263 številka. Ljibljata, y četrtek 16. novembra 1905. XXXVIII. leto. n Itftajs ruk *aa zvečer, iztaal aaOfclj« t« praznfta, ta* vatfa po p o it! N«ubh avatro-egrake MoJo aa m loto It K, n psi teta It K, ma Satrt teta O K M **aa mu m—— S K tO a, Za LJubljano ■ »»Hljacjem na daa aa t ta M K, aa pol teta lt K, aa Satrt laU • K, aa oa ataaaa t K. Kdor kadi lam peaj, plača aa vae loto iS K, aa pal lata U K, m četrt lata 6 K 60 k, aa aa BMsea 1 K *0 h. — Za tujo dežele tolik« kolikor aaaSa poštnina. $a «vij)m broš istodobna voolujatra caračntne ao oo aaira. — Za oznanila aa pladaja aa potaraatopno potlt-Trato po lt h, oa aa aa aananU« tlaka takrat, pa 10 h, če aa evakrat, is pa 8 h, ia m naka trikrat ali Toekrat. — Dopiai k| m fiavele fraakaratt. — Rokopisi ■« bo rraSajo. — Uradni it vo is upravnlatvo )t v Kmaflorik alioah it. 5, ta ateor arodnfftro v L aadatrapja, apraTniltro pa o pritličja. — Uprarništrm naj io blagoToli]« poSiljati naročnino, r«klxma*i e oznanila, t J. adntiniitratimo stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tls&arna" telefon št. 85. Klerikalci in finančni položaj naše dežele. Deželnczborski šolski odsek je imel v tcrek sejo, da se posvetuje v gsđevi regulaoijg učiteljskih plač. O regulaciji \e poročal posl dr. Fer-j&nČiČ in predlagaj nuj se uvaže-vaje nasvet de*tlnega šolskega sveta dovolijo uČiteijsivu 25% draginjske dok!ade,kar bi zahtevalo vsoto 216 000 kron, definitivna regulacija učiteljskih plač bi se pa naj odložila za po* znejSi čas. O pokritju te vsote se je razvila daljša debata, v teku katere se je tudi razpravljalo c deželnem finančnem položaju vobče. Pri tej priliki je deželni odbornik pesi G ras se l Ji pojasni), da znaša proračun deželnega zaklada za leto 1906. 622 000 K primanjkljaja, obenem je pa tudi na-giašal, da se bo ta proračunjeni pri rcanjkljaj pcmanjs?!, ako se bode tudi v bodeče v deželnem gospodarstvu tako varčevalo, kakor doslej. Dr. Šasteršič j d to izjavo seveda takoj hlastno pograbil in jo na prav scfistiČni način izkoristil, da opraviči i njo brezvestno klerikalno obstruk-eljo v dešclGcm zboru. Z ozirom na cedano izjavo posl. Grassellija je dr. Šasteršič patetično deklamovai, da sledi iz te izjave, da je obstrukeiia koristna in da je pravi blagoslov za oežsio. Ta trditev je tavadno sleparstvo, zakaj ŠnsteršiČ sam ve prav tako dobro, kakor mi, da je obstrukoija povzročila deželi ogrtmne skods. In Če vkljub kmu svojemu boljšemu pitpDČanju vendarle govori namenoma — »akozi okno«, zasleduje pri tem samo svoje demagoške svrhe, da bi nasul ljudstvu petka v oči in je preslepil, da je bila klerikalna ob-strukcija, proti kateri se je že pričelo močno gibanje sredi ljudskih mas, v bistvu deželi koristna in zanjo pravi blagoalov. Znano je, da so vse avstrijske kronoT-ine v velikih finančnih stiskah m baš one d- žele, ki so najbolj bo- gate, na pr. Češka, se nahsjajo v najbolj obupnem gmotnem položaju. Toda razoranim deželnim financam ni morda krivo lahkomiselno in potratno deželno gospodarstvo, marveč krivo je to, da se je deželam naložilo preveč dolžnosti; ase jim je dalo premalo gmotnih pomočkov, da bi mogle uspešno vršiti naložene jim dolžnosti. To uverenje je postalo že splošno in saniranje deželnih financ je sedaj pereče vprašanje, s katerim se bavijo vse dežele brez izjeme. Tudi pri nas je to vprašanje pereče, to tembolj, ker se že k-fta in leta borimo v deželnem gospodarstvu z velikim defioito.n. Da je pa ta letni deficit za naše razmere tako ogromen, so krivi v prvi vrsti klerikalci, ki se na eni strani upirajo, da bi se zvišale deželne doklade in se odprli novi viri dohodkov, na drugi strani pa vedno zahtevajo, naj dežela daje in daje vedno več podpor in žrtvuje ogromna vsote za razne n - prave. Že pred leti se je sklenilo v finančnem odseku, da je treba varčevati in štediti pri podporah in se omejevati na najnujnejše in najpotrebnejše sluČFJe. Vkljub temu se pa ni delalo po tem načelu, marveč so se nujne in potrebne stvari, kakor na pr. regulacija učiteljskih plač, odlagale, pač pa so se dajale vse mogoče podpore, ki pa semtertja ni malo niso bile tako nujno potrebne, kakor razne droge zadeve, ki se jih je kratko odpravilo t argumentom, da nedostaje sredstev. Klerikalna obstrukoija je onemogočila tudi te podpore. ^ 4* deželne finance je bilo to s&veda dobro in če so s tem, da bo prenehala vse podpore, ki jih je bilo v prvi vrsti deležno kmetsko prebivalstvo, zadovoljni klerikalci, je nam tudi prav. Toda koristno to za deželo ni. Ako bi ne bilo klerikalne ob-strukoije v deželnem zboru, bi se lahko dobili deželi novi viri dohodkov, s katerimi bi se z n a t n o zm a n j s a 1 letni defiait in bi še ostalo tudi toliko denarja, da bi se lahko delile tudi podpore. Lani smo v »Slovenskem Narodu« vsestransko pojasnili finančni položaj naše dežele, in sicer tako te roeljito in nepobitno, da smo mahoma zamašili ust* dvornemu svetniku na Kamnu, Ft. Sukljetu, ki st je tudi prisvajal sodbo u tem vprašanju Da ne s se sklicujemo na tiste članke, iz katerih se lahko jasno razvidi, da klerikalna obstrukoija ni bila, kakor hoče dr. Šušter$:č s^fistško zaviti, blagoslov za kranjsko deželo, ampak da je bila prava nesreča, ki jo je zlasti naš kmet moral britko občutiti na svojem hrbtu! _ Deželni zbori. Celovec, 15. novembra. Posl. dr. Lemisch je predlagal vimenu gospodarskega odseka o prošnji kmetijske družbe, da se izda nov zakon o ribarstvu. Predlog je bil sprejet. — Letni prispevek za nižjo gozdarsko šolo v Celovcu se je zvišal na 1500 K. — Predlog posl. Doberniga, naj se uvede zavarovanje za starost in onemoglost ter se naj raztegne tudi na samostojne male obrtnike, je bil sprejet. — Za zboljšanje planšarstva se je sklenilo zvišati deželni prispevek za leto 1906 od 6000 na 8000 K, ako zviša država svoj prispevek od 12.000 na 24.000 K. — Posl. Grafenauer je utemeljeval svoj predlog glede nujne regulacije. Mizice od Prevalj nižje do 21/, km. Predlog se je izročil stavbnemu odseku. — Posl. K o t z je utemeljeval svoj predlog, naj se lastniki lastnega lova primerno o b d a Č i j o, in sicer naj se določi za 150 ha 10 K, do 200 ha 20 K, do 300 ha 40 K, do 500 ha 80 K, do 800 ha 100 K itd. Predlog se je izročil gospodarskemu odseku. — Končno se je izročil pristojnemu odseku tudi samostojni predlog posl. Riederja, naj te v občinah, ki so navedene v § 2 naredbe z dne 26. oktobra 1905, dovoli ob nede- ljah imeti trgovine in obrti odprte od 8. do 12. dopoldne. Brno, 15. novembra. V današnji seji moravskega deželnega zbora se je razdelilo poročilo odseka za volilno reformo o spremembi deželnega reda in deže1no zbors keg a volilnega reda. Poročilo je izdelal posl. S k e n e ter nasvetuje : sedanje kurije naj ostanejo, ustanovi se naj splošna kurija s splošno volilno pravico, kakor je peta kurija za državni zbor. V skupini mest in kmetskih občin, kakor tudi v splošni kuriji naj volijo narodnosti ločeno. Vseh poslancev naj bi bilo 151, in sicer 2 škofa, iz veleposestva 10 Čehov, 20 Nemcev; iz skupine mest: 20 Čehov, 20 Nemcev; iz kmetskih skupin: 39 Čehov, 14 Nemcev; iz splošne kurije: 14 Čehov, 6 Nemcev; trgovinske zbornice volijo 6 Čehov in 6 Nemcev. Za sklepanje o važnih zadevah, kakor o spremembi deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda, o spremembi zakona, s katerim se je določila raba deželnega jezika pri avtonomnih oblastih, je treba dvetretjinske veČine pri prisotnosti 121 poslancev. — Deželni odbor sestoji iz dež. glavarja in 8 odbornikov. Deželni odbor mora biti pri nameŠčenju uradnikov, učiteljev in slug na takih deželnih zavodih, ki so namenjeni izključno eni narodnosti, vezan na terna-predlog, ki ga poda deželni odbornik dotične narodnosti. Proti taki reformi je vložil posl. dr. Stranskj minoritetni votum, v katerem se zahteva splošna, enaka in direktna volilna pravica. Zader, 15. novembra. V včerajšnji seji dalmatinskega deželnega zbora je bilo podanih šest peticij in deset interpelacij. Posl. dr. Grgie je inter-peliral zaradi mnogobrojnoga nameščanja tujcev v politični službi. — Posl. Salvi (Italijan) je predlagal, naj deželni zbor pozove vlado, da prizna popolno enakopravnost i na italijanskih vseučiliščih položenim - izpitom. — Živahna debata se je raz- vila pri znanem predlogu posl. Bian-kinija, naj se prizna v Dalmaciji popolna veljava na zagrebškem vseučilišču položenim izpitom. Predlog je bil soglasno sprejet. Istotako se je soglasno vzel na znanje zakonski načrt o zvišanju učiteljskih plač. — Poslanca dr. Dub ili ć in dr. Zaffron sta utemeljevala vsak svoj predlog za ustanovitev realne gimnazije v Šibeniku in v Korčuli. — Pri debati o naučnem proračunu je posl, dr. T r e-sić-Pavičić napadal vlado in Šolske nadzornike ter grajal pomanjkljiv poduk hrvatske zgodovine na srednjih šolah. Volilna reforma. L v o v, 15. novembra. Na današnjem shodu galiških veleposestnikov je posl. Abrahamovicz v svojem govoru o političnem položaju napovedal za razpravo o volilni reformi na j ostrejši opozicijski boj poljskega kluba. Rekel je tudi, da pri sedanjih razmerah Poljakom ne preostaja drugo, kakor da sami delujejo na to, da doseže Galicija svoje izjemno stališče. Dunaj, 15. novembra. Neki član ustavovernega veleposestva je napovedal, da začno veleposestniki boj proti vladi ter se v parlamentu najodločneje upro splošni volilni pravici. V parlamentarnih krogih so pripravljeni na dolgotrajen boj in nihče ne verjame, da bi se ministrskemu predsedniku posrečilo premagati ovire, ki so se nakopičile zadnje čase. VeČina poljskih poslancev bi baje odobrila splošno volilno pravico le tedaj, ako bi se izdala s pluralnim zistemom. Za tak zistem bi bilo tudi mnogo nemških poslancev, Češki agrarci in del konzervativcev. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 15. novembra. V municijskem zboru se je sprejela resolucija, naj se predlogi glede prostovoljno plaČenih davkov in o sodelovanju pri prostovoljnih naborih odstavijo z dnevnega reda. V A ban j u je napovedana za 17. t. m. zaprisega novega vel. Župana. LISTEK. Albert pl. Koelliker. Zadnji žarki zahajajočega solnoa liste stolpe in kupole wurzburške, tako ljubko in prijazno se poslavlja solnee od našega mesta, saj se poalavlja aa vedno od srebrno-laBega Btarčka, ki leži na mrtvaškem odru. Globoka žalost vlada v ulicah našega drugače jako živahnega mesta, odkar se je včeraj popoldne za-Čal glas, da je preminol Albert Koelliker. Albert Koelliker je eno onih imen, kojih zvok nas takoj spominja aa zmagoslavno dobo naravoslovja v preteklem stoletju. V Koellikerju je izginil zadnji onih slavnih mojstrov eksaktne bijologije, ki bo v Bebi družili vsa dejstva, vse nauke znanosti o življenju, kojih genij se )o z uspehom upiral raidruženju in apeeijalisaeiji bijoloških vod. Kakor ostanek, kot priča prošlih alavnih je živel med nami ter nat spominjal svojih že davno umrlih sobojevnikov Joh. Mttllerja, M. Schultzeja in Vir«hcwa# v družbi katerih je preosnoval vso moderno histologijo in fiiijologijo; toda Koelliker ni bil eden onih, ki v starosti mirno poči-Čivajo na svojih lavorikab, nego je do zadnjega deloval in raziskava!, do zadnjega zagovarjal in utemeljeval svoje nazore in teorije. Rob ganljivo je bilo opazovati 881etnega Btarčka a svojimi arebrnobelimi kodri, kako je v svojem laboratoriju marljivo sedel za mikroskopom in ti vedno stavljal in reševal nove probleme znanosti. Saj Koelliker je posvetil vse svoje življenje samo znanosti: nepregledna je vrata njegovih znanstvenih del, nad 250 knjig in razprav it najraznovrstnejših strok nam priča, kako neumorno je proučeval in raziskoval naravo. • i " 'Rudolf Albert Koelliker te je narodil 1. 1817. v Curihu. Svoje vse-učiliške študije je počel v tvojem rodnem mettu, toda kmalu ga iene ukaieljnost na Nemško, najprvo v Bonn, potem pa v Beiolin, kjer vatopi v šolo pri tedanjih berolinskih naravoslovnih kapacitetah Joh. Mfll-lerju, Jak. Henleju, Ehrenbergu in Remaku. L. 1841. je promoviral v Curihu doktorjem filozofije, a leto pesneje v Heideibergu doktorjem medioine. Takoj po dovršenih študijah poda se s svojim prijateljem K. Naegelijem (poznejše najslavnejšim botanikom ovoje dobe) v Napolj, da proučava morako živalstvo. Po svojem povratku v domovino postane še istegaT leta anatomski protektor v Curihu, kjer se habilituje kot privatni docent. L. 1844. ga že imenujejo izrednim profesorjem fiajoicgije in primerjalne anatomije. Kmalu je za-tlulo njegovo ime po celi Evropi in 1. 1847. ga poaovejo na vvuriburško vseučilišče kot rednega prefetorja anatomije in fizijologije. Od njegovih kolegov profesorjev te dobe bi bilo potebno omeniti Virobovva in Ley-diga, ■ kojima je eelo detetletje deloval složno na polju prirodne ina« noati, malo pozneje te jim je pridružil K. Gegenbaur, slavni primerjalni anatom. Med Koelhkerjevemi učenci v Wttrzburgu, kojih mnogi ao dandanes tlavni naravoslovci, je bil tudi Haeckel, ki je bil okoli L 1859 atiatont pri Virchowu. Koelliker je ottal vedno zvest \Vurzburgu daai to ga klicali na rame večje «ni* verze, v Monakovo, v Berolin, v Bonn in v Vratislav, se vendar ni mogel ločiti cd našega mu tako priljubljenega meata. Neumorno je deloval kot učitelj, neumorno kot naravoslovec. Na njegov nasvet 60 pozneje ustanovili v Wurcborgu posebne etoliee za fizijologijo in za zoologijo, on Bi je pridriai anatomijo in histologijo. Do svojega 84 leta je preda val in vodil laboratorije; šele zadnja leta je opustil učiteljsko poslovanje, toda OBtal je popolnoma čil na duhu, b veliko vnemo se je do zadnjega udeleževal znanstvenih debat v naši akademiji. Nepozabni mi bodo cstili trenotki, ko sem imel priliko razkazovati mu preparate ter se diviti predanim sodbam njegovega bistrega uma. Kakor da bi so hotela narava zahvaliti tvojemu vernemu proroku, naklonila mu je mirno in lahko amrt. Še pred tednom je bil popolnoma šil, od nedelje sem je začel malo bolehati, kar nenadoma mu opeša tree in preminul je.J Za velikanske zasluge, koje ti je pridobil aa znanost, je dobil Koelliker v teku let nebroj nsjoastncjših priznanj in odlikovanj: akoro vae akademije in učene družbe ao ga imenovale svojim častnim Članom ali častnim predsednikom in univerze bo mu pošiljale diplome častnih doktoratov. Rćzen tega mu je podelil eesar red »pour le merite« a print-regent naslov »ekscelencija« ter ga je povzdignil v plemski stan. Težko je v kratkih besedah oceniti veliktnski napredek, kojega ima znanost zahvaliti Koellikerju, kajti njegova raziskavanja so bila tako mnogostranska, tako plodonosna na najrazličnejših poljih, da bi moral napisati oelo knjigo, ako bi jih hotel tamo omeniti. Glavno polje, na katerem je ostal Koelliker do zadnjega suveren, je histologija, nauk o mikroskopski sestavi živalskega teleaa. Sohleiden in Sohwann sta v začetku preteklega stoletja postavila nauk, da to vta živa bitja sestavljena ia stanio t. j. večinoma neizrečeno majhnih mehurčkov, ki so napolnjeni ■ neko sluaasto tekočino; vsak organ, bodisi mišica ali kost, drobovje ali koža, vse je sestavljeno it takih sta nit, ki to takorekoft organizmi za te; življenje poaametnih živalskih inii viduov je samo vsota življenskin po- Municipij pa je naročil višjemu notarju, naj uradne prostore zapečati ter ne pusti novega velikega Župana v uradno poslopje. Vlada je sklenila, da z vso odločnostjo nastopi proti renitentuim komi-tatom. Prvi korak je storila s tem, da je odstavila višjega notarja F a z e k a s.a, ki je kot namestnik velikega župana izvedel nezakonite sklepe komitatne kongregacije. Takoj pa je sklenil ko-mitatni odbor, da tozadevne ministrske naredbe ne vzame na znanje ter ostane F a z e k a s na svojem mestu. Zaradi Krete. London, 15. novembra. Potovanje grškega kralja s princem Nikolajem v London ima namen, pridobiti za princa Nikolaja mesto vrhovnega gubernatorja na Kreti, ker si je princ Juri svoje stališče na Kreti onemogočil. Princ Juri si ni znal pridobiti simpatij Krečanov, sieer pa si baje že sam želi, da bi ga kdo rešil tega mesta. — Nadalje pa hoče grški kralj tudi posredovati pri angleški vladi, da jo pridobi za GrŠko V zadevi najnovejšega tekmovanja med G rško, Itali j o inKumunsko v Macedoniji. Položaj na Ruskem. Varšava, 15 novembra, V L o d ž o r|e lakota in pomanjkanje kurjave Delavci so brez živil, ker vra tovarnarji vs-ed zaprtih bank ne morejo izplačati zaslužka. — V krakovskem predmestju L u fali n u je bil spopad z vojaštvom. Vojaki so streljali tsr ubili in težko ranili več oseb. — V Boltusku so kmetje ubili 20 tatov. — V Kielou je neki Starorus ustrelil katoliškega Škofa, ker je bil škof vodja staro-poljskega gibanja. Petrograd, lsV novembra. Delavske organizacije so Bklenile, da začno danes opoldne splošni politični štrajk v znamenje solidarnosti s kronštat-skimipunti ;n revolucijo-narnim poijakim proletarijatom. — V B'ivanu 83 bili veliki izgredi. Kakih 7G0 Armencev je napadlo Utarsko vas. Pobili 80 kakih 400 Tatarov, zažgali hiše ter odgnali živino. — Vest o p a u i u vojaštva v Vladivostoku se potrjuje. Vojaki so po mestu plenili in saž?gah hiše. Prvi dan je bilo pobitih kakih 300 puntsrjev. — Pozivu k splošnemu štrajku ao se dosedaj odzvali skoraj vsi delavci v tovarnah in tiskarnah v Pe-trogradu. Jutri ne izidejo več časopisi. Mesto i e p o i n o vojaških patrulj. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno. Trgovine v predmestjih se žo zabijajo ■ deskami. Najbrže se proglasi na Petrograd obsedno stanje. Volitev kralja na Norveškem. London, 15. novembra. Prihodnjo soboto predloži parlamentarna komisija norveški zbornici načrt o spremembi u s ta ve. Pri ljudskem glasovanju se oddalo za kraljestvo 242.508, ia republiko pa le 6408 glasov. Volitev kralja se vrši Še ta teden. Dopisi. Iz Dobove pri Brežicah. Dne 12. t. m. je bil za Dobovo vele-pomemben dan; ustanovilo se je namreč že tako težko pričakovane bralno društvo. Pri tej priliki je Dobova razobesila svoje narodne zastave in je tako odločno pokazala, da jo brežiški Nemci kljub svojemu velikemu prizadevanju vendar še niso spravili v svoje kremplje. Udeležba je bila velikanska. Izmed gostov, ki so prišli počastit naše zborovanje, je posebno omeniti nBreži-Škega Sokola-, ki se je udeležil te slavnosti skoro polnoštevilno ter je s svojim nastopom pri ljudstvu v moralnem oziru zelo veliko dosegel. — V odbor so bili voljeni sledeči gospodje: Potočnik Ludovik, učitelj v Dobovi, predsednikom; Zupančič Jožef, posestnik, podpredsednik; Anton Pernat, župnik v Dobovi, tajnik; Miha K o v a č i č, knjižničar; Jožef Bogo-viS, posestnik, blagajnik; dalje so bili še trije možje, oziroma fantje voljeni kot namestniki. Po zborovanju je v zarji zahajajočega solnca „Sokol" zopet odkorakal proti Brežicam, in ljudstvo ga je spremljalo z „živio" in „nazdaru klici. Volitve članov in namestnikov v cenilno komisijo za Celje mesto in deželo. 1. Dno 23. novembra se voli en član v I razredu za meslo Celje Zaupni možje so postavili aa kandidata g. Antona Ko lonca, trgovca v Celju. Volitve se vršijo dne 23 t. m od 9—12 dopoldne pri davčnem nsdzorništvu. Riugstrassa št 12, II. nadstropje v Celju. Volilni listki, podpis ni in s legitimacijami, se Uhko vpošljejo pred volitvami na volilnega komisarja za oenilno komisija mesto C -lj<->, Ring-atr&84e št. 12, II. nadstropje Dae 24 novembra od 9—12. dopoldne se bodo vršile volitve 1 namestnika v II razredu za mest o C e 1 j e. N.-? kandidat je g. Lovro Baš, o. kr. notar v Celju. Z. Celje deželo, t. j za celjski, laških šmarski, vranski in gonidif!.t z* člana je g~sp. Vinko Vrbič, trgovec v žalen in nai kandidat aa namestnika •# tem razredu je g. Avgust Sulnik, veleposestnik vLanovžu p r i č e 1 j u. 3. Dne 28. novembra se volita dva Alana v III. razredu aa Ćelije deftelo. Naša kandidata sta g. Dominik Besenšek, trgovec in gostilničar v Stražici ori Frankolovem in g. Josip Š u šterič, krčmar v Teharjih pri Celju. Opozarjamo na to, da se mera na glasovnieo napisati ime, pred i me, posel in bivališče kandidata ia člana oiiroma namestnika, ravno iako, kakor je to igoraj navedeno. Volileo mora oddati i s p o 1 n j e no in podpisano glasovnico bodisi ob določenih urah sam, ali pa mora pred volitvami odposlati po pošti ia polnjeno in podpisano glasovnico ter volilno legitimacijo na zgoraj omenjeni naslov: Volilni komisar itd. Pošiljatev mora biti franki-rana, i j. na đotičnem kuvertu mora biti znam z a aa 10 vinarjev, drugače je glasovnica neveljavna. Neveljavna pa je tuđi, če n i podpisana od volile*, ali če bi volileo, ki je vpiaan na pr. v imeniku III. razreda, volil kandidata vpisanega v imeniku za drugi rasred, torej vsak voliles mora voliti kandidata ii istega razreda, v katerem je sam k volitvi opravičen. Funkcijska doba vseh kandidatov traja do leta 1909. Podpisane glasovnioe a legitimacijami se lahko pred volitvami oddajo oziroma vpošljejo v pisarno dr. Josipa Serneca, odvetnika v Uelju. Volilni odbor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. novembra. — Učiteljske plače in zalepi tkalci. Stališče, na kat aro so se postavili klerikalci sastran učiteljskih plač, je tako, da mora tudi najmir-nejšega človeka razbnriti. Najraje bi ssveda klerikalci sploh ničeaar ne dali učiteljem, saj jih sovražijo iz vse globine svojih črnih duš, ali ne u p a j o se nastopiti tako, kakor takrat, ko je Susteršič izdal parolo, da naj si učitelji numerirajo kosti. Zato zdaj slepomišijo z draginjsko doklado samo za rodbinske očete. Učitelji ne prosijo miloščine, marveč poštenega plačila za pošteno delo. Vsak hlapec, vsak kravar hoče imeti primernega plačila in ga tudi ima, samo učitelj ga nima. Vsi učitelji imajo enako delo in zato je krivično, če se hoče tistim, ki imajo otroke, dati doklade, drugim pa ne. Ce bi obveljalo to staltšče klerikalcev, bi na primer bogati gospod Bahovee dobil doklado, revež, ki je ssmec, pa ne. Zakon daje vsem učiteljem pravico do poštenega plačila in dežela je dolžna, da izpolni sakon. Izgovor, da I ni denarja, je prazen. Sadanji deželni dohodki res ne zadostujejo, a če ni denarja, ga je pač treba preskrbeti, bodisi da se zvišajo doklade sli od-pro novi viri. Ca bode dežela napravila štiri milijone kron dolga za vo* dovode, naj najame tol k > več denarja, da bo lahko plačala svoje ušiteiie. jo nastala dolenjske železnice. Šuklje ju je pač ie tal, da ae je aačel v »Slovencu« pečati ■ tem vprašanjem. Vpriioril je veliko farberijo. Vse »belobungsdekrete«, kar jih je kdaj dobil, je znesel v javnost, čsi, to je dokaz, da je on oče dolenjskih železnic. ▲ vse te smele njegove trditve mu je podrl pravi ustanovitelj dolenjskih želemio baron S©hwegel. Is priobčenega pogovora našega urednika a baronom Sabweglom je jasno spoanati, da nima Suklje prav nobenih zaslug sa dolenjske železnice. A kako je dobil tiste »belobungs dekrete«, na katere se sedaj sklicuje? Prav lahko! Štulil se je povsod zraven, prav kakor Avgust v ciikusu, no in če se kaka stvar srečno izpelje, tedaj so ljudje pač dobre volje in prav radi priznajo kako stvar, tudi če ni dosti na njej. Šuklje sicer ni aa dolenjsko železnico ničesar storil, ali vsaj tuintam je kaj govoril in ko je bila reč dognana in so se na to in na ono stran izrekale zahvale, je tudi Šuklje dobil svoj »be-lobungsdekret«. Zdaj bi rad ta papirnata priznanja njegove dobre volje izkoristil v dokaz, da je res kaj et >• ril, ali baron Ssbw*gel mu je to podrl. Seveda se Suklje grozovito jezi, ali kaj ženira to? Nesmrtne blamaže ga nihče ne more rešiti! — V pokoj je šel nameat-niški svetnik v Trstu, Adolf Schai-fenhauer, b'*vši okrajni glavar v Kopru in tipični reprezentant gnilega istrskega vladnega sistema. Pri tej priliki je bil imenovan dvornim svetnikem. — Iz pravosodja. Sodni pristav gosp. dr. Metod Dolenc je dodeljen v službovanje nadsodiš*u v Gradcu. Sodni pristav g dr. K u Š e j je na dopustu, ker je dobil štipendijo, da študira na vseučilišču v Bonnu. — Iz politične službe. Okrajni komisar Fr. Lašič je imenovan za namestn*škega tajnika na Primorskem. — Slovensko gledališče. Iz pisarne »Dramatičnega društva« se nam piše: Dines se vprizori prekrasna velika Verdijeva opera »A i d a« Kot nositelji prvih vlog nastopijo ga. S k a 1 o v a , gospica 3 t o 1 z o v a , gg. A. R a n e k O r -ž e l s s i. O u f i k lr- Betetto. — Akademija. V nedeljo 19. t. m. predava v »Mestnem domu« g. ing. J. T ur k o temi »Pogled v skrivnosti kemije«. Predavanje bo tem zanimivejše, ker te prepleteno s številnimi eksperimenti. — Prihodnjo sobot , dne 25 t. m. predava g. dr Fr. Novak o temi »Ugovori meščanstva proti splošni in enaki volilni pravio*?« — V nedeljo, dne 12 t. m. je pričel gosp profesor Josip Reisnerv Novem mestu a svoj m; predavanji. Predavanje, ki je razpravljalo »o zračnem tlaku«, je bilo prav mnogobrojno obiskano. — V četrtefc, dne 23 t. m. priredi »Akademij« svoj prvi prijateljski sestanek. Poročilo »o ljudski knjižnici v Ljubliani« je pre- i vcel g. iar Gregor Žerjav. — Ogrski ministrski predsednik, baron Fejervary — ▼ Ljubljani. V spominski knjigi naše tukajšnje lisealne knjižnice na drugem listu tako) začetkoma se čita ime: Gesa Fejervarj de Kom-los Keresstes, e. kr. komornik in stotnik v generalnem štabu 3 /X 1861. — Sedanji ogrski ministrski predsednik je bil takrat kot generaištabni častnik prideljen ljubljanski diviziji in je bil zelo inteligenten in vedo-željen ofisir, kar izpričuje dejstvo, da je zahajal v ltcealno knj žnteo, kamor navadno hodijo študirat samo znanstveniki — V poročilu o preda« vanju v Splošnem slovenskem ženskem dru&tvu" se je nam včeraj vrinila neljnba pomota. Katalog društvene knjižice namreč ni sestavila ga. M. Govekarjeva, ampak gospa Marica Peruškova, kar b tem popravljamo. — Ko n k u rz je napovedal trgovec z delikatesami I. Praunseis. Go vorilo se je že minoli petek, da je pobegnil v Ameriko, a ljudje so ga videli v Celja prodajat kranjske klobase. V nedelje je bil zopet v Ljubljani in je od nedelje vea čas ta. „Slovenec" je potreboval šest dni, predno je izvohal govorico, o kateri se je vedelo že celih pet dni, da ni resnična. Ali so hitri in točni — posebno, če je treba koma kaj škodovati. — Deželni muzej. Gospod K. Karinger v Ljubljani je podaril de-Želnema muzeju krasen portret kneza Miloša Obrenovića ki ga je slikal du najski slikar Engerth. Portrtt je poda ril knez Miloš za časa svojega bivanja v Ljubljani 1. 1848. očetu gosp. Kan: gerja v spomin na prijazen sprejem, katerega so po prizadevanju g. Karin garja priredili Ljubljančani knezu, ki je stanoval „pri avstrijskem dvoru4 poleg bivšega licejskega poslopja, kje stoji sedaj Mabrova hiša. Ker je tedanja vlada sumila kneza slovanske agitacije, je bil na svojem avstrijskem potovanju pod policijskim nadzorstvom; v Ljubljani se je smel muditi le dva dni. Gosp. Karinger je nadalje poklonil dež. muzeju tudi zlato naprsno iglo s sličico kneza Miloša, obdano z biseri, katero je njegov oče dobil v spomin od kneza Miloša Kakor zuano, je trgovina g. Kariogerja imela naslov „h knezu Milošu". — Spovedna svetost. K. toliška cerkev je med drugimi pripomočki za dosego večnega zveličan ja svojih vernikov uvedla tudi spoved, kjer morajo kat^ičani, slasti pa katoličanke pred strogim spovednikom kot namestnikom bižjim po-ve d tti verno in obsežno sliko svojega grehov polnega preteklega Življenj*. Nekateri dušni pastirji uganjajo v Bpovednioah najhujše zločine nai dušami svojih ovčie Tj ie znano is prerono/ih slučajev Katoliška cerkev se irg'~>varia s car da se izpraševanje svinjarij mora vršiti, da spovedn k spozna dušni stan spovedonoa ali spovedanke. Seveda je ta naot.vscija puhla, ker se duhov ki, ki žita nravno in pošteno, vzdrže takih vprašanj in so le oni vetra-ni v tem vpra-I šanju, ki so sami vsi umazani. Ve-I liko slast pri spovednem izpraševanju I mora gotovo tudi občutiti neki tukajšnji frančiškan, ki pa ima rad samo spovedanoe, ne pa spovedank. Ta kutar sprašuje svoje ovč;ee, ki bo mu prišle odložit svojo butaro, rtči, da spovedanoa oblije rdeč oa m u*\ bo še tako zakrknjen grešnik. Tako Oelii Dt»ilooi- '^Bfcr' ;avov stf-n c. Koelliker in M S.hulUe sta bila, ki sta ta n*uk sr>r&*tia štele v pravo veljavo, ki sta ga poglobila in s svojimi nebrojnimi raziskavami potrdila in rszš rila Najrazaovrst-nejše človeške in živalske organe je Koelliker v teku let preiskavtl ter njih ustroj anaiizovaf; povsodi je odkril v t -m mikrokozmu toliko čudes in novih dejstev, da smo dandanes o ustroju žšvih bitij tako dobro poučeni, kot da moremo vse s prostim očesom opazovati. Posebno zanimive so Koelhkerjeve raziskave o histološkem razvoju kosti; našel je, kako bo pri rasti kosti male stanice nakopičijo na dotičnih mestih ter izločujejo vapneno snov, ki je glavna sestavina kosti, na ta način se kost povečava; da se pa lahko votline v kosteh tudi raiš.rijo, se pojavijo druge stanice, ki s pcmočjo raznih kemičnih snovi kost raziope in raz dero; kosti so radi tega ravno tako podvržene raznim preraembam, kakor drugi organi. Se večja čuda nam je odkril Koelliker v ustroju človeškega živčevja; pokasal nam je, is kako mnog itevilnih stanic sestoje naši možgani, kako se podaljški teh ■tanie rascepljajo po živčnem sistemu in od lod posipajo živčna l>k a v razno organe, koje vežejo med seboj, kakor vežejo brzojavne žice razna mesta, ter omogočijo na t* način so-glaBno delovanje celega telesa. Posebno v zadnji dooi se je Koelliker mnogo bavil z živčnimi problemi; on in Golgi sta nam vstvarila temelj za moderno ntsorologijo ali znanost o živcih. V zvezi z raznimi drugimi učenjaki je osnoval Koelliker teorijo nevronov, ki nam veli, da je vsaka živčna stanica nekak oentrum živčnega delovanja, da so živčne stanice s sv. j-m jedrom sedež živčnih procesov t. j. čutenja in mišljenja, stanice živčevja niso po tem nauku v nikaki neposredni zvez', nego njih podaljški stoje le v medsebojnem kontaktu in na ta način omogočijo razširjanje živčnih procesov po telesu. Ta teorija je bila sila plodonosna za nevrologijo, na njeni podiš gi so učenjaki gradili naprej; dasi je dandanes ta nauk že zastarel in ga zagovarjajo samo nekateri starejši prirodoslovci, je vendar še vedno didaktički največjega pomena. Ako sta v zadnjih letih Apathjr in Batne do-kasala, da ao pravzaprav le livšna vlakna sedež živčnega delovanja, je • to najvtč sabvaliti teoriji nevronov, ker ta je te učenjake spodbudila k nadaljnemu raziskavanju. Da je Koelliker, kot cin ld. stoletja teorijo nevronov do zadnjega zagovarjal — še lani je prišlo pri anatomskem kongresu v Jenu v tem pogledu do jako hudih debat — to mu njegovih zaslug niti najmanj ne skrajša, kajti on je vedno tudi nazore nasprotnikov pravično upešt val, česar žal pri mnogih drugih histoiogih n. pr. pri Retaiusu jako pogrešamo. Na finj( loškem poliu je posebno omeniti raziskavanja Koeilikerja o delovanju raznih strupov, pred vsem onega strupa kurare ali urari, ki so ga uporabljali Indijanci, da otrujejo svoje pšioe. Koelliker je dokasal, da ta strup zamori končnice živcev v mišicah, tako da živčevje ne more veš vplivati na mišice, radi tega je po zastrupljanju s kurare vsako gi banje telesa popolnoma izkljušeno. Zanimive so tudi študije o delovanju svetilnih organov rasnih Šivali (kresnic, sveteših rib i. t d); Koelliker je dognal, da stoje ti organi in njih iunkeija popolnoma pod vplivom šivševja. _ (Dajje prih.) Na devinski skali. Zgodovinska povest. (Dalje.) Ii. V mali temni sobi viteza Petra Straha je ležal devinski vladar na postelji in nemo zrl na strop, na katerem je bilo naslikano kamenanje sv. Štefana. Juri je ležal nepremično, ie sem in tam se je stresel po vsem životu, kakor bi imel mrzlico. RSU njegove pa so begale po mračni eer kvi, kjer je ta dan doživel slovesno prekletje in kjer je na lastne oči moral videti in na lastna ušesa moral slišati, kako so ga zapuščali najboljši prijatelji, najzvestejši zavezniki in eelo pobratimi. Ni ga bilo strah cerkvenega pre kletja. Imel je toliko mirne preudarnosti, da je bil v stanu občudovati infernalno hudobijo in satansko zvijačnost patrijarhovih pooblaščencev, škofa Kukanje in meniha Djminika. Ia niš sta anala napraviti strahovito obtožbo proti njemu. Zaradi tega pa ae ni jezil. Cisto mirno je uvaževal pomen današnjih dogodkov in po sredstvih, katerih se poslužujejo cerkveni možje, prišel do spoznanja, da čioveštvu n& zašije solne« artC?, dokler ne bo konec nunske cerkve. To spoznanje ga je tako prevzeto, da je začel sanjariti, kako bi se ni čelu velike armade odpravil v sv.i. kako bi podiral cerkve in samostana, razganjal menihe in duhovnike, zavzel R*m in pod njegovimi razvalinami pokopal katoličanstvo. Juri je ljubil take eanje od nekdaj in se jim je rad vdajal, kajti ni mu bilo samo na tem, da velja za hrabrega, nepremagljivega junak«, marveč hrepeael je po tem, da zagotovi slavo svojega imena in svojih junaških činov še čez veke, da se * velikimi dejanji proslavi in povadigna med prve može svoje dobe. Vedel je, da se začne zda| neizprosen boi proti njemu, a tega boja se ni bal, dasi je imel le malo upanja na zmago, da, še nekako veselil ae ga je, vedoč, da ga bo svet občudoval, naj se boj konča kakorkoli. Bolelo ga je le izdajstvo prijateljev, boleU brezmejna krivica, ki se mu je sgo dila in zlasti ga je pekel odpad Konrada Sežanskega, in kadar ae j* tega spomnil, sta ga jeza in žalost stresli tako, da se, je mrki vitaz Peter Strah sklonil nadenj in m« po* Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 263, dne 16 novembra 1905 nam je danes prišel tožit neki mož, ki je za svojo drago oženitev iel k spovedi in zadel pred tega franči Škana sodni sto), da mu je menih stavil taka vprašanja, da so možu vstajali lasje pokonci in da bi bil najrajše zbežal izpred spovednioe, če bi ne bil vede), da ga ne poroče brez spcvednega listka. Kaj se godi petem dele s mladimi fanti, do katerih čuti dotični frančiškan posebno »ljubezen«, nočemo govoriti, mislimo si pa lahko. In potem se hoče govoriti de o svet^ati spovedi! — Knjižice „Slava Prešernu!" je namočil krajni šolski svet v Vremah 50 izvodov, »Goriška tiskarna« A. Gabršček vGoriei 30 izvodov. — Zaloga knpžici se bliža koncu, kdor si de namerava naroč>ti brošu-rfoOj naj to stori nemudoma, ker se nemara že b prvim decembrom ustavi razprodaja! — Trgovino z mlekom V Ljubljani |e opuatil go*,> Dragotin Seiiš*ar. Cuje se, da je vstopil kot koogovod* pri eksportni firmi »Tli-foliuno« r T »tu. — Občinski leksikon z is dom Ijudsfcrga štetia leta 1900 je začela ravnokar izdajati statistična centralna komisija in sicer za vsako dt-želo posebei Z* Štajersko je ravnokar izšel posebei v slovenski in posebej v nemški izdaji ter velja vsaka izdaja 16 K Tudi za Kranjsko izide v ločeni udaji po isti oeni v nsjkrajš* m č*su. — Rum ga je umoril. V ponedeijt K |e trgevte Anton Robida v Zur Kešlju na cesti odbil sod ruuDa in dal več ljudem lastonj niti po gumijevi cpvi. 42 etni Ivan Javan od Dev. Marije v Polju je porabil lepa priložnost in se ljube pijače tako nasrkal, da se je pozneje zgradil in Čez par ur umrl. — Mlekarska zadruga v Mošnjah* Vteel«6ei oab^r priredi v nedeljo 19. novembra 1905 ob 3. uri popoldne veselico pri Val. Ro-fcarju v Mošnjah. Z veselico je sdru ženo cgledovanje mlekarne in novih mlekarskih strojev. Šaljiva pošta. Srečkanje. — V Litiji se je sprožila misel, ustanoviti »Sokcla«. Potreben bi bil res, in če se bodo narodnjaki količkaj zavzeli, bb tudi lahko izpolni ta misel. — Zaradi igre. 40 etni A Nardin v Št. Martinu na Krasu je strasten igralec in če je treba, jih tudi drži za ta priljubljeni šport Tudi preteklo nedeljo jih je držal. Ker je pa še vseeno ctresal jezik, labode! mu je neki soigralec nož v spodnji del trebuha, da so ga morali prepeljati v croriško bolnico. — Potres. Iz Rajhenburga se nam piše: Dne 14 t. m. ob 10. uri dopoldan pa 15. t. m. zjutraj ob Z/A6. smo imeli tukaj 11 potresnih sunkov. Med njimi je bil oni ob 1*47 popoldan tako močan, da je na več poslopjih počil zid tako n. pr. na kolodvoru, v šoli in v nekaterih privatnih hišah. Tudi ob 2-35 ponoči je bil tako močan snnek, da je mestoma se luščil omet s stropa. Potres je bil navpičen. Značilno je, da niti Sevnica niti Videm nista nič čutila sunkov. Tudi neka nad cesto viseča pečina je počila ia se mora zaradi preteče nevarnosti odstraniti. Ljudstvo je bilo v silnem strahu ter je bežalo kriČaje iz hiš. — O ;,So?t ofskem Domu" T Celju priobčujeta simpatično pisane notice „Slovenski Jug" v Belgradn in „Novi Srbobran" v Zagrebu. — Mesto na stranišče v smrt. Kakor smo prroeaii pred nekaj dnevi, ekoč l je v Celju domobranec Hren is drusega nadatropja vojašnice in umrl na to vsled poškodb. Splošno se je mialilo, da je Hren izvršil samomor. Kakor ae je pa zdai izkasalo, se je Hren na dan nesrečnega skoka silno dobro imel, tako da je prišel zvečer močno vinjen domov. Ponoči je vstal, hoteč iti na stranišča Vinski duhovi so ga pa imeli še toliko v oblasti, da je smatral okno za straniščna vrata in na ta način izvršil usodupolni Bkok. Hren je bil vsekdar vesten vojak in priljubi jen pripr* dstojn'kih. — Prošnja na rodoljubna srcai V Dobovi pri Brežicah se je pretočeno nedeljo ustanovilo na novo bralno društvo. Vsak začetek je težak in naš je posebno v gmotnem oziru. Dohova je ena najvažnejših postojauk v južno spodnjem Štajerskem, bodisi v narodnem ali gospodarskem oziru. To so spoznali naši narodni nasprotniki skoro preje nego mi ter so posebno v zadDJem času začeli poželjivo stezati svoje grabljive kremplje po lepi Dobovi. Naše društvo, ki hoče na podlagi braoja in predavanj širiti splošno izobrazbo med Dobovčani, hoče tem potom ustvariti v narodu samostojno mislečega duha, ki se ne bo dal sle piti in voditi, ki bo zmožen sam prav videti in si sam voliti pravo pot Prosimo torej, kdor ima srce za narodnost in napredek ljudstva, naj nam priskoči na pomoč, bodisi s knjigami ali drugimi darili in naj pošlje to na podpisanega predsednika, ki se bode zahvalil za vsak dar javno v časopisih. Namesto da bi vam knjige pozabljene ležale v vaših predalih kot jetnik v ječi, jim dajte rajši prostost in naj grejo med ljudstvo ter naj služijo svojemu nu-menu. Pri tej priliki izvršujemo svojo prijetno dolžnost, da se kar najtopleje zahvaljujemo za velikodušni dar, ki ga je nam naklonila velerodna obitelj g sp. dr. E. S laj mer j a, s tem, da je na šemu društvu podarila veliko število lepih knjig. Živeli darovalci in njih nasledniki. — Ludovik Potočnik, t. Č. predsednik. —{Vroča ljubezen. V Os >1 niei pri Celju stanujeta dve leni dekleti Gorišek, ki sta sestri. Čulno n?, da so marsiksk fant poteguje za eno izmed njunih src, zlaBti še, ker sta deklici na dobrem glaau. Obleganje je bilo že dalje časa veliko, zlssti pa se zdaj, ko je umrl njun oče, fcdini varuh in zaščitnik. Posebno ruJar i Leopold Kiher, Ivan Šebinek in Karel Kot z-mann so si vtliko prizsdevali osvojiti si lepi dekkti. Preteklo soboto ob 11. uri ponoči so prišli pred hišo, kjer deklici sami stanujete, in zahtevali, naj jih pustita noter. Ker se to nt zgodilo, spravili so se vro-čekrvneži na streho, katero so toliko razkrili, da so zlezli v hišo. Vlomili so v spalnici deklet, razmetali vse kar so dobili navzkriž, pod roke zmerjali prestrašeni deklici z najgršemi psovkami in razbili več pohištva. Še le, ko so na glasno kri-čan|e deklet prišli sosedje, odšli so kavalirji, katere je žandarmerija drugi dan odvedla pod ključ. To vse ljubezen stri! — ,Nemčurf kažnjivo imenovanja. Posilinemoem je označitev »oemčur« razialjenje, ki ga je treba kasno vi ti Z*ato je občinski odbor brežiški naperil tožbo proti nekemu Slovencu, ki je dejal, da obstoji ves občinski odbor ii samih nemčurjev. Dotični Slovenec je bil seveda obsojen, akoravna sta dva odlična slov. profesorja oddala mnenje, da beseda »nemčnr« ni psovka. Ker namerava aagovornik spraviti stvar pred najvišje sodišče, naj bi se enake posebno protislovne razsodbe, kakor tudi razsodbe radi psovke »Wtndisoher« v prepisu ali vsaj s štev>lko naznanile odvetniku dr Ivanu Benkoviču v Brežicah. »Vthtariot« je zaradi obsodbe Slovenca polna pristno germanskega veselja in vriska: »Ta sodna odločba je velikega pomena za nacijo« nalno živli*n|e južnega obmejnega nemštva « N » no! — Druga državna realka v Gradcu. Zopet se je pokazalo, kaka nagla je osrednja vlada, ako je treba Nemcem izpolniti kako željo. Nemci Da Štajerskem imajo že dve popolni realki, v Gradcu in Mariboru — Slovenci seveda nimajo niti nižje re alke — a sedaj hočejo dobiti v Gradcu Še drugo državno realko. Naučno ministrstvo je tozadevni predlog takoj sprejelo ter obljubilo ustanoviti zahtevano šolo na državne stroške, ako mestna občina priskrbi za Štiri leta potrebne prostore, pozneje pa priskrbi brezplačno potrebni stavbni svet. — SociialnodemokratsUa zmaga v Gradcu. Pri dopoluilnih volitvah v graški občinski zastop iz tretjega razreda so z ogromno večino zmagali socijalni demokratje. Socijalni demokratje so dobili 1388 do 1452 glasov, nacijonalni kandidatje pa le 770 do 814 glasov. Izvoljeni so bili soc. demokratje: Kilari, Bader, Au schofsky, Doppler, Fraitag in Haidin-ger. Potemtakem imajo sedaj socijalni demokratje celi tretji razred. — Razžaljeni natakarji. Ob pr i'.ti debate o ptujskem prometu v koroškem deželnem zboru je poslanec dr P u p o v a e dejal, da «o natakarji pa K roškem tujezemski falotje, dočim se Korošci porabijo le za snaženje Čevljev. Proti tej sramo-Mtvi natakarskega stanu sta sklenili aatakarski zvezi v Golovcu in Be Ijaku nsiostrejši protest. — Slovenska čitalnica v Gorici priredi v soboto 18 novembra 1905 koncertna veselico s plesom. — Kako ftčiti Avstrija svoje podanike? „Soči-* piše slovenski delavec iz Vadurija na R u-m u n s k e m, kako malo se briga on-dotni avstrijski konzulat za Avstrijce, ki pridejo na Rumunsko. Na Rumun-skem je postava, da mora vsak tujec svoj potni list poslati svojemu konzu latu, da ga podpiše, ker šele potem je veljaven za Rumunijo. Avstrijski konzulat pa po dva do tri mesece zadržuje potni list, predao ga vrne s podpisom, če ga ne izgubi, kar se je že večkrat pripetilo ! Razen tega mora vsak Avstrijec plačati na leto 5 K 30 v. davka avgtroogrskemu konzulatu, kar pri drugih državah ni nikjer vpeljano. Da gre avstrijski konzulat na Rumun skem zlasti Slovencem Da roke, ni treba poudarjati. Ker je v Romuniji veliko primorskih, kranjskih in štajerskih Slovencev, ki jim avstrijski konzulat dela nepotrebne težkoče in sitnosti, ki izvirajo samo iz njegove komod-nosti, naj bi se slovenski zastopniki potegnili za svoje sorojake v tujini. — Obstrukoija železničarjev v Trstu« Na južnem kolodvoru v Trstu se nadaljuje pasivna resiatenca. Promet je močno oviran Po celem Trstu ni dobiti lesnega oglja ter so tozadevni trgovci zaprli svoje trgovine. Železničarji so sklenili, da začno štrajkati, ako se jim ne zvišajo plače. — Izpred porotnega sodišča v Trstu. V torek popoludne se je pričela pred tržaškimi porotniki razprava proti 191etnemu mizarju Niko laju Urši ču in 211etnemu kleparju Ferdinandu J e r a n u iz Trsta, zaradi hudodelstva tatvine. Obtoženca sta v noči od 17. na 18. marca pokradia pri kleparju Zornu v Trstu 160 K na ta način, da se je dal Jeran prinesti v Zornovo kleparno V nekem zaboju, ki bi ga bilo treba s cinkovimi ploščami obiti. Mesec dni pozneje sta se Jeran in UrŠič preoblekla v policijske uradnike in pri gospe del Moro uvedla hišno preiskavo, pri Čemer sta vzela seboj vrednostnih stvari za 775 K 60 v; gostilničarju Bianchiniju sta ukradla v gotovini 2008 K, neki Antoniji Pernic skupaj 232 K in njeni sestri Mariji bankovec za 20 K. Razprava se je končala danes zjutraj ob 3. uri in je bi) Jeran obsojen na 6 let, Uršič pa na 3 leta težke ječe. — Prefriganoc. V soboto zvečer je peljal 14 eto Fran ČeS notar is Glino štev 5 po Tri.szi cest« s ročnim vozičkom is mesta za 4 K trsk. Ko pride nekoliko čez mitnico, ga areča neki odraščen moški, rou vrže vrečo s voza, vzame voziček in ga pelje Dreti meatu. Deček pa je tekel na Glinee po drug voz, in ko je prišel ž njim nazaj kjer bi imela biti vreča, je ni več našel in je mo ral iti s praznim vozičkom domov. Š* iati večer pa je nekdo pripeljal »oziček gospodarju, kjer si ga |e b I Češnovar izposodil, nazaj. Kdo se sedaj greje s trskami pri gorki peči, še ni znano, pač pa je znan dotičnik, ki je dečku odvzel vos. — Tatvina. Gospe Eizi Ko ii govi je bilo te dni is njenega stanovanja ukradeno kukalo, vredno 70 K in par moških čiimov, vrednih 12 K — Kamenjana je bila včeraj pri plesni vaji a Merkur« pelerina; prosi se, da se taista vrne v Wolfo?ib ulicah št. 12 v pisarni. — Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeliali a južnega kolodvora v Ameriko 4 Slovenci. Na Prusko je šlo 26 Hrvatov in 8 Slovencev. 26 Macedoncev je prišlo iz Bohinja, 130 Hrvatov pa iz Gorenje Avstrije. v— Izgubljene in najdene reči« Delavčeva žena Helena Zupi nova je izgubila bankovec za 20 K. — Neki gospod je izgubil denarnico z 9 K. — Prostak o. kr. 27. domo branskega polka, Lovrenc Blažič, je našel srednjo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Brivski pomočnik g. Fran Sonntagh je izgubil alato iglo v podobi cesarskega orla, vredno 12 K. — Zaklalo se je v mestni klavnici v Ljubljani od 30. oktobra do vštetega 4. novembra t. 1. 76 volov, 5 krav, 4 biki, 2 konja, 342 prašičev, 148 telet, 21 koštrunov in kozlov in 3 kozlči, vpeljalo se je pa zaklane živine 20 prašičev, 42 telet in en koštrun ter 566 kg mesa. — Ljubljanska društvena godba priredi danes svečer v hotelu a L loj d« (Sv. Petra ceata) društveni koncert za člane. Zia ložil roko na čelo, rekši: »Bodi miren, sinko moj, bodi miren!« Ko ga je bil Peter Strah pripe Ijal na svoj dom, je Juri najprej uka zal poklicati razbojnika Komolja in mu je naroči, da odpelje Katarino Zoranovo iz Čedada. »Vzemi dvajset najzvestejših svojih mož in spremi Katarino na moj dom. Na Devinski skali najde varno zavetišče. Reci ji, da je prišla tista ura nevarnosti, ki sem jo na povedal, da je prišel trenotek, ko mora izpolniti svojo obljubo. In reci ji, da umrjem žalosti in bolesti, če ue izpolni moje prošnje in ne gre s teboj v Devin.« Po Ktinoljevem odhodu je Juri precej časa klal mirno na postelji in sanjaril. Že se je začelo mračiti, ko je stopil v Bobo Nikolaj Rogmjs, spremljevalec in čuvar Jnrjeve so proge. Ustavil se je pri postelji in nekaj časa molče ogledoval Jurja, potem se je priklonil in rekel: »Milostivi gospod, prišel sem Vas prosit, da me odpustite is svoje službe.« »Tudi ti me hočeš zapustiti, Ni kolaj Roganja?« je tiho vprašal Juri. »Mislil sem to storiti že včeraj — saj veste.« »In moja nesreča ni premenila tvojega sklepa? Oh, ti si junaška i duša, Nikolaj Roganja!« In kažoč na I vrata, je Juri dostavil: »Idi!« »Milostivi gospod — sporočiti Vam imam še željo, tuli nekdo drugi Vas želi zapustiti« »Kdo je to? Govori hitro, ker se meni madi izvedeti, kdo je še moj prijatelj in kdo je moj sovražnik« »Ne gre se za sovražnika, milostivi gospod; gre se za Vašo ženo, ki ste jo odpodili od sebe in ki želi zdsj oditi.« »Za Hemo se gre?« »Da, milostivi gospod. Rekli ste, da jo hočete Vi zapustiti, ker nečete, da bi jo ljudje slabo sodili, češ, zapustila je svojega moža v nesreči. Takrat seveda ni siutila, da ji bo njena čaana sreča in njeno večno zveliČanje naložilo dolžnost, se ločiti od Vas Hema je pokorna hči svete cerkve in stori to, kar sveta cerkev ukaže. To stori tem laglje, ker ste pokazali, da jo prezirate. Dočim ste Katarino Zoranovo dali spraviti v Devin, dočim ste arabsko sužnjo rešili is krempljev njenega gospo darja in to paganko peljali celo v samostan, niste storili sa svojo ž »no ničesar.« Jari je vstal s svojega ležišča in dejal Nikolaju Rogonji: »Idi k moji leni in reei ji, da želim pred njenim odhodom ž njo govoriti.« »S Hemo?« Nikolaj R'gonja je strmel, kakor da se je zgodil kak čudež. »Da! Reci ji, da jo prosim za ta razgovor in zapomni si, da ga zahtevam. Spravi se!« Po Rogonjevem odhodu se je Juri domenil z vitezom Petrom Sfcra hm. kaj da ziaj najpoprej storita Jari je bil ves premenjen. Navdajala ga je sopet stara eneržija. Dogovoril se je glede vseh posam čnosti in potem je vitez Strah odšel, da ukrene, kar je bilo določeno. Koj po Strahovom odhodu je stopil II-.san v sobo. Ko ga je Juri zagledal, mu je uka zal, naj poišče zakladnika in kiju carja Grima in mu sporoči, da prinese ves denar, kar ga je patrijarhov pooblaščenec izplačal za prodane pravica devinskega vladarja. Juri je bil tako zatopljen, da več trenotkov niti zapazil ni, da se Hasan ni premaknil s mesta. Ko je novic zagledal sužnja, ga je prešinila jeza. »Kaj m sli že vsak suženj, da se bom pred njim opravičeval in mu dokazoval, kaka krivica se mi je zgodila. Spravi se, Hasan! Kaj ne vidiš, da te ubijem, če me vprašaš le eno samo stvar ?« »Torej ste me izdali, ker me hočete ubiti,« je dejal suženj in glas se mu je tresel razburjenosti. »Ubijte me, gospod, sicer moram jaz ubiti Vas.« Hasan je pokleknil in je nagnil glavo kakor pred rabljem. Juri se je zasmejal prisiljeno iu norvozno. »Tvoja kri ni vredna, da bi omadeževala moj meč. Za-te imam pasji bič.« »Vaš pasji bič je slab, milostivi gospod, temna koža pa je trdna« »To naj poskusijo moji hlapci.« »Poskusili so to Že, a so omagali« »Kaj praviš?« »Da, omagali so. Bičali so Za lejko, bičali jo tako, da je kri curkoma od nje tekla, ali niso je mogli pripraviti do tega, da bi bila le enkrat zaklicala« »Kdo je to ukazal?« je kričaje vprašal Juri in zgrabil svoj meč. »Vitea Tomaž Retinski je to ukazal, dejal je, da ste Vi, milostivi gospod, naročili, Zulejko izbičati in jo potem izročiti Rajmondu « Juri ni več poslušal. Gologlav je hitel ia sobe in na cesto, da osvo bodi Zulejko, a prišedši na trg, je naletel na Tomaža Retinskega. (Dalje prih.) četek ob \s8. uri. Vstopnina sa ilane : rosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. Proračunski odsek hrv. sabora je imel v torek svojo sejo, v kateri se je razpravljalo o povišanja poslanskih diet, o zgradbi nove vladne palače, saborske zbornice in dež. bolnice ter o dispozicijskem fonda. Za širšo javnost je zanimiva samo debata o dispozicijskem fonda. Ta fond je do-sedaj znašal 30.000 K, letos pa vlada zahteva 40.000 K, da bo mogla s tem denarjem „podpirati" tiste, ki bodo pisali njej v prilog. Proti predlogu vobče je nastopil poslanec dr. Frank, kije naglašal, da je disp. fond nemoralen in da ga je treba zbog tega Črtati. VeČina je seveda predlog sprejela in med madžaroni se je celo našel človek, posl. Šaj, ki je hotel biti „piipstlicher als der Papst", predloživši, da se naj vladi poviša dispozicijski fond s 30.000 kron ne samo na 40.000, ampak celo na 100.000 K. Takšni mameluki! — Deputacija hrv. učiteljev pri banu. Danes dospe okoli 200 ljudskoŠolskih učiteljev iz Hrvatske in Slavonije v Zagreb z nalogo, da stopijo pred bana in sabor ter od njih energično zahtevajo, da se že vendar enkrat ugodi njihovim zahtevam in se jim izboljšajo plače ! Učitelji na Hrvatskem so tako Škandalozno slabo pla eani, kakor menda nikjer drugje v Evropi, toda hrvatska vlada nima zanje denarja, za „reptilski iouda pa troŠi sto-tisoče! — U apeh h r vat ake gja a m etri i k a. Umetniško društvo »Hagec-bund« na Dunaju je včeraj ottonlo •tvojo jesensko umetniško razstavo. Jary je za razstavo sprejela tudi 10 del mladega nadarjenega brv. umetnika Tomislava Krizmana. M-d razstavljenimi deli njegovimi je poleg stik tudi nekaj bakrerezov. a * * — Bolgarska in Srbija. Bolgarski listi pišejo, da se v kratkem se-staneta kralj Peter in knez Ferdinand, in sicer v to svrho, da odstranita nesporazumljeoje, ki je v zadnjem času zavladalo med drŽavama. Pri adresni debati v sobranja se je vodja liberalne stranke dr S. Danev dotaknil tudi odnošajev med Srbijo iu Bolgarsko. Izrekel je vladi nezaupnico, ker ne deluje za slogo med Bolgarijo in Srbijo, ter zahteval od nje, da v bodoče zastavi vse svoje sile na to, da se doseže popolno sporazumljenje o političnih vprašanjih s Srbijo. — Najnovejše Testi« — Predrzni tat| e. V gozdarsko poslopje nadvojvode Friderika v Ka panzoi so vlomili tatje, odpeljali na vozu železno blagajno ter jo v bližnjem gozdu razbili. CMnesli so 10 720 K denarja in za 585 K znamk. — Grozovit vihar so imeli 14 t. m. v Carigradu in okolici. Vihar je zrušil stolp neke mošeje ter odnesel nekaterim hišam oele strehe. — Atentat v Carigradu. Za vozom sultanovega adjutanta in načelnika tajne policije, Fehim paše, je nekdo vrgel 14. t. m. bombo, ki pa se je prepozno razpočila ter ni napravila nobene škode. Zaprli so nekega Armenca. Splošno se trdi, da si je zloglasni paša atentat naročil, da si zopet utrdi simpatije na dvoru. — Katoliški šulferajn je imel včeraj na Dunaju slavnostno zborovanje. Svojo odsotnost je opravičilo več nadvojvodov in nadvojvo-dinj, baron Gautsoh in več miniatrov. PapeŽ je poslal v zaprtem pismu svoj blagoslov. * Bakterije v grobovih. Poprej se |e trdilo, da ae |e kuga ali tudi kolera razširjala iznova, ako so kje prekopali stare grobove. Sodaj so se znanstveniki prepričali, da provaročitelji skoraj nobene kužne bolezni ne žive v zemlji čez mesec dni, svojo sposobnost na rast in razširjenje pa izgube navadno že po par dnevih. Na dalje se ohrani bakterija, ki provaroča krČ in kužne bo-ltzni vranice. * Amerikanska novost« Iz Ar zone, kjer so skovali že marsikatero neverjetnost, se pore i*, da se •e osnovala družba, ki ima namen, izkopati meteor, ki ima v sebi baje z« 2500000 dolarjev vrednih rudnin. Meteor je padel z neba pri Hool-uroku ter je bil tako velikanski, da je napravil v zemljo nad pol milje (?) dolgo in 600 m široko votlino, v katero se je pogreznil. V odletelih kosih so ae našli sledovi zlata, srebra in Bvinca Družba hoče meteor izkopati in raztopiti. * Maćeha in tašča v eni osebi. V M-idturu (Ogrsko) bo je p* sestnik Bogdan tožaril s svojo mačeho saradi dedščine po pokojnem očetu. Da naredi tožbi konec, odločil se je Bogdan, da vsame hčer stoje mačehe za Ženo. Vsel |e obe v hišo ter si napravil peklo, ker mačeha in tašča je imela tudi lastnosti obeh teh. Nedavno sta se ga sopet obe lotili ter kričali in psovali pred vratmi toliko časa, da je Bogdanu vzkipela kri. Vzel je puško ter o! e ustrelil. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Jernej Cvetek, posestnice sin v Srednji vasi, je na potu od te vasi proti Studorju bil z nožem napaden od fanta Jožefa Gartnerja, s katerim sta si bila sicer prijatelja, a sta se v pijanosti sprla, ker je Gartner padi l v cestni iarek. Poškodbe, katere je za dobil Jernej Cvetek po Gartnerju, so bile nevarne. Ko pa je Gartner Jerneja Cvetka z eno roko prijel za obraz, z drugo mu pa dal zaušnic^, takn t je tudi Cvetek začel obdelavati Gartneija z nožem, ga je suuil v trebuh in mu prerezal vranico in kvo obist. Ga tner je umrl drugo jutro. Cvetek je bil za radi prekoračenega silobraua ob ;ojen na 6 mesecev strogega zapora. Anton Ostrožnik, čevljarski pomočnik v Spodnji Kanomlji, j skozi zaprto okno MoravČeve gostilne v Idriji zagnal dva kamna, od kaf erih je eden zadel rudarja Franceta Kogeja in ga na levi roki lahko poškodoval. Ostrožnik je bil jezen na gostilničarja Moravca, ker ga je ta isti večer dvakrat zaradi povzročenih izgredov iz gostilne zapodil. Ostrožnik je bil obsojen na tri mesece težke ječe. Že večkrat kaznovani Anton Kr-žišnik, dninar iz Gor. Dobrave, je izmaknil v Srednji vasi Luki Fernu par nedeljskih čevljev, Janezu Perisa-tiju en četrt litra tropino v ca in Pavlu Oblaku v Gorenji vasi kos speha. Kr-žišnik priznava tatvino. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Jernej K o kal j, delavec v Pod-brdu, je bil na dninarja Polanjška jezen, ker mu je „fedreu zmečkal in ga nrignilM v prepiru. Zato ga je nekoč pijanega pretepal s toporiščem in mu prizadel lahke telesne poškodbe. kokalj je bil obsojen na 14 dni zapora. poročila. Naklo 16. no emfcra Davi ob 6 zjutraj je v Šsocijanu, ki je po svojih jamah slavnoznan, dva-Krat zaporedoma treščilo. Zidana streha z*cnika razdejana. Poškodovana je tudi cerkvena streha, poškodovanih pa je tudi sedem hiš in je ubilo dve kravi in dva prasca. Dunaj 1 misli vlada reformo volilnih redov za deželne zbore. V torek bn imel dež zboi še eno sejo, potim se razpusti. Grcf Vetter ne bo več dež glavar; najbrž postane deželni glavar ali Sklene ali pa glavarjev sin preži dent poslanske zbornice. Carigrad 16. novembra Turška vlada je včeraj zvečer odgo vorila na zahteve velesil Ako pride do postopanja udruženih bredovij, prevzame poveljstvo avstrijski ad miral Praga 16. novembra Na nemškem vseučilišču so nemški na-cijonalci pretepli nemške konservativce, ki so se hoteli udeležiti rektorjeve instalacije, in jih ven vrgli. Budimpešta IG. novembra. Za nedeljo je bil v Požunu napovedan shod grofa Apponyija. Ker so socijalisti grozili, da Ap-ponyija klofutajo in masakrirajo, ni prišel na shod. Petrograd Jii novembra. Uradno se razglasa, da je pri re volti v Kronst-dtu bilo 18 oseb ubitih, 8 ranjencev pa je umrlo. Zgorelo je 5 h<Š. 6 oficirskih stanovanj in 140 prodajaln in gostiln so revolucionarji cplenili. Petrograd 16 novembra V vasi Malinovka so kmetje ubili 42 revolucijonarjev, ki so skusili cerkev o pleniti. Petrograd 16 novembra Že lezničarji so začeli zopet štrajkati. Na varšavski in baltiški progi je ves promet ustavljen. Varšava 16. novembra V mestu je zavladal popoln mir Vsa šole so zopet odpite. Pariz 16 novembra. Tovarnarji, ki izdelujejo predmete za cerkvene in verske potrebščine ter delavci teh tovarn prirede pred senato.nin pcslausko zbornico ve like demonstracija proti ločitvi cerkve od države. London 16 novembra Iz Pe trograda se poroča, da se je med proletarijatom zopet začelo mogočno in nevarno gibanje. Poslano.** Proeira, slavno uredništvo, da sledeče objavite v Vašem cenjenem listu: V lističu »Jeseniška Straža« štev. 49. z dne 4 listopada t. 1. napaden sem bil sopet na tako nečuven način, da sem primoran piscu sledeče odgovoriti: 1. Ni res, da sem bil jaz na dan ko se je zgodila nesreča, da je bila povožena ženske in zame in mojo rodbino usodepoins, pijan. Strošte, kateri so skozi to nesrečo nastali, trpim edino le jaz. 2 Ni res, da sem jaz za kateri koli sifon agitir&l. Res pa je. ako ne bi g. Paar riovaial sifon na Dobravo, bili ki vsi gostilničarji brez njega in sicer v času, ko .o bilo največ tujcev in mislim, da je za povsdigo prometa, tujcem dobro postreči za celo dobravsko okolico potrebno. Umestno bi bilo veliko bol), da bi dopisnik pisal o tisti izgubljeni ovci, katera je pred kratki n odrinila v Ameriko in zapustila za seboj ža loetae spomine. Slovenske izgubljene ovoe, katere so med nami, pridejo še lahko nazaj, ako bode njih pastir kaj vre den, ovce pa, katere izginejo v Ame riko, ne bo jih več nazaj, kajti le t i&ajo vedno jetiko v svojem žepu. Djfcični, kateri skriva avoje ime, ga poživljam, da pride s svojim imenom na dan, da bodem zamogel proti njemu kazensko postopati. TO v pGJ£s:» 1 :! Na Dobravi pri Jesenicah, dne 15 novembra 1905. Jožef Pikon, 3693 posestnik in gostilničar. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor določa zakoc elrjeiio in tel\oče napravlja hpžo belo in nežno. Dobi se povsod._ Formi proti" nabodu Škatljica 40 vin« Po vseh lekarnah. Učinek presenetljiv. Ob pričetku na hoda skoro nezmotljiv uspeli. 3507-6 Borna poročila. LJublJanaka »Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kani daa. bana 14 novembra 1906. .1 0/ •« /o • It lSJ O; 'Ji It iti •/ ii •! '• e 'i /i flaloabeuJ paptejl. 4°/c majeva renta . . . > . 4°/0 srebrna renta..... t0/, avttr. kronska ranta , . f/. . alata . . . l°/v ogrska kronika , • , • I'/. „ »lata , . . . poaajllo Male Kranjaka . iVi7o poaojilo mesU SP!M . v*'«'/. r . Za««* • lVt% bo». hers. žal. pot. 1901 l«/0 Saška. d«ž. banka k. a. . **/• m n i V/0 ast pisma gai. d. hip. b. pelt. kom. k. o. a. 10°/0 pr...... vast. piima Iunerst. hr. n r ogrske cen. dai. hr....... a. pu. ogr. hip. ban. . ©bi. ogr. lokalnih ia- tesnie d. dr..... obl. &e&ka ind. banka . prior. Trat-Poreč lok. iol. i°/0 prior. dol. Žel. . i% , Jni. žel. kap ■-,\°!, avit poa. aa žal. p. o. Bi soli ii . ad L 1860' , . . - „ „ t 18S4 . . . , tiaska , ■ „ xam. kred. I. emisije » n . m ■*• e » egr. hip. banka , irbaka i fra. 100* - „ tarfika . . • >asilika sreSke . . treditne « . • uomeSke 9 • • Irakovskc K .jsbljauakc R • l»»t. rad. krlša M . . . ^gr. • • ■ * * indolfove fc . ■ ^alaborska 9 . . ■ Jenajske kam- . aiiia ielesnlaa . . . Jraavne ielaaaiiee Ivatr.-ograka baaSca delale* ivitr. kreditna banka . ■ ^graks n b ' • žimostenske , ?remogokop v Mosta . iraška iel. indr. dr. . , . Ićma-alaranvi , . . . . rrhoT^ak« prem. družbo ^vstr. orožne torr. dražba . ^eSke sladkorna družba , . Valute. 3. kr. aakin ..,<,. >0 franki....... SO marka....... šsTereigns ...... Karke......, . Lnški banktvai, . . . . 3nbljl......i . Oelarji...... • Oenar 99-9) 99 80 99 96 11825 965S 11405 99-50 100 60 100 -KO 45 9976 99-75 tOO'60 10620 100-60 100'— 100 — 9£ 60 1002& 99*90 99-60 S1&26 1C0-70 190 35 898-60 161 — 299 — 29 264 50 103 — H ti 75 24-90 472 — 79 — 91 — sata — 34— 60- -72-— 631 — 122 76 «70 — 1S38-— 670 7b 7S0 — 247 — 687 — F.34'40 2644 BUgc 100- 10 100 — 100 lb 11846 96-76 114-25 101- -101-60 100 — 101 45 100- -100 06 101- 60 107-70 101-60 10026 100 60 1(0 50 101 2 100«-317-25 101 70 192-35 300 20 163 — 807 — 306 60 S7Ž-60 109 — •47 76 26*90 481 bO 84-«8 — 70 — 64 80 36 80 64 — 78 — &41 — i23 75 671— 1648 — 671 75 781 — '248 — 692 — b3b 40 i«654- - 634 25 635 25 2$>0- - 292 — 684 — 157 — 11-49 19 6 23 60 24'— 117*62 9660 S64 — 4-84 585 — 161 — 11 57 »9.9 23 bS 24-08 117-72 95 80 264 76 5 — 2itne cene v Budimpešti. Dna 15, novembra 1906. Tersaaiaa. ?fieaiaa as april 1906 • . . 100 Rž „ aprU . ... B 100 opazo- o vanja 15, 9. zv. 16. 7. zj. a 9. pop Staaio barometra v mm 8S B E 3 B 7324 717 8 72J0 45 17 41 Vetrovi Nebo sr 8zahod p.m.sever sr.azatiod oblačno de2 dež Srednja včjrai&nja temperatura - ;> -s , aormaie: 3 7J — Padavina v mm 218 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ter tolažbe ob nepričakovani smrti naše ljubljene matere Marije Pogačnik in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, se zahvaljujemo vsem tolažil-cem in udeležnikom kar najtopleje. Posebno pa se zahvaljujemo blag. gospodu dr. Globočniku, velečast. gospodu župniku Valentinu Aljančiču na požrtvovalnem trudu ob smrtni uri ter velečastiti duhovščini in vsem velece-njenim udeležencem, ki so od blizu in daleč spremili nepozabno nam mater ter tolažili 3687 žalujoče ostale. Svarilo! Svarim vsakogar, da moji hčeri Mariji Marjetic ne da ničesar na upanje ne v denarju ne v blagu, ker jaz nisem plačnica zanjo Marija Marjetic, branjevka 3694 Emonska cesta št. 10. Išče se pod jako ugodnimi pogoji dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglaiajo. Kje — pove upravniStvo „Slov. Naroda". 3453 17 Dvorski trs St. 3 3691 pod „Narodno kavarno". Od nedelje, 12. novembra do vštete sobote, 18. novembra 1905: 4 pari čevljei za samo gld. 2*60 ' se oddajo zaradi nakupa velikih množin za smešno nizko ceno, dokler bode še kaj zalog Par moških, par ženskih čevljev iz 3 - vega ali črnega usnja, a kapicami za žaret I vanje, z močnimi usnjatimi podplati, zbito, m ; novejša oblika, dalje par moftklh, par žen ! sklh modnih čevljev« veleeleg. opremljeni j lahkih in ličnih. Vsi 4 pari samo gl. 2-q< , Za naročitev zadošča dolgost. — Razpošilja povzetju razpošiljainlca čevljev Ch. Kapelusz, Krakovi? • Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko • polnoma izklmčen. '. 69 POZOr Prč(1 POnuTedtftfili! Zdolai stoječa etiketa, beseda Mllly in pa ssssiMi m 11 ■■■■■m MT znamka solnco so oblastveno varovane, „SLOVENSKI NAROD" se prodaja v posameznih izvodih po 10 vin. v sledečih trafika Ljubljana: Bizjak I., Vodmat, Bohoričeve ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Hinner Alojz'ja, betel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulicešt 12. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Meglic J., Prešernove ulice št 52. Mrzlikar A.f Sodnijske ulice št. 4 Pichlar L, Kongresni trg št 3. Sever M.# Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. l. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. Šiška: Favai M.f Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec. Kamnik: Ažmsn Marija, trafika. Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34 Kranj; Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec. Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Pretnar Ivan, trgovec Hrušica (Gorenjsko) : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec. Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar. Sodražica: Moro Peter, trgovec. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec Novo mesto: Kos Josip, knjigovez Boštanj pri Radni: Dermelj Alojzij, posestnik in trafikant. Krško: Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec: Japel Mdkso, trgovec. Črni vrh nad Idrijo : Lampe Ivan, trgovec Cerknica : Kravanja Anton, trafikant trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovic Janko, trgovec; Werli Kaolina, trafikantinja Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31 Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gosti ničar in trgovec. Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. žele Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikar Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peterman Mary, trafika na ko dvoru. Celje: Miklauc Marija, trafika v ,H rodnem domu*. Maribor: Krapek H., trgovec s papirjei Celovec. Sovva Josip, časopisni biro. Gorica: Gabršek A., knjigotržnica. Kvebelj Peter, Kapucinska ul Leban Tereza, Corso G Ver št 21. Rauniak Marija, trafika na k lodvoru. Sluga Marija, Via Corno št. 2 Schvvarz Josip, trafika, Šolsl ulica št. 2 (via scuole 2) Trst: Bevk M.f Piazza Barriera veceh (vogal ulice Bosco št. 1). Lavrenčič Mihael, Piazza C ser m a št. 1. Majcen M., ulica Miramare št Stanič Št., ulica Molin piccc št 8. Opatila: Tomašič Anton, trafikant. Pulj: SchOtz Marija, trafika na posti državnega kolodvora Reka: Časopisni biro „Globus", Adamich št 2. Degan Peter, časopisni biro Potošnjak A, Via del Molo Sikič GjuraJ, trgovec, via J drassy št. 7. Dunaj: Hočevar Helena, trafikantu Vili. Alserstrasse št. 9. WV Večja špecerijska trgovina na deželi išče za svojo trgovino deklico fcot učenk* v starosti 16-18 let, iz poštene hiše ter zmožno slovenskega in i nemškega jezika. Ponudbe sprejema uprav. „Slov. Naroda". 3682-2 Sprejema fca varovanja 6io veAkeg* fttv-ljonia po najraiAiii-vrstuejftih knmbina-cijah pod tako agodmmi pogoji, ko nobena draga aavarovalnica. Zlasti je ugodno navarovanje oa doživetje in amrt z zmanjBcuo&mi se vplačili. Vsak Alan ima po proteku petih let pravico do dividendo. ..3 LAVIJA" 'Zavaruje poelopia in premičnina proti poftarnim škodam po najnižjih cenab Škode cenitve takoj in cajko'antueje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatna podpore v oarodne m občnokoristna namene. Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačane odškodnine In kapitali]*: 82,737 159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ v«*^Mkozl HluvaiMlio • B«ra4ao upravo. D—133 Vm pojuuil* daj«; Oe>ne>ralni zMtop v Ljubljani, iegar pisarne ao v le^nej bandn%*j hiii w eo«poa«Jkili allcsali ibftow. ESI* Prepričajte se! 09 Najboljši in najnovejših vrst gepeljni in motori za bencin, mlatolnice in slamorez ice, trombe, c&vi, klitije in žage dobite v skladišča Fran zemana u Ljunijanl. Poljanska cesta štev. 24. Ustanovljeno 1862 Najstarejša tvornica c- lcr. dvomi Telefon 584. ■ i v v I peci m opjisc mašlnlst RUDOLF GrEBURTH, Dunaj VII. Kalserstrasse 71, na voglu Burggasse. 2773-22 Specialni ka talogi grat in franko. Zaloga ognjišč, štedil-1 nikov in strojnih ognjišč za vsako porabo. Vse vrste peči tudi 8 trajnim gorenjem. !<: vi J3 i 8 a m o z varstveno znamko „pi8o£ aDgel" 36i«—3 r* & in o £ o 11 '0^9m\ ki so priznano najboljSi in tudi vrlo primerni as** 'božična darila. Aparate od K 45"— naorej tuđ na obroke, prodaja RUDOLF VVEBER nrar v Ljubljani na Dunajski cesti 20 Dasproti kavaroi „Evropa" Jfove slov. plošče za gramofon ■uoči«i slapovi: „Naprej zas'ava Slave", - nU boj", — „Slovenske pesmi", - -„AA* me bos kaj rada imela", — „Zagorski zvonovi" — „Kje so moje rožice1*. Tamhuranje s „Sokolska koračaicau, — „Liepa na&a domovina1*. „Goriško vinarsko društvo" (registrovana zadruga z omejeno zavezo) orioi = ima v svojih zalogah in prodaja nnrnung in pristna vino iz Brci, z Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. — Vzorce vin pošilja na zahtevo. 3157-12 Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica Barzelini štev. II Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka. —o— Uvav in trgovec Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta. 3493-8 H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izbomoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor najbolj sloveČih znamk: Šafhausen, Ornega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in erebrnlne, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka Jpo najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino m ceno je to, da ga razpo Šiljam po vsem sveta in imam tudi odjemalce urarje in^zlatarje glavnih mest. Š§ št. fo-2. Nikeinasta an- Ravno je Izšel najnovejši Št. F>05. Prava srebrna ker remont .Roskopf« ve||k| cenik, kateri se pošlje cilinder remont trpežno trpežno kolesje gl. 2 45 . xj. «. kolege in z močnimi po- enaka iz pravega srebra zastonj in poštnine prosto. ^ krovi gl. 485. ista s ^Io^^bm. Moške ure v. naravne velikosti! *^^~*>w** 3 dijaki iščejo aUnovftnj^ pri kaki boljši rodbini. Ponudbe na upravuištvo nSlov. Naroda". 3661-2 UčencaS Nc I 192/5/1. 3892 1 iz poštene hiše. in s potrebno šolsko j izobrazbo sprejme v špecerijsko prodajalno in glavno zalogo tobaka Gabriel Mcgejj na Vrhniki. Spreten pollr se sprejme za takojšnji nastop pri stavbniku ferd trumlerju Pred škofijo št. 3,3685 2 Mladenič ki je dovršil spodnjo realko in trgovsko Šolo s povoljnim uspehom in ki je vešč obeh deželnih jezikov v govoru in pi savi, Želi študijam primerne službe. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3625-3 V najem se da na potoku Bolska v lepi Sav - ski dolini ob glav. cesti ležeči 1x11 i 11 na tri tečaje. Poleg mlina je sadni ,vrt in posetve za 3 mernike. Več pove Ivan Blatnik na Ločici pri Vranskem. 3369-ii se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji v stalno stavbno delo s stroji in prostoročno. Sprejme se tudi delovodja, ki se razume pri strojih. Plača po dogovoru. Jakob Homovc mehanično mizarstvo 3>\8l 1 v Cerknici pri Rakeku. - I __ U«t™©*C£VJA Osobni vtani: Ob 1 ar; 44 m siutraj osobni vlak iz Novce« mesta u ^Cotevja, ob S. ari H'd m popoldne iz Straže, TopUc, No^e^a mesta, Kočevja in ob 8. uri iib ?r. creftor iatorako ~ UDHOD IZ LJUBLJANE irz. kol 7 KAMNIK. Mešani vlaki: Ob T. ur 38 n* zjutraj, ob t. uri 5 m popoidne ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. tir* 4?- m MMMl samo ob nedeljah >c pravnikih in le v oktabru. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol IZ KAMNIKA besani viak«: Ob 6. uri 4i* m sjutr*j, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. ar; IC ru <7jv:er Ob ». ari 66 n ponoči a%m 00 nedeljah n praznikih in le v oktobru. — Srednleevropaki toa ■? ea 2 aain. orđd Jiraievnim catoin v Lir-t>!» K - S Preselitev trgovine. Svojim cenjenim p. n. odjemalcem javljam vljudno, da preložim v sredo, 15. t. m. svojo ■ i erijo iz sedanjega lokala v Šelenburgovih ulicah št. 3 v Židovske ulice št. 1. Obenem sem precej spopolnil svojo zalogo samo z najboljšimi izdelki, tako da sem v prijetnem položaju, da morem svojim cenj. odjemalcem vsak čas postreči z naj-solidnejšim blagom po najnižjih cenah. Najvdaneje se zahvaljujoč za dosedanje zaupanje, se usojam zagotavljati, da ne opustim ničesar, da si cenj. dobrohotnost svojih p. n. odjemalcev ohranim tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem AntonfKanc ""■bVi*. - drpgist^ i Zunanjo naroČilo se izvršujejo nojtofnejše; kar ni u zaloti, se preskrbi v najkrajšem (asu. V najem se išče s 15. novembrom stanovanje obstoječe iz ene velike ali dveh manjSih sob, predsobe in kuhinje v visokem parterju ali v I. nadstropju kake moderne hiše. — Ponudbe na domo brsnsko pehotno brigado, Stari trg štev. 30. 26*0-a 1 □ Vsak petek sveže morske ribe okusno pripravljene se dobe v gostilni „Miramar" Stari trg štev. 19. 3542 3 Se priporoča s spoštovanjem lian Tosti, gostilničar. pozor! Važno za gostilničarje in trgovce! Vljudno ponudim svoje lastne, na razstavi v Parizu najvišje odlikovane izdelke, kakor: fine mu o It e (a la Frager), iunhf brez U o/t*, najfinejše kranjske klobanr, nal» delo; priležen kroj ter primerno ceno. Po 2ftletneir; praktičnem delovanju v tej stroki upam časutim naročnikom vsestransko ustreči Prosim tudi slavno občinstvo, da ti uvaževaio domače in reelno delo, ter se prporočam za mnogobrojno naročbo z velespoatovanjem 3089-1 I*. krojač. m m t} Bi a m m Otvoritev trgovine. Slavnemu občinstva vljudno naznanjam, da sem danes otvoi*il * trgovino-filijalko * na Sv. Petra cesti št. 31. hiši g. LenČka z manufakturnim, suknenim, platnenim m perllnlnt blafpom. Potrudil se bodem cenj. odjemalce z Izredno nlzUlml eenam*, toeno postrežbo in tednu najnovejšim Irpeznlm f)'nic»"t v vsakem oziru zadovoljiti. Se priporočam z odličnim spoštovanjem 3372-a J« Keber. IF©tre"bSžine za krojače ixx šivilje. X k k 18 i^r^r^r^r^r^^^^^^^^^^l^^^^^^Sr^r^^r^ŠSSfĆ Edina prilika! Ker se firma pot na Hesljevo cesto! fi. Primožič u LJubljani »„ samo no Resljevf cesti 3 v najkrajšem času opusti, se bo vsa se precej velika zaloga od srede, dne 15. novembra 1905 naprej olj potom oddajala za vsako sprejemljivo ceno. o o o o o o Med tem je: 250 kosov lodnastih oblek po 6 m v božičnih kart., cela obleka gld. 1-80 300 95 150 85 280 45 najfinejšega naturel-šifona, celi kosi (15 m) imit. svilnatih klotastih odej .... kos velourskih preprog (najfin. juta-pliš) kos sedaj posteljnih garn., 2 postelj., 1 namiz. prt kos sedaj batistastih nrednasnikov .... kos samo lodnastih kril, zgotovljenih . 330 2- 95 1-35 3- 50 — 17 1-75 300 150 50 65 45 40 volnatih, svilnat, in barhent. bluz kos naprej od gld. —*55 paletotov, plaščev, in ovratnikov moških oblek popolnih, zgotovlj., „ „ dobra izgot. ., „ „ najfin. moda „ lodnastih plaščev....... „ „ Velika množina potalnih preprog, dobro blago, samo naprej od 3-90 580 850 12-— 3-80 —.19 Velika množina svilnatega blaga za bluze, damskega modnega blaga za obleke, moškega blaga, sukna, pristnega platnenega blaga, platna za rjuhe, pletenin, moških srajc in ovratnikov, dežnikov itd. čudovito ceno. - Različni ostanki zgorajšnjih predmetov izredno ceno - 3602—2 Popolnoma nov Griznerjev šivalni stroj. — Popolnoma nova registrirna blagajna Nat. Cash. Reg. Co. Dalje se prodajo različne slelaže, ptidelni in galerija z ograjo. Začetek v sredo, dne 15. novembra ob 9. uri zjutraj. Izdajatelj in odgovorni mreania: Dr. If 10 Taviar. L&tOilna in Utk „ M orodno umSulm*' WU