Sl^vensko !Jud. šolstvo v tržaški okolicl 1.1912—13. I. Uradni štatistični podatki. Pravkar izšli uradni štatistični podatki določajo za minulo šolsko leto sledeče številke: Občinskih ljudskih šol je bilo v okolici 14, o.d teh so štiri italijanske, deset je slovenskih. Italijanske občinske ljudske šole so porazdeljene samo v spodnji okolici (v predmestjih), slovenske tudi v zgornji. Od italijanskih šol so tri petrazrednice, ena štirirazrednica. Slovenske ljudske šole so izvzemši ene trirazrednice vse petrazrednice. Pouk se je delil v 105ih razredih, od katerih je bilo določenih ital. ljud. šolam 34 (1. 1911.—12. tudi toliko), slov. ljud. šolam pa 71 (1. 1911.—12. pa 69) Na vseh teh šolah je bilo tekom leta 1912. do 1913. vpisanih skupno 6040 učencev, t. j. 3059 dečkov in 2981 deklic. Od teh je obiskovalo slov. ljudske šole 4383 otrok, ital. ljudske šole pa 1657 otrok. Prišlo je tedaj povprečno 61 učencev na slovenski razred in 48 učencev na ital. razred. Slov. učitelju je tedaj povprečno naloženo razmeroma težavneje delo negoli ital. tovarišu. Na ital. Ijudski šoli v Barkovljah ie bil 1. 1911.—12. ustanovljen dveletni dekliški izobraževalni tečaj« z 18imi učenkami kakor nekak embrijo meščanske šole. Temu tečaju so lani (12.—13.) zatvorili prvi razred in je životaril le drugi s 13imi učenkami. Vprašanje meščanske šole v tržaški okolici pa se živo usiljuje. L. 1912.—13. je obiskovalo naše nadaljevalne tečaie (nedeljsko šolo) skupno 692 učencev (53 italijanske in 639 slovenske narodnosti.) Ti »nadaljevalni« tečaji obstojajo na podlagi olajšave v šol. obisku po dovršenem šestem šol. letu in ponujajo z veronaukom vred tedenkso pet ur pouka. Socialne razmere naše spodnje okolice pa naravnost silijo k odpravi teh tečajev in njihovi reorganizaciji^v meščansko šolo industrialnega tipa. Če pride kdaj do sestava dež. šol. zakona v Trstu, bo morala biti prva skrb naših občinskih zastopnikov, da se strogo uvede osetnletna šolska obveznost. Seveda bo izvedba take določbe v sedanjih razmerah v okolici naletela na. marsikateri odpor. A to ne sme odvračati naših poslancev od tega energičnega koraka, ki bi bil zdrava operacija na telesu našega okoliškega Ijudstva. Seveda, kdor utemeljuje svojo moč.le-na demagoštvu, se tega dela ne bo lotii. Zato pa pouk med ljudstvo, pouk o vrednosti in važnosti meščanskošolske naobrazbe! Ali nikar ne prepuščajte tega dela zopjet le učiteljstvu! Preprost človek ima takoj pripravljen ugovor: »Učitelj govori v svojo korist!« Odprite našim ljudem oči. Tu je dela dovolj, in če to delo tekom let uspe, bo odtehtalo vse »volilne zmage« problematične notranje vrednosti. Dalje zvemo iz štatistike, da je na okoliških šolah poučevalo 108 učnih oseb (vštevši 14 voditeljev) poleg 18 suplentov (7 s celoletno suplenturo) in 16 veroučiteljev. Od teh je bilo 42 definitivnih učiteljev in 42 definitivnih učiteljic, 12 podučiteljev in dvanajst podučiteljic. Trije so bili usposobljeni za meščanske šole (za slov. meščanske šole nobeden), 108 za Ijudske šole, štirje so imeli le zrelostni izpit. Poleg teh je na raznih šolah prakticiralo več »praktikantov«. Naraščaja ima tržaško učiteljstvo tedaj dovolj. Osobito se posveča vedno več domačinov učiteljskernu stanu. Tovariš iz sosednjih dežel, ki bi želel vstopiti v tržaško občin. službo, razmeroma sic.er dobro honorirano, mora ipak se prevideti z gmotnimi pripornočki za prva leta in s — potrpežljivostjo. Razdelba učencev na posaraezne šole kaže sledeča števila: slov. šola ital. šola Barkovlje 409 212 Bazovica 306 — Katinara 360 — Sv. Ivan 630 460 Opčina 426 — Prosek 396 — Ro]an 560 572 Sv. Križ 317 . — Škedenj 810 413 * Trebče 169 — Najmočnejša slovenska šola je v Šked nju, najmočnejša italijanska šola je v Rojanu. Slov. ljudske šole spodnje okolice (Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Škedenj) štefiejo skupno 2409 učencev proti 1657 učenBev ital. ljudskih šol v istih krajih.  II. Izvajanja.  Ker so slov. ljudske šole leta 1911.— 12. štele 4221 vpisanih učencev in ital. ljudske šole pa 1509 vpisanih učencev, znaša prirastek prvih v pravkar minolem Šolskem letu 162 otrok, drugih pa 148 otrok. Vidimo takoj, da italijanske ljudske šole v trž. okolici nesorazmerno hitreje napredujejo (z ozirom na število učencev) od slovenskih. Napredovanje v letih tega desetletja kaže sledeča razpredelnica:  Bilo je vpisanih učencev: B, v slov. lj. šole v ital. lj. šole 910.—11 3962 1382 ¦911.—12. 4221 1509 1912.—13. 4383 1657  Ker so ital. lj. šole le v spodnji okolici, naj kaže sledeča tabela napredovanje teh naproti spodnje okoliškim slov. ljud. šolam: ft slov. šole ital. šole  spod. okolice:  1910.—11. 2169 1382 1911.—12. 2319 1509 1912.—13. 2409 1657  Minolo šolsko leto je znašalo število v ital. Ijudski šoli vpisanih učencev nad dve tretjini števila v slov. spodjneokoliške šole vpisanih, dočim ni v začetku leta stoletja (1900—1901.) znašalo nitl polovice, ker bilo je tedaj vpisanih v ital. šole 587 uečncev, v slovenske spodnjeokoHške pa 1376. Sicer slov. ljud. šole konstantno napredujejo, anev isti meri kakor ital. okoiiške Ijudske šole. V glavnem nam dve dejstvi razjasnujeta ta fenomen: 1. izseljevanje slovenskega učenca v mesto; 2. priseljevanje italijanskega živlia v okolico. Potreba po obsežnejši naobrazbi, ki mu je okoliška ljudska šola ne more več dati, sili slovenskega učenca, da pred časom zapusti domačo šolo in jame obiskovati razne državne, občinske in zasebne šole v mestu. Navadno se ta obisk omejuje le na par let, do konca šolske obiveznosti. Koliko bi vsem tem otrokom bilo streženo z meščansko šolo, ki bi jim ioleg drugih udobnosti podala tudi v sebi ;aokroženo naobrazbo! Tako bi tudi nae okoliške šole ne prišle že po tretjem ¦in četrtem šolskem leki ob svoj najboljši aterial, kakor se sedaj dogaja. Kar se tiče priseljevanja italijanskega ivlja v spodnjo okolico, je to pojav, ki ustaviti ne da, kakor se ne da ustaviti riseljevanje slovenskega življa v mesto. ;Ali če najde ital. sodeželan v vsaki vasi kpodnje okolice svojo ital. ljudsko šolo, ne lajde je slovenski v vsaketn mestnem [okraju, ker slov. ljudske šole C. M. druže ne zadoščajo ne po številu ne po razežnosti prostorov. Klic po vladni pomoči dosedaj, izven podržavljenja par učiteljev družbe C. M., ni imel posebnega uspeha. Rešitev sloni le v sporazumljenju obe!i narodnosti. Ali pri sedanjem divjanju nacionalnega boja na kaj sličnega ni niti misliti. Sklepčno ob tej priliki še par besed na naslov trž. slov. učit. društva. Drutvo ima dva odseka: socialni in šolski. e H prvi že prlčel s proučevanjem socialnih razmer naše spodnje okoHce osobito, tn ie li drugj pričel s proučevaniem, v koliko vplivajo ln bodo vplivale te razmee na razvoj našega sedanjega in bodoega šolstva? Nekoč nas bodo mogoče prašali za svet. Je Ii bomo mogli podati očen odgovor?  F. Plemlč. * Leta 1904.—05. ie znašalo število ptrok italijanske šole v Skednju 330; slov. lstotam pa 439!!