Pofttnin* ptaAtiui « ttttavtmL Leto LXVL, št. 292 Ljubljana, sobota 23« decembra im Cena Din i.- lxnaja rsaJt dan popoidne, izvzemdi nedelje ts praznike. — tnseratl do 80 petit vrst * Uto 2.-. do UK) vrst a Din 2.fiO. od l(K) do 300 vrst a Din 3.-. većjt tnaeratl petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, lnseratnl daveti posebej. — »Slovenski Narod« velja mesecno v Jugoslaviji Dio 12.*. za Inozemstvo Din 25.-. Rokoplal se ne vračajo. UBEDNlftTVO IN UPRAVNttTVO LJUBLJANA. Rnafljeva aOtm St. ft Telefon st~ 3122, 3123, 3124. 3125 to 3126 Podružnice: MARIBOR. Grajskl trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska eert% telefon st- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayeneva ulica 1. telefon At 6S, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. — JESEN ICE. Ob kolodvoru 101« Račun pri postnem cekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. VAN DER LUBBE OBSOJEN NA SMRT Bivši komunističm poslanec Torgler ter zaradi požiga nemSkega državnega zbora soobtoženi Bolgari Dimitrov, Popov in Tanev so oproščeni Leipzlg, 23. decembra. Davi ob 9. je državno sodišče v Leipzdgu izreklo raz-sodbo v procesu zaradi požiga poslopja nemskega državnega zbora v Berlinu. Raasodbo so pričakovali po vsem svetu, zlasti pa v evropski javnosti, z veliko nestrpnostjo, ki je popolnoma razumljiva, ker je ves svet ćele tri mesece z naj-večjim zanimanjem zasledoval potek sodne razprave, v kateri je skušal hi-tlerjevskd režim predvsem zavrniti sum, da je bil sam udeležen pri pcžagu. 2e mnogo pred 8. uro zjutraj se je priče-lo pred poslopjem državnega sodi-žča zbirati občinstvo, da bi dobilo še pravočasno mesto v razpravni dvorani in čulo razsodbo, ki jo je londonski Renterjev urad že včeraj napovedal. Vstop v sodno dvorano je bil dovoljen samo z vstopnicami in so oblasti izvedle obširne varnostne ukrepe, da bi ne došlo do kakih neljubih pripetljajev. Med ob-činstvom v sodni dvorani se je zbralo tndi veliko število zastopnikov oblasti in višjih uradnikov, posebno mnogo pa je prišlo k razglasitvi razsodbe zastopni- Van đer Lubbe kov listov in ođvetnikov, k! 90 se predvsem zanimali za utemeljitev sodbe. Prisotni so bili tuđi nekateri člani rod-bin obtožencev, med njimi sestra obto-ženega Dimitrova, zaročenka Taneva in žena obtoienca Torglerja. Točno ob 9. je vstopil v sodno dvora- no senat « pređseđnfkora Bflngerjem na čelu, nakar so privedH stražniki obto-žence. V največji tišmi je predsednik najvišjega državnega sodišća razglasil sodbo, s katero se obsoja Nizozemec Van đer Lubbe na smrt na vešalih, dočim se bivši komunističnl poslanec Torgler ter soobtoženi Bolgari Dimitrov, Tanev in Popov oproščajo krivde pri požign nemškega državnega zbora. Razglaaftev obtožbe je napravila na I vse prisotne največji vtis. Zatem je predsednik državnega sodišca pričel čitati utemeliitev razsodbe. ka jo je sodni senat izdeloval ves teden. Bivši komunisti čni posla-nec Torgler bo sedaj obtožen zaradi veleizdaje, ker je zahtevalo redno sodišče ođ najvišjega državnega sođišča, naj mn ga takoj Iz-ročl po razglasitvi razsodbe zaradi suma veleizdaje. Bolgari Dimitrov, Popov in Tanev, ki so popolnoma oproščeni, bodo izgnani iz Nemčije. Torgler Dimitrov PopOV Tanev Pariška pogajanja Francija ođklanja nemške zahteve kot nesprejemljive, pripravljena pa je za direktna pogajanja na primernl podlagi Pariz, 23. dec. AA. L'strf plfeejo ob^irm^ o vfierajšnjih razgovorih aag-leškega zima njesa ministra Simona v Parizu. Ker iina-jo listi razmercima malo avtetičnih po đatkov o teh raz^ovorih so tuđi kornen-tarji rezervirani. Prevladuje ninenje, da So ti razgovori dali novo priliko za mei-sebojno zbližanje in razumevanj^ potreb ki jih na!a?a se-ianji čps. >Le Joura piše: Iz poučenega vira doznavamo, da se da stai'&če, ki ga je z.v vzel Pau] Banoour pri teb raz^ovoriri re-sumirati v eno samo btsedo: ženeva Si-mom ni nastopil sovražno proti temu sta lišču, iz česar sklenajo v uradnih kro gib, da sLe Matin« pravi: Sef frajicoske vlade in zunanji minister sta g. Simonu ;;«*sn > namienila, da so nemški predloži v se^an«! obliki za Francijo in njene prijatelje y Mali antanti nesprejerUjivi. Fr&ncoska ministra se ništa izrekla proti neposrednim razgovorom med Francijo in Nem-čijo, ki bi mogli koristiti obranitvi miru, '.e t)i Se vršili na primernerc 'emeiju. Cepr^v se Simon ni v noteni svoj;h izjav vezii. se Tendarle zdi. da je nopolno-ma razume; francosko stališče in da je svojima Tranco- Bkitna tovarišema dal zratna ^a.^otovua, Pertinax pravi v >Echu de Paris<. Pra.kti6ni sklep, kl sta Pa formulirah -ž.?. Cbauteimps in Boncour, je ta, da se jr treba vrnltl v 2enevo. G. ?'mon ni — Ln Lo Je glavna značilnost ra^ovorov __ ostavi] proti francoski tezi nobenega do.o^e-ne^a koncepta. Albert Jullien piše v »Petit Parrsienuc Ali naj misli-mo, da bo irmunlke govo^il o »perspektivab g"!ede spoTazuma za obnovo razprav v Zenevic, če smatra Simon kot Izvedljiva oepo&redma pogajanja me-i Francijo In Nemčijo na temelju štev'lk o >defenzivnih, razorožit^'enih efek'.'vib. kakor jih zahteva Neone I ja? Vtls imamo da se je v vprašanju razoro-žitve p-o'.oiaj dobro popravil v zaželem smeri sode'ova nja med obema državama Će je tako, »> smemo samo čestitati tn izraziti nado, c?a sp bo to sodelovanje kmau odlo-čno afrmi ralo v Zenevi Konranike Pariz. 23 dao. Po zakljucitvi franeosko-aaiffle^kih razirovorov je bil izdan oficiclen kom tnike. ki Dravi: Franr-ftfiki in angleški zunanii ministeT sta Dmlrobnn in na priiatelisin nafn i7,me-njala svoia naziranja o a-ktualnib nr^Jnarod aib vprašaniih. Predvsem eta oe eporazume- la o potr?W obnove ntzorožitvene konferen-ce in nedotakljivoeti avtoritete Društva narod ov. Razgovor £sl. poslanika s Simonom Parii, 23« d<\ AA. 0 einočnjem se®t-anku Johna Simona in oeskoslovaškega poslanika v Parizu Oeuskega &e do-znava. da sta ee sporazum ?la o nuini potrebi eporazuma v raznih perečih vpra^aniib mf iemo. Zaradi božične poezije smo zapeli smatrati božic za praznik miru in /;>r* bezni Človeku se zdi dandanes ana* hronizem praznovati Ijubezen in mirt ko so tako aktualna bojna gesla, ko se zastrunljamo v vzdušju nestrpnosti in sovraštva. Nekakšen kategorični im* nerativ je postalo dandanes sovras 8t\*o, strnnost in sofitie med Ihidmi ter narodi so pa začeli proelašati za slabost Nedvomno je to odraz trde: ea zivlienhkeiia boia, naflnna samo* nhrane, ki zaradi nieea kažemo drug dnigemu zohe kot lačne zveri. Vens dar se značaj sodobnega človeka ne oblikuje tako predvsem zaradi stisk, duhovne in gospodarske krize. V njem se v čedalje ostrejši obliki raz* vija egoizem — sebičnost za vsako ce-no — skrajni individuali7em In raz* uija se predvsem v Ijudeh, ki se jim ni frreffa boriti- baš ta gof obstanek.* Egoizem so začeli proglašati za svet in vsa vodilna načela prikrojajo te* mu Na ta način se je povsem spre* vrglo pojmovanje o dobrem in zlu, karti nesebičnost ter Ijubezen so za: čeli proglašati za slabost in po njiho* vem ie doher oni, ki je snosoben so* vražiti in dati izraz svojemu sovra' Stvir. tiveljaviti ga. Zdaj ćelo mnogi veru je h. da bo eeoizem odrešil ter prenorodil svet Kako si zamišljajo ta preporod, jim samim ni jasno Pač pa so jasni obrisi njihovega naziranja, da je treba za= treti vse slabiče — slabši so po njiho* vem altruisti, pacifisti ter človekoljubi — ter uveljaviti voljo in gospostvo močnih, t. j. egoistov. Poiem takem bi se moralo človeštvo kosati čim bolj v sovraštvu, narodi bi si morali ne pre* stano s sito skušati podvreči drug dru-šega, njihovo življenje in smrt bi bile te vojne. Brutalna sila bi bila gibalo vsega. Človeka bi vrednotili samo po tem, kako zna rabiti pest, kako zna sovražiti in unirevati »slabiče«. Toda kdo lahko zagovarja evange li? egoizma in s Čem ga lahko podpre? Ali je res pravilno takšno vrednote* nje človeka, da si tem več vreden, Če si čim hujša zver, če si sočloveku volk? Ali ni človek socijalno bitje? To se pravi, da je zelo tesno povezan s soljudmi, da ima dolžnosti do njih, do skupnosti, kot jih ima skupnost do posameznika. Da, človek je socijalno bitje, je član družbe, občestva, in bu s/vo ter načelo popolnega občestva izključuje egoizem, ker se mora vsak njen član podvreči interesom skupno* sti, se pravi, da se mora odreci ego* izmu. Zato je egoizem najstrašnejša bolezen Človeštva, uničujoča, razdiraU na asocijalna sila, ki je v bistvu anar* hija. brezvladje in neusmerjenost med podivjaniml Ijudmu Vse dandanašnje stiske nišo »pos sledice destruktivnih človekoljubnih idej«, ne%o posledice čedalje bolj uveliavtjajorega se egoizma in načel nizkotne<*a individuplizma. Altruizem Se ni nikdar zavladal med človeštvom, zato tuđi ni mofie/ zdai pahniti čtove; ?/va v stiske, ki ća okienaio zdaj. Ne* dvomno pa zlo izhaja iz egoizma, saj se je najbolj razpasel baš zdaj, ko je socijalno življenje najbolj bolno. Če se nam torej zdi dandanes ana* hronizem praznovati praznik miru in ljubezni, moramo sprevidrti, da je treba baš zdaj obujati vero v človeka, propagirati načela altruizma, kajti nikdar še ni človeštvo krenilo tako s poti stremljenja, ki vodi v boljšo bo* dočnost, nikdar ni bil še razkroj so-cijalnega življenja tako uničujoč Za* vedati se moramo, da človeštvo nima bodočnosti, če človek ne more ali no-če postati altruist Toda postati mora aktiven altruist, ki se mora boriti zo--pet zlo, ne da bi ga prenašal trpno. Altruisti se morajo upreti egoizmu združeno ter složno. Samo zlo se lahko širi in uveljavlja v življenju ta» korekoč samo od sebe, dočim je treba za zmago dobrega žrtev, dela, velikih dejanj ter velikih ljudi. Seveda med nami ni velikih ljudi, toda napačno je mnenje, da so veliki Ijudje že od roj* stva veliki. Skoraj v vsakem Človeku spe skrite sile, ki jih je treba le dvig* niti, in velika dejanj a ustvarjajo veli* ke ljudi in ne nasprotno. Če praznu* jemo praznik miru, ne smemo prazno* vati praznika pasivnosti; ker smo vedno mirno dopuščali zlo, nam je za* čelo rasti čez glavo. Res nam je treba preporoda, a ne preporoda tište smeri, v kateri smo se prerajali iz surovih zvezi v rafinirane. Preporoditi se moramo iz zveri v Iju* di, iz egoistov v altruiste. Človek se mora izviti iz teh stisk zmagovit, pre* čiščen, človek, ki bo znsl in ki bo spo* soben obračunati s preteklostjo. In tedaj borno praznovali rojstvo Človeka. Verujemo v njegovo rojstvo, ker verujemo v zmago dobrega, v zmago duha in v zmago altruizma nad egoizmom. Hrepenenje Ljubljana, 23. dcocrabr*. Kakor kristalna čaš*. tako zveni Schu-bcrtova muzika saj so v to ča§o natočiti najboljši sinovi vseh narodov srednje Evrope vso svojo mladost, vse hrepenenje sanje in sladkost, da v dunajski muziki tuđi Slovenci uživamo svojo glasbo. Ali »c ne spominjate, v lcakšnem slovesu je bilo vedno petje slovenskih studentov na. Du-naju? Tuđi v filmu »Hrepenenje«, ki ga nam je za božič preskrbel kino Matica. uživamo to muziko tako popolno, kakor j« nismo dosedaj čuli še v nobenem drugem zvDčnem filmu. In gane nas ta muzika, t srce nam gredo te sladke pesmi, ker #e r njih rudi toliko slovanskega in slovenskeg«. kakor v onih, ki so jih komponirali naši skladatelji. Film je najreprezentativnejSe delo du-najskih glasbenikov in filmskih krogor. V njem sodelujejo najboljši pevci in igralci Marta Eggerth, Hans Jarav. Luise Ulrich in drugi, ražen tega pa dunajski Filharmonič-ni orkester, zbor dunujske državne opere, tuđi v Ljubljani znani slavni dunajski deški zbor in znamenita kapela ciganskega primasa Gvule Horv/atha. še vedno velja Du-naj za središče evropske glasbe, v tem filmu je pa Dunaj pokazal vso svojo moć na tem polju z najuglednejšimi prtdstavniki svoje stare glasbene kulture. Tuđi, kar se fotografije tiče, so vse slike umetnine, a po najrazkušnejši opremi dokazuje to filmsko veledelo ves tradicionalni dunajski okus. Vsa glasba filma je Schubertova ter vedno film prepleta njegova simfonija v h-molu in iz filma tuđi izvemo, zakaj je to božansko delo ostalo nedovršeno. Najslajše pesmi pojo najznamenitejši dunajski pevci in, čeprav smo jih že tolikokrat in toliko-krat čuli, vendar še nikdar nismo tako uživali. Vsebino filma smo prav za prav i« po-vedali, ko srno omemli, da nam odkriva., zakaj Schubert ni dokonćal svoje sinfonije v h-molu. Vsebina z največjim aparatom slika Schubertovo romantično ljubezen do grofice Karoline Esterhazv, ki hoće postati njegova žena. Njen oče jo omoži 2 drugim in Schubert priđe prav k poroki. In spet skladatelj ne odigra njej posvećene sinfonije do kraja ... Kino Matica nam je s to čudovito umet-nino naklonila tako božično darilo, kakrs-nega si nismo upali pričakovati niti 8 svojim najbolj pretirammi željami. Naravno, da so bile že sinoči vse predstave razpro-danc Iz zdravstvene službe Beograd, 23- decembra Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdrav-je sta bila imenovana uradniSki pripravnik dr. Božidar S k e r 1 j za pristava v Ljubljanskem higijenskem zavodu, uradni-šld pripravnik državne bolnice v Ljubljani dr. Vladimir Milavec pa za sekundar-nega zdravnika 8. skupine. Sorzna poročils. INOZEMSKE BORZE Curlh: Pariz 20 27. Lrondon 16 92, New Tork 331.—, Bruseij 719250. Milan 27.16. Madrid 42.40, Amsterdam 207 85. Berlin 123.45. Dunaj 58 15 Praga 15.37, VarSava 58.—, Carigrad 3.05. Btrta 2 »SLOVENSKI NAROD«, dna 23. decembri 1WS ^tev 202 Brez gmotne ni duhovne kulture Za vzdrievanje kulturnih nstanov prtepeva nafreS fttan, Kl uživa neposredno In posredno na]man} haltamih sadoT Ljubljana, 23. decsmbra. Ako ne znamo pojmovati kulture, ne tiia-nio vrednotiti človeka in ni6mo mnogo na vi?ji kulturni etopnji od onih, ki ei ne znajo razlaeati kuKune- v duhovoem in materijal* pem «mi9lj. In pri nas si maraik.io — ki }• |K)kUcan tolmariti kulturo — razlasa kui-t«ro tako, kot da crno nekulturni in nekui-fivirani t>r necivilizirani na vsej crti. To je tem boli ialosleo pojav. kajti, kako kultura pojmu jemo, tako \i služimo ter tako jo 21a-«i;';o. Nedvomno ie k-jltura nfkaj določnesa* -ab6olutn*?a ali krw kretnja. Kar j^ pa do-ločno, otipliivo. kar ima vsebino. ima tuđi obliko. se pravi, da živi in kar živi \* privrženo en-lošnim ži vi jen kričim zakonom. In ten zakonov ne srne prebirati nihce, f?prav filozofira o kulturi ali cHo o snojnifnih ia-mah ali o obeh predinetih hkrati. Ce i3 torei kultura nekaj stvarnija in n? metafi-sičneea — kar je metafiztfno pa ne priliaia v postev za človAa, ki je fizično bitje —, mora biti etvaren tišti, ki 0 nji eovori ali io predstavlja. Vprasati bi »o tor?i moral predve*etn, kai je kultura, odnot-no kai ie njen pome« in nanim. Kultura ie produkt ?love^k?2a Ftreml jenja in p«odo kultu ni nanio duhovnesa — možean&ke*ra__ dela. tako zvajiih manife^ta- cij človeškesa duha, temveč tuđi etvaritve in pr^dokts rok ter okratka to, kar razunie-mo pod besedo civilizacija — vse, kar sluzi olovefcn. namreč, kar je naredil ter ustvari 1 in lz-umil on. Kultura torei ni produkt nekih melafi-*ien.ib bitij in labko sluzi Ie Uudem, ee \i kultura v pravem po m eru besed?. Tuđi na-5a, slovenska kultura, bi morala služiti ljudem že 10 svojem bicstvu in ne Ie zato, da bi kulturnih sadov n^ mosiel nihfe uživati, ce bi kult.ir? ne ohranjali takorekoc" pri ?.i-TifrTeniu liudje ?. svojim delom in z davki. In "komu služi naša kultura? Duhovna, ki *e takorekoč manifestira v mastili v gledalisru, v knjigah. koncertih itd., služi predvsMii me. ščanom. ki iih ie približno 10 o?podan»k?-m poc1*n!u, ?e bo dvign'la kur>na moč k^onzumetitov tor s tem koristilo veemu go?oodarervu in kulturi. TodpiraTo vrei?vnTile pnojišč r\r\ krnjih? Na5a zemlia ne rodi sama «vi ^eb? in io ie treba zelo crnojiti. Niko^ar nai ne moti prozaična resnica za umetniluia ušesa. da pri nas ni kruha brez enoia! X;s5 poli^delec nima n'kdar pre\"p^ cmoia, no?n vedno nrpmnlo. Tn br?r neureierjib rrnoii^č ie izcrubltenih približno 50 od«totk*>v gnoiilnih snovi. V letj 1934?/34 ie bilo ure-ienih z dfino bansko r>odporQ — prisp^vali ?o ^anio 30 do 50 odstotkov stroškov za remont, druge strosk* ip nla^al miti kmef — 539 trnoiiSČ, t. j. za 0.7n odstotkov količine v^'sa gnofn (niti cei od<*totek ne!) kmeČkih fjnoii5č. Ako bi bila doloČ>na vffako lrto tako nizfta postavka za urefevanje gnojišS. hi jih nrejevali ^e B50 do 400 let! (Torei ie ^p dovoli čaea. da lahko ODevamo nak) kuH.aro!) Creditev gnojiši; pa ni Ie v»-likansketja gospo<1ar»keern nad \va^m ^novnim, tedai pač ne mop? nihče pnčpkovati in ne zahteva"ti. da ie treba podpirati elidališče z denarjem! Ako i? pa duhovna kultjra tako odvisna od gmotne, tedai moramo priznati v praksi in t^ri-ji, da je prvo gospodarska povzdiga naroda in da ni duhovne kulture brez dobrih ma-torifalnih temeliev. Kdo np.j torej pomore našemu gledališču? Neurejene gnoinične ia-me? Tn ali nai Ijudje. ki hranijo inteligenco e F\-oiim delom, umirajo za tifom, da bo r*e.kdo užival v naSein gledališčj kulturne man:fe«itacije? Naša kultura fc tako rrr?tafizicn?i. da imo vzvi5»ni nad tifom in kmetom, ki Ri mora Meti v veliko ča?t. da podpira kulturo ter gl?dališče z nearojenim gnoii^čem. S. Nacijonalno gibanje hrastniškega delavstva Podružnica NSZ je v kratkem tako napredovala, da Je že najmoč- nejša organizacija v Hrastniku Hrastnik, 22. decembra. Silna beda tn velika brezposelnost, ki vladala v revirj'h TPD se je zdelo da sta pognali našega delavca v komunistične vrste, oziroma mu ubili vsak zmisel za stro-ko\*7ie organizacije. Posebno se je zatrje-va!o. da je obstoj in postanek nacijonal-nih strokovnih organizacij v teh krajih, posebno pa v Hrastniku, nemogoč. To do-mnevo so posebno trdovratno branili vsi oni, katerim ne gre v račun, da bi naš de-lavec spregleda! ter se v borbi za svoj o-b-stanek in kruh oklenil in organizirat v lattnih delavskih nacijonainih organizaci-jah Samo zato je bilo moqoće. da je bil nacijonalni delavec brez lastne organizacije zapostavljen in šikaniran. kgr ni imel nikogar. ki bi ga branil in Sčitil KMub temu pa so volitve v Delavsko zbornico pokazale da je rudi v Hrastniku lepo števi-lo nacijonalnega delavstva. obenem pa tuđi potrebo po lastni organizaciji tega delavstva. Da izpolni to vrzel in pomiga delavstvu do osamosvojitve. je Narodna Odbrana, ki budno motri in pazno zasle-duje delavsko giban ie tn mu hoće ob vsalei priliki tuđi pomagati sklenila, da v sporazumu z njim ustanovi Narodno stro-kovno zvezo. katere namen naj bi bil, da organizira delavstvo pod svojim praporom ter mu kot organizirana celota pribori bolj*o eks^stenco, zaščito ter v rvezi z ostalim' organizacijami človeku dostojno življenje. Možje, ki so ustanovili NSZ so sli po-gumao na delo ne oziraje se na pomiloval- no zasmehovanje onih, ki jim to delo ni bilo všeč. Prepričanje teh mož. da uspeh ne more izostati, in pa spoznanje delavstva so omogočili, da se je v kratki dobi že lahko vršil občni zbor nove podružnice NSZ. kakršnega pač nišo pričakovali niti največji optimisti. Toda mlada podružnica ni bila zadovoljna niti s tem številom članstva, temveč je 51a takoj na delo ter organizirala ćelo vrsto sestankov, sej In shodov, na katerih je zbranemu delavstvu obrazložila svoj namen tn potrebo te nacionalne organizacije. Ta trud ni bil za-man saj je danes komaj po preteku dobrih par tednov, število članstva naraslo na 300 in. je danes NSZ pač najmočnejša organizacija v celem Hrastniku, katere pri bodočem delu ne bo mogel n^hče prezreti in bo ona odločala o vseh važnih in pere-čih vprašanjih, ki se tičejo delavsk'h razni er in ostalih vprašanj. ki bodo nastopila v bodoći obč'ni. Samo število članstva pa je najboljši dokaz, kako potrebna je bila ustanovitev te delavske nacijonaine organizacije, obenem so pa člani odbora in vsi oni Stevil-ni prijatelji, ki so ji pomagali v življenje, porok, da se bo ona rudi še v bodoče razvijala da bo itevilo članstva tuđi v bodo-če še naraSčalo. Naše delavstvo dobro ve in se zaveda. da so vse besede nasprotni-kov o »nekih gospodine, ki *o srvtr pokre-ntli. samo nr«7no besedičente in znaki one-mogle jeze zato. ker je naš delavec našel samega sebe ter se hoće boriti za zbolimanje svojega bednega položaja pod čistim in 7£ixija pristaa terpentinova KREMA ZA ČEVLJE se uporabl]a na DOMAĆEM TRGU kot priznano t&ajboljSa že 23 let vedno zmagovitim jugoslovenskim praporom. Naše deiavstvo pa je hvaležno in veselo teh »gospodov«. ker jih po?na in j»m veruje, da jim hočejo samo dobro, ne da bi zato zahtevali protiusluge. Čeprav so žalostni dnevi božičnih praz-nikov za naše delavstvo, upamo in smo prepričani, da bo NSZ s svojim delom in s pomočjo merodajnih dosegla to. da bo naš delavec tuđi v revirj h TPD za svoje težko delo prejemal plačilo. ki mu bo omo-gočalo ćloveka dostojno življenje. Tova-riši NSZ vas vabi v svoje vrste, da v slo-gi, močni in silni izvojujemo in dočakamo dan zmage dela, — nad pohlepom po kapitalu. Bela epidemija (Po vtisih v Tivoliju.) Ljubljana, 23. decembra. Smučanje bi lahko imenovali belo epidemijo, belo po snegu, epidemijo pa, ker se neozdravljivo širi in zavzema vsak d^n širše dimenzije. Zadnje dni smo čitali o smućflT&kj dvojici, ki si je vzela s seboj kot nosača »dilc« služkinjo, za osebno var-nost pa psička, tuđi o smućarju. ki je iz-gubil vse rekvizite in ravnotežje in se »odpočiU v jarku, vemo ... To prav za prav ni »letinščina« kot jo govori zelena bratovščina. Takih in enakih zgodb je ne-broj in prav resnične so. Ako pogledaš v večernih urah v sportne trgovine, vidiš, da je frekvenca kot še no-beno leto. Pravijo, da se opaža letos ogromno novincev iz starejšth registrov, ki so sklenili zaupati za užitek smuka konglomerat svojih kosti in mesa dvema plohoma, bolj alt manj zakrivljenima, namazanim« tako, da gre naprej in nazaj, svetle ali tem-ne barve. Pa na^e ženstvo! Mislim ono, ki že in sele poskušu smucati. To pa s posebnim ozirom na modo! Ugovor, da. moda nima vpliva na celoten smuški pokret in pa obratno, ne drži. Samo pod Cekinov grad, v Tivoli, na Šišenski hrib ali pod Rožnik in na Golovec pojdi pa *e ti pokažejo pravi živi cvetni vrtovi, bolj flli manj zasneženi oz. po valjani. Vse barve boš videi: zelene, rdeče, modre, sive, crne, rjave in še vse ostale, da lepših ne najdes nitt na paleti priznnnih slikarjev. \' te barve je obiećen na5 nežnu pa tuđi obilni ženski svet ki često burno razpravlj« o »šusih«. »šuskih«. »pikah« in Še o drugih zadevah. k' imajo zvezo s smukom, pa nišo za v časopise ... Zlobni jeziki so pri-povedovali, da je pot iz Podrožnika na Rožnik dobro markirana, deklice, vseh starosti, da imajo bar-vo za markiranje kar na lickah in ustmcah in ker padajo tuđi navkreber — so nastale markacije najnovejšega sistema. Tako — zlobni jeziki! Pa bo najbrže res! To ni greh, saj mora biti razlika med fantki, po obleki jih težko loćiš. akvarelčki na obrazkih jih pa dovolj jasno ločijo od fantov. Na večje prireditve v zimski sezoni bo treba sedaj poleg sportnih reporterjev po-siljati tuđi modne poročevalce in pri kaki prav posebni prireditvi bo poročilo o pri-sostvovanju odličnih zastopnic ženskega sveta zgledalo na pr. takole: »... med dru-gimi smo opazili tuđi go. N. N. v posebno apartnem smuškem dresu zeleno-modre kombinacije iz ateljej« X. v ćevljih tvrdke te in te« ali »gdč. A. B. je pri današnji tekmi nosila oranžen smuški dres z zeleno kapico in frivolno zavrtim rdečim pere-scem«. Tako bo javnost, ki smučanie sprcmlj« Ie po časopisnih vesteh. videla. da imajo prizadeti za sestavo barv odlične okuse... Zadnjič. ko se je »Tivoli« prvič stavil smučarjem na razpolago, sem po»!uš«l prav zanimivo razpravico med dvema pisano oblečeninva »fentkoma« o mazah, eni ni šio. drugi pa preveč, pa je ona, ki ji je Šio pre-več. pomagala oni, ki ji ni šio Segla je v /ep in privlekla na dan vse. kar je imela: konec svece, puder, pa — rdečilo. Drgnili sta, da je bilo veselje, zan:mivost pa se je pričela sele pri rdečilu ja ustnice. To rdečilo je bilo prav posebne vrste — ne gre namreč proč! Torei je za smuk kar naj-boljše, ker se z njim ne markira Pozab-Ijen je bil paraf;n, ona, ki ji ni šio, je takoj, ko je uporabila i rdeč^o. sk1<*nl«». da ti tuđi on« nabavi za ustmee — lak1 Kako sta kasneje vozili, ne vem. orepričan pa sem, da je m*ža držala — vsaj na ustnicah. Dober tek! V Tivokkem gozdu srečaš po po ti navkreber tuđi več prijateljev smuškega sporta, k! sopibaio do vfca. wr«i >i~*a imi-io rfMce na ram^h. ker je prevel'k y\u%« Te vrste trenaža odlično nomaga proti odebe-lenju, tako se zagovarjajo prizadetil Smriftanj« je torej ▼»estmnsko koristno in sdmTO. Mto vsi n* »dike«, pa bres »maJ« po obmru! Smuk! R- K. Obcinska seja v Kranjn Kraoj, 23. decembra. TOeraj ob 1%. uri se je kranjski obćinaki odbor testal poalednji^ r letošnjeon letu. Navzočnl to bili vsi fg. cdboniikt ve-čine, opozicija je izostala. Uvoxk>nia *© j-3 predseđDik mesune otkine g. Ciril Pire spotninjal letos nenađoma iimrlfs:* veie-induitrljca tf. Koobeka, očrtal njegove ve-lUe zasluge, na kar bo m ipoaninu velike sr a pokojnica vsi navzočni ^klonili. O. Župan ie prebral potem dopis Breaicefra načelstva, ki sporoOa priob^itev banske uprave, da je smatrati 5. Peterlio Mira — katerega izvolitev je obć. odbor osporava! __ im, pravilno izvoljeoega. Občinskt odbor je skleuil, da se proti teinu odloku banske uprave pr!toži. O. Župan j« nadalje prebral dopis upravne^a sveta M^tjie hranilnice kranjske, ki sporoga, dft je 5 Pock ođložil mesto upravnega svetnlka. ji na prosa mestno županstvo. da posreduje pri g. Focku v svrho anulacije njesove^i sklepa. Stvarnejpu pojasnilu g. Tajnika ;e sledi I soig'Iasen sklep, da se ta odpove»>l n** vzame na znanje In da se re^iter poverl oWi. upravi. Sledila so poroMla flnan^nih odiekor Xajnrej je poroćal predseduik tržuec:a cHfeka ar. Berjak o dražbi obč. dohodkov za leto 1931 — 193o, in sicer, da se je 12. t. m. vršila dražba dohodkov dveh tehtjiic, stojnine na živllakem trgu in tržnine na živinskem trgu Lanski zakupnik tehtn»c š. Kosmač je bil tuđi letos najvišji po-nudnik s 14.100 Dtn (za 2100 Din veO kot lani), ga. Engelmanova pa je za isto vso-to kot lani zakupnica stojnine. Ta dol dražbe je obč. odbor sogrlasno odobril z veV'avo od 1. aprila 1934 dalje. Najvišji po. nudnik za zakupnino na živfnskesm tr?u pa je bi] pri omenjeni draSM g. K. A2. man, ki je ponudil 20 400 Difl, dooinj se lanskoletni zakupnik g. Pajar iplačal 2."i.400 Din) dTažbe ni udeležil. Ker mora 3 mesece obćina Itak sajna pobirati tr"X* nino, je bilo na predio^ g. Colnarja so ?!asno sklenjeno, da naj ostane reši'ev o tem za tri mesece pendantna, potom pa naj se odredi ali pomovna dražba ali pa naj občina sama prevsame pobiranje trž-nine. Po poročilu gr. inž. Grosa je bilo sklenjeno, da se proda g. Tesariku J. na Kozjem brearu malo do sedaj edino še iieodda-no parcelo 357-12 v izmeri 135 kv. ni po 1.25 Din s protiobvrzo, da napravi . Tesi-rik li^io oe:rajo Nato je obč. odbor revi-diral svoj sklep glede občlnske trošarine na vino in sk-er vsled po banski upravi uhođene pritožbe lndustr:jalca g. Savnika Nadalje je bil po poročHu g. Tajnika odobren proračun krajevnega šolskega oilbora za !«?to 1934—1935 v tz.meri 106.0S0 Din. Predsednik kopališkega odseka g. đir. KoSriik je porctfal, da ;e izrršena idejna skica g. arh Župana, ki Jo je pre?!edal tuđi g. inž. §ubic in ki je vsakomur na vpog!ed Stroko\~njaka sta izrabila vse \z-kušnje zadnji let, da moremo reći, da je ta nač-rt najpopolnejši. G. direktor Kolnik smatra že skTenjeno najetje posojiia v znesku 700.000 Din kot zadostuo. G. župan pojasni na tozadevno vprašamju inž. Grosa, da je za najetje posojiia že saa* diran teren pri Pokojninskem zavodu in da upa, da ce bo težKoč. Na predlog g. Colnarja sta bila »oglasno delegirana kot pmlstavniK odnosna njegov namestnik obline v gasilsko župo in. gasi!sko ^'eto g. Berjak in g. Dngelma.A. Po poročilu £. Tajnika je bil v smislu sta-cuia odobren računski zaključek v ode vod-neza odbora za 1932. Na predio« podžupana 5. Mayer"» in voš^il vsem zbranim vesele pravnike ia sretno novo leto. MIRIM kraljica čokolade Specijalitete so: MLEK1TA __ m!ein: so se še najboli ohranile in so najbližj-e prvobitnostl. To ko-lednico poio navadno otroci od hiše do tv.še in do>be tu in tam dinar. Tekst je pristen in prav nič srreme-nien, a enako tuđi glasba. Pohvale je vredno dejstvo, da nam naš. umetmki vsaj na ta način skuša-jo ohraniti 'epoto naših narodnih šeg, ako jih že ni mogoče živih ohran:tt med ljudstvom. Zanlmiv je tuđi postanek koled. Prvotno so pornenile božič In i-e beseda nastala od lat:nske: calendae. Odtod so sf io izposodlli vsi narodi, kier Je ta Sega uve-Ijavijena. Prvobitn* božični pomen tega izraza in ponekod tud novo'etm se x kasnt-ie soremeni1 tako. da romeni dane« povorko m'adh Hudi. ki v bož'Snem času. t ]. za b^ž č nnvr> 'eto aM «v. Tri kraBe hodMo od h;5e do h-Se orepevajo in nab'raio darove. Koledn ki so navadno preoh eieni Ta šega ie med Srbi in Hrvatf zelo D^f^ta. do^m ie nrJ nas te Dreče' 'zumr'i Edino v Be" Ktut^ ;p ?e '«tjr» nhran?ena 'n io je avtor Snša ^antei zalel na ?amem vini, ko je letosnje poletje slikal med Belokranj- ol In kaJcor vidjno, rudU Iz1)ra! narodne še* fe in melodije. Naj bi nas Se večkrat n*5i umctniki razveselili s takimi deli, ki so res pr-suio naSa slovenska in ki kažejo naš narod v njego-vem trdetn življenju in nepokvarenih So-gah. R-Fr KOLEDAK Dane«: Sobota, 23. decembra, icatoliCaai: Viktorlja, Ozrisiav, pravoslavni 10. d«c Jutri: Nedelja, 24. decembra, katoUcani: Adam in Eva, Dunja, Irmina, pravoslavni 11. decembra, Pojutriinjetn: Ponedeljek, 25. decembra, katoličaiii: Božič, žitigoj, pravoala\iii 12. decembra. Torek, 26. decembra, katollc^nl: Sv. ftt*» fan, Kronoslav, pravoelavoi 12. dec. DANAŠNJE PRDtEDITVB: Kino Matica: Hrepenenje. Kino Ideal: Pat iii Patachon kot zaSčdtnl- ka morale. Kino Dvor: Pirati zraka. ZKD: ZakJad gt>ra, ob 14 30 v kinu Matld, .Kino šiška; Pozdrav, poljub, VeronikA. PIUKEDITV'E V NEDELJO: Kino Mati*«: Hrepenenje. Kino ltk-al: Pat in Patachon leot zattitn!-ka morale. Kino D\or: Pirati zraka, ZKD: 3-Zaklad g-ora«, ob 11. đop. T klmj Matici. Sokol Vič: BoMčnlca za mladino o-b 15. DruAtvo »Tabor« tn odbor za begiucief Božićnica za brezposelne «b 19. v salonu >Pri levii«. RazstaA-u kaitarčkov v mestnem liceja. PRniEDITl^E NA BOŽIĆ 1 Kino MatJca: Hrepenenje. Kino Ideal: Pat in Patachon kot zaMttnft- ka morale. Kino Dvor; Ljubljenec prorij«. ZKD; »Zakiad gorae, ob 11. dop. t Jdtnf Matici. Kino Siska: Pozdrav, poljub. Veronika. Razstava kanar^kov v mestn^^m llr«Juw pbibeditit: na stefanovo: Kino Matica: Hrepenenje. Kino IdKii: Velika maneža, Kino Dvor: Ljubljenec prerije. ZKD: .Zaklađ gx>ra«, ob 11. dop. ▼ ktnU Matici. Kino SISka: Pozdrav, poljub, Veronika. šentjakohsko gledalište: »Vi ste raskrinkani« ob 15., Mestni dom. DEŽURNE LEKAKNE: Sobota, nedelja: Mr. Ramor, Mikloiieerr* cesta 20, in Trakoczv, Mestni trg 4. Ponedeljek* Mr. Bohinec. PJmska ceeta 24, dr. Kmet, TvrSeva ceatA 41. in LeusteJt, Resljova cesta 1. Torek: Mr. dr. Picooll, Tyr§eva cesta 6, in Bakar&ič, Sv. Jakoba trgf 9. i/stfcd sita Božični čar nad nami se razplefa. v veliko rojstvo misel drzna šega, na dušo bolno mir človeku lega Ijubezcn nova v srcih je spočeia. In mir ljudem na zemlji ie obeia... kako lepo se pesem ta razletfa in zdravo pamet, misel jasno bega vsa leta ie, odkar je v laž odeta. Se bo miru, Ijubezen je umrla veliko rojstvo malega Ćloveka kopita zlatega so konja strla. Požrešna grla srca so požrla po zadnjih krhkih udih mamon Beka in po/n/ z n}imi nenasilna fir/a. Pri astmi In bolezni srca, prsi in pljuč", skrofulozi in rahitisu, povećanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava de-lovanja čreves.ia z uporabo naravne »Franz Josefove« erenčice velike važnosti. Kliniki svetovne.^a slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni. do-raiaioce se zapeke ponebavaio s pomoč-jo »Fmrtz .It*«<»fo^**» izvršitvi regulacije Koprivnice izvedla na-slednjđ dela: čišćenje inundačnega jarka iz Koprivnice v Voglajno (proračun 10 000 Din), ureditev hudournikov nad mestnim parkom (proračun 10.000 Din), izravnava travmškega potoka poleg Mestnega mlina (proračun 10000 Din, Mestm mlm pa na.) prispeva polovico), in razširjenje vodovod-neg«i omrežja v tovarniškem predelu pri Sp. Lanovžu (proračun 35.000 Din, 20.000 Din naj prispevajo interesenti). —c Upokojitev v mestni službi. Občin-ski tajnik g. Vinko KrušiČ. ki je mnogo let vestno opravljal svojo službo stopi z novim letom v pokoj. —c Vprašanie §mu5ke skakalnlce v mestnem parku. S.ivinjska podružnic« SPD, Celjska sokolska župa in Sokolsko društvo v Celju so nameravali zgraditi smuško ska-kalnico ob zahodnem robu mestnega parka. Celjski občinski svet se je v svoji seji v petek 22. t. m. zvečer iziavil proti zgra-ditvj take skakalnice v me^tnem parku, je pa pripravljen dati na raznolago na kakem drugem primernejšem občmskem zemlji^ču. —c Stevilo brezposelnih naralča. Pri ekspozituri iavne borze delđ v Celiu se je od 11. do 20. t. m na novo prijavilo 125 bre7poselnih (112 moških in 13 žen*k). delo je b;lo ponujeno 13 o^ebam (9 moškim ir 4 žen«:kam). posredovani Ie bilo 12 (za 9 moSkih in 3 ženske) odpotovalo je 7 mo-ških, odpadli so 3 moški Dne 20. t. m je ostalo v ev?dpno' °24 b'-pTnn«'1'^:^ fQ7$ mo-§kih in 46 žen«;k) naoram 821 (7R5 mo-škim m 36 /en^kam) dne 10 t m Delo dobi io 1 poslovodia ra "ni^rniSke in trgovske posle, 1 mlinar. 2 kuhuric' in 7 sluškinji. —c Umrla sta v četrtek. 21. t m. v celfck? boln;ri 511etna dn'narica Helena Končevfl Iz Kr'/evca nr* Kot>Hc«1i hi Uertil sin?ek brezr^Hne«?* ura^in Anton Wciscn-bach \t S*-» Hi?r1;nV pri Peliu. __c Nn*no !"karni?Vrt «;1«5bo Ima do vStet-a ▼ Ljubljani tuđi Še nf*c»>vo eliko >Ozna-npenjac v kai>eli garnizijske bolnice, Še vedno pa nismo našli v nekdanii sradiček pod Rož-nikom prenešeme male >Marij? dobrega svela«, ki jo i« naslika! za kapelico v poŠtni dirAciH. tor?? za eraditelja te palače in Gniberjev-^sa prekopa ekejezjita Gabrii«?la Grnberia. Brer dvoma je za tesa velikima moža naslikal tuđi >Akt^ona< in »Danaii>?<, ki eo potee trefa njecrorvih del. nHeovih risb in radi rank priSle t Narodno galerijo ii zbirke mecena Karla vit pl. Strahht, ki borno ju-tri obhaiali 4. obletnico njegove smrti. Le>po zbiiico niseovih radi rank in riab ima tuđi enom-^niški u rad, le prav malo manjših e^vari ie pa v privatnih rokah Iju* biteJiev. Tu-di v Dolu pri Ljubljani ja v **er-kvi zaetopan © prav dobro eliko. a 6 velikih oltarnih slik ie v cerkvi v Gorntem eratlu, po ena pa v cerkvah v Slov?neki Bistrici in Vojnilcj ter v samoctaiiu Solskib seefter r Mariboru. Krerrveer-Schmidt »pada med nal-več>e mojstre pomela baroka ali rokokoja ter slovi za enaca naive&tfh mojstrov Sre*i-n't* Evroi>e. Vedno «nn mislili, da je «e-znam Krems>er- Schmidtoviih del v Slovennt popoln, vendar se fe pa pr?d kratkim po-srečilo s. RovŠku. 1a*tniku liublianeke trgovine >Ti3riaii4c odkriti v privatni poeecti » oirolicf Celii še n?kai ni^covih del, in siee* >Br**rmad?žno<, ki io obavljamo, i*n 4 prav karakteristične n»farove risbo ki oo dv© tu di lavirana « tu»?/m. >Brezmadežnac ie prav z?lo podobna nje-eovi Mariji na >Ornani«niuc v velikem ol- 1 lariu v Veip-vem. Vi n»eno pra»v o,at»o .V bačinovo kopijo vidimo hidi v naši franci-§kan?ki ceAvi v velikem oltarfu. Devica Manja na epdaj odkriti sliki ima zamolklo rumeno obleko. ocrrnieno z modr-m pla5?>m i Pez lase r>a pai?o!an. Levico z lili|o nakani? ! na zemeli&ko krotrlo, ki se f* ovija ka5a i i iabolkom r>rvecra ereha v zobeh. a desnica pritiska Marija na srce, kafcor na >Oznanje-nHi« v Velesovem ali v earntziiski bolnici Dobro ohranieno sliko poziviia §e v^er rvezd 6krw? Marifne srlave, da vsa elika. kl \e po tehniki. zla*ti pn mehki Ijci in harmo nirnih barvah rvrav rnačilno in prav -Jobro Kremfi?r-Schmidtovo delo in med naiveCLinv umetninami Slov^nHe. V tei prvi naši pravi trgovini » etaTiria-mi in um^ninami pa vedno vidimo tuđi boljše etvari. tako ^eda? tuđi ve£?e delo fTam-ske ?ole. ki ga n-rmisui^io Pnemu ixnr^d Frankenov. interp^ntno glavo. Ici 50 io označili za dpio Van Dvka ali vsai njegove sole. prav interesantna r-1 pa tuđi eoteka vezent-na s figurami. ki i«e pred stoletjf krasila «na šni plaSč. Od »Tizinna« &ta mn,>so krasnih redko$ti dobila tuđi naš muzej in Narodna galerija, a za moderna gtanovania je vedno na izbiro dosti srot«»kih in baroknih kipov. zlasli pa elik naših domafih starih mnUtr:n in izdelkov um?tnostne obrti ter narodne jmetnosti. Kre-m«»r-Schmidtova »Br^zmadeŽ-na< paČ zaeluži. da jo uvrstimo v Nartnlno ealerijo. ker v n'ic] ni mamo Še nobene nj-r eove večie nabožne sliks. raie-n tesa ie pa »lika gotovo nastala pri nas v zv-*zi z >Ozna-nienii« v Velesov^m. v earnizijeki bolnici in na z >OznanfpTiiem< na steini v Gniberi^vi kaaj |e tuđi razumliivo. ker pri ptičjih ie V3ndnr tako tor>1o in priMno in če &e povrh poio kar na dani znak, ie to višek posebne*ia užitka. Marsikdo bo morda v^el to za- Šalo. to«la ret=nica in neveri Mno 'e. kai ee da doseći pri t^h r>ticah s ©trokovnim znanjem in smo-tr»nim treningom Ptički poio povipod in ob vsakem ?a?u. kakor hitio mi to želimo. Da |e to re-s w> borno Inbko prer>ri?.ali tuđi na letoSnii razstavi. ki bo na vs? tri božične praznike na ličeni v L'ubliani. Vei oni pa, ki ne boH.i mogli no«jtiti te rarstav-e imaio pa dr>ma Radio in b^do la^ko te male pevre pi*»lii^al; doma sa? bo imblis-n^Va kukavica iz li lb^^nivocti prpnn^aH n? nož"? od 9 do 9.^ in na fttpfannvn nd 9 30 do 10 ur» rlo-ooldan. netie naibolj^ih pevcev. ki ei bodo pr'borib DTva tnetsta Lahko 93 borno tore} tuđi * oo^rodov.iniem mikrofona rvr- r*r»čali kako zna biti kanarček ivepa pa ne smeroo prezreti. wi pri ptičkih *e tako prihtno. posebno pa 5e i 6e jih bo toliko »kumaj. Iz 120 eri bo donclo in iz veeh tako npžno mehko in toplo; na" ne bo to k»p b>>?icni pozdrav?... Ptički vam kličejo:-.. na evidanj« o bo fifnih oraznikih na liceiu. Pozdrav se pa elasi čisto »otlo fn donecV1 neSe! Stnuški liki y knjigi Ljubljana, 23 decembra. Da }e dan« v naši državi »mucanic že najbolj razširjen sport, je nesporno. Temu primerno se razvija tuđi naša do-mač« stro-kovna literatura o smučanju. Robert Kum-pova knjiga »Ski«, ki je ravnokar izšLa. po trjuje to. V mnogočem se nazlikuj« ta knjige od ostalih te stroke. Vsebuje 140 strani skic in kot prilogo 8 strani teksta, s pomoćjo katerega moremo tolmačiti posamezne skice. Zdi se mi to posebno posrečeno, za kaj onega. ki uporabi ja kniigo. ne moti tekst poleg slike, temveč lahko zbrano preštu-dira na sk'cah posamezne faze giban}a, ki so zlasti v d;nam;čnem oztru moistrsko prikazane Sa i je avtor (R. Kump) znan že tz svoje prve knjige »Smučanje« kot izboren risar Je to res nosebna njegova prednost da združuje v sebi poles strokovnega zno nj« smučflrske tehnike tud? risar«k^ talent za katerprtfl o« t^ViVo tnvMa marsikak pr«ec strokovnih sportnih kniig. Obte?;tev in Ie«« «mući je dobro prikazana Zlasti za začetnika ki še ne pozna zakonov smuške H'namike. ie to neobhod-no potrebno. — P« 5c dvoje vsebuje ta knjiga — naznačena je tuđi povsod hitrost, v ka ter i more smučar izvesti naznačen lik, ter vrste snega. To dvoje pogrešamo rudi v priznanih strokovnih knjigah inozemske ' sportne literature in poudariti je treba, da je R. Kump na prav origmalen način in preprosto, a nazorno podal oboje. Na "kratko bi torej karakteriziriral R. Kumpovo knjigo »Ski« takole: V njej najde smucar na desni strani nazorno prikazane posamezne faze vseh smuških likov (če iz-ločimo smuško akrobatiko). na levi strani pa. lego in obtežbo smuči, hitrost gibanja in pa, v kakšnem snegu }e mogoče izvajati dotični lik. Potrebna bi bila še metoda učenja — ali ta je za vsakega posameznika tako individualna, da je to skoro nemogo-če podati v pisani besedi. Želim samo. da bi bUo uspesno delo R. Kumpa poplaćano s priznanjem naše sportne javnosti kakor tuđi inozemstva. M. D. Zahvala novinarjev Ljubljana, 23. deoerobra. Odbor Juffoslov novinarskega udruž. 9?k-cija Ljubljana, je imel t? dni »eio. ki ie na nji prir ^ditveni odsek poročal o l->tošnfem novi-nar&kem koncernu na narodni praznik 1. decembra. Iz por.vila e& vidi. da ie bil usn^h koncerta zelo razveselHv. Odziv javnosti t-» bil taleo velik, da i-e r>rir»ditev v polni nieri dosegla svo; namen Da pa #*e ie tuđi l°to-sn«i novinarski koncert 6 ftledefo mu đru~ iabno priredi i h"i;o tnko jjsp^?no zakljucil, sto viap n-riznani3 in TO^vala gsod^liii^'m ter naši široki iavnopti. ki je v tako velikom ?=tevilu ponovno izk^7^»la novinarjem svojo na^-Tonienost In ^impatiie. Prii^tna dožnrvat nalaza nodp-isaTiemu od. boru zahvaliti ge nanfikrPT>fi? rn oožrtvoval-no podHovanie na koncertu: Akademskomu npvskpfnu ibrtrn rxvl v^inh-om rl'Ha-pnti ff. Frana Marolta. o-r>erni n^v^i 2-?. Franii Ber-not-Golobovi. op^m^mu p^vni g.Tvann Fran-cln. dirigenti liublt"T»^ke on^rf* g. An!«nn V^ffahi. mlađemu violin1!«^ Pn^nn Pr*» -or-5Vu. kort«*rvatorT<«tu o. R*»inhoMn Gallatii. Pevskemu drn£tvn »Slavec< pod vodstvom zborovodje e. Krista Perka. ^Ton^nfkem 1 vo. kalnemu kvinteti in knr^elrnku ffodbe 40. m^nolka Tricla\'ske2a kapetanu e. Dr*»»o-liubn ?< iva noviju. GloboVo hvale^noH .^oVrnjemo tuđi našim uglednim tvrdkam vin?>k^mn vel-ftrko in nam kaže njegovo podo-bo, kakor bi bil pesnika s čudežno moćjo svojega duha spet oživel. Narod je jublanta že postavil ab največjega svojega pesnika na častno mesto na slovenskem Olhnn-u saj tuđi ni dostojnejšega od prelata Tomo Župana, ki bi Prešernu delal družbo na veke. Prešernu so v srcu vzp'amtele skromne iskre slovanskega jezika, da je zagore! večni ogenj ki bo grel in razsvetljeval vse Jufoslovane. dokler bo hodil po svetu vedno močnejši jugosloven-ski narod — prelat Tomo Župan je pa s Ciril-Metodovo dcužbo, svojim življenjskim delom osradil najskrajnejše severne in zapadne meje jufioslovenskega naroda z naj trdnei^im zidovjem. ki ga je sezidal iz Ijubezni :n odločnosti značajn:h src vseh zavedn'n Slovencev Nikdar ne bo ugasnil | plamen Pre$ernove poezne ker zidovje j domovine varu je in ščiti blagoslov vclie- ga narodnega svećenika Toma Župana. Stoletja nazaj vre v najglabljih koreni-nah naše zemlje kri Preernova in zamak-njeno strmmo v orjaško drevo tega rodu, ki ga nam je naslikal Prešernov rojak Tomo Župan. Daleč na vse strani segajo ko-renine in srkajo življenje in talente iz krl-«talov naie zemlje in bleska neba nad njo, da na tem drevesu še vedno rode najžlaht-nejši zdravi plodovi Kako plemeniti in trdni so ti sadovi, pa vid mo na samem ju-bilantu Tomo Županu ki že skoraj polno »toletje cvete in zori in ga še nišo odtrgali z veje najhujši viharji. Tomo Župan je tuđi simbol zdravja m krepkosti našega naroda. Ko s sklonjeno glavo in z molitvijo v srcu gledamo v jubilantove, v stoletja na-zaj in v stoletja naprej uprte oči, našo go-rečo ljubezen prešinja najtrdnejša vera in blažena radost upanja, da nam Previdnost ohrani še dolga leta ta mogočni simbol jamstev za vekovno bodočnost našega naroda in še dolgo let ne pokliče k Prešernu — Toma Župana. Po 62 letih dela. • • Jrsenice. 23. decembra. le dni |e etopil v pokoj c Joeip Vilfan. prokurist Kranjske ind- družbe na Jesenu^h. G. Vilfan je bil rojen 1. 1854. na R?ki, ori-stojen je pa v Ljubljano. Po dovršeni Mahrovi trgovski Soli je vstopil kot 17-letni niladenič v službo pri 1. Ijubljanskem paromlinu, ki je bil last KTD na Jeeenicah. Leta 1884. je postat proteuriet t^r ie kot tak 1. 1891. pnsel v na novo z^raj?ne tova me KID na J^<-eenice. 2ivel le skorai samo za se In za podjetie. V dobi 62 let odkar je bil neprstrgomd pri teim renomiranem v>lepodjetm ni bil nikdar bolan in nikoli ni imel d^pjsta. Njenovo "hv. lienje nikoli ni bilo praznik, paC pa deluv nik. ki i* trajal od rane mladosti do visoke ©taro^ti. Vee svoje moči, vse znanja in lzku?U nie fe poevečal pcdietjiu. ki mu je bilo vso v življenju. V svojem žjvljenju ni ©ilil nikoli v o*pređ-te. Bil pa j-? pred d^leimi leti odbornik ob-5ine in kraievnega šolskesa sveta na Jeee-nicah. Je veeskozi naprednesa mišljevnja. V mladoeti je bil dob?r pfvec. vztraten telova-dec in ©trasten lovec Zelo živo ee zanima za razvoj naše mlade države in za razne ^o-godke ter rad prebira dna-vn? li^te, ki jih ima v več izvodih podietje naročenih, kar ie velika zasluga e- Vilfana. V sredo opoldne se je vrSila t zcr>ni!i dvorani tovarnisk^ r?stavracije odhodnica C. Vilfanu, ki se ie isteka dne preeelil k cvoii nefakinii sdč. Marici Grb^ljevi v Ljubljano. Odhodnice eo se udelezili &koraj v«i nainc-šČ3nci KID, da e^ poslove od svojega d>l£ro» letnega tovariša in predstoinika. V imenu upravnega sveta in ravnateljstva KID 111J je ©pregovori 1 lepe besed-s e^neralni ravna-teJi g. Karol Noot v imenu društva name-ščencev KID g. mž. Rudež, v imenu društva d^lovodii pa g. Božič Jože. Ginjen nad lepim eprejemom in na^ov^ri &e je g. Vilfan za-bvalil vsem v lepih b^sedah. V9i nameščen* ci eo mu ob 6lovtsu etisnili roko- z željo, da bi ostal Čil in zdrav še dolgo vrsto let. Radio za praznike Ljubljana, 23 decembra. Sa praznike je nam pripravil naS radio peeter, bogut spored, prikrojen naravno tuđi nekoliko božičnemu razrpoloženju. Z jutriSnjega dopoldanskega programa bi omenili pevski koncert gdč. Županove in g. Banovca, ki nastopita ob 10.30 s sprem-ljevanjem radioorkestra, potem pa nasto-pd radioorkester s slovensko ylasbo. Po-poldne ob 16. bo predavanje ge. Grumove o higijeni kmetskega doma. potem nasto-pd oktet Ljubljanske^a Zvona, ki nam za-poje nekaj staro slovenskih božičnih pe-smi. Ob 18.15 6topd pred mikrofon Manica Komanova, ki je pripravila lep božlftni otroški govor. Ob 20. se pa priCne božični govor po&tnega direktorja dr. Janka Tav-^esa. Violinist Honerleln Na sveti dan bo dopoldne ob 9 30 prenos z razstave kanarčkov-vrvivcev, ob 10. prenos iz stolnice. ob 11. pa oastop radioorkestra Popoldne ob 16 nam zapoje operni pevec g. Marijan Rus nekaj božičnih pesmi Zvecer ob 20. bo vijollnski kon- cert g. Mirka Honerleina, ob 20.30 pa vokalni koncert ge. Zlate Gjungjeiiac-Ga-velle. Na Stefanovo borno slisaii ob 10.30 vokalni koncert nažegra no\ega dlrektx>r-ja konservatonja g. Betetta s spremlje-vanjem radioorkestra. Popoldne ob 15. bo prenos iz na&e opere, zvečer ob 20. pa prenos 12 Prage, in sicer borno slišali Dvofa-kove Slov&nske pleše. V sredo ob 18.30 nastopi v radiu Delakov gledališki studio s Cankarjevim večerom, ob 19. bo preda-val g. Josip KobaJ o vzrokih in posledicah slepote, potem bo pa Miran Jarčeva literarna ura, ob 20. borno pa slisaii iz fitudi-ja opero »Seviljski brivec«. Radionaroćnike posebno opozarjamo, da bo prenašaJ naš radio jutri ob 21. iz Betlehema zvonenje iz cerkae Kristuaovega roj-stva. Vinotoč ,pri Rotovžu4 Ljubljana, Mestni trg &t. 3 nudi prvovrstna kaštelanska namizna in desertna vina lastnega pridHka, kakor: zdravilna crnina, kuč, ružica in belo. Ver-munt prošek 1. 1924 in 1929. — Za cenj. obisk se vljudno priporoćamo. 4927 Franc Bervar 70 letnik Ljubljana, 23. decembra. Dane«, pred 70. leti, so se zbrale rojeni-ce pri rojstvu Franceta Bervarja v No-vem mestu. Ta vilinska bitja so mu prav gotovo ob zibelki sodila dolgo, borb In te-žav polno življenje. Darovale so mu pa tu-di humor, s katerim je preSel najtežja preizkušnje svojega življenja. Rodil se je v Novem mestu, kjer je po-sečai ljudsko solo ln dovršil gimnazijo. Novo mesto, kjer je preživel mlada leta, je bilo tuđi njegovo prvo službeno mesto, ko je vstopil v davčno elužbo. V svojatvu davčneg^a uradnika je služboval dalje v Koštan je vid na Dolenj«kem, v Mokrono-gn. Kočevju in Kranjski gori. Iz Kranjske g-ore g*a je službena pot privedla v Kam-nik, kjer se je seznanil fn poroCil a Hoče-varjevo Albino. Po službovanju v Karani-ku je moral v Vipavo, tam je pričakal za-četek svetovne vojne. Med vojno je bil preme^Ćen v Postojno, kjer gu je dohitela italijanska okupacija. Težko je bilo tedaj Bervarju, napredne-mu in narodnemu Jugoslovenu; nekaj fta-sa je služboval pod italijansko upravo, ker pa svojega narodnesra prepričanja nJ mo-gel in hotel skrivati, Je moral hitro zbe-žati v svobodno Juproslavijo In kmalu za tem gra naidemo zopet v Kamniku, kjer je vodil davčno upravo do svoje upokoflt-ve. V Kamniku tuđi uživa svoj zaslužen] pokoj v kroeru skrbne »oprogre g. Albina sina in hčerke. Franceta Bervarja, današnjega jubilan-ta, poznajo in drže v najlepsem spominu vsepovsod kjerkoli Je hodU in služboval. Svojega prepričanja ni nikjer zatajil, pošten in naroden, kot je bil, je vedno vzbujal med ljudstvom narodno zavest in je pridobil za napredno in narodno stvar nemalo pristažev. Bervarja odlikuje izreden humor ln dru. žabnost, kjerkoli se pojavi v družbi, savlada veselost. Tuai lovske bratovštine je elan in lahko rečem, da je kot lovec zelo upoStevan in priljubljen med svojimi tovariši. BaA med lovci, kjer se Često kaka »pametna« uga-ne, zaveje čisto drug veter, čim se zju-traj, ko se zbira jo s polnimi nahrbtnikl, svetlimi puSkamd in trinožnimi stoički, pojavi jo >gospod Bervar«, kakor mu pravi« jo. Dobi vedno tuđi najboljši »štant« ln prav vsak, čeravno pri drugih to ni običaj, mu iz vsega srca privošći lovski blago r. Ko sem ga pred tednom na zadnjem lovu skuša! malo povprašati kako in kaj je z njim, kako je zdravje in se skoro dotak-nil skorajSnje proslave 70- rojstnega dne, me je ušinil s hudim pogledom, Čim pa sem sprožil prožilo kamere, je bilo prijateljstva kaj kmalu konec. Edino, kar Je povedal, J« bilo, da lovi te nad 35 let... Skromen kakor Je, se bojim, da ml bo zameril današnje vrstice. Naj ima zavest, da se vsi veselimo jubileja, ki ga praznuje, naj bi v srečt in zadovoljstvu v sredi svoje drage rodbine in obdan od mnogrih prijateljev užival Še leta in leta zdrav in poln humorja, tak kakor je danes. Da zelene bratovSčine ne bo zapustil ko je prišel nadenj sedmi križ. je gotovo in mnogo veselja nam bo prinesel. ko bo zapel lovski rog. >gospod« pa bodo delež-ni lovskega blagra Tiidi od kamniskih lovcev Iskrene Čestitke! R. Ko«. Še huiše — Moja žena ie nezanesljiva kakor vreme. — To §e nič ni. Maja ie Da nezanesljiva. kakor vremenska napoved. ^rma 4. »SLOVENSKI NAROm. đne «. deeembra 193S 3!«v. 202 Dnevne vesti — Plenarna sej* Zbornice ta TOI. Na f»ragTi novela leta «» zbere naš gospodarski parlament, ki bo obravnaval v četrtelt 28. t. m. dopoldne važna gospodarska vprašanja. nanasajoca se v prvi vrsti na zbornico eaino in ni eno poslovanje. Pl-Miarna seja s»e prične ob ool 9. v abornični sejni dvorani. Na dn?v-oem redu so: 1. Naznanila prede&dstva. 2* poroČilo o delovanju zbornice v dobi od sadnje plena.rae seje, 3. ibomiSni prora&un za !elo 1934, 4- zbora iČni poslovnik. 5. el"ž-bena pragmatika in pokojnimki pravilnik iborničnih nam??č*"ncev, 6. pravilnik za ztM.r-nično razsodišfe, 7. pravilnik za povratilo potnih stroškov zbornimih flvetnikov, 8. ibornifne takse, 9. pred log za izpo«polfiit?v mkona o zborni 5n ih dokladah, 10. predlog za izpremembo rborničneaa Statuta ter 11. samostoini predloci zbornifnih odsekov in svetnikov. V srfdo 27. t m. dopoLdna in popoldne borio pa seje obrtnega, lndusirii-ekega in trgov^kega odse-ka, ki se bodo na niib razpravljala vea a&bualna vprašanja, Vi-čoca ee speci ielno teh odsekov. — Za strojnega inienjerja je bil diplomiran na univerzi v Brnu g. Viktor Savnik, član akademskeg« društva Jugoslavija v Brnu, sin veletrgovca g. Ivana Savnika iz Kra-bja. Mlađemu inženjerju čestitamo! __ Iz finančne službe. Za pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini je na-prodoval računski pripravnik Emil L#azar. — Zdravnlške vesti. V imenik zdravni-kov Zdravniške zbornice za dravsko bano-Tino sta bila vpisana zasebni zdravnik v Slatini Radenci dr. Ante fearič in zdravnik V Ljubljani dr. Baldomir Savinšek. — Razpisane službe. Mestno načelstvo t Mariboru razpisuje mesto inženjer ja za visoke stavbe z dovršeno tehnično fakul-teto, s predpisanimi državnim! izpiti in nekoliko leti prakse, ter mesto tehnićnega urađnika IH. kategorije z dovršeno nižjo tehnično srednjo Solo aH drugo odgovarja-jo6o strokovno izobrazbo lstotako z nekaj leti prakse. Prošnje je treba vložiti do 15. Jauuarja 1934. — Oblastna uprava bolni-Skegu fonda pri direkciji državnih žeieznic v Ljubljani raspisuje službo honorarnega prometnega Bdravnika za zdravniški rajon TV. v Ljubljani. Kompetentovo bdvališče mora. biti v smeri Tyrševa cesta-—Ježića odnosno v giški. Prošnje je treba vložiti do 2. januarja 1934. — Iz »Sluibene^a li*tac Službeni li^t kr. b» .ke upr.ive drav»«t ban.\ino< M. 103 z dne 23. t m. obi&\lja pr^dpis* za uvajunie betonskih zeradb, pravilnik »> n«i«'r?or.o za veo banovino 66.7°/«. Ce e« upožteva dej-»tvo, da ee moraio valilna iajca prevažati in prenažati na večje daJja\^e in da naročniki v mnogih primerih n-% ravnajo pravilno z njimu ie prednji r?zu]tat prav povoljen. Dve-tretjinski valilni 'J^peh ee smatra nanireč ćelo ne format, kj€T ni nikakega transporti iaic, kot povolien. Z ozirom na težave transporta ie leložnji uspeh banovinske akeijs ^koro ođličen, eaj tuđi znatno prekasa uei>eh lanake^a leta. __ »Jngoelovenslcl turtota«. IzSla je no- vembraka in decembrska stevilka naše tujsko-prometne revije »Jugoslovenski turista«, ki je izkljufcno posvećena Sloveniji, njenim naravnim krasotam in smuca nj u. Revijo je naravnost vzorno uredil Vladimir Regally. Za uvod je prispeval predsed-nik Zveze za tujski promet v Ljubljani dr. Mara članek >Bela opojnost zove«, Regaiiy pa prinaša reportažo z izleta na Gorenj-sko, poseben članek je posvećen tuđi Kam-ndku kot mestu zimske romantike, pozab-ljeno pa ni ostalo niti Pohorje. O razvoju turizma v Sloveniji je napisal direktor ljubljanske zveze za tujsta promet gosp. Vladimir Pintar, za zaključek je pa Se več đrugth aktualnih ftlankov. Naslovna stran revije je nas nebotičnik, opremljen je pa aJugoslovenski turista« s krasnimi motivi in slikarni z raznih krajev Slovenije. >Ju-goslo^^enski turista« je edina naša tujsko-prometna revija in stane na leto samo 100 Din, a z novim letom mu je znizana naročnina ćelo na 60 Din. Naroča se v Ljubljani, Gregorčdčeva 7. Dame, kf «1 barvajo lase. to đellkalesno đelo laupajo »pecijaiistinji Ol^i Gorazd, Beethovnova ulica 14 (Dunav). __ Vesele božične praznike In »rečno novo leto žele vsem čitateljem >Slov. Na-roda< artiljerijski narednik! vodni ki: Stanko Peček, Ljubljana; Anton Sagadin, SoBtrže, Janez Milošić, Stonjci, Franjo ZupanćiĆ. Kočevje; Leo Zimerman, Vini-Ct, Ivan Cok, Trst, Jože škraDar, Trst, Franc Orosel, Celje, Jože Glavina, gmarje pri Kaplji, Janko Bitenc, Primskovo, Mihajlo Selevšek, Trbovije, Franc Mordej, Sv. Rok ob Sotli. Vsi na enoletnom tečaju za vojaškega uradnika artiljerijsko teh-nične stroke pri vojno tehničnem zavodu v -Kragujevcu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, mrzlo vreme. Včeraj je SDeŽilO samo V Zagrebu in Beogradu. NajviSja temperatura je zna Sala včeraj v Splitu 7, v Mariboru 2.1. v Zagrebu 1, v Skoplju in Sarajevu —1, v Ljubljani 0.4 in v Beogradu —6. Davi je kazal barome-ter V Ljubljani 776.1, temperatura je *na-feala —9 4. — Nova smoćarska učna knjiga, Praw-kar je izsJa lična priročna knjižica Jože ta Kodrana — Smučarski ABC Cena knjižice je le 6 Din in se dobi v vseh knjigarnah, »portnih trgovinah, trafikah In pri * Putniku« v Ljubljani, Celju In Mariboru. — Knjižica je tiskana v mali žepni obllki. Vsebinsko je zelo praktično šesta vijena. Obsega tri dele. Prvi se bavi z opremo, drugi del obdeluje smuske like in jih raz-laga s skicami. na koncu pa je zelo pre-^ledna razlaga o mazanju smučl v najraz- lifinejših vrstah »ne^a, Cena. knjUica je tako niska, da jo labko vaakdo nabavit zlasti pa mladina, kl je nujno potr«ibna teoretičnega pouka. — AretacUa pođjetneca tato. Pred dobrim mesecem se je nekdo spiasil v stanovanje kljućavDlčarskega pomoćnika Ivana Gradića v Mostah in mu odnese! kovčeg ter nekaj gotovine v vrednosti okrog 8000 Din. Policija je osumlla tabvtoe br«z. poselne^a delavca Alojzlja Z. Iz fikocjana in j« za njim izdala tdralico. Včeraj 00 Alojrija prdjeM In prepeljali t Ljubljano. Pri njem so Še naSli del ukr&deneg*. blaga. — Neprtjeten doživljaj dalmatinskih rlbkšev, p*red dobrim tednom se j« odtpe-ljalo na trefa čolnih 18 ribićev iz Zlarina, na ribolov. Ker se nišo vrnlli, je vladalo sptošno prepričan je, da so se čolni v hu-dem viharju, ki jih je xalotilf potopdli. Včeraj je pa motorni čoln naše vojne mornarice našel ribiče v malem zaltvu neob-Ijudenegra otoka. Pred viharjem so bež&ll na otok, ki jim je osem dnl nudil zavetje. PreživJjali so se samo z ribamt, — VolU. sredi me&ta. Hud mrts je pri-gnal v Bihaću volka prav v sredino mesta, Ko je včeraj zjutraj neki sofer httel na pošto, je nenadoma pred seboj ragledal veJikega volka. Menđa se je zver šoferja. ravno tako ustraJdla, kakor on nje, kajti volk jo je urno ubral iz mesta. — Trajrlćna »mrt otroka. V Jazbini pri Crni na Spod. Stajerskem je 5-letni otrok vdove Marije Jugove rvrnil naše posodo kropa in zadobdl hude opekline po vsem telesu, kl jim je kmalu podlegli. __ Ciril Metodova družba ima I« veliko zalo*o boSićtiih in novoletnih raz-plednic. Kupujte CM razglednice! Podpi-raj te šolsko družbo! P5S-D — Sejeni v KoĆevJu, Tci je đok)C«ii sa 31. t. m., se bo po odredbi banske uprava vršil 30. t. m. SSrcC AKJI! SMUC ARJI! Izžla je priroćna knjižica: SMUCARSKI ABC Smuška oprema, razlaga smuških llkov, mazanje smući. — Dobi se v knjigarnah in športnih trgovinah. — CENA DIN 6.-. Iz L|ubl]ane —lj Smreci ce ne bodo poste. Meščani so se bali, da bo letos premalo božičnih drevesc, ker jih kmetje nišo mogli pripelja-ti v Lj ubijano vcč. Toda na Kongresnem trgu se niti mnogo ne pozna, da so jih kaj prodali. Frodajalci še vedno vztrajajo pri precej visokih cenah. Prodajalci imajo mnogo pomagačev, ki jih nišo vabili. Včeraj so nezaposleni doslovno oblegali Kongresni trg, kjer so se ponujali mešč^inom, da bi jim nesli domov smreke. —lj Snega je ie povsod dovolj. V ulicah, kjer so ga odvozili, pokriva še cestišće debele plast snežene kaše. Će bi postalo južno, bi bile ulice pod vodo. Včeraj so še nekoliko skrbneje skidali sneg na Marijitiem trgu in v NVolfovi ulici. Povsem ga ne po-bero mencia zaradi sa ni. Okoličani se namreč vozijo v Ljubljano po većini s san-mi, ker je previsok sneg za kolesa vozov tn ker zunanje ceste nišo niti tako očišćene kot mestne. Ako bi na naših ce«tah ne bilo snega, bi se kmetje ne mogli voziti po mestu z obloženimi sanmi. Čestitali si borno lahko, če nam bodo vremenarji prihranili ob praznikih brozgo. Včeraj je že kapljelo od streh. —lj Šahovski brzotnrolr je šino« prt-ređil LšK za igralce n. razreda. Prijavilo se je 10 članov. Zmagal je Požar z 8 toć-kami, ki je izgubil Ie eno partijo. S 6 in pol točke slede SuStar D., Cibic in Lokov-šek, dr. Bajc 5 in pol, Suštar S. 5 itd. Ker napredujemo v I. razred Ie tri je igTalci, so morali Suštar, Cibic in LokovSek medse-bojno odigrati match, kjer je zmagal Suštar ,drugi pa je bil Cibic. Pravico do ude-ležbe v I. razredu so si torej priborili Požar, SuStar in Cibic. —lj Akcijski odbor združenja borcev juR-oslavlj© priredi dne 7. januar ja 1934 ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« javno rborovanje povodom 5. obietnice 6-januarskega manifesta Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na tem asborova-nju, ki hoće obuditl ideje vodje našega naroda, bodo nastopili s svojim! govori za-stopniki bojnih organizacij. Natanćnejfii program bo objavljen pravoćasno v ćaso-pisju in na lepakLh. —lj Vodstvo po nmetnostl rax»tavi v Jakopičevem paviljonu. Jutri ob 11.30 bo razkazoval in razlagal dela hrvatskih umetnikov Babica, Becića In Mi5e, ki so združeni v skupini »Trojica«, ter svetovno slavnega poljskega lesoreza Skoczyl&aa, naSega talentiranega Frana Pavlovca in Hercegovca Motike upravnik Narodne galerije g. Janez Zornoan. Raastatva je tako lepa in tako važna, da si jo mora ogledati vsakdo, ki ima kolićkaj ćuta za umetnoet, pri ogledovanju bo pa vsakomur v najveć-jo oporo vodstvo takega strokovnjaka kot je g. Zorman. —lj Zaklad gonu Dane« predstava gorske ga velefilma >Zaklad gorac To je naj-večje delo Leni Riefenstahl, znane ljubiteljice narave in sportnice. Menda ni ie no-ben film vzbudil toliko zanimanja kot bađ ta. V njem je vse, kar si moramo zamt-sliti za dober film. Vsebina filma je taka, da dr*i v napetosti- slehernega g-ledalca. Se tako razvajeno uho uživa ob zvokih lepe godbe kompondKta Becce. Film se predvaja za praznike ob 11. dopoldne pod okriljem ZKD. —lj Društvo Skrb za mladino v Ljidv-ljanl priredi letodnjo božićnico z obdarit-vijo revne deee v soboto, dne 23. t. m. ob 18. uri na Taboru v gornji levl dvorani PoJeg obOarovancev se vabijo tuđi starsi mJadlne. ~lj TrfaJ sa tkanje In krpanje perzijskih preprog, ki ga je priredll Dri. osrednji zavod za ženski domaći obrt v Ljubljani, se je prićel dne 18. decembra 1933 v Beethovnovi ulicd at. 7. Prljave Še spre-jema Drž. osrednji zavod za ženski doma-čd obrt v Ljubljani, No\et trg 4/L —lj Božićnica mesta« otefne lJiiMJan-ske bo v nedeljo, dne 24. decembra 1933 točno ob 15. uri popoldce v veliV! dvorani hotela »TJnionac. Vstop na galerijo in balkon je vsakomur prost. —li Velikodušni dar revnim ufonkam. Lepo božično danio ie naklonila rodbina e. Freltha revnim H »klicam I. dHtliSke osjiov-ne Sole. V po*a«titev mxvmina bla^opok^in-j u£iteliice 2eni Pillerjeve ie izročila Solflki upraviteljici 1000 Din, naj ta razveeli §tar- le na)siromaSaai8ih ucenk • primarnim darom. Solska upraviteljica kako* tuđi vea nčileijeki zbor «e blagi rodbini «. Freliha Baiiakrenejšj sahvaii za veiikodj&ni dar. —lj Na fitefanovo popoldne Igra 6ent-Jaliobako gtedajiiče izvrstno burko »VI ate razkrtnkanic, ki je dosegla po svoji humoristični vsebdni popoln uspeh. Dve uri dobre nedolžne zabave in smeha nudi ta ve-■ela burica. Pri predstavi sodelujejo najbolja« moči odra. Vstopnice se bodo dobile v ponedeljek dopoldne od 10.—12. In v torek od 10.—12. In od 14. ure dalje pri blagajni v I. nadstr. Mestnega doma. Vabimo vse obćinstvo, ki ljubi dobro Salo, da si ogleda predstavo. —lj Obrtniški vajenski dom ▼ LipUevl alid it 2 (bivša šentpeter#ka vojašnica) priredi jutri ob 9.30 božično prireditev s primcrnim programom, nakar sledi razde-litev nuilenkostnih daril vaj«ncetn. V po-nedeljek, na sveti dan, brer kakeda programa, pač pa medsebojno razvedrilo z igrami itd. V torek na Stefanovo istotako kot prejšnji dan. Okoli našega božičnega drevesca naj se zbero posebno vajenci, ka-terim ni mogoće preživeti praznikov med svojci. Vam v veselje, a nam v čast služi obleka iz naših tkanin, izdelana v našem ateljeju. Vabimo vas, da si naSo izbiro ogledate. Ugajala vam bo. JOS. ROJ INA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3 —lj Umrli so v Ljubljani: Doktorič Ka-rolina, 52 let, zasebni ca, Bohinjska Bistrica; Zeschko Albert, 81 let, veletrgovec, Erjavčeva c. 18; Pugelj Antonija roj. Krpan, 51 let, trafikantinja, Unhartova ul. 18; Seemann Matilda, 60 let, zasebndea, Mestnl trg 19; Peternel Amalija, 54 let, vzgojlteljica, Rožna ul. 9; Nachtigal pavlina, 57 let, pogtna uradnica. Mir je 13; Sernec Dušan, 10 let, Šolski ucenec, Breg 20; Rakovec Ivan, 66 let, sprevodnik drz. zd. v p., Vošnjakova 20; Kramar Marija, 74 let, zasebnica, Trnovskl pristan 21; Si-mončift Ana, 72 let, zasebnica, Hrenova 6; Zolli Marija roj. MušiC, 76 let, vdova stro-jevodje, zUbertova 28. — Umrli v ljubljanski bolnici: Zupančič Franc, 23 let, dela-vec, Javornik št. 14; Hartl r>OToteja, 38 let, šfrvilja, Rimska c. 10; TJCakar Milena, hčM organista, 11 let, Dev. M. v Polju; Linkitz Benjamin, 60 let, sluga, Beethov-nova ul. 13; škrlj Alojzij, 1 dan, sin po-sestnlka, Begnnje 3; Tomazin Anton, 5 mesecev, sin hišne; Pire Ivan, 33 let, slikarski pomoćnik, St. Jani; željan Anton, 45 let, sklad, delavec, Einspielerjeva 15. —lj Tabelarni zapisnlkl o odpisa osnov-nega davka zaradi elementarne Škode, ugotovljene v letu 1933, so razgrnjenl pri mestnem načelstvu, gospodarski urad, soba St. 21, kjer so vsem prizadetim od 27. decembra 1933 do všteteg-a 5. januarja 1934 na vpogled. KAVA - MOTOH SVE2E PRA2ENA! KRASNE BO2ICXE DOZE! Ljubljana, Vodnikov trg 5 —lj Obćinstvo opozarjamo, da se ogrla-šajo pri privatnih strankah razni brezpo-selni ljudje z božićiilini in novoletnimi vo-&čili in beračenjem, predstavljajo^i se kot mestnd uslužbenci, zlasti uslužbenci mestne elektrarne In vodovoda, kar pa ne od-govarja resnid, ker je mestnim uslužben-cem tako postopanje prepovedano. Občin-stvo naj takam ljudem v laatnem Interesu ne naseda. —lj Redni glavni občnl zbor društva >Pr6budac v Ljubljani se bo vršil dne 6. januarja 1934 ob 10. uri v gostilni pri Use-niku, Borštnikov trg 2, z naslednjlm dnev-ndm redom: 1. Porocilo glavnega odbora, 2. Poročila posameznih odsekov. 3. Volitve funkcijonarjev. 4. Slučajnosti. —lj >Soča< priredi na silvestrovo đrn-žatmi većer dlanom in prijateljem v dvorani Okroinega urađa na Mlklošičevi cesti. Priređ. odsek. 660-n —lj Plesni zavod >Jenko< v Kazini ima za praznik >i«četnl4kl te£aj< v po-nedeljek ob 20. >Popoldan*kl plea z božićnico« v torek ob pol 4. d<> 7. nannestu to nedeljo. Posebni plesni pouk vsako. dnevno. B59-n —lj V restavraciji »Pri levu« te toči vmo čez ulico še vedno po stari ceni. Ia belo dalmatinsko Din 8.— liter, Ia čmo ka-Stelansko Din 8 li ter. Na zalog i 6 let stari »ProSek«. 656-n Zvo2nl kino Dvor Telefon 27-30 Na* božični program 23. In 24. t. m. senzacijonalni velefilm banđltor divjega zapada Pirati zraka Zr&fine akrobacije in boji 25. In 26. t. m. Ken Mmjmard ▼ velefllnra LJUBLJENEC PRERIJE Predstave ob delavniklh ob 4., 7. in 9. uri, sa praznike ob 3„ 5., 7. in 9. uri V nedeljo, na eveti večer, od-pade predstava ob 9. uri zvefier Cene Din 2.-, 4.-, «.• in 8.* ^lj Opozarjame na božična darila. ka-tera dobite pri nakupu od Din 100 naprej in »Jccr od 18. do 24. decembra 1933 v modni trgovini Pirnat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 22. __lj graje*, bele, modne In sportne kravate, naramnlce !n žepne robee Ima najceneje tvrdka MUoi Karnlčnik, Stari rtg 8. —lj Gledallik« blagajna posluje v ced? ljo dne 24. t. m. od 10. do pol 13. ln ođ 15 do 1? ure. lstotako tuđi oba praznika 25 in 2«. t. m _Jj Pletna vaja na Taboru bo dre vi ob pol 20 namestu v nedeljo. ker je svet4 večer. Ura The Falctone jaza. 661-i -45 Akademafca podružnica družba »v. Ctnia ki Metoda v Ljubljani. Na 3. re-1-eaem obč^un sboru AicaUejnske podružnice CMD dne li. decembra t. 1. J4 bil Lzvo. ljeo nasleđnjl odbor: Pređsed-nlk Gosafe Zdravko, jurist; podpreclseđnik I. Lab Ei ranđ, tehn!K; po^predsodntt H. Probaska. Jože, jurist: tajnik I. ćeplak Slavho, ja-riit; tajnik II. Brenc« Otmar, jurist; blr» gajnik L Kirn Karei, Jurist; blagajnik It Duboka Vladimir, jurist; odt>orniki: Pra-Cek JoSko, tehnik, Grsič Eđo. filorjf, Oro-žen Milan, jurist; revizerja Urši^ Anđre'i. jurist, Bddovec Stane, jurist. __OMjii «ba. je potekel v soglasni volji in odobravanju otnladinskesa pokret av CMD. Postavljane smernice ln enoduSuo' »prejeta resoiucijti postavljaj« tlve ia trđne temelje aktivnosr! -podružnice ter njeme^a ud-ejstvovanja v đTomka 8. ZVOĆNI KINO IDEAL NaS božični program VELEFILiMI mneha, veselja in zabare Danes velika premiera slavnih komikov Pat in Patachon kot zaSčitaika morale Smeh in zabava, da ft© ne tako! Film se predvaja samo 22.9 23*» 24f 2S* t. m. Predstave ob 4., 7. in 9.^4 uri. za praznike ob 3., 5., 7. in 9^4 V nedeljo, da sveti večer, ođpsv-de predstava ob 9\/4 26., 27* in Z8. t. m. drugi božifini film Velika maneža najve^ji cirkuski velefilm Zaklad gora Ljubljana, 25. decembra. ZKD nam je za božič dala prav zaklad, namreć »Zaklad gora«, ki ga je režirala in kjer sama igra glavno vlogo slavna Leni Riefenstahl. Film je apoteoza na planine in njih čudežno privlačnost, fotografija je pa taka, da tuđi najtrdovratnejšega slikar-ja ali kipar ja mora prepričati, da je tuđi fotografija velika umetnost. Slika tirolsko pokrajino Dolomitov in Monte Cristalla tako, da mora vsak gledalec misliti, da je to gorovie samo v fantaziji vcli'kega romantika, a vsebma filma simbolizira vse tajne sile planin in njih pravljicnost Tuđi ▼ Monte Cristallu je zaklad, kakor v našem Bogatinu. V mesečnih nočeh zažare pod vrhom nedostopna vrata vhoda k temu zakladu v sinji luči, ki vabi planinske fante k sebi. Nikdo se več ne vrne in zato vsa vas žaluje ob mesečini. Za pravo pot k zakladu ve edino Junta, zato jo smatrajo za čarovnico in preganjajo. Kakor srn«a živi v planinah in išče kristalov. Za njo s« z&-vzame mlad slikar ter se zaljubita, in Junta mu pokaže pot v jamo kristalov. Da bi osre-čil vašcane, pa pelje slikar kmete v pod-zemeljsko zakladnico, ki jo izropajo, in spet vlada veselje v vedno žalostni vaši. Ko Jun te spozna, da je gora izropana, ni več kos višinam in stenam ter se ubije. V filmu je nešteto tipov. kakršne poznamo iz del LeibU, Segantinija in Egger-Lienza. Prvi kmetje so to, ne pa tgralci. Leni Riefenstahl je pa v igri največja umetnica, a tuđi slavna plczalka, da se naši planinci ne bodo mogli načuditi njeni spretnosti. Film je tako neverjetno veličast-no delo. da si takih krasot ne more nikdo predočati, dokler ni videl »Zaklada gora«. Naši pLaninci in tuđi vsi prijatelji prirode ter njene tajinstvene poezije bodo očarani, zato naj pa vsekdo, ki mu božiček ne prinese zakUdov. priđe k predstavam tega filma ZKD t kino Matico po ta najdrago-cenejsi zaklad._________________________^ Jnbile) „Sadjarja in Vrtnarja" Ljubljana, 23. decembra. V novi praznični oblekl je IzSla decem-berska fitevllka te^a mesečnlka, ki ima najvećje zasluge za naše narodno gospodarstvo, saj se imamo prav >Sadjarsketnu in vrtnarskemu društvu« in temu njego-vemu glasilu zahvaliti, da je danes sadjar-stvo ona stroka, ki v teh kritičnih časih dovaja iz inozemstva in iz vse države naj-večje vsote v Slovenijo. Vse druge stroke narodnega gospodarstva in ćelo lesma trgovina ter živinoreja so danes v obupnem stanju, edino naSl sađjarji se lahko vsako leto pohvalijo z večjimi uspehi. Zaslužni rSađjar in Vrtnar« obhaja svojo 20-letni-co, z njim pa praznuje enak jubilej tuđi njegov ustanoviteij in od prvega đneva urednik Usta ter predseđnik SVD višji sadjarski nadzornik v p. g. Martin Homek, kl ga vseh 20 let polni z najkortstnejSimi članki in pou&nim drobiiem, ražen tega je pa napUal vefrlno slovenskih knjig O VTt-narstvu in sadjarsta-u. V teh 20 letli je felO 800.000 zvezkov »S. in V.« po naSih mestih in v&seh in 1140 Člankov iz. sadjar-stva, 520 razprav iz vrtnarstva ter nežte-to odgovorov na vprašanja je poučevalo ciai narod o prekoristni panogi narođnega gospodarstva, ki danes edlna lahko Se re-Si naSega kmeta poglna. praznik je torej mnogo večji, bakor na- 8a javnost misli, in v reflnld splotoo na-rođen. V jubllejnem zn-ezku je urednik Zbral portrete tn prispevke vseh naSib živih in tuđi že umrlih naJvažnejSlh delav-cev na tem plodnem polju, ki se lahko s ponosom Imenu Je jo pionir jl boljših fcasov Slovenije. Popisano je deiovanje Rućolfa Zdolika. Riharda EK)lenca, dr. Juro Catti-1a, Ivana BeTleta, Pavla KoSirja, Franca ernaaroia. Bosruslava Skalickega ln Antona Praprotnika, ki so bili tuđi vsi vneti sotrnđnikl lista, sami so T>a oba ga tili to Itevllko Castni predpednik 8VD kmet sv«tnik Vlljem Rohrmanc, talnik SVD nad*or»Uc »oteldh vrtov Andrej Skulj. tog. Josip Skubic, Solaki upravitelj v pok. Ale-ksanđer Lun%Cek iz fient Rupe rta. ban. svetndk lnjr. JeglMS dri) i« Božiakovine pri Zagrebu, ravnatelj vin. in sadj. fiole Josip Priol iz Maribora, vis. sadj. n&dzorniic v p. Franc Goričan Iz Višnje vaad, oadue4fcelj v pok. Miloš Levstik Lz Celja, drevesnićai Ivan Dolindek iz Kam niče pri Mariboru, vifijl kJetarski nadzornik v pok. Fran Gombač, Sagadin Ljudevit iz ptuja, sol-aki nadzornik v pok. in predaednik ljubljanske podružnice SVD Josip Strekelj, šolski nadzornik Moćuik Peter iz GuSta-nja, strokovni uCiteJj Vardjan Fran s kmetijske soie v fient Jurju ob J. i.t ravnatelj Bukovic Avgust ix Ljubljane, jra. Andreja Klučenko Iz Gorenje Hru5ice pod Ljubljano, ravnatelj mesćanske iole Hu-mek Dragotin iz M&nbora, Intihar Al. Jo opisal 90-letnegpa nadućitelja Ivana Lobc>-ta 8 Krke. ga. Marijana Grassellljeva in gdč. štefanije Humekova iz Ljubljane, Magajna Franc Iz Gornjega Vremja, L^-nard F*rlck> iz SetLt Vida- nad Ljubija.no, torej sami tlbM najugledn-ejSi strokovnia-ki, ki se upravljeno ponaSaJo s svqjtmi uspehi. seveda ima pa tuđi ta števllka svoje bogate navadne rubrike ter s tem oćit-no kaže, da sotrudniki niti ob svojem veli-kem prazniku ne drže rok križem, temveS trđo m pošteno delajo. >Sadjarju in Vrtnarju«, njegovemu oCe-tu g\ Martinu Humu in vsem sotruđnlkora nage najprisrčnejSe čestitke in priznanje. da so s svojim neutrudljivim 1n razsod-nim delom koristili v resnici prav mnogo vsemu narodu! Naše ^l^đališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota. 23. decembra: Prarica A> »r«ha, Red C. Nedelja, 24. decembra: Zaprto. Poneđeljek, 25. decembrm: Ob 15. uri: Mlinar in njegova bcX I tren. Cen« o* « do 20 Din. _ Ob 20. uri: Cvr*e>k za pe*j>o. Izven. Cene od 6 do 20 Din. Torek, 26. decembra: Ob 15. uri: Peter*-kove posledcnje sanje. ^zven. Cene orYarica do gre.ha< igra tIoso Olg« na» mestu obolele gospe Mire Danilov« «rdć, Slavcen*a. Na praznik sv. stefana popoldne oo 5. nrl oe uprizori prvi* Golle-va mladin*** igra Pete^ckove posledr.je sanje a gno. LgliCero v vlogi PeterČka Gospodična Igli. čeva je mnogo obetajoča gojenka Uub. ljanske^a državnega konservatortja la stopi b to vlogo prvift ta deske Naredne ga sledallšča. V ostalem je predstava ▼ Isti obilkl in zaBedbi kakor doslej. Pr! predstavi sodeluje vojatka godba. __ Zre- £er ob 20. uri se »ponavlja izvirna u*kakovi U veseloi«ra Kulturna prireditev t crni mlaki, ki ianje popoLn uspeh in \%» re letošnja prireditev dosegla vrhunce ia da bo sploh priredi tev taka, da bodo vsU ki jo bodo obiskali od^Li domov z uteho in veseljem, kakoršno je potrebno za novo leto v sedanjih hudih časih. Letošnja prireditev bo delo ASK Primorja in prijateljev kluba. S svojimi veli-kimi družabnimi prireditvami v zadnjem desetictju je klub dokazal, da ceni dražab-nost kot prvino, ki je za »odobtiega člove-ka nenadomestljiva, po drugi straai pa so je društvo izkazalo tuđi s te organizato-rične strani. Tuđi letošnje sUvestrovanje bo v zna* menju senzacije, bo prireditev, ki nam pri* nese nekaj povsem novega. To pot bo deviza veselje, neprisiljena zabs\ra, humor, rajanje, k\ naj staro, toli osovraženo leta pahne v pozabo \n nam pr'ičara razpolože-nje za leple dneve. Koncertni m zabavni spored bo sila bogat. Kar pa je najvažnejše in kar zasluži največ poudarka je to. da bo ta sporeAVB MARIAc >OB VODNJAKU« »RO21CA NA POLJAK!« to >HREPENENJEc Hans Jaray REZERVIRAJTE VSTOPNICJC! Pređprodaja vstopnlc orod akcija in pa-dec oen industrijskih izdelkov pomeni pn>-pod obrti v tako razrvanih gospodarskih r>n-likah, kakršne eo zdaj. Razumljivo je, da neka tori sledajo na io, kat da j* industrija sama na -sebi krrva propada obrti. Sev*da bi obrt n* propadala, ?e bi ne bilo industrije, toda moramo vedeti, da « je indurtrija razvila po ospodarsikih zcikonih in da se razvila po nfih. Tuđi propadanjj obrti je no-eledica t?h lakonov, zakonov razvoja Gospodarstva. Ce 6O ti zakoni takšui, kakrsnih si ne želimo, jih ne moremo epremeniti in nv» spreminiati, če jih niti ne priznavani} iu at pojtnamo- Ali U kakš^n izhod ix teca? Ali em da razvoj ustaviti? Marsikdo seveda misli, da bi država lahko retftran se razvi te io vs? pa nose cospodar •3c*y3a iivl'-enia takore-kor* evobodno. po zakon ih konk-irence, pon.idbe in povpraseva-nja po btdelkib ttd. Obrtniki ©i menda tuda lalilio zavr*' in-du^tri jali^acijo, toda ne n>ore je ustaviti. Dr-iava lahko obda\*?i indui>lirani in utemeJiejii, ki bi po niih bilo uetreženo obrt-Diiom. 5 tem h^emo >? reti, da država ni čila, ki bi bila povseon nezavisna nad veemi, uputo io tvorimo vsi, in da država t. 1- skupi- na druzbenih razr*Io\\ ki ee me4 6e^x>j pre* vladu}e*jo, ne more spremrnjatl po miM volji otaiovnlh zakonov frodpodar&k&sa življenja. In po ta>b osnovnih zakonih je razvoj produkcije v industrijalizacijo neiTOgiben in normalni. Da 80 nastala fcdai se posebna trenja med industrijo in obrtjo. ei labko raz-lasamo 6 tem, da ie v krizi gospodarstvo in gospodarski sistem. Dva načina prodjkcij^ ?e izkljutMite-ta. P» ni njun efekt enak. Če ie obrtna produkcija draž i a oxi industrijsk-, mora prenehatJ, Ee »e n> more poceniti. In poceniti 8« več ne more. Roka ne mor» konkurirati stroju. Ceprav bi nam moralo biti vsem iassno. da je indu^tri|i4ca produkcija cenej^a od obrtne, ve-ndar §e mnosi el^da^o na industrijske prod ikte kot na mani vrod-ne, mani solidne, ieš, e»1c*r bi ne modvsotn režira, visina procvala min stro$kov. Obrtni-ki n-e moreio ve? producirati cenoie. k^r že zdai cer» irfl?lkov po većini ne krii> v^č stroškov ročne^a nroizvniania. Ako s»? pa ibrttnfVf zavrjirnefo za svota pravice, t. \. za *n. A* bi dnf.ivn zaS^'tHa nH>iovo pr od "V <•'■'*>. tedaj ee prav ta prav lavreimaf-o za dražjo r>rodukc»jo, za to. da bi bili izdelki, ki iih tzcleluiei«) v tovamah in obrrniki v »voiih dela\Tiicah, tako dragi, da bi bili kriti i/ro-izvaialni «lro§ki obrtna produkcije. To bi pa obrtniki do^etrli prej. če bi stopili skupn-* ^ tovamarji svoj? ©tro-ka v kartel, da bi 6e eene iz^elkov dveh razlit-nih produkcii ize-nar-ile. Toda industrija bi ne imela od teza koristi, da bi ee vezala z obrtniki, zlas^ti se, ko bi šio predve?m za interese obrrnikov. Obrtniki bodo morali sprevideti, da v t^m eo»?po'larsikem eiest-^m 1 ne odlocVi Stevilo pro-izvaialce^r, neso efekt njihove produikcip»-Ef?Vt je pa tem vefii, ?1m v«*F proizraiaHih ered?tev ima proizva!aW. f'e tor?j lahk") ena torarna producira xe£ in rene^e, kot 5000 obrtnikov (na primer>. tedaj bo od'o-?^ala v eo«TK>1aT»k^m živVe-niu tovnrna in inr?r*5i obrtnikov b©d> podredi nji. Ce je h> prav ali ne. fe bre* r>omena. kf*r ne &1-1o?» tak^en go^T>o(iarfiki za;Von, Iti bi y> ravnal po ©ubiektivnem Movešk^rn prcvora-nju. kai j:? pravično in kaj na. Odloča pro-izvaiflma s«p>sobnost. Razvoj v izdelovantu, produciran hi, ie bil vedno uemerjen in bo, da &t producira s čim manjšimi »troski čim več. Temu *ilnj odcovarja bo-li tovarni^ka prod j5icija kot obrtna, zato ne »memo in ne.m>remo pri-čakovati, da bodo posebna tažnje obrti za-vrie razvoj. Izbod je samo la, da ^ iiriu-etrijalizira tuđi obrt, kar prav za prav po-meni isto: konec obrti. Obrtniki bodo lahko kljubovali industriji, fe se združijo ter prest« nejo biti to, kar eo, in postanejo indti-©trijci. Kajti drukao« ne bodo moeli tnižati produkcijskih »troJkov. Industrijalizacija pro. dira na vsei firti. Ne Ie obrtnik, tuđi kmet mora propasti, fe »e ne zdnži in ne iii.iu* strijalizira pro*1ukcije. Toda tuđi t3da»*»^ ne bo uetavil razvoj, ko bo industrijalizacija i* prodrla powem. Industrijalizacija namreč ne moro b;ti aama *ebi nam^n. kajti sicer bi nK*n vi^ek pomenil tuđi sa^et* prw»arta tb=» j>rodukcife. kl si ca zdai laMto preiio5i-mo ie precei plastično, ker se i« pftkvarilo kolesja evetovnega gospodar»k^a u»troia. Težak položaj metliskih obrtnikov Industrija je najnevarneišl telnnec In J rf kos nkl večja solidnost obrt- niskih izdelkov Metlffca, 2t. decembra. te pred letom smo omeniH težak položaj, kl mnogim metlJšklm obrtnikom anemogoča tuđi najskromnejši o^stoj; izrazili smo upanje, da oe bodo ratmere sčasoma venove(iu-jejo obrtnice, ostali pa nlmajo noben'h pravib naročil, nego Ie manjša B^čajna dela In popravila, kl p* obrtniliovib \z-datkov !n bretnen ne tnorejo pokriti. Im ce!o pri takih manJSlb nanrfilib se bori obrtnik z delotn, Ker nlma niti gotovine za nabavo airovin • materijala, potrebnega mu sa delavnico. Na aejmih, kl »o mentSa e ntjve^Jo poioraoit Jarnoatl. 0 gnojenju na vrtu Iz predavanja banovinskoga referenta Ing. Vinka Sa« darja pod okriljem podružnice SVD Ljubljana, 23. decembra. Pri rednih predavanjib podružnice SVD sliaimo vs«ko sredo Laj lepega in korist-nega o dehtečih rožicah. zadnjic je pa go-voril banovinski referent g. mg. Vinko Sa-dar o najpotrebnejšsm, kur rabijo prijatelji vrtov in prijateljice sobnih rastlin, da jim njih Ijubljenke dobro uipevajo. nam-reč o tako imenovanem kmečkem parfemu ali gnoju. Brez hrane tuđi rsstline ne more-jo žive ti in ne uspevajo ter se posuše, čc jim ne gnojimo. O tem najvažnejiem vpra-Sanju na vrtu in pn sobnih rastlinah je preddvatelj govoril tako dobro in tako poučno, da njegov« koristna izvajanja obavljamo v obiirnem izvlečku. Najprej o gaojeoju pa vrtu. Temeljni gnoj aa vrtu je hievski gnoj, samo njegova dopolnila so razna umetna cnojiki. V primeri z umetnimi gnojili je olevski gnoj urniverzalno gnojilo, ki nudi zemlji obilo organskih snovi (humus«) in jo pozivi ja % drobnoživkami ali bikterija^ ; mi. L'metn* gnojila naj slu2ijo Ie kot do-datek, ker to enostranska m zemlje fizikalno no izboljsujejo. Vsakdo naj §pravi čim več organskih snovi v zemljo na ta način, da gnoji vrt z dobrim zrelim hlevskim gnojem. Ce pustimo tuđi nejboljši gnoj na vrtu n« kupu, spomladi ni ni£ vcč vreden, z^to ga pa moramo vsaj takoj jeseni raz-trositi po gridecah. Če ni hlevtkega gnoj*, ga delno nadomešča mešanec ali kompost in zeleno gnojenj«, t. j. da nasejemo posebnih rastlin, kakor n. pr. grašico m lupino, na to pa te raatlinc zelen podkopljemo y zemljo. Pri napravi vrta moramo dati obilo hlevskega gnoja. r«zen njefia pa tuđi apaa m fosforne kisline v obliki znane Thomasove žlindr«. Apna in fosforne kisline namreč v vseh naših zemljan primanj-kuje, zlasti na okoli Ljubljane. Apneni prah, ki je zelo poceni, se tro«i na tež jih zeml)eh vsakih 5 let okoli 25 kg na ar, na lažjih zemljah pa vsako drugo ali tretje leto po 10 ka na ar. Hlevskefta gnoja rabimo za ar 6—10 kvintalov, a Thomasove moke pri gnojenju na zalogo 25 kg n« ar. Hlevski gnaj sme Ie do 15 cm globoko v zemljo, z apnom in Thomasovo žli-ndro pa preme-šaj zemljo do 30 cm globoko. Za poznejša leta si y>ft vrt razdeli, k&r se gnojenja tiče, na 4 oddelke. Prvi oddelek bos vsako leto krepko gnojil s hlevskira gnojem in umetnimi gnojili. Semkaj sadiS zeljnice. bučnice, pardižnik. por in bob. Po-leg hlevskega gnoja, ki ga daš do 10 q na ar, daj tuđi umetnega gnoja po naslednjem navodilu, ki v njem znak N pomttu dušikovo gojilo, t. j. čilski sollter ali apneni dušik, P rudninski superfosfat, K pa 40-odstotno kalijevo sol. Zeljnicam dej pred sajenjem 4 kg N, 5 kg P in 3 kg K čez 4—6 tednov pa spet 6 kg N in 2 kg K; bučnicam 2 kg N, 3 kg i\ 2 kg K, ražen tega jih pa zalivaj z gnojilno raztopino, ki jo napraviš iz 10-^0 gr vrtnega gnoja, ki ga opišemo pozneje, in 10 1 vode. Paradiž-nikom pognoji pn saditvi s 5 kg N, 5 kg P in 4 kg K, ko prično roditi pa apet s 4 kg N in 2 P ali jim pa zalivaj kakor bučnicam. Poru daj pri aaditvi 3 kg N. 4 ke P in 3 kg K, julija pa ac 2 kg N na *r. Na isti oddelek bos kot drugi sadež aa-dil rastline. ki ne marajo sveiega hlevskega gnoja, izborno pa prena&ajo umetni gnoj. To §0 korenčnice, ki jim daš pri 64- jenju 2 kg N, 3 kg P hi 23 kg K. junija pa §e 2 kg N. Nadalje so teke tuđi soUt-nice, ki jim pri sajenju da ft 1.5 kg N. 1 kg P in 1 kg K, nadalje tuđi zelena, ki dobi 3 kg N, 4 kg P in 3 kg K pri sadnji, julija pa še 3 kg N in 2 kg K. Tuđi fižol gnojimo 3 tem in dobi 2 kg K in 2 kg P, a čebulnice dobe 2 kg N, 3 kg P in 2.5 kg K, »redi Junija pa še 1.5 kg N na ar. Kot tretji sadež sedimo na iste oddelke grah, ki mu gnojia z 1 kg N, 2 kg K in 2 kg P, ali fižol, ki dobi 2 kg N, 3 kg K in 3 kg P, in tuđi razne dišavnice, ki jih rabimo v kuhinji za začimbe. Tako se torej menjaje gnoje posam«zni teh treh oddelkov v kolobarju in tako se vrste ali kolobarijo imenovane nftstlinc. Na ^etrtl oddeiek pa spadajo trajnice, to je zelenjad, ki ostane dolgo časa na istem me-stu, kakor n. pr, beiuS ali špargelj, hren, rabarbara. jagode i. dr. Vsem tem rastlinam se pa vsako leto v jeseni gnoji 9 hlevskim gnojem in umetnim gnojem, med vegetacijo se jim pa. se dodaja umetni gnoj, n. pr. jagodam v jeseni 3 kg P io lo kg K, aprila meseca 3 kg N, po branju pa 2 kg N. Spargljem in hrenu ni gnoja nikdar preveč. zato jim lahko gnojiš v jeseni poleg hlevskega gnoja se s 3 kg apneneg* dušika. 4 kg P ip 3 kg Kt spomladi po branju pa isti obrok še ponoviš. Sadikam v topli gredi ali na tejaliScii salivaj z raztopino redilne snovi, ki jo opišemo pozneje, in iicer 7 do 10 gr. na 10 1 vode. ko so sadikc nekaj cm visoke, m ifcer nepretrgoma 8 do 13 dni Ce ti vrel odgo-varjajoćo *emljo. uspeh gotovo ne izostane. Vrtni gnoj in redilno sol, ki imo ju zgo-rtj omenili, sestavii taitole: I Vrtni gnoj: 34 enakih težinskih delov rudninskega su-perfosfaU, 16 delov 40 odstoje kalijeve soli in 50 delov čilskega solitra Al< pa 34 delov superfosfata, 21 delov kalijeve soli, 36 delov čilskega solitra. II Redilna snov elasti m vrtne cvetki in rastline v loncth: 38 delov rudrjlnskega superfosfatt, 15 delov kalijeve soli In 60 delov čilskega solitra. RedUnih solf in vrtnih ftnojil ne kupuj v trgovinah že imesanih, ker jih lahko sam sastavili Pri cvetnih gredah in lončnicah \t prvi pogoj za dobro uspevatije odgovarja)oca in pravilno sastavljena zemlja- Ta zemlja mora btti zrne« rušnice, listnice, prstv \z gnoja« go-zdne zemlje, mivke iuL v razmerju, ki godi pofamezmm rastlinam. Nikdar ne eme manjkati apna! Preveč humusa tuđi ni dobro, a z umetnim gnojem Ie pomagamo. Cvetlićne grede potroaiš majnika meseca s 5 kg opisaneg vrtnega gnoja na er, junija in julija pa potrošiš še po 2 do 3 kg. Trajni-cam od srede septembra dalje ne gnoji već! Lotičnice zalivaj maja, juniia. julija, ^.'gusta in do polovice septembra vsak teden t I osrninko do tri četrt litra gnojilne raz-topine, t. j. s 25 g rediine soli na. 10 1 vode. Poća«i rastoče cvetke zalivaj Ie vsakih 14 dni ali tri tedne. Na 17 cm širok lonce računaj za eno poletje S do 12 g redilne soli za hitro rastoče cvetke ali, če stoje lonci pod milim nebom, v hiši pa daj Ie polovico te množine. Cvetoč-im rastlinam Tw>ma«*a5 tuđi, Č> primešaš 1 kg zemlje 2 do 3 dkg rožene moke, surove kostne moke, saj ali lesnega pepela. Sobnim rastlinam lahko zalivaš tuđi z vodo, ki si v njej prala meso, ali pa z vodo, ki je v njej raztopljencga 1—4—10 gr govejega blata. Teže I—4—10 so zaraču-nane, če zalivaš vsak dan, vsak teden ali vsake 14 dni. Prav dobro je tuđi zalivanje t raztopino, ki jo dobi$. te, 1 gr rožene moke popan§ 2 1 1 vrele vode ali če 1 kg saj dodaš 20 gr sode m jih pof»«nS z vodo, nato pa mešaš 8 do 14 dni, dokler ta broz-ga ne neha vreti. Nihče naj ne misli, da so vse navedene množine edino pravilne in možne ter da ne bi bile mogoče še boljše šestare, toda vzete so iz praktične^* življenja in naj služi jo ljubiteljem za temelj njihovemu Ust-nemu iskanju, premišljanju in prcizkušnjil Iz črnomlfa __ Lepo poštovanje. Mladinski pe^l;i zbor drž. me£&u*-V# Žol? iz Kavega me«ta ie pod okrilkan PKK gosioval v nedeljo v Sokol*kem doniu v CrnomVvu, Pod laktirko »voieea ajjilneiia iti neumornjca p€\*ovo*lie litrok. učitelia 2. Strbanka. ki ie & aodelova-niem tovarišice gdc. AndrejČieeve maitudi-ral v kratkem času obSrren probrani narodnih mladinskih p.^mi aaSih oriznanib skla-dateliev, ie mUdin*ki zbor. ki ca eeeta/iia lio pevcev in r>evk. odp^l ^tirislaeno vp? r>f«ni tako dovrSeno in prierčno, da ga ie številna publika ^a trud nasadila t burnim a-plavzom tn ie zbor moral ne'katere p?-smi ponoviti. Pohvaliti moramo predvsMn discirliniranoet naših malih percev. Pr^ priCetkom koncerta iih ie pozđravil tuk. Sol. upr <*• Viziuk. V\ \* zla«ti podfrtal, da mU-dinski zbor iz Noreca m«ita to pot že dju-21Č 20*tui^ v Cmomljai in da i? ve« dobic^K namenil r^biiaro'vaTi'u r?vnib ot-rok črnooieli-ske sole. Za nozdrav ©e Je zahvalil navn. m-fšč. sole iz Novela m^eta g. Mervip 1 ob-liubo, da bodo rolfldi pevci tuđi v bodoči radi priskočili na pomo« siromašnim b^lo-kran^kira otrokom. Po koncertu M domafo j5iM!«tvo ne *«lu r cdL PrimožiSevo pogostilo eoste s pecivom, čaiem in golažom, nekar so ee v epremstvu pvoiih ucit-e-li^v vr- nili Z vefornim vlakom domo-r v naibol^em raziK>loi^niu. b kMer*Mnu ie zlasti rjriT^oniO cei q. Luzner 8 «vo|1m zdravim humorjem. S bvaležnoetjo moramo povdanti, da ©a k &ieti dobiCek povečal zaradi T*oe^bne naklo-nienoeti domaćega Sokolskega društva. Kl je odatopilo evoio dvorano bPMplačno, dalje zaradi uvede'vnosti prennosokopn i družbe >Bela Krajina^, ki je darovala znatno količino preniocia za o^revanje dvorane in da-režliivosti tvrdk? Koren, ki \i w poctoftt.t'-v mladine dala nekai peciva in posodila brez odikodnine ves potrebni pribor. Mladetnu pevdkemti z-boru telimo obilo jopAa m mu kličemo: §3 na evide-njej________________ Iz Novega mesta — Stovimi» gibanje. V dol*ni5kl metro-poH se Je Wjub teacim gospodarskim pn-likaja preteklo etavbno sezono ie precej zidalo, predvaem pa. restavriralo. Na Bre-gu je tvnika Hočevar zaradila norvo etano-vaajsjko hifio laat M. Hrovatx>ve, novo stanoTanjsko hišo Uskarnlškegra faktorja Gre«>rcat in Kmetijska družba jt dala adaptirati In prezidaU enondastropoo hlSo z lokalom. Inženjer ju Betrovu je lezidala tvrdka vlsokopritliCno vilo na Lukmanovih njivah, kot vlaokoprltlicno vilo železni-carju Pimgerftarju ter Meftnarju- Edinstve-no je preurejen mali salon in kuhinja hotela r. W4ndlscherja, katerega okusna dela 6O izgotovlU domačd obrttilkl, G. Josip Stiikelj SH Je s*jradil ob evoji vdli v Rež-kovl koloniji moderno vrtno ogTajo. Zidar-sko podjetje %. Vrhovnika je povefialo na trgni telotbena okna tvrdke J. Povha, se-zddalo eJdAdUMe za etroje In orodje blizu postaje, *a tehnićno eekdjo ter »gradilo ob Ragovskl cesti vlsokoprltldftno vilo g. Barbiča. Mestna občina je v lastnd režiji razSirlla in izpeljala Ragovsko cesto do bodoćegra novega seim£ća kot je v nacrtu. Istotako cesto poleg gostllne KoSak na LoSenski cesti. — Mlađlnska Narodna odbrana se prav pridno razvija in pripravlja na bodoče delo. Sedanji visoki sneg. ki je zopet Cez nofi Eape.de! za dober deedmeter, je pTinesel dobro Jirnuko. katero pridno izrabljajo mladi Odbrana« pri svojih valah. V petek 10 priredili lalet i« mesta preko Hraeljni-ka na Mirno pec, feveda a smučkami na nogab. «. gprf»wmb> poaeeti trffovske^ lokal«. Prejtojo snano Horvatovo trgovino 0 pe^trjem in pUaraJakinii potrebičlnami je prvvsel tn preuredi] v moderto trgovald lokei s vseml potrebiiinamd pdaarni&ke stroke, knjlgaml, .slikam 1 itd. g. Karei Habordlč. ^ Za praznike bo urejeno na tesđs-igrtfiftu drsališće, ki ga urede agilni elani naSega Elana. Po smuških trenlngih bo pa tucii tekjna v raznih dlsciplinah smuCar-atva. — Te dni *e 3e zaključilo na gdmnajdji tn meščanskl Soli prvo polletje Solskega leta. Uspehi so na eni kot na drugi Soli de precej dobri. Vidi se, da se dijaki letoa prldneje uče. kot prejSnja leta. — Dva. noA-a grobova, Včeraj ao pokopali go. Terezijo Ogricovo, mater tajnika naSega Sokola in uradnlka Mestne hranil-nice g. Antona Ogrina, in kanonika goap. Rometa. Oba Je spremljajo na zadnji potl številno občinstvo. Ob grobu pa so zapeli pavci žalostinke. P^reostaJim naSe iskreno sožalje. Iz Trebnjega —- Bcezoselnega popotnika že atarejSe-ga moža je iz dobrote prenočil posestnilc Ignac Skoda na Vini gorici, ki se je pa za svojo dobroto naslednje jutro pokesal. Ko so domaći zjutraj vstali, popotnika ni bilo več pri hiši. Odiel je neznano kam. z njim pa je odilo več gospodarskoga orodja in drugih rrednoet«, ki jih bo neznanec sku-šal prodati drugod. Oškodovani posestnik je tatvino prijavil orožntotvu, ki poizve-duje za stortlcem. — 124.009 Din fzfcazuje Izkaz neposrednih državnih davkov, od katerih bo obči-na potkrala v letu 1934 općinske dokUdo. — Visok sneg je zapadcl po na§ih kra-jih. Sncžilo je par dni neprestano in jo snega povprećno 2 m in več. Ponekod do-segajo zameti do 5 m Zato }e promet po cestah zao#tal. Vlaki vozijo z velikim i za-mudarni, avtobusna ZA'cza Novo mosto-Ljubljana je pxek:njena. — Peronske karte *o uveden© po ipledu večjih krajev rudi na naši postaji Zato prosimo v imenu sterilnih potnikov, — ker je postaja odprta —, da se vozni red namesti kjerkoli na vidnem mestu pred po«tajnim poslopjem, ker mora »icer pot* nfle predhodno pri blagajni plaćati dinar, ako hoće do željenega vome>c?a reda. ki je v večjih krajih, kjer so uvedene peronske karte na takem vidnem mestu, da ni treba hoditi potnikom pTeko perona, niH ne pla* čevati dinarjev, ki }\h nima nihće odveC Sicer pa Trebnje napreduje na vseb koti-cih in krajih po zgledu teh »večjih« krajev tuđi t?*Tn, Kjer ni-so dani pogoji za to! — RazZisanje vina. Občina objavlja. da se smejo letoinji kisli \-insk1 mo^ti in vina razkisati, in sicer se sme odvzeti naj-več 2 promile kisline. Vinogradu ikom »o priporoča, da se za umerno razkisanje vina odločijo samo izjemoma pri res prevei kislih vinih. Vsa pojasnila pri pristojnera obč. uradu. — Z bičem po gl&'i. Včcraj popoldne je udaril neki hlapec iz Mrzle Luže poseat-nikovega sina Franca ^uitarja iz Belšinje vaši z roćico tako moćno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Ranjenec je prišel ob dar govora in se zdravi v bolnici. Njegovo stanje je slabo in bo Io težko okrevaL Iz Trbovel j — Minlster Kramer za svoje bedne ro* jake. Pred dnevi se je obrnil trboveljsici župan g. Gustav VoduSek na rukajlnje^a domaćina g. ministra dr. Kramerja s proS-njo. da bi se za božičnico bednim rudarskim družinam izpos-lovala kakTinakolI podpora. Opisal mu je vso revučino, v ka-teri bodo šte\-ilne družine preživele božične prazn;ke v rudarskem revirju. V čo-trtek popoldne pa je prejel župan g. Vodu-šek od ministra g. dr, Kramerja brzojavko, s katero mu sporoča, da je na njegovo intervencijo nakazal senat Din 3000 in Narodna skupščina tuđi Din 3'JOO za božične in novoletne podpore naj revne jšim trbo-veljskim otrokom. — Gospodu ministru v imenu revnih obdarovančkov prisrCna. hvala. — Smučarjl. Smugarski odsek rukajl-njega SPD vabi vse člane, da se udeleže ▼ ponedeljek. dne 25. t. m. skirpnega izleta na Mrzlico. Smuka je idealna, vremenske prilike ugodne, zato vsi na Mrzlico. — Silvest rovan je. V kolikor je doslej mano, se bodo vršile letos SIvcstrove prV reditve v crmejenej§em obsegu, ker mora vsak prireditclj že v naprej računati z event. deficitom radi krize. I*rehod iz »ta> rega v novo leto bodo proslavila s primer-no prireditvijo Ie večja društva in sicer Sokol v svojem domu in gasiUka četa Tr-bovlje-trg, ki pa bo priredila Ie družabni večer za svoje člane in prijatelje, doćim bo rudnička gasilska četa proslavila ailve-strov večer Ie v svojem domu za članstvo^ da se na tradicijo ne pozabi. — Dela na banovinski cesti Trbo*v4]&-Savlnjska dolina so bila te dni radi viso-kega snega, ki je zapadel, začasno ustavlje-na. Na dal j evala se pa bodo, čim bodo vremenske prilike ugodnejše, ker so potrebna denarna sredstva na razpolago. Treba bo že sedaj gledati na to, da »c na sporalad zaposli čim večje Število tukajš-njih brezposelnih pri raznih ja\*nih delih ▼ okolici TrboveJj, da se tako razbremeni kuhinja za brezposelne odnosno, da §e sredstva za vzdrževanje brezposelnih čim plodonosneje izkoristijo. Nova uredba o podpiranju brezposelnih pravilno določa, da si mora vsak za delo sposoben brezpo-selni prislužiti sredstva za svoje vrdržo-vanje. To odredbo so tuđi naši brezposel-ni z veseljem sprejeli, ker jim ni do bTez-delnega pohajkovanja, marveč si žele lo ■ pridnim delom po^tenega zaslužka._______ Iz škoffe Loke — Pred ttstanovirvijo uradniSke organizacije. Med škofjeloškimi državnimi name-ščenci je nastala živahna akcija za ustan«v vitev organizacije, ki bo varovala mtereio držvnega nameščenstva vseh kategorij. Toplo pozdravljamo! Nestanovitno vreme. — Oh, vreme je pa res strašno. Zdaj pritisne mraz, zdai zapet postane toplo, da človek sam ne ve, kai bi od- nesel v zastavljalnico. Pri zobozdravnlkiL Zobo^dravnik: Le mirno, dragi 20-snod, skoraj nič vas ne bo bole'o. Bolnik: Prihranite si nepotrebne besede — sem namrei sam zobozdiav-nik. 9tft9 & »SLOVENSKI NA ROD«, đne 23. decembra 1933 »te* 292 5TRO2JEGA KAZNOVANJA ZLOČINCEV NAM JE TREBA Izvleček iz predavanja Univ. prof. in častnega doktorja ttniverze v Bratislavi dr. Metoda Dolenca Ljubljana, 23. decembra. Pr©d kratkim je v društvu >Pravmik« v fjeticni palači pr?d naiizbranejšimi Ljubljanskim! juristi predaval univ. prof. dr, Metođ r "nivcrze v Bratislavi, o >naeijonalno sofiialistifnem kazenskem pra-th t NemČiji in o rprašanju revizije jujto-Blovanskega kazen^kega zakonac. K»r bg je pri tem dolaknil tuđi eplošno zanimivih jnedlogov, ki 9o za nas izredno važni, objav-ljamo iz tega predavanja Ddkoliko misli- Predavatelj je izvajai, da imamo Jugo-•lovaru dosti vzrokov za zasledovanje kazen-#kopravne reforme v Nemčiii, ker smo tuđi mi dobili kazeri noveli h kazenskemu zakoniku vMj 1931. obe-lala obširneiso reformo. Nemški iurteti kiselo, da &o 30-lMmi napori ob reformi nn-hovesa kaz^nekeca zakonika pravcata tragedija — predavateli pa ie iziavil. da s*» ~mi zdi se boli tragično, da &o ee preišnii navdu-5emi prtetaSi idei. na katnih je bn^irala zajmova preišni? r^fomie. čez noč po HitVerie-vi jsmasri preorijentirati v nasprotnike idei preišnr* reforme, Gla-vn^ snier Hitterievecra prava ie |as ia. »Gemeinnntz eeht vor Eigennutz«:, hi>?* nveliaviti v«ie^plo?no. Ni da bi pretresali vee smernice, ki »e proslašajo bodiei od posameznih pisateli--v, bodisi oficiialno izdani v brošuri o novem kazenskem pravu v N^mčiii kot tretji državi. Za- naše nam&ne crlede presoie pomembnos*i naved^nesa Hitlerieveca kazenskeca zak )ni-fca bo zadostovalo, er si ogledamo njesove osnovne poteze o načinu kaznovanja. Vprašamo se najprei: Kako bo z verbalnim! delikti ft. \. z zločini, ki obs»to]e samo v govorienjj)? Po ©ve tovni voini jih ie bilo ustanovljenih na tucate, n? da bi se tikali eamo Časti. Ali na? niim sledi vedno kaz*n »iz višjih ozirov do občestva«. čeprav ni prav nič dv,>ma, da 6o povprečno zsoli izraz one-mosloeti, ki si hoČe dati duška na kakršon-koli način z be^edami, kat^rim pa dejanu* nikoli n* bi sledilo? Zdi se, da 6e bo hipertrofija verbalnih deliktov po novem kazen-skem pravj Hitkrip-ve tretje države še dal ie razbohotila in da nrid? nazadnie Liko da!eČ. da bodo ra7.lio.ne norme o verbalnih deliktih postale najvažnejša opora, da, teklen oklep za nosite!ie avtoritarne državna moči, da jih nihč? ne bi mouel etrmoslaviti 9 pre-ctola. TakSnita ra^mer ei ne želimo! V pogledu ka-znovania imajo Kafttopr.iiii ni'ieTiskerra kazensikega prava v marsičein prav.Tudi pri nas odm?najo sodrtiki danda-nea Čjdno nizke kazni in uporabliajo odlofcb-s o pokojni obsodbi relo pri deliktih difanm-joČe narare itd. V?ndar ima stvar pr^ivsem še drueo plat, ki io moramo upoltevati t j. — načelna pvrha kazenske sankcije. Zagovoru iki Hitlerjevega kazenskezu fordern eind daher barte und streiiga Stra-tžn*. To čitamo v vsaki razpravi, v veakern publicističnem članku Hitlerjevih pristašov. Ca pa je temu tako. nastane vprasanie, kako nai se vrši prilasroditev zločinstva na narodno občeetvo, če je ta inoiemec? Kako, če Je tločmec etoril kaznivo dejatije v pozni fct.v rosti ali, če ie sam po e?bi velika dobričina, p« ie vendarle radi prev^c vabeče priložno-8ti zaerešil kaznivo dejanfe? Glede pom*na knzni e*e ie predavateli oo^too-ano boril zop<*r to. da se kaze-n in očuvalne odre-db* izvršu* fejo pod eno in isto str*»h,% kakor n. pr. v Besrunjah in Novi Gra-diški. To mora pri prostem li-idetvu a priori zabrisati vaako W?ino ra?z.liko med kaznijo in očuvalno odredbo. Ali nemški juristi novejša oriientaclie bi morali iz takeea izhodišča priti do abso-lutne odklonitve očuvaln'h ^reristev, v resni-ci x>a povdanaio. da ie kriminalno politifna ideja premotritve zločinca po njegovi no-tran'o>ti ali osebno«ti popolnoma odrekla, Zlasti upoštevanie t. zv. olai^ujočih okolno-irfi te vedlo do tega, da je narod Drišel do tei?kih dvomov ali je kaznovan.V 5e reena cađeva ali n«. OdT>raviti da i? trebn poeoi-ne obeodbe. j>a foidi institut olaj^tiiocih okolnosti, nvedejo pa nai se na novo fcazenske poostritve in si-cer s telesnim šihanjem in pa z dneri posta. Po pravici pa ee bodo vr>ra5ali tieti. ki nišo hitlerievci. s Čim i? paČ zai»lužil nem-Ski narod, da ga povedo nazai k barbarstvi Šibanra in pošteni«, in to po svobodnem pr^vdarku eodnika? Tuđi leži na dlani. zo-per Voga ee bo taka izTedna moČ eodn;kov DO^^bno uveliavliala: zoper >nenoboli51iivf€ nrtelaSe *»trank. ki ne gredo z naći ion aln i ni i eo€uali?ti! Po vsei pHliki leži teži5?e nadfon»lno-»ociialne^a ka*>en*kee predvsem zameta zahteva, da «t* nai utapljamo v psiho zločinca, na] ga ražu* mevamo, na i imamo «o5utje z njim. Z ah tova ae zažčita naroda pola« države. Narod ni umstvena tvorba ali organizacija, kakor država, ampalc naravno dana dejstvenost (G-ar gebenhfit), neka i živeca. Obstoi naroda in nieeovih naravnih življenjakih pogojev mora biti zaščiten. Tu eri za norme, ki se nai ustanove z bioloških vidikov, ki vdjajo xa raso ali paemo in pa za njene dedn-^ la»tno-sti. Oficiialne smernice se sklic.ijejo na pro-STam naciionalnih eocijalistov. ki pravi, da srne biti pripadnik naroda (Voltesenosse^ in s tem državiian patno tišti, ki je nemšk-^ krvi. Tu ste uveliavlja Vz zeodovine, češ narodi, ki so iztirali tujo pasmo. z!a*=ti židovsko, kakor Anffleži v letu 1291, Fr^ficozi v let« 1394, eo prišli do visokega vzl?ta. dalje se uv-^ljavlia iz naravoslovja, ČeŠ deidni instinVt živali obvani'e čistost njihove pasme. Cilj ! bodi vdie *»oAufnordung< n^mške raee v krat-k.^m času zvodenela - -. Kako prostrano poi:»» bi se odprlo nizkotnim denuncijacijam n. pr. el^die izvenzakonskt*ra spolne^a obč^vunja, kako bi ©e vse intimno življenie z nasl«vlo politične perv^rzno&li odsrinialo Dred «v<»-tom itd. Nai 5? re>gistrfraio dolofbe po osnutku ra novi kazenski zakonik NemČiie, ki se tiČeio ohran:tve gospodarske delovne sposobnosti. Vodilna mie?l je eotovo pravilna: Ne gre, di» se dopuSča t zv. svobodno gospodarstvo, ki dovolijj?. da posameznik zasleduie svoye zasebne koristi brez ozira ali ćelo naravnost na stroške državnih »^o^rvKlarski)! koristi. Oficiialne smernice Htbr!eve vlade so to krepko povdnrile* kr^itev dolorb o delovnem Ča«m. o izT>»-tru dHnvcev. o pridr^bi d^lav-skih izkarnic, o pre-nrectfvi pravilnega pia-Č3vđnja za eoriinlno zavarovarne so gotovo migljar za dobro rošit^v v«a1 dpla <*r>ciiflln«»-ea probl?ma tjlpiie deTovnih mori Na drutji strani pa ie oonutek po^tavil na čelo orid^V ka. ki govori o zves*ohi ;n Taiman'M v goAtvv dnmkpm živli?nhi. krimir»alnr>Tv>iitixno zam'-sel. da nai se Varn^je radi nezvestobe v jt«>-epo^arokih podiptrn Kakor f? bilo ž> rečeno. Je bila reviziia 5>dinetvenega kazenskega zakonika kraliJ(vr np Juiroelaviie. ki se ie izvršila 9 oktobra 1931., Ie delno odplnčilo na račun potr^b^n po ve^U reviziii. ki nai se izvrši, ko bo praksa pokapala, k'e to ali ono ni v r»*|j. V tem pogledu neVa; načelnih pnpomb x oziToma na Hitlenev* predlože! Naš kazenski zakon ne odklania niti id-^r? povraćila ra zločin, niti ideje poboljšani« etorilca, a še najmani očuvanja družbe. Kno pa »5 da nafte nm kazenskcirm zakonfkn ro-tovo očitati: Kalkor je bila prvotna zasnova njegovih določb nehot« povod za preobro-menjeraje okrožnih sodišč, tako Je tuđi Se seda-i obetoječa možnost odmerjanja kao&nJ nehote povod sa premalo rnatitno \n obfut-no kamovanj«. Zahtevati ee mora, ne da naj polome oteodbe kot pravni inet;tu< eploh rabine jo. anrpak. da nari ee utasne na pri-mere, pri kateirib ie to z ozirom na mp*n:>*t, da bi se pri kmfkodobni kazni na prostri obeotenec ob stiku a h jjšimi zločinci morai-no pokvari 1, reenifno potrebno. Dane« se daje pokojna ob*odba ?*• Tprek radi za zločinstva, izreka se ee* lo ia ta tri ne, utaje, prevare, a zločinci ie smeiejo t pest. ČeS iivei hom tako kot prei — ali mene ie ne boete ve€ ■jeli.Zla aporaha inst'tnta pokojne ob-sodbe se t narodnem iivlienin. zla-»ti pri intelirenei. ie dobro ovala in re#-ko kriti sira. Dalje «3 našemu kazsnefcemii zaltolaiš>valni okolnost!c. Zano-stuje nai pač samo ena edina, toda tista bi morala biti taka. da v rosni ci zaleže kot r> ejlator za omilienie. Keopore^nost. teika n^zakrivliena be-đa. DsmUienie i irtviio kot motiv kr-Sitre norme m podobna altrnistifns tnstva hi se smela smatrati za re»nif-ne olaiševalne oko'no^ti. a rakon lit moral postaviti t tem pogledu jasno pravilo. Dovolitev analogije, vzvratna m^>5 k«Ter»-skih pr^dnffiov. uvedbo 5ibania in posteri;« kot poo^tritev. katere Hitl?ir odobrava, vs* to eo etvari. o VnWih se pa ne da debatira ti, najmanj na tišti oodlaei. ki jo Nemci w» dai vedno in vedno oovrlariaio: če$ da to ali ono ustr?xa. odn«iam^*ie Hf»UVte no Hitlortov^rn p»»r. r*rivu. nai nov-darimo. d»» fio nen^Vi predloTJ. • kol'Vor s^ tiče v/T>o«tavitvf eon'nlne ?ra čnta. r'.aef" el**^** delarstva. dobri: Tn se bo. kaVnr «e 7«li r^^Ti'^no n«tva. ri'o nekai vzom*»Ra. posnemania vred-neea. KaVor emo ž* or^f navali, nai bf se v na^em k. z. n*» r»nV na^-n rrtal? ^o^J-ba. »iti Sf prerranfa ^**l'l^ k. r.) samo na pi'^^'o^ oH-odovanc-i. kaiti le-ta se nahaia <»VorM vvinn v ne'VaV^ni £r-.>ati (vi 7l^?nca- «*niko taVo pa h-i b'lo tr<"iha Črt?ti t"H: dnlf^io. da n-?i es f>recrania'r» ntaie pnvn^nib o^a^h le na pr»* iavnim dpmmim zavodom 7annnTien d«"H*tVnv. • .. č-e *»e ho^e. da bo Varen^Vo »%r*vo resnična opora pravnega reda v državi. — C?lotno predavanje bo predavateli. kakor *e iziavil. priobčil v Beosradu in sicer v Zborniku, ki ea lzda:o prihodnji mesec pr» jatcljii univ. prof. Mavrovi6a (Zagreb) ob nje&avi 6Q-letnicL RESN1CA JE, da se moška in deCja oblačila najbolje kopijo pri tvrdki J. MACEK, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 12 Jubilej uglednega trgovca Ljubljana, 23. decembra, Ob Dolenj&ki c#ti stoji prijazna domači-ja posestnika in lastnika parne ža^e g. Fr. Š u s t a r j a, ki je te dni proslavil 30-letnico udeiM\'ovania v le^ni etroki. Jjbilant ie it ugrledne kmečke hiš?, ki je elovela kot vzor dobre kmetije; že v mlađih letih ee je po-svetil leani trgovini. Leta 1903 i3 stopil v prakso pri znani leeni rvrdki A- Kobi v Borovnici, fcier ie zaradi svoje marljivosti kmaliu poetal ravnatelj leene podružnice, ki jo je vodil 15 let v eplošno zadovoljstvo. Takrat je tuđi opravi:al tainiik* podle ob-čine Preeerje in je zlasti med svjetovno vojno mansikomu pomazal, da mu ni bilo treba obleci vojaške suknje. Po prevratu se \s o*»air.u«*ojil in začel kupoevati z lesom. V prvih konpunktjrnita letih je trgovina >*no napredovala in zgra-dil si ie ob Dolenteki ceoti parno žago. Ker teče čsz nieirovo poseetvo želez,nic«, ei je zgradil pod progo podvoz ra laetno uporabo. Jubilant }? V9a leta v evojem podjetju za-posloval mnogo uslužbeaicev in često ie zar oosloval mnogo ljudi bre« potrebe, aamo da jim ie pomairal iz zadr»ge. Vedno fe bil tuđi velik dobrotnik eiromakov in ob njecov^m jubileiu se ga bodo « hvaležnostjo »pominja-le tidi razne karitativne ustanove. G. Su^tar ie član družbe >Panoniiac. Zve-Ti industriicev. itd. V »vo\\ skromnosti ni nikdar eilil v o^pr^die. temveČ je vso «voio fikrb posveoal rodbini io podjetju. Polog 3O letnice udejetvovanja v lesni stroki proslavlja 15-letnico ocamosvojitve vn 25-l*tnico, od-kar 6e je naeelil v Ljubljani. Zvestamu ua-ročniku k trojnemu jubiteju tjdi naše iskrene čestitke! Sankanje in smnčanje po cestah Jesenice, 22. decembra. Po naredbi banske uprave je občinska uprava na Jesenicah aftširala na vidnih mestih razglase, v katerih se prepoveduje sankanje, smučanje in drsanje po javnih cestah. V glavnem je ta prepoved umest-na, ker vendar ne gre, da bi se Ijudje san. kali, smucali in drsali po obljudenih cestah, vendar pa ta prepoved ni umestna za ceste, na katerih smučanje, sankanje in drsanje ne ovira prometa, ker ga sploh ni. MiSljena je 8 tem banovinska cesta, vodeća k Sv. Križu nad Jeaenlcami, kl jo za-dene tuđi ta prepoved. Po tej cesti se vsa~ ko jutro pripelje na sankah več desetin delavcev, ki delajo v tovarni KID na Je-senicah. Vsak večer se pripelje na Jesenice mnogo drvarjev in drugih delavcev, kl delajo podnevl visoko v gorah, ki bi morali po tej uredbi peš hoditi na Jesenice in tratiti dra&ocen čas. Umestna bi bila ta prepoved za delavnike, ko se vozi na dan na stotine voz lesa v dolino, a naj se ta prepoved izvaja med tednom Ie za one, kl se vozijo za zabavo, prepoved sankanja ob nedeljah in praznikih pa ni umestna, ker ob nedeljah In praznikih sankanje ne ovira prav nobenega prometa. Ob teh dneh na tej cesti sploh ne vozi noben voz in av-tomobil m je cesta, za sankanje, smučanje In drsanje popolnoma prosta in tuđi cesta •ama prav nie ne trpi. Po tej cesti so se Ijudje sank&U že đesetletja, ne da bi se zgodila kaka večja nesreća in je bila to za sankače nekaka zastarana pravica. AJi naj Jeseničanl v tej krasni zimi £e-pimo doma ali v grostilnah, namestu da bi si v prostem času osvezili in odpočili na planlnah? Take odredbe našemu zimskemu sportu in tujskeznu prometu več fikodujejo nego korlstijo na organizaciji za razvoj turizma in zimskega sporta. V času, ko se po vsem svetu pospesuje turizem in zimski sport, ko se povsod otvarjajo umetna san-kaliAča, se pri nas za pira to, kar nam je narava sama dala. Zaradi te prepovedi trpe veliko Škodo kra.H, kjer se ta sport goji. Tu trpe Škodo davkop^ačevslci, ki so tesno navezani na đohodke od zimskega sporta, AH naj res vsl Gorenicl vržemo sanke med staro Saro. ali pa na1 gTemo z njim! visoko na planine orat celino na Ie-pih cestah navzdol pa naj nosimo sanke na tarbtu ali pa ćelo v nahrbtniku? Voznlki in sankačf naj se z objava mi natančno pouče o pravilni cesrni vožnji, prepoved sankanja naj se temeltito izvaja na prometnih cestah. na orHh cestah pa. kl so ob nedeliah voznejra orometa ponolnoma proste, rm naj se sankanje dovoli brez vsakih omejitev. Na pragu nove plesne sezone Posebnih izprememb nam ne prinaia, tenđenca plesa Je ostala v splošnem ista kakor lani Ljubljana, 23. decembra. Se dober teden ali dva nas loćita od začetka plesne sezone. Po privatnih šolah m na manjših prireditvah so sicer že pridno plesali od oktobra dalje, prvič pa so se Ljubljanćani zavrteli v večjem stevilu na letošnjem novinarskem koncertu, ki je bil nekaka neoficijelna otvoritev plesne sezone. In kakor prejšnja leta, se nam tuđi le-tos plesni mojstri m koreografi pripravili celo vrsto novih plesov. da bo nekoliko spremembe in razvedrila. Posebno radikalni sprememb ni in tenđenca plesa je ostala v splošnem ista, kakor lani: še vedno pre-vladuje angleški stil, plesi so umerjeni in decentni, iz plesne dvorane je izginila groteska in nič već se ne udajamo zvokom ekscentrične, mestoma banalne, pa tuđi ato-nalne godbe. Plesno življenje se je povrni-lo v normalni tir. Plesni mojster A. JEINKO Pa si nekoliko oglejmo letošnje plesne novosti, ki nam jih je prrnesel mojster Adolf Jenko z letošnjega plesnege kongrese v Kissingenu. kjer so se zbrali merodajm koreografi iz vseh krajev Evrope ter do-ločili letašnji program. Prva in glavna noviteta je koračni ples, ki je bil deloma že znan, a še nikoli ni bil teko sistematično stiliziran Ples spominia na bivši one step (vanstep), Ie da je bolj slikovit, prijetnejši in zelo lahek za praktično izvaianje Pleše se na vsako hitro godbo, na koračnice, na one step ali h;ter fokstrot. pa tuđi na španski pašo double. Tempo znaša 60 do 62 udarcev na minuto. Koračni ples se je na«lo uveliavil, v glavnem že zato, ker ga lahko plešeš povsod, na majh-nem prostoru in v vsaki gneči, neobhodno potrebno pa je, da se ga vsakdo priuči, ker tvori osnovo za vse druge letošnje pleše, ki so jim kretnje in gibi v bistvu enaki, kakor koračnemu plesu Ker je zelo lahek. se ga ne bo oprijela samo mladina, temveč je verjetno, da se ga bo učila tuđi starejša generacija. Takt je dvećetrtinski. Fokstrot je še vedno na programu. To je oni popularni ples. ki menda nikoli ne priđe iz mode. Letos je nekoliko bolj umer-jen in tuđi pri njem prevladuje angleški stil. Posebnost je menj-alni korak, vsaka slika ima menjalni korak v nasp otju ■> korač-nim plesom. Tempo znaš** 48 taktov na minuto, takt je pa štirčetrtmski gpanskl ples Elegantni tango, kralj plesov, je v pri-meri s prejšnjimi leti bolj živahen in spo-minjajoč na španski karakter. Posebnost španskih plesov so kretnje in gibi, kar priđe zUsti do veljave pri promenadi, ki se iz-vaja odprto, to je, da ple&alec ne križa nog direktno, temveč napravi pri obratu četrt obrata tm. stopalu in se telo okrene, na to se pa postavi dami vis-a-vis. Pleše se nekako zadržujoče ter odsekano. Kljub temu ostane tango najelegantnejši ples. Tempo je 32 taktov na minuto, takt je dvečetrtin-ski. Soroden mu je angleški valček, ki Je ostal v bistvu neizpremenjen m se pleše v tipičnem angleskem stilu, da priđe valova-nje do izraza in sicer na ta način, da se v osnovni sliki plesalec sete med drugim in tretjrm korakom dvigne na prste. Pleše se v tricetrtinskem taktu, tempo mu je 34— 36 taktov na minuto. Slowfox je eden najelegantnejših m TMJlepših plesov, zahteva pa mnogo vežba-nja in se pleše v tipičnem angleskem stilu. To je ples, ki zahteva dobrega plesalca ter je lćarakterističen zlasti za plesne turnirje. kjer lahko plesalec pokaže vse svoje znanje, eleganco. držo in nastop. Takt je šti-ričetrtinski. tempo znaša 34 taktov na minuto. To bi bil nekak standardni program le-toSnje sezone poleg valčka. ki je še vedno v modi in visoko v čislih. zlasti pri stareiši generaciji. Med nlesnimi nov^tetami je na sporedu tuđi rumba, ki se je lani v glavnem priljubila zaradi svojevrstne, lahko rećemo ekscentrične godbe Pleše se v štiričetrtin-skem taktu m v tempu 44 taktov na minuto. Lani so tuđi mnogo forsirali tanganilla, ki pa ni mogel prodreti in tuđi ni verjetno, da se bo letos uveljavil. Dunaj je spravil na površje dva plesa, in sicer kombiniran valček, ki so ga krstili za valset in av-strijski valček. Oba sta bolj propagandno- ga značaja, iz česar je razvidno, da si dragd države tuđi na plesnem polju utirajo pot v svet Za oba plesa pa ni posebno zanimanje in bosta nemara zamrla kakor tanganilla, ki so zanj delali mnogo reklame, « g* kljub temu nišo mogli obdržati na površju. Iz Londona javljajo interesantno plesno novost, ki pa se utegne uveljaviti Sele sredi sezone. Gre za ples, ki so ga krstili The Croone (krun). Pleše se na počasnejšo godho slowfoxa z maihnimi koraku Je zelo lahek in hitro priučljiv. Toliko o plesih, ki vlada žanje t Ljubljani precejšnje zanimanje. Omeoiti moramo še, da je to res standardni prognam, ld se ga drže tako Beograjčani kakor Zagrepčani, saj je bil g. Jenko delegat za vso državo na rurnirju v Kissingenu in njegovih smernic se zdaj drže vsi plesni mojstri Jugoslavije, ki poučujejo točno po njegovem programu. Letos se je v Ljubljani sezona zgodaj začela in v plesnih šolah je bilo precej živahno. Mnogo ie k temu pripomo-gel lani ustanovljeni Plesno sportni klub Ljubi iana, ki je v najlepšem razmahu m pridobiva vedno več prijateljev in članstva. Klub pripravlja plesalce za državno prvenstvo ter tuđi za internacijonalna te-kmovania. kjer v bodoče najbrž ne borno :ke-ga sistema. Zato je smešna trditev, da ženske poostrujejo krizo. Vsi moramo živeti. ne slede n* tpoL Ztto W m tuđi lensk« Uhko »klicevale, ćei da jtm nooiki odjedajo kruh. Ce bi bile normalne gospodarske razmere, bi imeli vsi dovolj kruha in bi ne kazali s prstom drug na drugega, ćeš, ta je kriv, da jaa stradam, ker ima delo. Ali naj milijoni nezaposlenih delavcev ob-dolžujejo svoje zaposlene tovariše, da se knvi njihove bede? Dokler borno s takšno kratkovidnostjo presojali tako važna vpra-šanja, se ne borno tuđi smeli čuditi, če se razmere ne bodo zboljšale. Nihče rudi ne more ustaviti razvoja, ki ▼odi do tega, da bo številc ženskih moči 5e raslo, da konćno ne bo već nikakšne, tuđi ne navidezne spolne razlike med de-lavci, razlike, da bi delali ▼ posameznih panogah ttrno moški. To vidimo »• T »e-katerih panogah. In ćelo v nekaterih de-felah na kmetih ni razlike med moskimi in ženskimi delovnimi moćmi Moški tn ženske delajo vsa dela. Da ženske nišo zapustile domaćega ognjišča že prej, je ražen socijalnih prilik pripisovati tuđi njihovemu nar\-nemu poslanstvu. Tod* sodobna žena je predvsem delavka potem sele mati. V tem je morda globoka tragika da se žena ne morejo već posvečati le materinstvu, toda prva življenska 7» zasebna zadeva, ker njene posledice čuti ter trpi splošnost. To pomeni. da bi moral bit: človek gospodar stroja in ne nasprotno. Njegov gospodar bo pa sele tedaj. ko postane blagoslov, da dela namestu ljudi, in ne prokletstvo, ko ne bo već nihče trpel zaradi tega, ca ga bo stroj odrinil od dela. To pa pomeni ne le racijonalizacijo v Industrija, temveč t idi v družbi. V racionalizirani družbi bo človek dobil svojo ceno. da ga ne bo već nihče istovetil s starim, izrabljcnim strojem. Do tega je pt. seveda še dalcč, toda zadnji čas je. da sr.regleda-mo, kajti sicer bo postal človek ptrpoln suženj stroja. Zadnji čas je, da si človek podvrže p>\ro\. Zato bi pa tuđi ne smeli w dopu^čati »racijonali«icij«, če bi zaradi njih izgubil delo le en delavec. Ako bo užival po racijonalizaciji njene koristi tuđi delavec. da zaradi nje ne bo njegova eksisten-ea nio ugrožena, torej, da ostane delavec tuđi v naprej konzument, tedaj bi racijonalizacijo smeli dovoliti. Ali o tem kdo razmišlja? Stroji delajo ▼ peklenskem tempu, pojo zmagoslavno pesem, podvračajoč si člo-vekat Človek se je prelevil iz enega su-ženjstva v drugo: nekdaj je bil sam svoj suženj. zdaj je suženj stroja. Toda biti suženj stroja je najstrašnejše. Državni praznik in praznovanje v industriji Državne praznike je treba smatra H vsaj za tako svečane in pometnb- ne, kakor razne cerkvene praznike Ljubljana, 23. decembra. Glede zašćite delavstva v raznih obra-tih z ozirom na čas in dobo dela ob-sto-jajo razni predplsi. Prve obseea zakon o zašćiti delavcev iz leta 1922. Kot velika Izpopolnitev teh predplsov je bila Izdana iire-đba ministra za sociahio politiko In narodno zdravje z dne 16. aprila 1929 o odpiranju in taplranju trgovinskih in obrtnih obratovalnie in o delovnem času pomožn©iTa osobja; dalje je tesla naredba bana dravske banovine z &ne 6. maja 1930, Službeni list St. 5/2 o odplranju In zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnie v dravski banovini. Po gori citirani ministrskl ta banovi ure leto, velikaga nacionalnoga pomen ^ pa sta državna praznika ujedinjenja In rojstnesa doe našega vladarja, Ćlovešk] značaji. — Clovek. ki popusti, kadar ima prav. ie pameten, — pravi prvi prijatelj, — a čiovek, ki popusti tuđi kadar nima prav, ... je oženjen, — ga ore- kine prijatelj. Stran * •SLOVFNSKT NAROD«, đne 23. decembra 103» Sim 2Q2 Smuicf smute azdravju m veselju naproti Ljubljana, 23. decembra. Vedno večja je pri nas annada zimskih sportelkoT, NI nam treba posegatl fl&Iec n&zaj, ko so bili smučarji pri nas Se beie vrane, niaj borno pa kmaln lahko govorili o belib vranah tain, kjer se staro in mlado še ni okleoilo * vso Ijnbeznijo in razumevanjem smuca rstva. Težko bi nasH drag prlmer tako n&glega, mogoćnega In tuđi nspešnega razmaha zimskega sporta, kakor smo ga doiiveH Slovenci v zadnjih letih. Ne samo vsa naša mesta, tuđi sadnjo gorsko vas je ie objelo navdošenje za smučanje, ki med vsemi sportnimi disciplinarni človeka duševno in telesno najbolj d\iga in ntrjuje. Bes je nas narava bogato obdarovala s pogoji za razvoj belega sporta, saj je malone vsa naša tesna slovenska zemlja en sam smnški teren, vendar bi pa smnčarstvo pri nas Še daleč ne bilo teko lepo razvito, da se ga nismo okleniH s toliko ljabeznijo in v tako trdnem prepričanja, da nam prinaša velike koristi Naša vojska belega sporta bi tuđi ne bila tako silna, da je ne vodijo izkušeni, požrtv ovalni moŽje, ki £m vneto stoji ob strani vedno naprej in k višku stremeča mfauHtm Brez tu je potnoči, brez vsake podpore od zunaj, s lastnimi močmi in sredstvi smo d\1gnili Slovenci na svoji zemlji beli sport na zavidan ja vredno visino, Se nekaj let tako intenzivnega dela in teko presenet-ljivega napredka, pa nas bodo morali v polni meri upoštevati dragi narodi z visoko razvitim zimskim sportom, čim več bo med nami ntrjenih smnčark in smnčarjev, tem več bo tuđi zdravih, veselih đeklet in žena, fantov in moi vedrega duha, nepremagljivega veselja do življenja in dela. Z belim sportom zdravju in veselju naprotL - Trener Erich Marx pravi o smuškem teku: Ko Je smučarskL tekmovaJe-c v jesenskih mesecih svoj splošni tetesni trening tako ab-solviral, da je v dobri kondiciji, ki zapade prvi sneg, da so organi in mišice v takem staniu, da se že lahko udelež: tekmovanja, po-te-m naj začme Sele s »tehničnim treningom«, to je, vse svo-je kretnje mora prila- ICKJiti tek-movanju na dolge pro-ge. Tekmovalec na dolge proge mora biti tehnično tako vsestranski, da je lahko kos ▼saki progi. Vedno mora svojo tehniko prilagoditi okolnost m, kajti proga mu običajno nikoli ni preje znana, prav tako ne pozna raznolikosti terena in snega. Dober tekmovalec sledi temu nehote. vedno najde >pravi korak« in pravilno »hajo«, tako re-fcoč £0 obč-uuku. Ta čut za prav-ihio tehniko iva terenu mu da samo dolgoletno teJcmo-vanje. Skan-dinavsik:, tekrm/valci, ki so popol-ni tehničarji, ne da bi se tega posebno zave-dali, so najibol^ši dokaz, da se teka naučiš samo pri teku, kajti že od rane mladosti so prisiljeni »na smučeh ho-diti«, kakor prav!-k> Norvežani. Narava sama je pri norve-štkih mojstrih vse gioe in kretnje izobliko-vah kar najfoolj ekonomično. Tako so *l prldobrH tehniko, ne da bi se tega zaveda-h*. Pri nas je to drugače, zaradi pomanjkanja snega in kratkih z:m nam tehnika ni prirojena, moramo se je priučiti. Kot rečeno, se mora tekač po treningu telesa posvetiti tudj tehnični izipopolnitvi. Zato prideta v poštev december in začetek januaria. Pri proučevamtu in opazovanju mnogih tdcmovalcev te nj-ihove tehnike je bilo pa vredno opažati, da većina dela isto veliko napako: premalo vpreže svoje noge pri teku. Vse preveč, zlastj navkreber, de-hjo rokev prav tako je zgrešena prevelika uporaba palic Smuški vztrajnostni tek je primarni tek, torei v prvi vrsti delo nog. Ceprav nudijo palice in tuđi roke pri teku veliko neo-bhodno potrebno podporo, ne smemo rrkdar ritma teka motiti z uporabo palic. Silo rok in ram smemo iz-koriščati samo na gladkem, noložnem terenu in na strmini, kjer se lahko poslužujemo palic Razumljivo je, da moramo včasih med tekom s palicam: bolo pritisnite da se utruje-ne noge nekoliko o-dpoči'jejo. Toda v hipu, ko gremo zmerno ali strmeje navkreber, moramo imeti občutek, da se gornji život sam nosi, da so noge razhremenjene, da ne gre vsa teža telesa in vsak protisunek pri teku v »noge« in končno — to je naj-važnejse — »da so boki prosta. Tekač mora i me ti občutek, da so boki, ki viečejo in ženejo telo naprej. Izdamo gibanje bokov podaljsa korak. Z gibanjem bokov je pa tuđi najožje zvezana uporaba ralic. V sp'o-š-nem velj-a deviza, da je vsak korak in vsa-ko hojo prilagoditi terenu :«n pokrajini, vrsti snega Ln telesni kondiciji tekača. Pravilrfo je: pri pO'Ož-nem in strmem terenu naj de-lajo roke in palice, kadar pa greš navkreber, pa izrabi malo moć: za palice, tem več ra za noge, ki naj delajo do^ge korake. Hoja naj bo laWka in prozna. Pri tekmovanim naleti tektnovalec na rame zagrebe, na jarke, pad'la drevesa, kamenje, žico itd. Da se zna spretno izogni-ti in premagati take zapreke, je najboljše, da smruča križem po gozdu in če nalet; na zapreko, naj jo toliko»krat premosti, da je rrepričan, da jo bo pri tekmovartju r lah* koto premagal in da mu ne oo delala zarrru-de. S časom tekmovalec situacijo nagTo pregleda ter se ve takoj orientirati. Ze!o važ.no je namreč pridobiti tam dragocene se*kutKie, kier \'.h drugi izgubi. Najbolj^e \c torej: mnogo treninga! Obolno nad Stično na Dolenjsketn |e naravnost klealrra smučarska postojanka, kjer najde smučar vse, kar mu poželi srce Stlčna, 2-2. decembra. Kđor se Se ni napotil v «n;iiOeti po đo-lenjske.m hribovju, temveč je smatraj z& »rau^ar&ki raj eđino gorenjsko str?n alo-Tenske zemlje, ta ne ve, da niore tiwii Dolenjska poleg tako cenjenega cvička cuiditi obiskovalcem iz polnih rok zlmsko-eportni užitek. Smućajije je bilo na Do-lenjskem prav do zadnjih let malo znano. Smučar, ki se je bil pojavil v nudi zimi na hribovju med Stisko in Savsko dolino, ali p.ri Sv. Duhu, ali na visokih kraških planotah pod Sv. Petrom y Suhi krajini, j© bil predmet splo&ne^a obćudova-cja, a ne zavidanja. Dobri ra bogabojeći Dolenjec se rad grreje za pečjo, kjer pre-tira jagode na svojem molku ali Čita iz >ZamorČkac. Ne priđe mu na misel, da bi zapustil toplo gnemdo, si nataknil okorno leseno Tozilo na noge ter se capotil v jnraz. Kljub temu pa se je začelo smuča-nje širiti tuđi na Dolenjskem. Prišli so mla4i fantje od kdovekod, zapeljali domaćine, da 6o zajeezdili palice in nadeli 8muči — in naenkrat so smučine oznanjale glasnike novega veselja. Ljudje so znali kmalu poiskati primerne prostore za srnu-čanje. Dokazali so, da ima valovito dolenj-eo hribovje sijajae smučarske terene, ki bi mogrli nuditi domaćim, pa tuđi drugim sportnikom prav toliko užitka, kakor visoka Gorenjska, ako bi bili ti kraji znani. Idealni smnčarski tereni so na Obol« nem (739 m). Je to zelo znan vrh t se-vernem stiškem hribovju med Stično ln LItijo. Po svojem okroglem, koi>a»tem vrhu spominja zelo na Kum. S svojo okolico predstavlja zelo obsežno visoko pla-»oto, ki ponekođ strmo, ponekod polazno pada proti kotlini v daljavi kakih 1000 m I>od vrhom Kotlina je na severovihodnem dela pobočja in je od gretenov skrbno za-varovana pred burjo ln pred preveliko eolnčno lepoto. Ta kotlina z vso planoto sa Obolnem je sijajen teren za smuča-nje. Dobremu m izvežbanemu smučarju sudi svoje strme in popolnoma glarftke re-bri. slab^im smučarjem in novineetn pa so na ra-zpolaec položne strmine, ki ee prav nalahmo stekajo na dnu kotline. Pot na Obolno nas vodi iz zasnežene StiČne, poz-naine vse»m po svoji zgodovinJ ln samostanu. Po o^ki in položni kolovoz. nl poti se vzpnemo do vaši Meklnje, od l^ođer se nam nudi lep razgled po stiski dolini, na St Vid ter Gradi&fe. pod kate-rim je znamftnlta. novo odkrita stiSka jama I« Meklnj otMrsamo dalje na Metnaj po cesti, ti 80 Jo letos p-riCeli graditi. Prlbliža-mo s« nađ TloTcem ft>zđn, kl Je ▼es aaanežen. Drevje je od mežene teže čudovito ukrlvljeno ter tvori t svojimi s soežentmi kristali posu ti mi ounjaani naj-razn-ovrstnejše oblike. Od tu Je pravza-prar najlepšt pogled na Sti&io, kl se nam pokaže iz doline Potoka vsa bela in mo-gočna zaradi starih trdnjavskih zgradb samostana, Polagoma se pomikamo navkreber do velike rasi M6tnaj. čepi pooiž-neJSe kot njeni prebivali t kotlinlci, sredi prostrane planote, ki šega proti seve-rorzhodu prav do Dobrave in Pristave (693 m), na severozapad pa do Obolcega. Zelo visoko smo že. DreTje dobiva posebne oblike, ker mu mraz ln burja vijeta veje ter ga pripogibljeta k tlom, Male smreke so popolnoma ^asneđen« in se zde kot «to*ci snefcnega kristala. Za fotografa je tu obilo motivov: »krivljen kozo-lec z razdejano streho poleg stare hruške, ki ji je sneg naikodral reje; Bkupina stnre-Čic c globoko xa}čjo Bledjo: preko poti vločeno vejevje bukev Ln gabrov; do oken zametana kočVca z fr&zom do drvarnice. Od Metnaja drslmo pod vasjo (Joričico po najlepšem dela naše poti. Vozimo se ob robu pobočja, ki strmo pada t ozko, a romantično dblinico Potoka. Z Tišine more-mo sele občutiti tilno le-poto lime, pa tuđi njeno moč. Ćeli biAovi gozdori se nam zde kakor poležajio žitno polje. Vrhovi dreves «e skoraj ti>kajo taJ, na vratu Pa Jim jezdijo ćele kope s lp as tega snega. Potokova dolin« s oštrim, gTebenastim hribovjem je tipična doJina za stisko in li. tijsko ćorstvo. Ne naJdeS i-zlepm taiko čudovito globoko kn krivuljaeto tzsekanega ozemlja, kakor bafi tu. Po polurni hojl se ločlmo od Potokove doline in smo kmaln na prostrani planoti z vrbom OboJnim, ki Je naS cilj. Ob jas-nem, solnčnem dneru se nam adipre diven razgled po slovenski zemlji. Na severoza-p&du se belijo vrhovi nadih planin* bela Gorenjska s Izubijano se nam prikazuje vsa bleSće*a. Pod nami na severu prav blizu opazimo Savo, ki ob>kro£a ftmartno in Litijo, hi za temi kraji se dvl«a)o hribi, nadaljevanje KamniSkih planin. Na jugu vidiš ob Sv. Duba dalje gorato Suho Krajino in še dalje kočevsko &taro goro. Na rzhodu je Dolenjska, valovita in taribovi-ta, i gosto posejaolmi rasmi. Teme Obol-nesa je ploško. Saj je pred leti tu žive! ln kmetoval kmetovalec % družino. Sko-raj vsa planjava je bila njegova last Ta je pasel številno iiTino, oral ledino in se-Jal žito. Se dane« se poxnajo sledovi njiv t rebrl Postani •• J« pa nmaJmll t hMo, y> toplo aakuril in prlsluSkoval tatjenju burje. Danes Je hite, kl je bila selo trdno sidana, x gospodarskimi poslopji popolnoma jaz pad La. Sem pa tjm 6trie ostanki de- beleg* zktovja t zrak in marsikoga «o ie premotill, da je Ispraše val po i^odorltil «radu, čigar ostankl naj bi bilo to »obato zidovje. Obolno kljub stoJI rUinl ni uvpo&Cen kraj. Kmalu pođ rrhom sta namreč dre hiši, na južnem pobočhi P& oelo velika vas Poljane, kl je najvižje leteća vaa daleč naokoli. Cez zimo so prebivalcl večinoma r kočah, le sem pa tja se prikače katerl. da se na zelo preprostlh smučeh popelje k sosedu. Vendar si ljudje napravijo gaz, da, morejo ob neđeljah v Stično. Smučanje na Obolnem je gotovo lzre-đen užitek ne samo zaradi Lđealnega terena, temveč tuđi zaradi lepote te^a dolenj-skega kraja. Sinučar vidi vsak čas drujge znamenitosti, ves svet je pester, roman-tičen ln odprt. Pot na Obolno in s Obol-nega t Stičsio ne zahtera od sm-učarja nl-kakega truda. Tuđi smučar-novrnec priđe do svojega cilja t poldrugi uri ter se pri- pelje po selo položni poti kaj kmalu zopet t Stičco. Obolno je pruneren cilj tuđi za dAljše sinučarsike ture, slasti zato, ker so domačlni poskrbeli tuđi za prepotrebna o&repčila ln toploto. Za Ljubljančane ne more biti primernejše ture kot je preko Litije Jia Obolno (ca. 2 uri) in v Stično ter x vlakom t Ljubljano. Iznajdljivi smućarji bođo gotovo prav kmalu ugotovili, da so malo znani gorski kraji nad Stično kot nalašč ustvarjeni za Izletnrke-smučarje, ker se morejo počutiti t *osto!jubnih dolemjskih krajili kar naj-boljše ln da more tuđi D-o^enjska nuditi ▼sakomnr poleg lepote zemlje in prirode tuđi prisrčnost ln gostoljubje. Mnogo je smučarjev, zlasti začetnikov, ki ne vedo, kam bi ubrali pot v nedeljo. Mnogim se »di Gorenjska s številnimi hoteli in zlika-nimi smučarjl pregosposka, za primerne kraje, kjer bi lahko svobod-no uživali čar zimske prirode in vse dobrote smučanja, pa ne vedo. Naj bodo prepričani, da jim bo stiska okolica z OboLnim nudila mar-sikatero nepozabno uric<» pravega veselja, kakor ga je že mnogim, ki so s smućmi ali s popotno palico prehodUi ta kot. Naša največja in najmodetnejša skakalnica Danes prinaSamo t prerezu nacrt naSe največje in najmodernejSe skakainice, ki jo je lani pričela po načrtih g. ing. Stanka Bloudka graditi SK Ilirija v Planici na-sproti svojega doma, zdaj pa jo dovrSuje savez. Ta Impozantna skakalnica ni samo največja v Jugoslaviji, temveč nedvomno' tuđi v srednji Evropi, saj bo dovoljevala skoke nad 80 m. Podobna skakalnica je na Nižjem Saskera, večjo so pa zgTadili tuđi lani Avstrijci na gori Isel, ki je pa pri tek-mah FIS-a pokazala, da je tehnično slabo grajena in izpeljana. Prvotni Bloudkov nacrt je bil, da bi skakalnica dovoljevala skoke do 70 m, a savez, ki je prevzel njeno izpoolnitev, Je nacrt izpremenil v toliko, da bodo mogoči 80- ali pa cele 90 metrski skoki. V grobem je bila skakalnica toliko dograjena, da jo bodo lahko že preizkusili. Kako ogromno delo je to bilo, je najbolje razvidno iz dej-stva, da so v zaletu izkopali približno 1120, v doskoku pa 530 m3 zemlje, vrhu tega je bil pa teren ves v konglomeratu. Samo le-tošnja g dnja sk kalnice je doslej veljala 35.000 Din. f*rihodnje leto bodo skakalnico 3e raz-širili, zlasti doskok, uredili iztek ter name-stu provizornega sedanjega mostu postavili trajni most za zalet. Ves prostor skakalni-ce meri 6780 m2. Pogled na skoke raz pla-niške skakalnice bo zarea diven, saj bo pri skoku 80 m dolžine tekmovalec skočil 40 m globoko. če nimas mnogo časa, ne denarja • • • pojeli smučat k Sv. Ehihu nad Višnjo goro in ne bo ti žal Višnjo goro ln njen-c okolico nam je odkriU prav za prav SeJe srnu carstvo. K4o je ^a prei vedel, da lepih krajeT ia nedeljske in enodnevne ammške izlete *nima sa mo Gorenjska, tem već t enati, če ne 6e večj; meri tuđi DoienjBka. ii> sicer prar blizu Ljub ljane? Le redki »o bili na DolenjBkem izletni ki, a najredkejSi baS v Višnji gori in njeni oko tici. Z razmahom srnu carstva so se pa raimt re kar čez noč lzpreme nile. — Prebivale! vas ofcro-? Višnje gore so se še nedavno naravno»t tačudeuo spogledo-vali, če je zaneslo k njim izletnika li Ljubljane. Ćelo Vidnjanoin so se čudili, če so jih •prišli t nedeljo obiskat. Zdaj bi se pa nič manj ne čudili, če bi rsako nedeljo ne bilo ix Ljubljane ln drugih krajev cele sniučarske vojske, ki neieljo za nedeljo naskakuje te idealne amuAke terene. Zadnjo nedeljo Je bik) slcer preveč pr-siča in tudl sicer nišo bili pogoji za smn-ko posebno dobri, vendar je pa potegu li jutranji dolenjec iz Ljubljane poJne vagone smučarjev. Naj več J ili je iz« topilo t Višnji gori, med njimi ttrdt predsednlk SPD dr. J. Pretnar, tajnik đr. Brilej in nad otajvečji, ceprar cajm-lajšl smučar sodnik A. Hudnik. Pri Omahnoviii tik ko-tođvora se lahko pošteno podpreft, c»a tuđi smnči si lahko privežeA s dudo rred kar ▼ Teži, da ti prsti t sne^n ne otrpnejo. Ena »kupina se je bila pri golaiu ođ-ločila za turo proti Leskovcu, Polici, Blečjemu rrhn rn tam okoli, dru^a pa za. St. Duh aad ZavrtaČ&mi, kjer vsako nedeljo, pa ttrdl med tednom kar mngoi: sontičarjer. Pnra skupina je pa morala svoj nacrt rzpremeniti in kreniti za drugo, ker sneg nfkjer ni kazal nobemlh sle-doT človešklh nos. V teh kraj ih se redko pripeti, da bi aneg ob nedeljah aadrzal ljudi diotma, da bi ne ali k maši Zadnjo nedeljo je pa ostala većina Tadčanov po vaseh okrog Višnje gme doana. Sne?a je bilo prevefi in »ipast Je bil tako, tia Je bilo se na »mučeh težko premik&U se naprej. Tako smo Jo torej mcrtrntlf od Omahno-Tih kar naravnost čez visoko tasneženo riSnJegorsko sejmidče mimo znanin go-stilo Skufca In Turk ter mimo Sole po*I Stari gTađ. Strma Je pot takoj od slavne* ća polieve^a kraljestva proti prri vasicl na hribu PristavL Po o«ki gazi si mora! potiskati »muči pred seboj in si neprestano pomagati s palfcacni, pa so ti £e tiliaja-le noge nazaj. Vse naokrog pa čarobna zimska oarava. Pod teto k ledu pr'mrt-njenega sneiga poveiajo drevesa svoje pravljičoe kreme do tal, le vitke smreke se oočejo ukloniti Drevje Je tako potlačeno k tlom in prepleteno, đa bi ćlovek miglil, da vid! pred seboj sledove najstrafinejžo^a ciklona, V reanici Je p« Ie nesrečno oa-kljnčje hotelo, đa Je nekaj dnl đeievalo. preden Je pritlsnil mraz ta ta^adel eneg, pa je orila (trevje ledena skorja, kl se je ttieg tako krepko prllepil na njo, da g& ni mogoće otresti. -i.u zuaj jeci iu p^^a drevje j>od to dvojno težo, da kmeta kar mraz spreletava. Silna bo Skoda po goz.do-vih, fee večja pa na aađmem drevju. Edi-no močan ju« bi Jo bil lahko prerprečil, pa gtL ni bilo pravočasno. Na Pristavi amo si oddahnlll, strmih fclancev je bilo konec. Od Pristave vodita dve poti k Sv. Duhu, prva, daljša, čes Kriiko vas in Novo vas, ta se odcepi na desno, druga, leva in krajša, pa Cez Za-vrtače. Mi smo ubrali daljšo m v zahvalo je nam burja strupeno plesala okrog uSes. Toda kđo bi se zmenil za burjo, če »o amučl na nogah. Da ni bilo toliko ln tako sipastega ane^a, bi bili imeli do ciU% sa-mo še en skok, tako je pa Slo bolj počasL 6e!e proti polđnievii smo prispeli v Novo vas, potem Je nas pa Čakalo neprijetmo presenečenje. V dolino Je vodila pol, pa nismo vedeli, đa leži pod debelo snežno odejo stlačeno granovje. Gorje ti, če na takem terenu padeš. Takoj imaS pod seboj dobra dva metra globoke luknje in čim bolj se motoviliš v sipastem saegu, tenn bolj se pogrezaš vanj. Smu-či pa ne smed odverati, ker bi ee potem spion ne ekobacal iz sne^a ma grmovju. Končno smo bili pri Sv. Duhu, kjer so Se «vi&ali pa tufli padali emučarjl po dveh dolgih, idealnih strmlnah, da jih je bilo veselje gledati. Sv. Duh Ln bliinja okolica ima vse po?ojet -da privablja vedno več smučarjev. Kdor je le emkrat smuca! ta, se bo 6e tn še vrnil. Skoda, da j^; ta kraj še vedno tako ma!o znan, đa še ni. mamo lepih slik, ki bi ga pokazale široki Javnosti. Val, ki so smucali pn Sv. Duhu, so navduSeni za ta idilični Bmuški koti-ček in ^a kar ne morejo prehvaliti. Od prijaz-ne cerkvice vrh hriba te požene z bliskovito naglico ali pa tuđi počasneje, kakor si lzbereš smer, tja doli do roba gozda, približno kilometer da'.eč, da ti kar srce zaigra. In ko si se nasmučal, jo mah-neš v dobrih 5 mlinut oddaljeno vasico Zavrtače, kjer ti prijazni domaćini za ma: deoar postrežejo t dobro domačo hrano in pijaco. Samo 5 hiš Šteje ta vasica. zat-> je pa v njl fie vse prisrčfno domafe. pri-jetno in toplo, če ne dni?je, pa na za-pečku dobro zakurjene kmečke peči. In ko si se odpočil in ofcreoča!, se požene' na diteafa proti Ivančni gorici ali nazal v ViSoJo ^opo, da se kar pokad za teboj. Seveda pa ne smeš bit* prevel'k prijatelj domaćega hruševca, sicer se ti utegne pripetiti, đa se vrnefi v Ljubljaiio brez smuči, kakor ee Je v nedeljo tlsto uručar-sko motovilo, ki Je pustilo rse Tirtne znake belega »porta v sntgu nekje m^ć Za-vrtačami ln Pristavo. Kdor hoće torej .sfivatl redkoiti lim- &ke^a &j>orta v zvrhacni mer, pa olma mno. «5o časa, niti denarja, da bi se vozil kam daleč, naj krene v oko1 eo Vl&nje po*^, najbolje kar k Sv. Duhu. p? mu ae bo žal. Povsod drugođ velja. m^io ienarja, ma!o muzike, le tu doblš za m^.o denajr. ja dosti jesti in piti, pa Se nasmućaS se, da si za ves teden dovolj prott^^Jen ^d razmajan. Novi trenerji JZSS Da omogo^i svojim tekmovalcem n»-dosten kondicijski in tehnični trening pred državnim prvenstvom in da pndobe na r\ir tini tako v vztrajnostnem tekmovanju, k*-kor v skokih, je sklenil JZSS tuđi ieto« poz^-ati več trenerjev, ki naj na^e tekmo-valce priprav.jo za bodova srečanja doma in v inozemstvu. Zc minuli teden je pri«pel v Ljubljano Leoš Stechlik, član češkega smučarskega svaza, ki je takoj p'-evzel tr^ ning tekmovalcev Smudarskega kluba Ljubljane n« Mrzlem studencu; v sredo je pri-spel v Ljubljano drugi trener, znani nemile! favorit Erich Marx, a včeraj norvešk.1 ika>-kač Bjorn Jehr. Leoš Stechlik je iel mlad, a kljub temu eden naJSoljših čeških tekinovalcev na dolge proge. Lani se je na državnem prvenstvu ra Ćeškoslo-vaško plaši ral takoj za Novakom na drugo mesto in obetajo mu še lepo bodočnost. Kot rečeno, je v Planici pr*v/el trenmj tekmovalcev SK Ljubljane, ko jih pa ix-vežba. prevzame tuđi trening saveznih tekmovalcev. Leoš jr specialist za dolvje proge, znan pa je tuđi kot strokovnjak za opremo, za. maže, za obutev in drese. če-mur je posvetil poseben Studij. Z njim je imel «ivez gotovo »re^rvo roko, prav tako pa tuđi z drugim trenericm, • starim našim znancem Erichom Marxom M«rx je že Uni treniral naie tekmovelc« v vztraJTiostnem teku. Saj je- on rr.ojster na 50 km ra dvakratni prv^k Nemčijc v tej disciplini. Na drugem mestu prinasanio tuđi ranimiv članek izpod njegov«^ pere«, t katerem pripoveduje, kako je treba trenirati na dolge proge. Erich Mane je viseko-šolec, znan je tuđi kot izvrsten pedagog. Pri nas ostane do konca janađrja, poleg saveznih tekmovalcev bo tremml tuđi ili-rijansko tekmovalno ekipo. NemSka »mu-čarska zveza ga je doloČila tuđi za vodj« svoje tekmovalne vrste na državicm prvenstvu, ki se bo vršilo 3. 'n 4. febrarja v Planici. Simpatični Mane bo tekoj pričel s treningom tekmovalcev. Bjorn Jahr 191etni Bjorn Jahr, ki je po pokliču kon-toarist pri neki paroplovni družbi, bo po-rabil rvoj zimski dopust kot trener naših skakačev. Na Norveškem je zn«n kot eden največjih telentov, nova zvezda na polju skak^lne umetnosti. Jahr bo ostal čez praznike v Ljubljani, kjer bo na Rožniku. na ilirijanski skakalnici treniral naše skakače, nato pa pojde na Gorenjsko, kjer ustane do konca marca. Naj še omenimo, da je Bjurn sin predsednika Zve2e norveških smučarjev Gunnarja Jahra, Jcar je dokaz, kako Norvežani cenijo naš smusolj-nosti skakalnice odločilno. Lanska trcnerja Arnc in Sigmund Guttormsen sta tud' le-tos angažirana, in sicer prvi doma. drugi pa v Svici. JZSS zasluži za svojo iniciativnost in požrtvoalnost vse priznanje. Ste*. 192 fSEOVTCtfSITT NAttOUt. w» zs. đteaumi Strna i Za ustanovitev jugoslovenske kolonije Sposobnost Jugoslovenov kot kolnistov - Kje bi bili primerni kraji za našo kolonijo, ki jo je treba ustanoviti tako] Ljubljana, 23. decembra. ^Vodnikova družbe v Ljubljani je z le-tošnjimi knjižnimi darovi prijetno presene-tila slovensko javnost. Predvsem imam v roislib knjigo g. Muca: Skozi Sibirijo. Ka-kor naši dečki še danes z veseljem požirajo pripovest Robinzona, tako čitamo odrasli možje Robinzonijado pristnega našega ćlo-veka, krojača gosp. Muca. Ta povest je deloma taka, da se ti ponekod ježijo lasje, drug^od se moraš zopet držati za trebuh na splošno pa je zelo poučna, ker nam ksže vse prirodne pojave naše slovenske zemlje na skrajnem vzhodu, vsa bogastva in le-pote teh predelov. človek si kar zaželi, da bi sedel v zrakoplov in se odpeljal narav-nost do plovnega in široke«« Amura ter sedel vsaj za eno leto v BlagoviešČensku, odkoder bi delal izlete na Kamćatko s pasjo priprego. jedel ribe iz Ohotskega morja. gledal, kako raste rž v Blaaovješćensku m mazal sibirsko maslo na svezi rženi kruh. Važnost Mucove knjige leži baš v tem po-pisovanju omenjenih zammivih in tepih predelov, ki nudijo del-avnemu in podietnemu človeku najlenšo eksistenco — ako bi v teh predelih vladal red — kakršnejja si želimo mi Ju^osloveni povsod, kamor se naselimo in kjer hočemo imeti obstanek. Pis«telj Muc r*a je dokaza! še nekaj dm-gega. Ni izSubil glave niti v tolikih in tafco robinzijonijanskih težavah, strahotah in opasnostih. Vedno se je postavil na noge, povsod je odnesel svojo kožo, ohrenil si je pristni slovenski humor vzlic vsem nadlo-gam. ki so E|a teple neštetokrat. Dokazal je odlično kolonizatorsko sposobnost, kakrš-no izkazujemo Slovenci in Jugosloveni sploh. Le poglejmo naše predvojne ameri-5ke koloniste: tako Slovenci, kakor Hrvati in Srbi so se pred vojno, ko je bila možnost prospe van ja v Ameriki dana, prav povsod obnesli, večinoma odlično. Koliko dolar je v je prihajalo v našo revno domovino! Jugo sloven je pole« tega povsod priljubljen, za kar ima zahvaliti svoji odlični duševni konstituciji: vsak Jugosloven je človek dela in reda, ražen tega pa ima pnrojeno ono važno lastnost, ki je predvsem potrebna kolonistu: je izredno socialen. Muc se je vzlic mrčesu v jakutskih jurtah izborno razumel e Jakuti itd., radi tega je ćelo v onih naj-mrzlejših krajih sveta dobro odrezal, in se mu gotovo še danes sline cede po na ražnju pečeni srnjini pečenki, podvlečeni z med-vedjo slanino itd. Poleg tega smo Jugosio-veni doma v taki domovini, da ljubimo poleti veliko vročino in se kopljemo v bistrih rekah, no/'mi pa sneg in postaja smučanje pravi narodni sport Tuđi mornarji smo izborni, zakaj ni dvoma, da bi naš Dalmati-nec ravno tako izborno krmaril in lovil ribe po Amurju, Bajkalu in Ohotskem morju, kot dela to danes v svoji Adriji. O drugih naših odličnih lastnostih pozneie. Ni pa ni-kakega dvoma ne morem si predstavljati boljših kolonistov od nas Jugoslovenov. Našo kolonijo Je treba ustanoviti tako} Jugofloveni smo še danes zelo rodoviten narod: ražen v nekaj predelih v Sremu naletimo povsod na mnogobrojne rodbine. Se ćelo Slovenci, pri katerih se v mestih polagoma udomačuje sistem maloštevilne dece, imamo letni presežek 40.000 duš. Na splošno znaša jugoslovenski letni prebitek oziroma naraščaj Vi rnilijona. Medtem je sicer res, da naša domovina ni tako gosto naseljena, kakor Evropa na zapadu, vzlic temu pa ni dovolj prostora za ta naraščaj, naša domovina ga ne more in ga bo čim-dalje manj mogla preživljati. Kdor dobro pozna svojo domovino, bo vedel povedati. koliko je pri nas kamnitih predelov, koliko je gozdov, planin in nerodovitnih tal. Vsa Dalmacija, Crna gora, Hercegovina so eminentno pasivni kraji, mnogo preoblju-deni in zato vlada temkaj že od nekdaj beda. Slovenija je preobljudena, zemlja sama nas nikakor ni v stanu preživeti. Zate-gadelj smo imeli vsi Jugosloveni že pred vojno kot glavni eksport: izvoz krepkih mladićev, najboljšega soka naše krvi. Naj-več jih je vzela Amerika, kjer je našim Ijudem prijala svoboda udejstvovanja in velika možnost pridobivanja, kakršne te-daj ni bilo nikjer drugod. Po vojni pa je Amerika zaprla svoja vrata, pa tuđi konjunktura je prenehala, prosperacija se je izpremenila tako korenito, da bi dandanes — tuđi ako bi bila vrata odprta, noben Jugosloven tja ne silil. V novejši dobi so se Jugosloveni selili v druge države, kjer so se odpirale ugodne pridobitvene prilike: v Francijo, Holandsko itd. Danes nam poštljajo te ljudi po 14 dnevni odpovedi oazaj, prosperiteta v teh državah pojenju-je, sami imajo danes brezposelniL dovolj. Posledice, ki se kažejo in imajo svoj tz-*«or v ćloveški nadprodukciji v Jugoslaviji ter v nemožnosti izselitve v ugodnejše predele naše zemlje, se dajo označiti z eno samo besedo: Jugosloveni se duširan v svoji domovini. V tem pogledu bi nas pTav lahko pr'merjali t Japonci, tuđi ti se dušijo v svoji premajhni domovini. Prtmer z Japonci se pa takoj neha. ako »previdimo. d& se Japonci po lastni in-ci-jativi in z lastno pestjo uspešno bore proti dušenju v lastni domovini — d«>čim mi Jugosloveni držimo roke križem, ustanav-ljarno odbore za prehrano lačnega naroda, ostanemo neobčutni. ako si rodbinski oče jemlje zbog bede življenje, skratka: smo indolentni napram lastni krvi. Toda o tem pozneje. Oglejmo si posledice dušenjar Ogromno večino našena naroda tvorijc poljedelci. V vsaki kmečki hiši dobiš po 5—10 otrok. Slednji dorašćajo, doma j:h more ostati le omejeno število. vsi drugi morejo za kruhom, bodisi kot rizični ah kot umstveni delavci. Tega kruha pa ni već in ga je čimdalje manj. kajti sedaj '}? v Evropi kriza Brezposelnih je dan za dnem vei, stvar postaja čimdalie bolj opasna za narod '.n državo. Zlasti smo udarjeni od uso-de mi Slovenci. Da bi imeli na razpolago za lastno svoio kri vsaj vse slovenski pre-dele: našo Koroško in naše Primorje, bi morda Še šio. vendar prav sigurno ne trdi-mo, kajti Že pred vojno smo izseljevah od-višek. Da brez meča ne borno nazai pridobili na5e uporabljene zemlje, je vsako- mur jasno in na to ne moremo Čak«ti, pomoć je nujna in takoj potrebna. Kdor ima kolickaj srca za svojeg* toro jaka, mu srce krvavi, kadar čita. kako glađu je jo naši rudar j i v Sloveniji, pa tuđi v Srbiji, kdor gleda razeapane in gladne brezposelnike, ki pritiskajo na kljukc naših domov dan za dnem, kdor vidi mlade akademike s sijajnimi diplomaml, sposobne in odlične, kako se jih oglasa po 100 za eno samo sijajno-slabo pkčano službico, U bo glasno zakričal: Nemogoče, nedostojno stanje brespo-seloosti našega naroda, beda in glad zahtevajo takojsnjo odpomoč v obli-ki ustanovitve jugoslovenske kolonije. Kaže. da smo Jugosloveni nekoliko indolentni, kajti naše časopisje prinaša paČ mnogo poročil o glađu, bedi, samomorih radi bede itd. noben časopis pa še ni zi-nil o odpomoči, da bi se bil vsaj teoretič-no pečal s tem živijenjsko važnim problemom. Ali je dostojno človeške časti, ako se rodbinski oče ubija zbog bede? Ali ako gre krast in ropat? Gotovo ne! Dostojno je, da si človek sam pomaga in v vseh oko-liščinah kakor je to dokazal naš rojak g. Muc za časa svojega bivanja v Sibiriji. Ako n. pr. čitamo, da se peča v Beogradu mlad doktor medicine z brivskim pokličem, drugi zdravnik pa stelje postelje v spalnih vagonih, tretji stanuje s svojo rodbino v šupi, nad polov:co specialistov-zdravnikov v bolntcah v Beogradu ne dobi za svoje važno delo nikakega plačila — mora vsakdo sprevideti, da je tu poguba za narod Ta stvar pa je v vseh stanovih! Samo v Sloveniji je danes S00 učiteljev in učiteljic brez službe. Hiperprodukcija fi-zičnih in duševnih delavcev na ćeli crti Zd-hteva kategorično, da si ogledamo na ze-meliski obli predele, kamor bi z uspehom izselili naš odvišek - ne da bi bilo treba zapisati ga med izgubljene sinove, kakor je bilo to do danes dejstvo pri naših iz-seljencih. O tem v naslednjih razpravah. Japonski zgledi; • Silno narašćanje japonskega naroda je napravilo to razmeroma majhno državo mnogo pretesno. Res je sicer, d* ?*o pnčeli z industrijo na veliko, kfltera industrija preživlja obilico milijonov skromnih ljudi — toda vzlic vsemu so se Japonci do pred kratkim dušili v lastni domovini. Zato so si ustvarili kolonije: Koreje, Mandžurija so njih velike kolonije, vse te velike zemlje so redko obljudene, poleg tega rodovitne, bogate na rudah in drugih sirovinah. Toda vse to še ni bilo dovolj Naši časopisi o tem nišo poročali, pač pa je bilo priobčeno v inozemskih novinah: Japonci so pridobili velike kolonije v Abesiniji in Braziliji. Japonci so na svojem otočju navajeni bolj toplega podnebja, zato jim ugajajo bolj topla podnebja in so n pr. manje sposobni za. Kamčatko itd. Za pričujočo razpravo je tedaj važno poudarit ian<.;.s*; ... rod, ki ni ma doma prostora, je prisiljen, da si pridobi kolonije — bodisi z mečem ali mirnim potom. Kaže, da so Japonci izborni diplomati, kajti dobili so velika ozem-lja brez kaplje krvi v Abesiniji, pa tuđi v Braziliji. Za nas je važno to dejstvo isto-tako važna pa je japonska organizacija iz-seljeništva. Predvsem je vse japonsko fzseljeniStvo v eni roki, kar je sevć izborna institucija. Izseljeniki se strogo izbirajo, ne pošiljajo se v kolonijo kaki slabiči ali moralno defektni narod, temveč le krepki narodni po-ganjki, takorekoč elita naroda. Vsak iz-seljenec se mora zavezati, da se ne vrne već v domovino. Pri tem pa ostane japonski državljan, to je, on ima dvojno državljanstvo: ono nove države in ono svoje stare domovine. Naši juristi se bodo naj-brž križali — toda vzlic temu je to zelo pametna uredba. Predvsem se izseljenec ne izgubi svojemu narodu, marveč ostane v živi zvezi ž njim, trguje svobodno, skratka: vse ovire tujega državljanstva odpadejo, poleg tega pa je državljan nove domovine. Največja dobrota japonske uredbe pa je v tem. da ostanejo kolonisti sklenjena raasa, postanejo kompaktna naselbina, žive narodno življenje, kakor so ga vajeni doma. Tuđi to je bistveno važno, kajti potuj-Čenje pomeni demoralizaciju. To napako so delali v srednjem veku Nemci. Ustanovili so vse polno kolonij v Evropi. Toda če človek te kolonije od bližje pogleda, vidi, da le životarijo in se utapljajo v tujem morju — kot kulturno gnojilo. Ako tedaj mi Jugosloveni ustanovimo kolonijo, ne borno delali usodnih hib, nego borno sprejeh japonski zelo ustrezni sistem. O tem še pozneje. Kje bi naj bila naša kolonija? Dandanes je naš planet ie akoro prav povsod močno zaseden. Seveda je ie prostora dovolj v Afriki in Južni Ameriki toda vsi ti kraji so tropični, za našega človeka pogubni. Da so pri nas zime hude, saj živimo skoro povsod v gorovju, nam prija mnogo bolj mrzlo podnebje, zlasti, ako sledi zimi toplo leto. Kakor g. Muc, bi se mi vsi prav Iehko privadili sibirskemu mrazu. Za kaj baš Sibiriji? Ker je to ogromen kompleks in slovanska last danes še skoro neobljudena. Ima visoke gorć, ima ravnine, ima veletoke, ogromno Bajkalsko jezero, podnebje je sicer kontinentalno, vendar je tamkaj vroče poletje, raste žito, živinoreja je mogoća; ribarstvo, kožuhaste živali pome-nijo izborno eksistenco. Torej je mogoče, da se tamkaj uživi naš poljedelec Ta pa zopet potrebuje obrtnika, trgovca, učitelja, profesorja itd. vse do vse:ičilišča. Prav lahko se reče: vsi predpogoji so dani, da bi Jugosloveni prospevali bodisi kjerkoli v Sibiriji, seveda le v onih predelih. kjer je moaoče stalno prebivati. Kajti naš človek je stalen in ni ve£ nomad, imeti mora dovoljno zemlje, da pro-speva. V rodovitnih krajih. kjer raste žito manje, v živinorejskih več v onih, kjer bi se gojili kožuharji. še več. Kakor nekdaj Amerika, tako je danes Sibirija zemlja bodočnosti. Kakor Amerika, živi i ona, lahko popolnorna samostoino. Brž ko pa razvije trgovino, bo prišlo v njo blagostanje, ka kršne ga naš človek.niti ne pozna. ' Bal tu je velik predpogoj sa to> đa smo sposobni kolonizatorji. Nismo namreč niti najmanje razvajeni. Mogoče raste kje v Sibiriji tuđi vino in sadje? Ako ne, se sigurno lahko vpelje. Recimo, da bi obstojala rooznost, da nam sovjeti, pri katerih bi apelujoč na naše slovanstvo potrkali, ponudijo baš one kraje ob Amurju, kjer je živel naš rojak — prisiljeni potnik. Sovjeti bi n. pr. stali na stališču, da je žanje bolje, da je ta eksponirana provinca gosto naseljena. Mi Jugosloveni bi dobili n. pr. pravo naselitve od Mandžurija do Raj kala in do Ohotskega morja oz. Kamčatke. Sporazumno seveda. Efekt bi bil, da bi lahko prav v kratkem tja odvedli 1 milijon najkrepkejšega naro-dovega poganjka. Potem pa leta ta letom po četrt milijona. Kaj bi bila posledica? Ti dandanes opusčeni in prazni prcdeli bi postali kulturna zemlja prve ga reda. Mi Jugosloveni smo namreč že dandanes toliko napredovali v kulturi, da ne moremo ob-stojati brez sole, novin, gledišća, kina itd. kratko brez vseh kulturnih pridobitev. Ceste, železnice, elektrika, vodovodi, vse to nam je kulturna potreba, ki bi jo takoj tuđi tamkaj uvedli. Kakor že omenjeno, bi se nas sedanji tamošnji prebivalci, bodisi da so stalno naseljeni ali še nomadi, nikakor ne imeli bati. Saj je eden izmed glavnih principov kraljevine Jugoslavije verska toleranca: brat je mio, koje vjere bio«. Mi Jugosloveni bi ravno tako dobro shajali z budisti kakor z muslimani, po?ani itd. Seveda bi se nas pa bal nekdo: «ni. ki danes ogroža. one širne predele: razbojntštvo. To bt pa tkopneto pod naftim naatopom, t nj4-mi bi napravili prav kratek procea, kakor smo ga videli x domaći mi kačaki. Jugosloven je namreč odličen element reda in mini, vsak Jugosloven ima prvo vrstne voja-§ke kstnotti. To bi bila tuđi podla ga za pog*j«nja, Uslnga sa protinslnKo Kakor že zgoraj omenjeno, je »krajni slovanski vzhod: Poamurje danes močno ogroženo po roparskih tolpah. Ali ni ga-nljivo, kako popisuje g. Muc uboge budi-stične nomade, ki perejo pesk. da dobe iz rek zlato? Ne plašijo se mraza, ne volkov, ne snega in ne ledu, po pravici pa se plaše behh in žoltih roparskih čet Izgleda namreč, da se v tište kraje podajajo izvržki bele-ga in žoltega plemena. Nikdo jih ne goni. Za slučaj, da se Jugoslovenom da ta slo-vanski predel v kolonijo, bi mi prav hitro napravili red, kajti predvsem bi mi organizirali naše granične čete, ki bi čuvale naše poljedelce, zajedno pa tuđi sedanje stano-valce in nomade. Nikomur bi se ne bilo treba bati, nikdo bi ne bil ogrožen na življenju in imetju. Vsak Jugosloven bi služil gotovo dobo kot vojak, nato bi dobil polje ali drug kos zemlje, vendar bi ostal vojnik, kakor smo Jugosloveni vajeni, da imamo orožje doma. Nastal bi tako narod v orož-jn stalno na braniku domovine. Ker bi bil % novo domovino zadovoljen, bi jo branil, kakor je navajen braniti svojo staro domo-vanje. Sovjeti bi lahko mirno spali, kajti Jugosloven na straži spada med najboljše vojnike na svetu. Slo bi tedaj predvsem za gotove privilegije, ki bi se d«li ravno r« zgoraf opisano bilo težko izdati, kajti glavno je: da se skrajni vzhod sigurno obrani majki Slaviji. Stvar je velike važnosti za nas Jugoslo-vene, kakor za Rusijo. Pozovimo naše konzule na delo, morda bi posredovala Fran-cija. • Dr. X- Stari čaši se vračajo Ker ni denarja, ne kredita, si pomaga]o IJudje z izme< njavo gmotnih dobiin Ljubljana, 23. decembra. Ko imamo v mi si ih stare čaše, mislimo Ie najboljše. Stari čaši so bili po splosnem mnenju zlati. Vedno ni niti priporočljivo in ne varno trditi, da nišo bili baš zlati, I ker so zlasti starejši ljudje nj'hovi goreči zagovorniki. Toda, če »tari čaši nišo bili baš zlati, slabše najbrž ni bilo kot je zdaj. Vsi si želimo, da bi se vrnili stan čaši in če se začne obraćati na boljše, vselej pravimo, da se vračajo stari čaši, kot da sploh ne more biti nič dobrega, kar je novo. Vendar si kljub temu nihče ne želi baš vroče, da bi se vrnili tišti primitivni stari ćasi, ko ljudje še nišo poznali niti denarja. In v resnici se vračajo tako primitivni čaši. A marsikdo, ki s takšno vnemo zagovarja slabe čaše, bi ne hotel priznati, da je bilo tako nekdaj. Denar se ni izkazal kot idealno menjaino sredstvo. V slabih čas ih je vedno odpovedal. Iz menjalnega sredstva se je spremenil v papir ali kovino, ki jo ljudje najkrbneje skrivajo in zaklepajo. Tuđi v starih časih ni bilo v tem pogledu nič boljše. Ko so grozile Ijudem vojne ali druge katastrofe, so zakopavali srebrnike in zlatnike, ševe, če so jih imeli. Zdaj zako-pavajo denar v tresorih in pokopavajo ga v nogavicah. Vedno baš tedaj, ko bi ljudje najbolj potrebovati denar, ga ni in ves svet ne premore čarovnika, ki bi ga pričaral na-zaj iz neštetih skrivališč. Toda gospodarsko življenje se ne more ustaviti povsem, čeprav ni denarja, Ljudje morajo kljub vsemu menjavati med seboj materijalne dobrine. Če ni drugega izhoda, si morajo pomagati kot so si pred stoletji. Njega dni so imeli sol za menjaino sredstvo, ki je dandanes marsikje na kmetih še bolj dragocena kot denar. Tedaj si je kmet pridelal in izdelal vse, kar je potreboval, le soli mu ni dala rodna gruda. Bil je povsem neodvisen, ker je bil hkrati poljedelec in »industrijec«. Na njivi mu je rasla obleka. Pridelal je lan in konopljo, predel in tkal je, da si je nazadnje še sam sešil obleko. Ovca mu je dala kožuh, govedo in prašič čevlje. Seveda si vsega ni izdelal vsak posameznik sam, toda za pridelek si tahko dobil izdelek. Delitev dela je bila še primitivna, toda ustrezala je bolj kot zdaj. ko je tako komplicirana. Pravimo, da je trg prenasičen z blagom, da je izdelkov preveč ter da je treba omejiti produkcijo. Morali bi pa še pripomniti, da ni bila še nikdar večja potreba po produktih, da nišo konzu- : menti prezaloženi z izdelki, nego, da jih ' zelo pogrelajo, ker jih ne morejo kupovati. I Marsikdo ni baš obubožal, a vseeno ne ' more kupovati, kar potTebuje, Mnogi kmet-je imajo nakupičeno pnđeLkov, a ne more jo kupiti ničesar. Zato so se začeli vračati »zlati Čaši«. Skoraj vsak dan lahko zaslediš v I istih po več oglasov, da kdo kupuje blago za za-menjavo. Nekdo želi kupiti pisalni stroj. Plačilo — stisnjeno seno. Nekdo potrebuje zobozdravniške pomoći. Plača s suknom. Kmet ponuja po mestu drva. V manufakturni trgovini je predlagal trgovcu, naj mu da kos sukna za drva V specerijsko trgovino je prišla služkinja z gramofonom pod pazduho. Gospa jo je poslala, da ponudi trgovcu gramofon za moko, olje in sladkor. Delavec je ponujal na živilskem trgu kolo za dve vreči krompirja. Obrtniki na deželi — zlasti v vaseh — marsikje sploh ne pre-jemajo denarja za svoje delo; kmetje jim plačujejo s krompirjem. jajci in žitom. Mali vinogradniki v Slovenskih goricah zame-njavajo vino za pšenico Nekateri kmetje so tako zadolženi pri trgovcih, da jim morajo da ja ti ves presežek pridelkov. Trgovci zbira jo jajca, pšenico, sadje, vino... Pri-delke proda ja jo na debelo in ne vedno baš v izgubo. Nekateri kmetje gonijo ćelo živino iz hlevov na račun dolgov. Trgovci seveda jemljejo pridelke v račun po dnevnih cenah, ki so tako nizke za pridelke, kot še nišo bile nikdar. Kmet ne more ničesar prodati in ničesar ne zasluži. Obleke si ne more več izdelati sam in nag se še ni navadil živeti. Ne bo drugega izhoda, kot da bo kmet privlekel zopet s podstrešja kolovrat in da bo začel sejati lan, Če se ne bo na vse; crti uvedel novi plačilni sistem, da bo lahko kmet plačeval vse neposredno s pri-delki. Kot vidimo, se je ta sistem začel uveljavljati tuđi med meščani. Denarja ni nikjer in kredit so po tihem pokopali. Paradoks je, da je postal denar tako potre-ben, da je nepotreben, ker ni več menjaino sredstvo, kakršno bi moral biti. Nekateri baje ćelo žele. da bi se tiredel U plačilni sistem splošno in si obetajo v tem.izhod i* sedanjih gospodarskih zmed. Seveda bi bila rešitev v tem, če bi kdo lahko določil pravilno ceno blaga, izdelkov in pridelkov. Sedanja gospodarska zmeda je res začarati krog. zato so se tuđi začeli ▼racati stari česi. Toda U krog je začaran ter ga razvoj gospodarstva ne more povsem skleniti. V povsem primitivne razmere se ne moremo vrniti, nastati pa mora splošni zastoj. In ta zastoj je še večje zlo, kot če bi se povrnili v povsem primitivne gospodarske razmere. Popravek na račun popravkov Ni res, kar Je res, ker ne sme biti res, kar ie res, temveč Ie res, đa ni res, da bi v popravnih ne bilo vse res Ljubljana, 29. decembra. NI res.' đa Je res, đa se mora sedanja doba v časopisni zgodovini imenovati doba popravkov. PaC pa Je res, da ni res, da listi fcziiajajo ze od nje^a dni zaradi popravkov. Ni res, da je res, da je pomen ia bistvo popravkov v tem, da demantlra-jo resnico, pač pa Je res, da se z Iaijo najlažtfe postavi na laž, kar mo-a veđjatl pred svetom za laž, kajti ni res, da je resnlca resnica, nego je res, i!a laž nuna kratkih nog in da je bolj resnična od re-s niče Reo J«, da ni res, đa bi n!Me ne erael napisati popravka, pa* pa je ree, -la Je res, da lahko napiše popravek vsak žara II vsaike fige. Rea je tuđi, đa Je res, đa v»ak pi-sec popravka smatra, da ni bila povodi njegove^a popravka figa, da *"es u: bila fi ga, ampak da je res bil povod popravka im da ni res, da ni bilo vredno pisati popravka, ampak res Je, da ?a je bilo vr«fd-no pisati. Zato je tuđi rea, da Je res, da Je bilo res in đa bo ree — €e ne bo nerea __ đa ima tuđi plsec tega popravka __ kl Je res popravek hi pisec Je res plsec — re« dovolj povoda pisati, kaj ni res. đa Je re« Ln zakaj ni res, kar je ree, ker ni res. Ni re« tored. đa pisec te*a popravka ne ptfše res popravka, ampak res Je, đh ga piše, ker ni res, đa ga ne piše. Re« pa ja. đa ni nit re«. kar je re«. če plie popravek Ni re«, đa se ta popravek na kad na-naša, slamo, nego Je re«, da miatijo rea pra-zno ela-mo, posebno je pa res, da mlatjo že premlaćeno slamo ter 2lasti res je, da je zmlačene slame mnogo in da ni res, da b: je ne tonel tudi popravkar, kajti re3 *e, da marslkdo niti ne ve, da ima toliko slame v __ Toda ni res, da fcđo misli, da Ima nekdo slamo v glavi, nego je re«, đa g&Ieđe na vaš članek, da sem itdihnii blago duSo. ugotavljam, da je res, da se-m iz4ihnil oe le blago, temveč tudi plemenito du&><. Ni res, da ie v tem popravku apJoh kaj rea. nego Je re«, da ni v njem nič res, ker bi Bicer bilo res. Kos je pa. da ne sum biti ulkAm* «« res. česar se mora za^-edatl vsak Doprav-kar, ker bi sicer ne bilo re«, da piSe po pravke. Rea je narureč. da je aaj*ainej~ še, da nikdar nihče ne zve, kaj je rea in kaj ni rea. Kaj bi pa Se bilo val res*, Ce bi bilo Tse res, kar je res in te bi ne bilo >res£. kar je res?! Re« bi bilo, Ce bi smel pisati vsak, kad Je rea in če bi vsak krl-Cal: To ni res! Ni re«, da bi »meli Imeti odmašena usta oni, kl ho£ejo obesltl na veliki zvon. kar Je re*. Res pa Je, da Je treba zamašiti usta vsem, kl noftejo trditt, da ni res, kar Je res in đa Je res. kar ni res. Res je, da so poprarkl epohalnega po-mena, ker bi brera ndih bilo re«, kar Je res — zato ni res, đa bi ne bUo treba nikomur zanikati tega, kar Je re«, kacti popravci bi ne bili epohalnoga pomena, ce bi v njih trđili le, đa Je res, kar je v res-nlci res. Toda re« je tnđl, da tuđi ptoee tog*, popravka ne more ugotoviti, kaj Je res r«Te«, kaj ni sare« res. kaj bi oaj bilo res. da bi ne bUo res _ kzujtl sicer bi ne bilo re«, kar je napisal zares in kar je napisai, da ni res, ker Je preveč res. Nedelja, 24. decembra. 8.15: Porocila. — 830: Gimaajrtik* (PustiSek ivo). — 9: Versko predavanje (ravn. Jagodic). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10: Zavarova-nje starili in onemoglih delavcev (R. Smersu). — 10.30: Pevski koncert gdfi. Županove in g. Banovca s spremi je van jem radioorkestra. — 11.30: Slovenska glaaba, izvaja radioorkester. — 12: Cas, božićJie pesini, zvonovi in orgle v reproducirani glasbd. — 16: Higijena kmetskoga doma (ga. Gmmova). — 16.30: Oktet >Ljubljan* skega Zvona« poje staroalovenske narodne božične pesmi. ~ 17.15: Plošće. — 18: Prenos zvonjenja iz cerkve Sv. Petra, — 18.15: Božični otrožki govor (Manlca Ko-manova). — 18.40: Radioorkester izvaja božično glasbo. — 20: Bozi&ni govor (dr. Janko Tavzes). — 20.30: Versko predavanje (ravn. Jagodic). — 21: Prenos zvonjenja iz Betlehema. — 214,5: Božične pesmi poje izbrani pevski zbor Marolt-Rančigaj. — 12: Recitacije (dr. Maganja). — 22.20: Božične pesmi poje meSan oktet. — 22.50: Citre solo, g. Mezgolits. — 23.20: Reproducirana božična glasba. — 24: ^re-noa polnočnice iz cerkve sv. Petra. Poneđeljekp 25. decembra. 8.15: Porodila. — 830: OrgelsM koncert (g. Arnič). — 9: Relig, glasba na ploSčah. 9.30: Prenos iz razstave kanarčkov - vr-vivcev (licej). — 10: Prenos iz stolntee. — 11: Radioorkester. — 12: čas, godba n«. pihala, operni zbori v reproducirani glas-bi. — 16: Božične pesmi poje g. Marjan Ruo. — 16.30: ćajkovski VI. (na plofećah). 17.15: Duet citrašev Ahačič. — 20: Vijo-Unski koncert g. Mirka Honerleina. — 20.30: Vokalni koncert ge. Zlate Gjungje-nac-Gavella. — 21.15: Radioorkester. — 22: Radić jazz. Torek, 26. decembra. 7.45: O negovanju gozdov (ing. TavCar Karei). — 8.30: Reproducirana glasba. — 9: Beseda o šolstvu (dr. Lrončar). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 10: Prenos z razstave kanarčkov-vrvivcev (licej). — 1030: Vokalni koncert g. Be-tetta 8 spremljevanjem radioorkestra. — 11.15: Slovenska glasba, izvaja radioorkester. — 12: čas, Tla so namazana, polka ukazana (reproducirani stari in novi pleai). — 15: Prenos z ljubljanske opere. — 20: Slovanski pleai (Dvofak), prenos iz, Prage. — 21.45*. Cas, porocila. — 20: Naši kvarteti in okteti pojo na plo-Sčah. — 22.30: AngleSke plofiče. Sređa, 27. decembra. 12.15: Reproducirani operetni venClrt. —*% 15.45: PoročUa. — 13: Cas, repoducirana Ce&ke narodne pesmi. — 18: Komorna glasba, radio kvintet. — 18.30: Cankarjev ' ve^er — recitacije (Delakov gled. studio). 19: O vzrokih in posledicah slepote (Josip Kobal). — 19.30: Literarna ura (Miran Jare). — 20: Seviljski brivec (Rossini) iz studia. V odmoru: Cas ln porocila. Cetrtek, 28. decembra. 12.15: Reproducirani vokalni koncert; arije. — 12.45: Porobila. — 13: Cas, reproducirane glasbene slike: Iz daljnjih dežel. — 18: Predavanje za kmet. gospodinje: O pravi Štedljivosti (ga. Govektrjeva). —. 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. PrezelJ). 19: Srbohrvašdina (dr. Rupel). — 19.30: Plošce po željan. — 20: Prenoa iz Beogra« da. — 22: Cas. porocila, radio Jazz, Fetek, 29. decembra, 12.15: Reproduc. klavirski koncert. —* 12.45: porocila. — 13: Cas, angleSka lahka glasba na ploS&ah — 18: Smučarska grino.-nastika (Dra?o Ulaga). — 18.30: O viteških sekcijah Narodne odbrane (Franjo Kokolj). — 19: Sokolska telovadba (Trček Stane). — 19.30: Smučarsko predavanje (Drago TJlaga). — 20: prenos iz Zagreba. 22: Cas, porocila, reproducirana moderna plesna glasba. Sobota, SO. decembra. 12.15: Reproducirane vesele pesma!. -— 12.45: Porocila. — 13: Cas, baletna glatba na ploS€ah. — 18: Reproducirani valfiki. Stanje čest. — 1830: Zabavno predavanja (Mirko Krajrelj). — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). — 19.30: Zu-nanjl politični pregled (dr. Jug). — 20: Radioorkester, lahka glasba. — 20.30: Vokalni koncert ge. Repovfteve. — 21: Božične skladbe izvaja mandolmistični kvartet. 21.30: Cas, poročila. — 21.50: Radio Jazz. Stran 0 ♦SLOVENSKI M A ft O D«. dne 23. decembra 1933 Stev 29> Samuel Insull je zaslužen mož ZakaJ Grčija ni hotela krotiti Ameriki glepar]* Sa- muela Insulla Beg Samuela InsuRa iz Amerike v Grčtjo je dvignil svoj čas mnogo prahu. Amerika je zahtevala. naj ji ga Grčija izroči, kar se pa ni zgodilo. Sa-mue: Insull je bil ustanovi] banko, postaj je njen ravnatelj ln vse njeno pre-moženje. izkupiček od prodanih delnic in vloge je investiral v elektrarne. Po-basal je ćelo visoke subvencije, ko so pa prišle sleparije na dan, jo je popi-hai v Grčijo. V Ameriki je bil obsojen zaradi sleparij in američka vlada je zahtevala od Grčije. naj ga izroči. Gr-Čija je bila v zadregi. Zunanje minis-tr-8tvo si je pomagalo s tem. da ie prepustilo koeliivo zadevo sodišču. Insull je tmel tri zagovornike. Med obravmavo je sedel v mehkern nasla-Ci-ču in poslušal govore svojih zagovornikom ki so si na vse načine priza-devali zaslužiti svoj honorar. Prvi za-gjvornik je proglasil Insulla za dobrot-tiika človeštva. Malo sramoval se je, čeprav je odvetnik Ln Grk, ko ie ori-merjal Insulla z Edisonom. Kmalu ^e je pa vživel v svojo vlogo in slikovito je opisal farme, kj-er žare zdaj namestu lesčerb in !ojevih sveč električne žar-niče. Ciovoril je tako lepo, da so se za-•esketale sodnikom so-lze v očeh. Drugi je govor ti o Grčiii in o tem, kaKo napravi Insull iz nje velesilo, ka-kor je Amerika. To je bilo seveda hu-do pretiravanje, toda kot Grk je to g!adko prebavil. Tretji je poveiičeval Anglija ima prestare generale V Angliji so prišli na to, da so v ofi-cirskem zboru prestari gospodje. Samo en angleški general Se ni star 50 let, vsi drugi so pa mnogo starej&i, večino-ma že nad 70 let. S 60 leti je po mnenju' Angležev človek že prestar, da bi mogel voditi armado v boj. Tako zatrjujejo seveda v prvi vrsti mladi generali. Nagli manevri modernih armad potrebujejo duševno sveže poveljnike, kakr&nj mo* rejo biti Ie možje v mladih in srednjih letih. Poleg tega pa zadriujejo priletni gospodje napredovanje mlajših častni-kov in tako se mnogi častnito postara-jo v nižjih činih. Izmed 22 angledkih generalporočntkov jih je 15 starih nad 60 let, pa tuđi med generalmajorji je že mnogo starčkov. Mnogi stotniki in poročniki po svetovni vojni sploh nišo napredovali, ker je v vojski preveč starih višjih častnikov. Vojno ministrstvo bo najbrž v kratkem odredilo starostno mejo, ki bo znašala pri generalih 58 let. V indski armadi in mornarici je bila starostna zneja že pred leti določena. Merilec ljubezni Kaj vse bamo Se doživeli? Ćelo človeško ljiiibezeji bodo me rili in oce-njevaii. Poštenih in iskrenih ljudi mer-jenje Ijubezjii ne bo motilo, toda kaj bodo pojele premetene in nezveste žene, ki varajo može in jim lažejo, da jih Ijubijo, kaj bodo počeli razni pusto-lovci, ko pridejo na dan njihove ljubavne pustolovščine? Resnica je često Uda, neizprosna in neusmiljena, slasti v Ijubezni in zato baš na tem polju Človek tako rad seže po laži, zvijači itd. In vsega tega naj bi bilo naenkrat konec. Angieški zdravnik dr. Ale-ksander Cammon je izunul stroj, ki mu je da1. ime psihosu tohinograimeganometer. Že ime samo nam bo delalo dosti pre-g*avic, ker ga bo težko izgovoriti, pa tuđi tež-ko zapoinniti si ga. Angiešk: zdravnik trdi, da ima njegov stroj čudovite lastnosti, ker latiko ugotovi vzajerrmo ijubezen dveh ijudi. Psiho-sietohirtograrmcganometer reagira ba-je na najnežnejše utnpe človeške du-ševnosti in odknje tuđi najskrivnejše misli. Stroj reagira na utripe srca in iih točno beleži. Dr. Cammon je trdno prepričan, da bo .afoko postavljal z njim točne psihološke diagnoze. Da ugotovimo ijubezen poedifiega Človeka. je treba nazvati nekaj imen in med njimi ime Čioveka, o katerem domnevamo. da ga preiskavam člavek Ljubi Ce je do-mneva točna, se na stro-ni to takoj pokaže. Tuđi če pokaže stroj kdaj napačno. se zgodi to po mnenju dr Cammona po krivdi j>re-skavanega človeka Dr Cammon ho-le svoj stroi porabiti tuđi za krimina-Hstiko. kt sicer že ima Dodoben stroj, -amo da ni tako previzen. Ce bodo ta stroj rabili tuđi v diplomaciji, caka vse Insuila kot človeka in sam ototoženec se je ČiuTl. ko je poslušal svoj življe-njeps. Sodišče je skienilo zavrniti za-hievo amenške vlade. Potom ie pa de-ja! Insir; svojim zagovornikom: »Grčija je velika država. Navdušen sem za njo in tu ostanem do sjnrti.« Zagovorni-ki so se pomemibno na&mehnili. Kako naj bi Insu1' ne ostal v Grčiji, ko bi ga pa vsaka druga država izročlla ameri-škim ob astem? Toda zakaj so s« morali zrSki od-vetniki sra:uovau ali bolje rečenu, za-kai Grčija ni izročila Ameriki sleparja Samue:a Insulla? To nam pojasni ime Zaharov. S^r Basil Zaharov, kralj orož-.a, osvobodite1] Grčije, je ime I interes na Insuliu. Samuel Insull se je skril za njegov širok hrbet. Sit Bazil, rojen Grk. veleakcijonar največje angleške orožarne \-mstrofig Wickers, lastnik rrmogih dnevnikov v Evropi, lastnik milijoiiskih komov v vseh velikih evropskih bankah, solastnik pariške L Uniou Parlsienne se je zavzel za starega trg;,vskega prijatelja, ki je re-šil s pob^om ogrožene svoje in Ba-si'ove nii ione. Da »e se^el pri tem tuđi po iuie:n denarju. o tem Basil ne sodi tako strogo On zna ceniti trgov-ske sposobnosti. V kroniko »zagonet-nega Rv-upcac je prišla nova stran. Grčlja b* bi a skoraj riskirala zaradi njega spor z Ameriko. Ch:ca*Ki e.ektrotehničtii kralj Sa-mue: Insu1' >e pa dobil te dm Iz notra-njega m;.*.istrstva poziv, naj zapusti Grčijo. T > se je zgodilo na pritisk zu-nanje?a nuriistrstva. ki pravi, da ni v interesu prijateljskih odnošajev med Grčijo tJi Ameriko. če ostane Insull v Grčiji. Slepar je pa prosil vlado, naj mu dovo-li ostati v Grčiji še do 1 ja-nuarja 1934. Vlada je njegovi prošnji ugodila, opozorila ga je pa. da bo ne-mudoma izročen ameriškim ob'astem, če ga zasačtjo po 1 januarju na grških tleh. Tako je Grčija končno kapitulirala pred Ameriko. toda ne popoinoma Uredila je zadevo po grško s tem. da ie dala Insullu možnost. da jo popiha kam drugam. Močna roka torej še vedmo drži sleparja nad vodo. mednarodjie kotiference in pokajanja strahovit polom. Trije na dl)tt Da bi prispell na cilj Istotesno trlje dirka«, se pa£ redko pripetl. To me Je zgodilo nedavno na konjskih dirkah v nekem avstral-skem mesta Da ne boste šmrcali Na marsikaj moraš paziti, če nočeš ponoči šmrcati. Po mnenju monakov-skega profesorja Heymana pa često povzroča moc^no doneče smrčanje tuđi debelost. Kdor je torej debel in no-če ponoči šmrcati, naj se potrudi, da čim prej shujša. Pa tuđi snovi v teU> su se morajo dobro rzmenjavati, čc nočemo ponočj šmrcati. Važno je, ca zvečer preveč ne nabašemo žetodca; za večerjo je najfooljša lahka hrana. pa tuđi kaditi in piti bi zvečer ne smeli. Mm agi seveda poreko, da je pamet-neje smrčati. ludi nosna votlina mora biti v redu. čista, da človek lahko di*ha skozi no-s. sicer je smrčanje $ko-raj neizogibno. Smrče ne samo liudje, ki imajo v nosu polipe, temveč tuđi nahod navadno povzroča smrčanje. Otroci ne smejo imeti oteklih bez-gavk. Ce hočemo preprečiti smrčanje, se moramo v prvi vrsti zanimati za nos. Pa tuđi Če bi v nosu ne našli no-bene napake. bi si mora'i Ijudje. ki ponoči smrče. orivezati spodnjo čelmst. da bi se 'irn v spanju ne povesila Čeljust naj b' si privezovali vsaj 14 dni. potem bi se pa privadili spati z zapr-tim' usti in po sledi ca bi tola. da bi ne šmrcali. Odstraniti to jfrdo razvado Ie zelo težko. nikakor pa ne nemogoče. Đaruite %* nesretne popUtvlience Nov Ufc ▼ miictticBi đa*ssn|tt Neka berlinska plesalka Je napravila nov lik v umetnem dreanju kl bi ga lahko na-svali »Kaćji pastire. Drsalkino telo savzema obliko velike črke T in tako đela na konlce ene noge pirueto Kako bo izumrlo človeštvo Ruski ačen]ak prof• Plotnikov se boji, da bo zmanjkalo v zraku ogljikovega kisika O koncu Človeštva je pnobči;a ne-koč zanimivo raspravo naravas ovna revija »Die Umschau« iz-pod peresa znanega ru&kega učenjaka proi dr. J. FiotrnKova. Učenjak se opira na dognano dejstvo, da je odvisnu Č ove-štvo ne glede na način preživljava od rastlin, v prvi vrsti od zelenih rastlin. Te rastiine črpajo iz zraka oguikov kisik in pnpravijajo iz njega s pumoč-jo soinčnih žarkov, vode m anurganič-n:h snovi sebi koristne snovi. S temi snovmi se pa preživljajo tuđi nekate-rc živali in te snovi so tako važen se-stavni dei znatnega dela človeštva. da si brez njih ne moremo misliti človeka na zemlji. 2ivali, ki se preživljajo z rastlinsko hrano, so pa zopet hrana Ijudem in drugim mesojedcem. Tako priđe v živa bitja najvažnejša sestavi-na njihovih teles, ogljik, ki je življenje od njega v polni meri odvisno. Iz tega lahko sklepamo, da bo člo-veštvo živelo na zemlji tako doigu d^>-kler mu bodo mogle rastiine dajati do-volj ogljik vsebujočih snovi. To bo pa mogoče pri rastlinah, dokler bo v zraku dovolj ogljikovega kisika in dokler ga bodo mogle zelene rastiine vsrkavati. To je pa odvisno od soLnČne svetiobe. Doslej lahko rastiine rabijo za svoje delo samo rdečkasto oranine in sinje vijoličaste deie soinč-Dih žarkov. Soinčna svetloba se da skozi stekleno prizmo razdeliti v barv-oi trak, ki pa so v njem poleg ome-ojenih žarkov še nevidni toplotni in in-frardeči, kemični ali ultravuoiičasti žarki, pa tirdi vidni žolti m zeteni žarki. Prof. Plotnikov meni, da bodo mor-da rastiine v bodoče lahko predeiova-le ogljikov kisik tuđi s pomočjo žolto-zele-nih soinčnih žarkov. Na druge omenjene barve se ne moremo zana-Šati, kajti toplotni žarki imajo malo energije in ultravijoličastih žarkov je zelo malo. Pa tuđi če bi te dala solnč-na svetloba tako bolje izkoriščati, bi nam to nič ne pomagalo, če ne bo do-voli ogljikovega kisika. ln baS ta nevamost grozi Č3ove-Jtvti. Ljudi je na svetu vedno već. Statistika nam kaže. da bo ćez 300 let na svetu 30 mHIJard l)ađL Cim več je pa ljudi, tem več je ireba hrane. In tako priđe čas. ko rastlme ne bodo več zadostovale. Ne smemo pozabiti, da količina ogljikovega kisika v zraku ni baš velika, saj ga je v njem samo 0.037c Poskusi so dokazan, da ta množina ogljikovega tosika ni baš najprikladaejša za življenje rastlin. Ce se odstotek ogljikovega kisika poveča. delujejo rastiine mnogo imenzivnejše. Iz tega sledi, da zdaj v ozračju ni baš najprikladnejši odstotek ogljikovega kisika za tvorbo hrane ljudi m drugih živali. ki se hraauo z rastlinami. V pradavnih časih je bilo morda v z-raku več ogljikovega Hisika Treba je pa upoštevati še oekaj. Zaloga ogljikovega kisik* v zraau je sicer ogromna — cenijo k> fla 2100 bi-Ijonov kilogramov, — vendar pa ast-lme ne morejo vsega izkonščati. tcajt. pri ixvestni najmanji m-nožini tega plina prenehajo zelene rast-ine de.ova-ti še prej, predno je zaloga kisika vetu 'akota! Ct ie se^a. človeK v novejšem času ljo vojnah l nanieaom, da uveliavi svojo moč nad svob^Kini-mi narodi, se >o v daijni ooe t%> sreči u^ei^tKu-n z nuvimi odkntji Dovmiti neva-i-Oii. ki jo vidi prof. H'ot-Jikuv v ponunjkdi.-ju og;ikovega ki .• ha v zraku, vloida bo i>j bod »c- ć o-• u lahko izdeic ^a1 nad »mes'tio i.rano v kemičnih tovamah in morda se ji bo zna! pri agoditi. Zaenkrat oa »no-ramo še priznati, da delajo rasiinf mnogo ceneje od kemikov. In čaen krat se nam še ni treba bati, da bi zmanjkalo v zraku ogljikovega Kisika. Novi Švicarski prezident fivlcarska zvezna skup&čina je 'zvolila sa zveznega prezldenta defa ieleznidkega ln prcMnetnega depprtementa zveznega svetni- ka Pileta Oolaza Psi v službi tihotapcev Tihotapci so že od nekdaj zelo iz-najdljivi tn izmišljajo si vedno nove tri-ke, da jim obmejne straže ne morejo do žrvega. Posebno zdaj, ko nas tare huda gospodarska kriza, so postali tihotapci na vseh državnih mejah še bolj predrzm in iztiajdljivi. Pomagajo si z vsemi mogočimi triki, samo da spravijo bla^o čez mejo. Na francosko-belgijski meji si pomagajo tihotapci z dresira-nimi psi. To so navadnd psi srednje ve-l&osti in vsak lahko prenese čez mejo 2 do 6 kg tihotapskega blaga. Mnogo je odvisno tuđi od tega, kakšno blago naj prenese pes čez mejo. Tihotapec gre peš ali pa se pelje s ko'esom v Belgijo. Doma pusti pajdaša iti ta iz-pusti za njim psa, ki sledi go-spodarja čez mejo. Nekateri tihotapci gredo s psi čez mejo »na izprehod«. V Belgiji natovo-rijo psom tihotapsko blago, potem jih pa ponoči izpuste. da se vrnejo domov. Pred žetvijo. ko ie za-krivalo polja še visoko žito. so hodil' tihotapsk psi najraie čez polja in carinski organi so jih mnogo postrelili Zadnje Čaše so ujeli mnogo riho-tapskih psov v posebne pasti, k" jih nastavljalo obmejne straže na meii Število po-streljenih tihotapskih pso-v ie zadnje čaše tako naraslo, da so nastala ob men posebna oasia DokonaMSČa kamor ookariavajo cariniki nedolžne žrtve tihotapcev. Siromašni ribiči in svetovna politika Letos bo med škotsktmi ribiči zelo malo svatb. menda zato, ker lim Stalin ni nak.onjen. Vsake je&eni. ko so ribiči prodali ribe, so se začeli ženiti, da ie bilo veselje Kantje so siu-žili denar s pruda.ianjem nb. dekleia so pa pripravljala s'amke. potem so pa služili skupaj zas užek in tako je bi: zbran denar za nova domača ognji-šča Letos se je pa kupčija sredi jesenskih nakupov navnkrat usiavila ker Rusija ni hotela vzeti 20% škotskih rib. kakor druga leta. Ang eška vlada ne more pokupiti velikih za.og rib in tako so iztržili škotski ribiči zelo malo za ribe. Zato so morali opustiti rudi nade na ženitev. Tri velike države so se zapletle v spor. siromašni škotski ribiči pa imajo od tega najveČK) škodo. Kanadski mi-nistrski predsednik je prepoveaal uvoz ruskega lesa, na drugi strani pa ni bila sklenjena trgovinska pogodba med Anglijo in RusijO in zato Rusija noće kupovati škotskih slan.kov. Škotski ribiči se pa tolažijo vsaj z mislijo. da so v neposredni zvezi s svetovno politiko. Policija na smučeh V AvstriJI so moral) mnogi redarjl v smn-feke tečaje, da bodo lahko opravljali svojo službo po potrebi na smtičeh, obeneno pm pomagali pone«re£enlm zimskim sportnl« kom Klub proti pređsodkom Kliib proti predsodko-m imajo v Ameriki in sicer v rnestu Whelling^j v državi Pennsvlvanija. Ta čisto ameri-ški klub je iimel oni dan, — bilo ie v petek — izredni ob5ni zbor, ki ga Ic otvoril predsednik na prav originalan način, kakor pristoja strahu in vražam posmehujočim se 1-judem. Predsednvk je najprej razbil s kladivom na drob-ne kosce veliJco zrcalo, ki je bilo ž© pripravljeno v ta namen za predsedni-ško mizo. S tem je hotel pokazati, da >e zgolj prazinoverje trditi, da pomeni razbito zrcalo nesrečo. Potem ie Lz-poistil iz vreče v dvorano crno mačko, kančno je pa na svečan način spreje] v klub 13 nO'Vih članov. Namestu neveste ugrabil babico Iz Kaire poročajo, da se >e zaliutoU mladi in siromašni meščan Ali Mirzam v hčerko zelo bogatega trgovca v rnestu El Saifu Sai Kitovo, daleČ na-okrog znano lepotico in najboga'e.'SD nevesto, vzgojeno y Parizu. NeKega dne je stopil zaljubljeni Ali Mirzam r>o-gumno pred očeta svoje izvoljentce in zaprosil za njeno roko. čeprav se s Saido še ništa bila domenila, da bi se vzela. Posledica je bila, da je maha-medanski papa poklical slugo in daJ postaviti nezaželjenega ženina ood kap. To pa ni ostalo brez osvete, ki jo je Ali Mrizam zasnoval tako, ds je spravil v trgovino objestnega trgivca večjo mmožiTio omarmnih strupov. do-tem je trgovca ovadil. Češ da s tako prepovedano robo trguje. ln ker je policija pri ovadenera trgovcu res našla strupe. ga ie aret.rala. Ko je pa lepa Saida vročeKrvnfctfa Alija tuđi po očetovi aretaciji jd jtno odbila, češ da je že zaročena z an^'e* škim častnikom. ie sledila druga j^ve-ta. Ali Mirzam je vdrl ponjči z dve-ma Dajdašema v Saidino spalmco, kje! so spečo žensko zavili v odejo ra xi-nesli v avtomobil pred hišo. potem to pa oddirjali proti Kain Ko so bi'i že na varnem. je hotel ugrabiteu svojo izvoljenko prvič poljubiti. Zato «e sivi njeno glavo m jo vroče poljubi V zahvalo je pa zasliš? najgrše js*»vke mohamedanskega slovarja. iz Ud sri-b se ie prepriča da je usrrabil nan.esn» 'eDe Sa.de njeno staro bab'co medila je tretja osveta Ali Mirzam ie ucrab-ijeno ^tarko oretepe in pusti' aa cesr Dr četrte osvete je orišlo že Dre$ so diščem v Kani. kier ie bi' Aii Mi*xan otsojen na ^0 et težke ieče. Naizanesiflvejše sredstvo. — Silno hrenenim oo kotičku. kjer bi bil ločen od vsega sveta. — Zapri se v telefonsko ceiico fta*. 202 »SLOVENSKI NAROT>«. dne 23. decembra 1933 dtraB U A. o cnoenrt i.. t 252 (Otre siroti Zjutraj, ko se je nevihta polegla in ko je napočila jutranja zarja, je plul »Foudroyam« med kosi razbite ladje, raztresenimi po morju, Mornarji so ne-mo zrli aa sledove razdejanja, ki so jih smatrali za ostanke uničeoe angleške ladje. Hod neposrednim vtisom strašne nesreće se je sovraštvo umaknilo so-čutju. Prvi se je oglasU v grobni tišini kr-niar. — Hola! — je zaklical mornarjem. — Mislim, da smo dolžni naši Devici največjo svečo... Našo ladjico je vodila tako dobro, da ne vidim na obzorju nobenega Angleža već. Stari Mathieu je govoril resnico. Anzleži so bili izginili. In da bo sreča popoma, so z me.r1enjem lege dognali, da je do Rhodt-Islan-da samo še pol-drugi dan vožnje. Na ladM je nastalo veselo razpolo-ženie. Samo kapitan ni delil splošnega veselja. Izprehajal se je zamišljeno po mostičku m krmar ga je ves čas apa-zoval. Vedino, kadar je prišel mimo, je dejal vitezu: — Glejte, n-e počuti se dobro v klet-ki! i Roger je bil ves zaverovan v misel ; tla skorajšnji prihod v Ameriko, kjer je upal proslaviti se na bojnem polju. Potrpežljivo je poslušal krniarjeva mo-drovanja. Kapitanovo prorokovanje o sko-rajšnje-m začetku njegove vojaške karijere se ni bilo izpolnilo in zato je ne-strpno pričakoval, kdaj bo mogel pokazati svoje junaštvo. Ko ga je krmar ogovori], se je usta-vil. da bi mu odgovoril. Smeje je stis-nil staremu mornarju koščeno roko, kakor bi hotel reći: — Tako je ta rec, — je mrmral Mathieu, — naj kapitan hoče ali ne, treba bo pristati k obali, ne da bi sprožili Ie en top. Vendar pa lahko rečemo, da. »namo neverjetno srećo. Mar ni tako, gospo-d poročnik? In ker je kazalo, da se Roger ne strinja z njim, je dobrodušni Mathieu nadalje val: — Pa vendar ne želite, gospod vitez, da bi začeli iskati angleško brodov-Je? — Mene bi to prav nič ne rootUo... Pač bi pa ne bil zadovolje© s tem ple-mič. ki baš prihaja. Ta plemič je bil general Lafayette. Markiza je skrbelo, adi bo šk> izkr-cavanje vojakov dovolj hitro. Povedal je to poveljniku, ki mu je odgovoril nekoliko preosorno: — Počakajte vsaj. gospod general, da prispemo v pristanišče, potem borno pa razmišljali o tem, kako izkrcati vaših šeststo mož. In z očirnim namenom podražiti generala, ki mu ni mogel odpustiti. da so bili odobrili častniki na zborovanju njegovo stališče, je kapitan po kratkem molku nadalje val: — Kdo nam pa jamči, da nas ni angleško brodovie prehitelo in da ni že v pristanišču, kjer nas bo dostojno pozdravilo? Počakajte, gospod markiz, morda pa zadnje besede še nismo izgovorili. Potem je šio vse v miru m redu. Cez pičla dva dni je bila ladja že biizu pristanišča. Bil je večer. Laiavette je stal s častniki že dobri dve uri spredaj na krovu v ne-strpnem pričakovanju, kdaj zagleda druge ladje francoske eskadre. Imeli so dovolj razlogov bati se za svoje tava riše. Spomin na strašno ne-v^hto, ki so jo bili sami srečno prestali, in na kose razbite ladje. raztre-sene po morju, vse to jih je navdajalo s strahom. In tako je bila z veliko radostjo Sipreieta vest, da je straža na jambo-ru opazila francoske ladie. vkrcane v pfiStanišču, kako z vihrajočimi zasta-vami pozdravljalo »Fouđroyanta«. Ves srečen se je obrnil Lafavette h kapitami, rekoč: — Hvalimo boga, kon*no smo na varnem! V odgovor na generalove besede so zadoneli klici: »Slava Franciji!« — Končno ste pomirjeni, general, — je dejal poveljnik. — Tem boli, — je odgovoril, — ker upam, da je za izkrcanje rnoštva že vse pripravljeno. — Najbolje bo, general, Če se o tem sami prepričate. General je bil takoj zadovoljen s tem. — Kako daleČ smo Še od pristaniške-ga pomola? — je vprašal. — Komaj poldrugo miljo. S čolnom rabite do pristanišča pol ure. In kapitan je p-ripomnil smeie: — To vam predlagani samo zato, da potolažim vašo nestrpnost. — Jaz pa mislim, — se je oglasil krmar, — da borno morali križariti vsaj tri ure pred pristaništem, kajti veter se bo najbrž kmalu polegel. — V tem primeru, — >e odgovoril general na kapitanov pređlog, — spre-Jemam vaš čoln. Izkrcam se, seveda s svojimi častniki. — Seveda; toda dovolite, da po-čaka petindvajset vojakoy tu na redno izkrcanje... Lahko jih pustke tu pod poveljstvom časmika. Vitez de Vaudrey bo gotovo hvaležen, če bo mogel izpopolniti svoje znanje v upravljanju ladje, ko bo gledal, kako manevriramo, predno borno mogli kreniti v zaliv. General je bil zadovoljen s tem. — Vitez, — ga je ogpvodl general. — prevzemite torej poveljstvo nad vo-jaki, ki ostanejo na ladji. — Na vaše povelje, general, — je odgovori! vitez kratko. Kapitana se je menda zeloč rrmdilo spraviti generala na suho, ker je takoj zapovedal spustiti čoln na morje. General i:i njegovi častniki so se spustili v čoln. kjer je že stal poročnik z osrrrmi mornani. Čini je b;l čoln odvezan, so mor-narji dvignili v pozdrav vesla nad vodo. In s krova so znova zadoneli klici: »S'ava Frsncri!« Na poročn:kovo povelje se je osem vese! unrin v valove in čoln je zdrs-ni! no vodi. Mračilo se Je že in obetata se je Krafna, jasna noČ. Na sinjem nebu so se bile že začele prižigati svece. Ladja se je počasi obračala proti pristanišču in kapitan je upal, da ga doseže še pred nočjo. Jadra so se na-peniala pod pritiskom lahnega vetriča, pilViniočega z morja. N:č torei n' kazalo, da bi veter pr> nehai. kakor je menil krmar. Bilo je torej jasno, da sta imela kapitan in krmar skrivno mise!, ko sta pnerovar-ia'a genera'n. h?t se odpelje s čolnom nanrei v nnstanišče. Kapitan ie hcdi' đolgihrkorakov po krovu ?n kazalo je, da ima polno glavo m:s!i. Tu pa tam se je ustavil in pogledal sikozi daljnogied po obzorju. In vedno. kadar ie nameril daljnogled na obzorje, je zaslišal Roger iz njegovih ust zamolk!o kletev kot znahilko nečesa tajnega, kar se je skrivaj pripravljalo. Stari Mathieu je stal pri krmilu in žvižgal kot da je zatopljen v svoje mteli; v resnici je pa ž« dolgo ooazo- val nekaj na obzorju. Vitez je stopu1 k staremu mornarju v nadi, da bo od njega prej kaj zve-dei kakor od kapitana. In ni se motiL — O čem pa razmišljate, prijatelj? — ga je vprašal kar aaravnosL — — Pa vendar ne žviigate vetru, naj nam zapiha veter v hrbet in nas požene brer križarenja naravnost v pristanišče? — Oh, ne... nikakor ne!... 2viž-gam, ker ... čakam. — Koga pa? — I koga!... gospod CastaMe, hotel sem reci, da bo treba prižgati luči na iadji, ker bo kmalu noč. — To ni nič posebnega, — je od-govoril Roger smeje. — In tako, dragi moj, mi dovolite misliti, da roje našemu Machieuu ta hip drugačne misli po glavi, da ne misli na noč in na priži-ganje luči. — Ah tako! Torej ste uganili? Vitez je pogledal krmarju naravnost v oči. Potem je pa deja! prijazno: — Povejte mi no, prijatelj, kaj pa vidite neprestano tam na obzorju. — Zaenkrat ne vidim nićesar... pač pa slutim. Zdaj je bil pa zopet vitez presene-čen. — Da, gospod plemič, slutim... in gotovo se ne motim. In pustil je viteza tam, kjer je stal, sam je pa hite! k povelmiku. — Gospod kapitan, posodite mi no malo svoi daljnogled. -— mu je dejal kar naravnost. Vzel je kapitanov dalinogled in za-če! napeto opazovati del obzorja. Kar je obrnil dal.mogled v eno smer in caka!. Kmalu je pa vzkliknil: — Vražja strela! Zdaj vidim, da se nisem motil!... Njegov vzklik je takoj vzbudil kapitanovo in vitezovo pozornost. Stari Mathieu se je obrnil h kapitanu. rekoč: — To mi zadostuje; videl sem, kar sem hotel videti. Kapitan je tako-j vzel daljinogled in pogleda! t;a, kamor je gledal krmar. Obzorje se ie naglo oogrezalo v temo. — Zadostuje, gospod častnik, — se je obrni! krmar k vitezu. V nas!edn;em hipu se je začul z jambora stražarjev glas: — Luč se vidi! Vsi so se obrnili tja, kamor je kaza! krmar. Prlstopa\te h ..Vodtiihovi družbi" Ob zasavskih sejmih Utija, 21. decembra. Dftnea mno imeli pri naa Miklavžcv sojem, ki te vrfi že iz davnih ćasov v pone-deljek po sv. Miklavžu, ćestitem patrona naSe Litije. Tuđi Andrejev sejem, ki so vrši nekaj dni prej na sosednjih Vačab »ega oazaj v davne ča&e. Oba sejma pa sta popustila v svoji važnosti po onih letih. ko »e Dripih-dl skozi zasnvsko so teško vlak. ki je povsem izpodrinil iz na^-h krajev brodarje. Lukamatija je pokopal dobička-nosen poklič, ki je zaposloval v Zasavju staro in mlado; — kruha in vina m dv-narja — vsejj-a je bilo takrat dovolj. ko s<> udirjala vesla in so poganjači bili po zi\-jetnih volih-vlaćilcih. Stari, dobri čaši si> minili. ostaja nanje Ie še sporam, dannšnii sejmi pa mim ponujajo priliko, da obnovimo spomin na davne čaae. Andrejev sejem na Vačah se Je imeno-val tuđi »predivdan« In je bil nekak velc-sejem za predivo. Ta dan so se sestajali kupci in prodajjlci iz najoddaljenejših slc>-venfk:h kraiev. da, ćelo iz HrvaAkega Po-največ so hili to brodarji. ki so rabili predivo za pletenje vrvi. Le-te pa so jim služile za vpret»o živme na nevarnih vodnih p'tih. Plttenje vrvi pa ni bila Ie mala domaća obrt. V Litiji smo imeli ob ča»ib brudiirskega procvita lepo razvi to vrvarsko industrijo. V hiši ge. Terezine Svetčeve, kjer \m\x notarsko pisarno dr. Ivan Gra§ič, so imc'i tukrat lepo uspevajcvčo vrvarno. Pri »Ziilarju« so dejali takrat lastniku. Izdeloval je rud; vrvi. ki so bile debele kakor 7apestje najkrepkej^e^a moža Tako vrvi so rab'li tuđi za brodove in za prive-zov:inje mlinov, ki so bili polo/eni kar v\\ sa^."ictf \ »ilove. Nai5 litijski patron rv. Miklavž je bil največji za5ćitnik prometa, ki se je vršil po mokr* poti. Zato pa so visakemu pokrovitelju zaradili mnogo stavb ob vsei dolgi vodni poti: od Ljubljane proti vzho-du. 2e v Ljubljani stoluje sv. Nikolaj v stolnici, na visokem hribu sv. Miklav/a pri Jevnici je že nekaj stoletij cerkvica, kamor .še sedaj hodijo člani starih brodarskih družin iskat pomoći, sv. Miklavž stoluje v Kresnicah, v Litiji, na Savi pri Litiji, v Hjastniku in sploh ob vsem vodnem toku. Zato pa je bilo o Miklavževcm vsepovsod. kjer so si služili kruh z veslom, veselo \r\ živo. Xa Miklavževem sejmu v Litiji so se zbrali kupci in prodajalci iz najrazličnej-^ih krajev. Vse. lcar si rabil na dolgi vodni poti. si dobil takrat na litijskem sejmu, od vesU pa do ladje. Naši litijski pređniki so znali take reci dobro napravljati, zato pn so uživali litijski izdelki dober glas prav do Beograda pa še naprej. Lukamatija je izpodnesel sloves prediv-dana na \a6ah in Miklav/evega sejma v Litiji, kmalu borno praznovali lOOletnico železne kace v naši dolini in propada naših sejmov. Dotjodki že padajo v pozabo, Ie prije-ten spomin na zlate čaše zaživi ob sejmih kakor iskra sredi temne noči. In mislimo na Ćase. ki so bili . . >mA£a1i o£lasi< Vgrka beaeda &O p»r. Plača me lahko ouU » znatnkaK Za odgovor tnamkol — Na rprašanjo bre» tnarnk* ■• ■ i nrfenvnHntru* - NaimanfM <*&n* Oln S^-*» - BIRO »CENTRAL« Vasina 6, telefon 26-228 Beograd potrebuje služinčad za Beograd. 4929 MEŠETARJA ZA LES »prejme Damiani, Milano, Via-]e Monza 44. 4928 BRrV SKI POMOĆNIK dobi stalno mesto. — Ponudbe na: Kiraly, Murska Sobota. 4954 POSREDOVALNICA OGRINC, Ljubljana, MikloSičeva cesta Št, 28. Telefon Int. 3109 — od-daja in preskrbuje dobre službe služkinjam, natakaricara, kuharicam in začetnicam. — Za odgovor znarako 2.- Din. 4950 NATAKARICO sprejmem za vinotoč, oziroma ji oddam istega na račun. — Potrebno Din 5000.-. — Naslov v podružnici »Slovenskega Naroda« v Celju. 4987 Modna konfekcija NajboljSi oakup A. PRESHGK. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/7 ELEKTROMOTOR 3 Ka., 22a V., vrtilni tok, ter 1 za 1.2 Ks., električen števec 190 V. 42 Per. prodam ali za-menjam za motor 2 Ks., 380 V. Kupim star baker po Din 5.—, medenino po 3.50 in cink po Din 1.50. — R- Jakelj, Bled. 4885 R.VDIO sprejem vse Evrope, nov, na 110—220 voltov, proda Avguat Vrhove, Zidani most. 4870 IZiKMOVLJKNE PEKMCE 180X115 Iz finega puh. perja Din 230.— do 280.—; ta puh Din 450.— in 610.—. SV1L.UN fc, PtaASTL Olll^*1 Din 780.— in 950.—. Na zaloiari vse vrste klotaste odeje. Raz-pofiilja po povzetju — Rudoll Sevpr. Llubliana. Marijin trg V MODERNE SPALN1CE (orehova korenina) iz trdegt in metikega lesa, kuhinjsko ln drugo opravo dobite oajceneje pri: Mati ja Andlovic, Ljubi ja-oa. Komeaskega ulica fitev. 34 ZELO UGODNA PRILIK.\! 50 hl starega črnega vina iz lastnih vinogradov, do 13 % gradacije po Din 3.50 franko Split, proda Ante Škrabalo, Korčula. 4901 POZOR GOSTILNICARJI! Imam 1 vagon Ia starega vina (1932) in ca. 45 hl novega, postaja Orraož. — Resni reflek-tanti naj me točno obvestijo o prihodu, da pridem z vozom po nje v Ormož. — Oković. po-sestnik, Zagreb, Draškovićeva ulica 28. 4902 TOVORNI AVTO proda Tombah, Maribor, Zrinj-skega trg 6. 4930 ZELO UGODNA PRILIKA 50 hl starega črnega vina po Din 3.50 proda Ante Škrabalo, Korčula. 4985 JABOLKA zimska razpošilja Postržin, Maribor, Gozdna 56. 4983 HALO MLINARJI! Kupim dobro ohranjene: Tara dvostručni sit s Triur cilindrom, lusčilnico in štiridelni >planžirU. — Friben Anton, Koprivnica, Savska banovina. VECJE STEVILO STOLOV kupimo za dvorano..— Ponudbe na: Sokolsko društvo št. Janž na Dolenjskem. 4955 SUHE GOBE lepe, bele, zadnje rasti, vsako množino kupuje OSKAR iuA-RIC, Ptuj. — Telefon 38. 4986 i FTŽOL kup! — veletrgovina Suppanz, Pristava. 4934 HISO Z GOSTTLNO trgovskim lokalom, trafiko in velikim vrtom, v prometnem indm»trijskem kraju vsled starosti ugodno proda Župan Miklavž, Radna pri Sevnici ob Savi. 4884 KLAVTRJTE popravlja in uglasuje specijalist Josip Bajde, Ljubljana, Go-sposvetska cesta IZ% 4923 KLAV1RJE, PIAMNIC prvovrstnih inozemskih znamk ugodne cene; tuđi na obroke in nranilne knjižice. — Najeeneje popravlja in uglasuje. — MU- 'IKA. Sv IVtr« fi'^tn 40 59 I PREJ KO Kl PITE PIANINE oglejte in preizkusite prvovrst-ni domači Izdelek v tvornici Ivana Kacin-a v Domžalah. kjer jih dobite že od Din 10.000 naprej. — Sprejemajo se tuđi popravila; uglasevanje. — Za-btevajte cenik. 481& K.\NARCKI, PAPIGICE naprodaj. — Ciglarjeva št. 10, Moste. 4894 MLAD LOVSK1 PSICEK se takoj proda. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4990 DVOSOBNO STANOVANJE 8 kuhinjo In pritiklinami oddam za 400 Din; vodovod, parket. — Zgornja SiSka 205 »Vila Milica«. 4989 MALJ LOKALĆEK suh, blizu centra, išćem za takoj ali pozneje. — Ponudbe s ceno na upravo »Slov. Naroda« pod značko *DeBe 4947«. ESPERANTO Esperanta se naučite tuđi pismenim potom. Učnina meseč-no samo Din 15.-. Jezikovna dopisna Sola, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Priložite znamko za odgovor. 4979 NEMfećINA NemSčine se lahko naučite doma. Učnina malenkostna. Pifii-te na: Jezikovna dopisna Sola na Jesenicah, Gorenjsko. — Priložite znamko za odgovor. 4978 SIMPATIČNO GOSPODIČNO do 21 let ižče radi trajnega prijateljstva materijalno oeodvi-sen gospod. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »Ljubezen v novem letu 4975«. PRIJATELJICO lepo in mlado, do 22 let, 13če dobro situiran gospod. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod ftifro »Prijateljstvo 4974«. 4974 LEPO JULIJO išče mlad Romeo. Naj bo mlada in vesela, a bogpta ni potre--_ ba, da bi bila. — Ftintidbe t>ođ jRomeo in Juli ja 4973« na upravo iSlov. Naroda«. STARO ZNANA GOSTTLNA KEKŠIC nudi za božične praznike pečene purane, goske in račke. 4962 ZA PRAZNIKE dospela najboljša vina. — Cez ulico ceneje. — Caj in guljaž Din 2.50. — Abonenti dnevno Din 10.— Din 10.—. — Pođgrajska klet, Ljubljana, Mestni lrg 13. 4961 DVOKOLESA se sprejmejo preko zime v shrambo. Očišćenje, emajliranje z ognjem in ponikljanje cajceneje. — TRIBI7NA F. B. L.. Ljubljana, KarlovSka cesta št. 4. 96 L Sveže, najfmejse norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLJJA V Lrll'BLJANl — se priporoča bledim in slabotnim osebam 91 L Ostanite danes zve£er doma! Plošče in gramofon si Izposodite pri: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prebod »Vlktorlje« GOSTUJSO "" dobro idočo, pri Sv. Vidu pri Ptuju, oddam v najem. — Ponudbe na naslov: Vinko Pernat, Ptuj. 4883 5TAJKRCA IN CVICKA IZ GADOVE PECI v vinarni BRISKI pocenl se dobi! — Po Din 10.— najboljše vino toči se, — čez ulico za Din 1.— vse ceneje je! — Ce po telefonu št- 2892 ga naroćiA, — v eni uri te na dom dostavljeno dobi!.— Vlnarna Brlftkl, palača Grafike! 4926 ŽENINOM IX NE VEST AM! nudim moderno Sperano pohi-štvo, kakor tuđi masivno, garantirano solidno delo, po naj-nizjih cenah; tuđi na hranilne knjižice. — Tvrdka Golmijer, strojno ml^arstvo, Ljubno-Podnart. Zahtevajte ponudbe. Ifltotam naprodaj motor m prikolico »Arielc. POSKKUl1EM denar na HRANILN*, KNJIŽICE velikib denarnih zavođov. -» Rudolf Zore, Ljubljana. Gle- -'■6v» 12. 87L ZA BOŽIĆ IN ZA NTOVO LJETO v vinarno BRISKI pohitim, pet litrov vinr tamkaj kupim, ker ga po Din 9.— dobim! — Se priporoča za praznike Vi-narna Briškt, palači* Grafike. 4882 ZA PRAZNIKE priporoča zajamčeno pristna vina belo in crno Din 8.—, cviček Din 10.-, sipan Din 10.-, silvanec Din 12.-. Buteljčna vi-vina, fiampanjec in originalni Jamaika rum. — Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43 (dvorišče). 4964 šrVALNE STROJE otroške in igralne vozičke, ko-lesa in vsa popravila, kakor lakiranje na ogenj, nlkljanje in shramba koles najeeneje pri: Franc Saunl^, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 36. 4977 VINO ZA PRAZNIKE staro štajersko in novo dolenj-sko nudi gostilna SODCEK na žabjaku. - Na Si I vest rov o koncert. — Oddam opremljeno sobo. 4976 Htvavice domače in primorske, sveže morske ribe in prlstno VRB-NICKO (otok Krk) BELO VINO se dobi v gostilni DRAGA GUSTEN, Kapiteljska uUca S. Jlš.ow*Šee in i*ectie Tihe Danes ia jutri Operne* Gtet POLENOVKA priznano najboljša, suha, namočena, vedno na zalogi. Ho-•andski rum in Cognac, liket esence <25 vrst) z receptom ir ipirit po najugodnejfti ceni pri poroča — ip^eerija-delikatefta KOVACIO F. R- LjvMjana. Mikloiičeva cesta 32* &6/L •/m.crc/etfte oglase (VOSCILA) ZA NOVOLETNO STEVILKO >SLOVENSKEGA NARODA« SPREJEMA UPRAVA NEPREKLICNO DO PETKA 19* T. M. DO 6. URE ZVEČER Za praznike toči RESTAVRACIJA „PRI KATERCI" POD KO2MKOM, CESTA VIU — pristna Štajerska In do-lenJMka vina. — Prvovrstne domače koline in vsa druga gorka in mrzla jedila. — Vesele praznike ter srečno novo leto že-lita KATERCA in TONE PKIMO2IC. KDOR ŽELI IMETI TOPLO V KUHINJI in Štedi U 8 kurjavo, naj si nabavi najnovejšo, patentirano fitedilniško ploflčo ali obroč z regulacijsko ventilacijo. „STED REGULATOR" Domači izum in izdelek, konatruktivno in materijalno naj- boljši. V^sak trgovec ali obrtni k te stroke vam z njim po- streže. Naroćila prevwma glavna zaloga llvarna SMOLE ANTONf Ljubljana, Opekarska cesta st. 33. — Telefon SS34* Prvovrstna dalmatinska vina lastnega pridelka. ftrni kuG, belo vlSko, opolo viSko, prošek . iz suhega grrozdja toči po znat no znižani ceni od Din 8.— naprej; pri večjem odjemu- po io govoru — gostilna »JADRAN«, Florijanska ulica SS, vi noto* Poljanska cesta 17. — Srečne praznike želi vsem odjemalcem MUoS Nevcste! Gospodinje' N&jlepsl okras vaSega doma je perilo, zavese. posteljna pre-^rinjaia! Najfinejše in najtrptinejte ga okras i te z rexenjem id tvrdk« MATEK & MIKEŠ, Ljubljan? (POLEG BOTKLA 6TRUKELJ) izdelujemo gumdnice, prebadamo šablone, predtltkamo Čl-4to tenska ročna dela, imamo apecijelni entel sa obleke iđ volane, ažuriramo tu entlamo. Vsakdo te vc da Imamo oaj\ jčjo in najmodernejio v^ritnlco tCei sami delo aprejemamo. ga samt nadziramo, zato vai ti' *' najboljSo pogtreiemo. Stran 1 > »SLOVENSKI NAROD«, dne 23. decembra 19& Rte* gi NA JLEPŠE BOŽIČNO DARILO: Jara čevlfi Cene smo ponovno znižali! Velika izbira original smnč&rskfli, sportnih !n turistovsldh čevljev. — Krasni damski ćevljj najnovejših mođelov po izredno nizkih cenah. Proda jalna: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 20 MARIBOR, OOSPOSKA ULICA 6T. 18 1N ZAGREB, ILICA ST. 60 Svojim ljubim posetnikom želi srecne božične dneve in prav veselo novo Ieto 1934 13260 slaščičarna PELICON LJUBLJANA Wolfova ulica štcv. 14 Kongresni trg itev. 18 RESTAVRACIJA „FRANKOPANSKI DVOR« SISKA Za praznike se dobi v restavraciji »Frankopanski Dvore najboljše vince ter velika izbira okusnih jedil in domaćih kolin. ZA STEFANOVO Je zopet zabava in ples brez vstopnine. VeseU praznike želi ter se priporoča Rest UKMAR. ELEKTKIĆNI STROJI glVALNI STROJI „SINGER" za hiSno uporabo in vse obrtne delavnice »o znani kot najboljši na svetu. Prodaja na tedenske in mesečne obroke. — Brezplačnl pouk šivanja, pr -krojevanja in vezenja. — Jamstvo 15 let. Glavna podružnica za Slovenijo: LJUBLJANA, GAJEVA ULICA Podružnice: Ljubljana, Gajeva ulica 3 — KranJ — Jese-nlce — Novo mesto — Celje — Maribor MOTOKJ1 IN SLNGERrLUCl Na drobno! Na debelo! Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstn© vrvarske lastne izdelke tnotvoz, žitno, volno, afrik nepremočljive konjske plahte itd. samo pri Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopni IVAN N.ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31. TeL fit. 2441 MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 20. TeL St 2454 CELJE, Kralja Petra cesta štcv. 33. STEFAN, KAM PA HITIŠ T K RAŽMU NA ŽABJAK! Dobili ao najboljšega dalmatinca, katerega točijo *e po stari ceni Din 8.—. Tam boš pa zelo zadovoljen, tuđ) cvicek in štajerska vina so prvovrstna in poceni. — Te dneve imajo istotako morske libe in polenovko. 4948 LOVCI! Predno se ođločite za nakup lovske puške In lovskih po-trebščin, oglasite se pri stari renomirani tvrdki FR. SEVeiK LJUBLJANA, Židovska ulica št. 8. — Telefon št, 33-73 Orozje, municija za lov, šport in obrambo po najnižjih cenah. — Opozarjam Se na novi model FN pištole >BABYc, ki je zlasti pripravna za žep. Ogled v trgovini; nakup neobvezen. Prepričajte se o izbiri. ceni in kvaliteti. Smučanje ]e lep šport, toda.. Ototar w«fc te X«4— fHn isĆrptj« k<*c Htm 1« *•* Otr^Mto« mm— «r pre Mit «• k*lo k* jv n*j bo!j npottt*1j«*it Od* *» Za ofar«ptw* 1*1— *m T+4* trefc* >• mwH# %m4 t« k«M. T»* ««• pc*r+ bmp bruMl •Dnan« hnat w Ma* (• jrr«f» rp!+T» BmM w * in m v4*f • K«t* paeta a* MMt. m\m<\«m*m •▼#-!• ta • ^oa<« a* RaZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE. DIPLOME, REVIJE VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE SREĆKE KNJIGE LT.D. ENOBARVNJ IN VEC BARVN1 TISK PISMA RAZGLEDNICE SLIKE OSMRTNICE OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE V1ZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA V LJUBLJANI CB POTREBU JUTE TISKOVLNHS, KATALOGE. PROSPEKTE, TODA SE NE MO RETE ODLOCITI V KAKfiNl OBLJKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE 8E OBRNTT1 NA NA8E PODJETJE. Kl VAM JE V VSEH POTREBAH XN VPRA-SANJTH DRAGEVOLJE NA RAZPOUA-GO. — VSA GRAFICNA DEl^A SE 12-VR«UJEJO USPO SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE - PRORAČUNI TS PONUDBK NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA IISKARNA £ivl)en)sld eU] vsake osebnosti in karakter analize podam iz rokopisa. 10-letna praksa« bogate izkuSnje. Honorar — skica analiza 30 dinarjev — specialna izjava 60 In 100 Din. — KARMAH — eksper. psiho - graf olog, 2alec, dravska banovina. N. B.: Privatne obiske po obvestilu. 98/L proleti nJadranski biser44 edino originalno desertno vino već let staro. — Božična cena Uter Din 22^-. Vemoi ht or^inal Din 22.— Druga namizna v 8.- portugalka 1 » 9.- cvtček 1 > 9.- rizling ] > 9.- burgundec bell 1 » 11.- jabolčnik 1 > 4.- 2gan je: Tropinovec pristnl 1 Din 20.-slivovka stara, prist. 1 > 24.-hruSevec, pristni I > 28.-brinjevec* pristni 1 > 32.-Rum fini čajni 1 > 26.- ter razne vrste likerjev, desertnih vin, konjakov — po izredno nizkih cenah nudi in se pri-poroća S- J- JEKAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 4898 OJ, SE BOMO PILJ GA, Cvička in pa štajerca, Saj BRISKI je objavi] spet, da bo ga toči! po DIN DEVET! Stevilko 2892 samo pokliči in naroči li tro v pet, takoj na dom ti ga dostavi in računa le po Din devet. Vinarna Briski, Palaca < trafike TELEFON 2059 P R K n OG SUHA DRVA fogvftntk. BohorlfceTm 6 ZA PRAZNIKE dobite najboljša vina: belo štajersko in cviček 1 Din 10.- rizling in slavni Smicberger I > 12.- sladek refoskat 1 > 12.- vermut in zdravilna »Jadranska kapljica« 1 > 20.- Najfinejše peneče vino »PANONSKI BISER4 ki ne zaostaja za francoskim šampanjcem, steklenica dinar-jev 32.— v delikatesni trgovini M. RAVTAR, Ljubljana, Stari trg st. 19. 4925 Klavirji! Planini! Kapajte na obroke od Din 400.— prve svetovue fabrikate: B6-sendnrfer. Stalnu ay, Fbrster, Petrof. Hdlzl, Stinjfl origin«!. ki so nesporno najholjSi! (Lah-ka, precizna mehanika.» Pro dala fih lzklju*no le podni iz-vedenec in bivfti učitelj Glas bene Matice AlSonz BrezniV %inirvBreda< robčki za deco. torbice za servijete, zavese in pregrinjala; vse po izvanredno nizkih cenah pri MATEK & MIKES, LJUBLJANA (POLEG HOTELA STRUKELJ ) Specijelni entei oblek in olan, azur, predtisk. Vezenje monogramov, perila, zaves itd. — Proti predložitvi tega oglasa 5r/c popusta. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroskih in igraćnih vozičkov, stolić, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, iivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domaće tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KAKLOV6KA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! VINARNA IN BUFFET „PRI TROMOSTOVJU" LJUBLJANA, CANKARJEVO NABKE2JE STEV. 5 nudi za božične praznike vsakemu dobro znano prvovrstna dalmatinska vina, prošek, vermut, tropinovec, maslinovo oljo in razno žganje. — Se priporoča vsem cenj. gostom in želi vesele praznike. I* A. Sunara. Vesele božične praznike . želi vsem odjemalcem, prijateljem In znancem ! P. KOREN prele šterk I i ĆRNOMELJ, teleSon int. št. 5 i * 1 „EDISON BELL" gramofoni tuđi na obroke! moderni radioaparati in SMUČI ter vse smučarske potrebSCine nabavite si najceneje za boŽiC pri JOS. BANJAI LJUBLJANA, M1KLOSICEVA CESTA STEV. 20 Telefon 34-19 Telefon 34-19 NAZNANILO Uljudno naznanjam, da sem pričel izdelovatl vse vrst« suhomesnatih izdelkov, kakor hrenovke, aafalade, Sunkarice, tirolke, pragarske, krakovske, jetrno pašteto, prvovrstn« kranjske klobase, prave pečenice ter različni narezek, vse iz prvovrstnega domaćega svinjskega mesa. — Dnevno sveže kuhana šunka, reberca ter klobase. Hrenovke par Din 1.50. — Safalađe kom. Din 1.50. ftunka kuhana kg Din 30.—. — Cenj. gostilničarjem in trgovcem Se poseben popust! Obiščite me, prepričali se boste o nlzkl ceni In prvovrstn* kvaliteti. JAMNIK FRANC mesar in prekajevalec KRANJ s. p. 30. DARILA ZA BO2I6 PRAKTIČNA IN ZELO POCENI Na primer: 4 m volnenega blaga za obleko Din 9X«~ 4 m barhenta za obleko Din 48«~ 10 m flanele Din 80»-* žepni robćki, sifon L t. i, L t d. nudi tvrdka NOVAK - KONGRESNI TRG STEV. 15 (NASPROT1 NUNSK1 CERKV1) MOKO ZA BO*¥CNB PRAZNIKE dobite prvovrstno pri snanl mokaiijl A. A N. ZOKMAN. LJUBLJANA, STAKI TKO 82. — Imamo tuđi prvovrstno koruzno raoko, dobavimo vsako množino na dom. — Kličite telefon St. 2637 4857 Urejujo: Jomp ^upmncttf Zm »Narodno tigrririm- VtmD Jeaertek —> &• uprave m ipjcratm Oc* usta; utuo w&natoi — v» • ljumjaoi