Gospodarske stvari. Knmare in njihovo pridelovanje rano in pozno. Kumare ali krastavci so zelo priljubljeno so<5ivje. Ne le črstve. ampak tudi kubane in v jesih ali solno vodo vložene in skisane dajejo jako okusno prikuho k razuim meseninam. Posebno želčna priknba pa so kumare rano spomladi, ki si jo maisikteia gospodinja za drage denarje od daleč sem naroei in kupuje. Celo pripiosti načiu, kako si moremo kumar precej rano epomladi tudi brez gnojnili gredic prirediti, je pa ta-le; Konec mescca marca se položi kuniarno senie v tri ali četiri lcnčeke, kleri so bili poprcj do polovice z dobro prstjo vrtnico nasnti. Na to prst se nasujejo po tem lonci do vrha z vlažuirn rezanjem, v ktero se prav za prav kurnaino senie potekne. Ti loučeki se poteaj postavijo na toplo mesto v kteri koli sobi. Brž ko rastlinice pridejo ua dan, se morajo lončeki v toplo okno postaviti, da se nježne rastlinice svitlobe in zraka privadijo, kterega je treba večkrar, kedar je toplo, do njih spustiti s tem, da se okuo odpre. V vrtni prsti imajo rasllinice v prvem času dosti živeža, če pa so mali lončeki že pretcsni za močno razkorcninjene rastlinicc, se morajo v veče lonce prcsaditi, kar se s celo kepo najboljše storiti da. Vendar se mora za to presajanje le topla pr&t vzeti, ker rastlinice nirzle se niso vajene, in tako labko konec vzamejo. V začetku majnika, ali že v konec aprila, se v vrtu na kaki topli in dobro preiabljani gredi luknjice narede po 70—80 centimetrov vsaksebi in pa 30 centimetrov globoko in široko. V vsaki teh lukujic se nasuje po korp konjskega gnoja, ki se poteni prav trdo potlači in stepta. Ko se ta gnoj prav vgreje, se na ujega vsuje po korp dobrega starega koiuposta, iz ktercga se naredi mali griček. Dobro ga je s stariru listjem ali s prhnjenini gnojem okoli in okoli obdati, 4—5 centimetrov na debelo. Brž ko postane kompost topel, se mu na vrbu lonček kumainib raslliuic vsadi in laknja z dobro in rablo prstjo zopct nasuje in škriujica, kakorsue imajo za cigarc, kteri se je pa zgornje in spodnje dno izbilo, črez povezne in s kosem steklene šipe pokrije. Rastlinice so zdaj, kakor v mali gnojni gredici in se inora z njimi tudi tako postopati. Zoper prcbudo solnčno toploto se morajo zaseačiti in frišni pa topli zrak do njib spuščati. Velike mokrote mlado kumaro ne prenasajo, vendar pa jim de prav dobro, ako se z lalaeno vodo o toplem vremenu, najboljše med 9.— 10. nro dopoldne, nekoliko rablo poškrop-ž. Po uoči ali o deževnem vremenu se mlade rastlinice s kako desko pokrijejo. Toplota konjskega gnoja pospešuje tudi v slabem iu bladnem vrenieuu rast, in če je grcdica proti solacu ležeča in topla, že lega sama tudi dosti opravi. Za pozne kumare pa taka lega grede ne sodi, ker v poletnih mesecih kumarara pievroče postane in jib rade neke glivice napadejo in rastlinice zbole. Poseje se toraj meseca majnika na aianj viocem prostoru seme za pozne kumare. Za pozuo pridelovanje je posebnu sposobna dolga, zcleiia kmuara, v a 1 j a r 8 k a ali Ruska kuniaia, ki je ua Rtiskeoi dorua. Ta sorta razae vreinenske nezgode posebao labko pretrpi, pa tudi rano in obilno rodi. Posebno dobio pa je, kuDiarnim rastlinicam nad tretjim ali četitini listkom srce izšeipniti, kar se pinciranje po vrtuarskem itnenuje. Tako izsčipnene kumare ne poganjajo toliko postrauskih iziastkov in so ravno zarad tega rodovitnejše. Da se nd imenovane sorte seme dobi, sc morajo prve in najlepše kumare za to puščati, ker ta sorta zarad debelega mesa veliko časa v zorenje potrcbuje. Tri- ali žtiriletno seme je za posejanje boljse od jednoletnega. Kumaino seme obdrži kaljivnost navaduo do 10 let. Konjski srab ali garje dobili so koaji v Pirešici, v Ponkvi, okolo Gradca in blizu Lipnice. Sejini na Koroskem: 25. marca sv. Lenart, 27. marca Velikovec, 31. marca Gradiše, Ukve, na Kranjskem: 27. marca Lukovec, 31. marca Roviše, na Hrvatskem: 25. marca Nova Gradiška, 27. marca Koprivnica, 28. marca Tubelj.