem trgu bliskoma raznesla vest, da je nenadoma umrl tukajšnji odvetnik g. dr. Josip K 1 e p e c. V noči od ponedeljka na torek tega tedna ga je zadela srčna kap ter je odšel v večnost, nc da bi prej količkaj vidno bolehal. V Mokronogu je odprl svojo odvetniško pisarno šele letos v mesecu februarju, pred tem časom pa je imel pisarno v Ljubljani Šele pred dobrim mesecem se je k pokojnemu očetu priselila iz Ljubljane tudi njegova družina, kateri ga je nenadna in nepričakovana smrt ugrabila sredi urejevanja novih razmer. Pokojnik zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Pokopan je bil v Mokronogu 1. septembra 1938.
Ljubljana
GledaliSC«
Opera. Zučetek ob 20. 3. sept., sobota: Gio-conda. Gostovanje ge. Zinke Kune - Milanove. Izven. - 4. sept., nedelja: Gejša. Premiera. Izv.
Sestanki
Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 8 v Prosvetnem domu sestanek, na katerem bo zanimivo predavanje. Člani, pridite polnošteviino in točno.
Fantovski odsek Sv. Jakob ima danes ob 8 zvečer redni sestanek pri »Zagorcu«. Ker boste zvedeli važne stvari, je udeležba strogo obvezna. Predsednik.
Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija v Ljubljani vabi člane k ogledu železobetonskih stropov po načinu inž. Umeka na zgradbi »Salus« v Cigalctovi ulici. Sestanek v petek 2. septembra ob 4 popoldne na kraju samem.
Zavedni
slovenski akademiki!
Udeležite se narodnega tabora v Kočevju dne 4. septembra 1938. Vožnja četrtinska. Odhod iz Ljubljane ob 5.25 zjutraj. Priglasite se do sobote opoldne na Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/1.
1 Uspeh mlade slovenske umetnosti na vele-sejemski razstavi. Na velesejmu je tudi razstava naše umetnosti. Klub neodvisnih slovenskih umetnikov ima svoj prostor, ki ga je včeraj dopoldne in popoldne obiskalo mnogo odličnih oseb. Med drugimi se je v tem oddelku včeraj dvakrat mudil g. ban dr. Natlačen, ki je popoldne kupil prekrasen marmor, delo mladega umetnika Borisa Kalina. Delo predstavlja »Mater z otrokom«. Mlademu klubu in njegovim članom k temu velikemu uspehu, ki je veliko priznanje njihove umetnosti, iskreno čestitamo.
1 Tretjeredniki! Vabljeni ste vsi v nedeljo na Rožnik na sestanek bojevnikov Kristusovih, med katere spadate v prvi vrsti vi Kdor le utegne, pridi dopoldne ob 9 k sv. maši; vsi ostali pa, kolikor mogoče, popoldne ob 4 k litanijam in zborovanju! — Voditelj.
1 Katoliški akademiki! Udeležite se v kar največjem številu »Slovenskega dne« v Kočevju. — Akademska zveza.
1 V Dobrničl To nedeljo gremo v Dobrnič na blagoslovitev Baragovega doma in na prosvetno-mladinski dan dolenjskih okrožij FO in DK. Izstop na postaji Trebnje, za potnike z avtobusom Ljubljana—Kočevje pa postaja Žužemberk, Za prevoz 6 postaj v Dobrnič bo poskrbljeno.
1 Ukinjen promet kopalnih vlakov Ljubljana—Škofja Loka. S t. septembrom 1958 se je ukinil promet kopalnih vlakov št. 938 in 927 na progi Ljubljana gl. kol.—škofja Loka.
Cenejše so ---Lutz-peči
tovarna Ljubljana VII. telefon 32-52 Glej Veiesejem, paviljon »F«
1 Za mestne reveže je namesto venca na krsto Knific Ivanke daroval g. K n a f 1 i.č Pavle iz Šmartna pri Litiji 300 din. Velikoduš-nemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje.
1 Slogina glasbena šola sprejema gojence za solo-petje, vse instrumente, razen harmonike in orgel, teoretične predmete, mladinsko
Važna resolucija Jugorasa
petje, orkestralne in komorne vaje. Vpisovanje vsak delavnik od 9 do 12 in 15 do 18 v šolski pisarni v Pražakovi ulici 19.
1 K So« gremo) K Soči in na Doberdob, v Trst, Gorico in na Sveto Goro k Materi božji 2. in 3. oktobra; hitite in prijavite se Zvezi bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ul. 25.
ZAVOD ZA ORTOPEDSKO IN SPLOŠNO
GIMNASTIKO Breg 20	Tel, 26-20
zopet redno odprt
1 Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih šolah, svetujemo, da se obrnejo na ravnatel jstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zavod izobražuje za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala služijo kot dokaz sposobnosti za nastop pisarniških mest v raznih gospodarskih podjetjih in kot dokaz celotne učne dobe ter leto in pol pomočniške prakse, zato je dana možnost otvoriti lastno trgovsko podjetje. Poučujejo se predmeti državnih trgovskih šol, v glavnem v obsegu dvorazrednih trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu. Zavod je največji te vrste, potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije, organiziran kot redna enoletna trgovska šola in je po ustroju najpopolnejši. Edinstveno so urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje v posebnih učilnicah, in tako se dijaki(-inje) že v šoli praktično pripravljajo za nastop služb. Posebnost je tudi največja strojepisnica, 40 pisalnih in računskih strojev Zavod je edini te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje in kar je najvažnejše, zidano le v šolske namene, v mirnem kraju blizu mestnega središča, toda od cestnega trušča popolnoma nemoten Ker je v lastnem poslopju, jo šolnina najnižja Manj premožni imajo popust. Osebne in pismene informacije, slikane prospekte daje ravnateljstvo brezplačno. Vpisovanje dnevno.
DENTIST PALOVEC
Kongresni trg zopet redno ordinira
1 Iz legije koroških borcev. V nedeljo 4. septembra t. 1, odkrije mestna občina v Kamniku spominsko ploščo pokojnemu generalu Rudolfu Maistru na njegovi rojstni hiši. Glavni odbor LKB se udeleži odkritja spominske plošče po delegaciji, ki bo položila na spomenik venec ter se po* klonila spominu idejnemu ustanovitelju svoje organizacije. Vabimo vse koroške borce, da se udeleže te proslave. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8 in 5 minut.
Dravlje
Prosvetno društvo Ljubljana-Dravlje uprizori v nedeljo 4. septembra ob 7 zvečer na prostem za cerkvijo verski misterij »Naša apostola«. Vabimo vse prijatelje naše prosvete, da si ogledajo to veličastno igro, kjer nastopi nad 70 oseb. — Če bo slabo »vreme, se preloži igra na 8. september.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja v petek in soboto, 'obakrat ob-20-uri film »Večno varanje« z glavno igralko Marijo Tasnady. Dodatek Foxov tednik in zabavni film.
Še enkrat srečolov. Prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra ob 3 popoldne, bo nadaljevanje srečolova tukajšnje Vincencijeve konference v prostorih Krekovega doma. Občinstvo opozarjamo, da je večina velikih dobitkov še neizžrebanih in bo zato sreča prihodnjo nedeljo znatno večja. Za sodelovanje je naprošena godba. V vsakem primeru bo pa pripravljen radio. Pridite v obilnem številu.
Zahvala delavstva vladi za njeno skrb
Socialna zakonodaja naj se še naprej zboljšuje
Belgrad, t. sept. AA. Glavni odbor Jugorasa je na svojem zasedanju v Belgradu od 29. do 31. avgusta t. 1. vsestransko proučil vse socialne, gospodarske in prosvetne probleme, ki so v zvezi z življenjem in osnovnimi potrebami jugoslov. delavstva ter je ugotovil, da je dosedanje delovanje Jugorasa obrodilo pozitivne rezultate in da jc deležno popolnega razumevanja jugoslov. delavskih množic, ki v velikem številu vstopajo v to nacionalno sindikalno organizacijo, kar samo potrjuje njeno nujnost in skladnost z njeno nacionalno ideologijo. Vlada dr. Milana Stojadinoviča je rešila mnogo velikih delavskih problemov in tako pokazala popolno razumevanje in resnično skrb za zboljšanje temeljnih življenjskih razmer med našim delavstvom. Tako je ta vlada uvedla zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, pokojninsko zavarovanje zasebnega uredništva, izdala uredbo o minimalnih mezdah in o arbitraži ter obvarovala delavstvo pred prevelikim izrabljanjem; razširila je v korist delavstva uredbo o preskrbi delavcev za primer nezaposlenosti in izdala uredbo o ureditvi dela na ladjah in v pomorskih pristaniščih. Toda glavni odbor Jugorasa stoji na stališču, da je zaradi socialno - gospodarske zaščite jugoslov. delavstva potrebno tudi še nadalje izdati nove ukrepe in prilagoditi sedanjim potrebam delavskega Življenja razne uredbe in zakone o delavski in socialni zaščiti, da se bo čim krep-keje manifestiral duh socialne pravičnosti in nacionalnega napredka jugoslov. delavstva. Zato jc glavni odbor Jugorasa soglasno sklenil začeti akcijo za uresničenje zahtev, navedenih v tej-le resoluciji:
t. Revizija uredbe o minimalnih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodb in arbitraži z zvišanjem minimalne mezde za zagotovitev mi-nima za obstanek; kolektivnim pogodbam naj se prizna popolna veljava z uvedbo sankcij za obojestransko spoštovanje sklenjenili kolektivnih pogodb.
2.	Pomnožiti se ima število delovnih inšpektorjev, ker sedan je število nbsolutno ne ustreza nalogam iz zakona o delovnem nadzorstvu.
3.	Revizija zakona o zavarovanju delavstva in statutu tako, da se ta ustanova reši birokratskega duha in delovanju in prilagodi dejanskim
I
Kino Union Tel. 22-21
Danes ob
16, 19.15 in 91.15 uri
Najlepši češki film,
Hordubalovi
nagrajen na letošnjem Bienalu v Benetkah!
Prekrasna drama iz kmetskega življenja po romanu Karli (apka. Najboljši češki igralci*
I
potrebam interesentov ter usposobi za učinkovito delo na področju zaščite delav. zdravja in spravi popolnoma v sklad z medic, znanostjo.
4.	Pokojninsko zavarovanje delavcev pri Okrožnem uradu (zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti) se ima tako revidirati, da se rok za pridobitev pravic za starostno rento občutno skrajša in osnova pokojninskih premij zviša.
5.	Revizija uredbe o javnih delovnih borzah in o preskrbi nezaposlenih delavcev v duhu nacionalne ideologije in nacionalnega ustvarjanja, tako da se število delovnih borz pomnoži v skladu z dejanskimi potrebami, posebno pa, da se pri borzah in pri osrednji upravi imenujejo nove uprave, ker je dosedanjim upravam mandat v teku.
6.	Pobija naj se destruktivno in protidržav-no delovanje vseh anacionalnih delavskih sindikatov in naj se za popolno obnovo sodelovanja med delom in kapitalom ter za povzdigo narodnega gospodarstva uvede obvezno za vse delavstvo enotno nacional.io delavsko gibanje, ki bi imelo tudi popolno odgovornost, da njegovo početje ne bo naperjeno proti splošnim nacionalnim in državnim interesom.
7.	Izvrši naj se temeljita proučitev o zaposlitvi tujcev pri nas iu naj se vsi, ki niso zares neobhodno potrebni in nenadomestljivi strokovnjaki, odstranijo iz države.
8.	Omogoči in podpre naj se razvoj delavskih zadrug, ba dotlo delavci imeli možnost gospodarskega zboljšanja, prav tako naj se pa zgrade tudi zdravi in higienski lastni domovi.
9.	Naprosi naj se kr. vlada, naj bi bili v mestnih občinskih upravah in v banskih svetih zastopani tudi zastopniki nacionalnega delavstva sorazmerno s svojim številom, da ne pride pri urejanju vprašanj, važnih za delavce, do nerazumevanja in do sklepov, ki bi bili v škodo splošnim delavskim interesom.
10.	V vseh podjetjih, zlasti v rudnikih, kjer je delo združeno z čedalje večjimi nevarnostmi za zdravje delavstva, naj se delovni čas omeji na najnižje možno število ur. Prav tako naj se normira delovni čas v raznih državnih gospodarskih podjetjih.
11.	Uvedejo naj se ustrezajoče sankcije proti vsem tistim delodajalcem, ki se ne ravnajo po zakonskih določilih čl. 329. obrt. zak., ki daje pravico delavccm do plačanega letnega dopusta.
Glavni odbor Jugorasa obenem nalaga svojemu izvršilnemu odboru, da to resolucijo takoj pošlje pristojnim činiteljem in naloži svojim organizacijam, da poskrbe čimprejšnje uresničenje navedenih zahtev.