PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXII. St. 90 (6377) TRST, sobota, 16. aprila 1966 OPOZORILO MINISTRA ZA ZDRAVSTVO MARIOTTI JA Zaostritev spora glede zdravstvene pomoči in zaščite zavarovancem Za ponedeljek proglašena splošna stavka zdravnikov, kateri se niso pridružili zdravniki bolnišnic - Sestanek Mora o sindikalnih vprašanjih - Dobave FIAT za sovjetsko avtomobilsko industrijo Danes pogreb predsednika Arefa RIM, 15. — Spor med zdravniškimi zbornicami, zavarovalci ustanovami, nekaterimi sindikalnimi organizacijami in "aa blagovno - denarnih odnosov ■ - - - m vidnega povečanja produktiv- nik izvršnega sveta Petar Stambolič sta brzojavno izrazila sožalje vršilcu dolžnosti iraške republike in predsedniku vlade Al Ba-zazu ob tragični smrti predsednika iraške republike Abdela Salama Arefa. Pogreba bivšega predsednika Arefa se bo udeležila tudi uradna jugoslovanska vladna delegacija, ki je pod vodstvom tajnika zveznega izvršnega sveta dr. Milivoja Rukavine danes z letalom odpotovala v Bagdad. Jutri, na dan pogreba predsednika Arefa, bodo po sklepu zveznega izvršnega sveta na vseh javnih stavbah državne zastave spuščene na pol droga. Zvezni kolektiv za turizem je danes pod predsedstvom dr. Jožeta Brileja razpravljal o tezah zakona o turizmu, po katerem se skuša točneje urediti položai turističnih krajev, dela in organizacijo potovalnih agencij in uradov, gradnje objektov za razvoj turizma jn druga neurejena vprašanja s tega področja. Vsi člani kolektiva so se strinjali, da je potrebno vprašanje turističnega delovanja točnejše urediti. Prevladalo je mišljenje, da je najprej potrebno z zveznimi investicijami urediti osnovna vprašanja o turizmu in pri tem vprašanja kategorizacije hotelov, da bi se kvaliteta vseh dajatev čimbolj uskladila s predpisi v drugih turističnih državah. Razprava o statusu turističnih krajev je pokazala, kako se krajevne skupnosti zavzemajo za to vprašanje. Na sestanku je bil sprejet sklep, da skupina strokovnjakov točnejše obdela to vprašanje in pripravi osnutek predpisov o turističnih krajih. Odbor gospodarskega sveta zvezne skupščine za industrijo, gradbeništvo in obrtništvo je na današnji seji razpravljal o gospodarskih gibanjih z uvedbo gospodarske reforme. V predloženih dokumentih in po uvodnih besedah pomočnika tajnika za industrijo in trgovino Dušana Čehovina je bilo ugotovljeno, da so pod vplivom podvzetih ukrepov reforme že lani pričeli delovati tendence mir- nosti dela, rahlega povečanja blagovnih zalog in povečanja izvoza. Čehovin je poudaril, da se je proces stabilizacije pravzaprav šele začel, da bo potrebno več časa, da se dokonča, posebno ker se še vedno javljajo nasprotne tendence. Po Čehovinovih uvodnih besedah so člani odbora skoro tri ure postavljali viceguvernerju Narodne banke Jeliču in zastopniku ((Jugobanke« vprašanja, ki so se nanašala na vprašanje razdelitve deviz in na vprašanje v zvezi z odnosom med podjetji in bankami. Poslanci večinoma niso bili zadovoljni z odgovori zastopnikov bank niti s poročilom o gospodarskih gibanjih, kateri se po mnenju nekaterih poslancev ponovno samo ugotavljajo stare vsem znane stva-ri, ne vidi pa se ka.i se podvzema, da bi se to popravilo. Predsednik odbora Markovič je na koncu še kritiziral tudi nekatere ukrepe, ki se pogostoma sprejemajo z zamudo in ki so večkrat celo v nasprotju z načeli reforme in diskriditi-rajo proglašena načela. Nekateri ukrepi, po njegovih besedah, celo onemogočajo izvajanje načel, a za to ni kriv sistem, temveč tisti, ki so te ukrepe izdali. B. B. CHICAGO, 15. — Republikanski senator Javits je izjavil, da se mora NATO, če hoče ostati pri življenju, spremeniti v politično zavezništvo in ne sme ostati samo vojaško zavezništvo. Izrekel je prepričanje, da bo NATO premagala sedanjo krizo, toda ne smejo se pozabiti vprašanja, ki so povezana z zavezništvom. Predlagal je naslednje rešitve: 1. Velika Britanija se mora vključiti v skupno tržišče. 2. želja Nemčije, da dobi važnejše mesto v zavezništvu, je razumljiva, toda nevarno bi bilo dati Bonnu dostop do jedrskega orožja. 3. Umik Francije iz integriranih poveljstev NATO ustvarja resne probleme, ki pa niso nepremagljivi. Izogniti se je treba izolaciji Francije, in koristno bo pustiti na njenem ozemlju vse tiste vojaške naprave, ki jih bo dovolila. Muhavosti letošnjega vremena BONN, 15. — Zdi se, da se zdaj le razpleta največji finančni škandal po drugi svetovni vojni, kot nekateri časopisi na Zahodu označujejo izjemno kočljiv spor med ZR Nemčijo in Brazilijo zaradi denarnih špekulacij diisseldorfske-ga koncerna jeklarske industrije Mannesmann. Po skoraj dvomesečnih brazilsko - zahodnonemških pogajanjih so v četrtek naposled sporočili, da bo Mannesmann delno odškodoval 40.000 brazilskih državljanov, ki jih je zaupal svoji «se-strski firmi* v Belo Horizontu. Ta mednarodna afera ima svoje korenine še v letu 1952, ko je pod plaščem «nesebične zahodnonem-ške pomoči državam v razvoju* koncern Mannesmann začel v Braziliji graditi svojo podružnico z imenom «Companhia Siderurgica Mannesmann* (CSM). Na zemljišču, kjer je bila včasih velikanska plantaža kave, je 450 km severozahodno od Rio de Janeira po malem zrasel novi gigant jeklarske industrije, ki je stal 350 milijonov mark. Kupčija je bila odlična, že leta 1962 je CSM imela 132 milijonov mark prometa. Brazilska «hčerka» pošilja svoji zahodnonemški »materi# brazilsko železno rudo (65 odst. železa) v zamenjavo zanjo pa dobiva ruhrski koks za svojo proizvodnjo surovega jekla in jeklenih cevi, ki jih nato prodaja brazilskim «sestram» zahodnonemških koncernov Volksvvagen, Krupp in Daimler Benz. Vse bi bilo za ruhrske poslovne ljudi v najboljšem redu, če bi lani ne bilo «po-čilo*. CSM je namreč za približno 60 milijonov mark prodala menice brazilskim državljanom. Za te menice menda ni bilo kritja. Diissel-dorfska centrala Mannesmanna si je umila roke nad takšnim poslovanjem CSM in vse skupaj prevalila na »malverzacije* nekdanjega direktorja CSM in brazilskega državljana Jorgeja de Šerpo. V vseh brazilskih časopisih je objavila, da lastnikom menic ne bo plačala ni-ni kruzeira. Po vsej Braziliji se je takrat začel val protestov, ki še trajajo. Opeharjenih ni samo 40.000 »majhnih ljudi — varčevalcev*, temveč tudi veliko visokih vojaških funkcionarjev, podjetnikov, kakih cerkvenih organizacij in celo ustanov za civilizacijo indijanskih plemen na območju reke Amazonke. Vsi ti so v strahu pred vsak dan hujšo inflacijo vložili svoje majhne prihranke (ali pa tudi večji kapital) v menice brazilske «hčerke» Mannesmann. Kajti CSM je ponudila izredno ugodne pogoje: za menice je dala 5-odstotne obresti na mesec, to pa pomeni, da se vloženi denar vsako leto poveča za 60 odst. Ker se je kupna moč v Braziliji leta 1963 zmanjšala za 60 odst., leta 1964 pa za nadaljnjih 86 odst., se je državljanom ponudba CSM zdela najprimernejša, da o-hranijo svoj denar. Ko pa so v Braziliji spoznali, da denar ne le da m bil dobro vložen, temveč Je verjetno tudi Izgubljen, je nastalo seveda veliko razburjenje in na stran oškodovanih so se postavile vse instance pod vodstvom vlade Castela Branca. Duhovniki so po cerkvah pridigali o »zločinu, ki ga je zagrešil Mannesmann nad nepoučenimi ljudmi* ter bili deležni priznanja bolj za finance kot za vero zavzetih verni- kov. Oficirji, ki so prav tako pretopili svoj denar v menice CSM, so po tradicionalnem južnoameriškem običaju ustanovili junto, ki naj bi z vojsko zasedla prostore in naprave CSM. Brancova vlada je apelirala na bonsko vlado in zatrjevala, da grozi naraščajoče nasprotovanje strmoglaviti režim. Toda diisseldorfska centrala Mannesmanna si je vztrajno umivala roke in pri dolženju svoje brazilske «hčere» poskušala vse prevaliti na politiko. Zamišljeno je bilo tako, naj bi vse skupaj posredno prevalili na nasprotnika sedanjega Brancovega režima, na nekdanjega predsednika Kubička in Goularta Zato so zatrjevali, da Mannesmann ni na svojo pobudo sprejel Šerpo za direktorja CSM, temveč da mu ga je vsilila tedanja Ku-bičkova vlada. Šerpa je prijatelj Kubička in Goularta, so dejali v Dtisseldorfu, in vso akcijo z menicami je začel samo zato, da bi z zbranim denarjem pomagal nekdanjima predsednikoma strmoglaviti vlado generala Branca. Seveda je to zadostovalo brazilskemu režimu, da je vzel nekdanjega direktorja Šerpo v «posebni postopek*. Ustanovili so preiskovalno komisijo pod vodstvom generala obveščevalne službe Ayrtona (ki je tudi oškodovani lastnik menic CSM!). Komisija je poskušala vso zadevo razčistiti. Na zaslišanju pred generalom Ayrtonom so policisti uporabili proti Šerpi tako imenovano metodo »poloneza*: zvezali so mu roke in ga z udarci, ki so kar deževali, prisilili, da se je vrtel kot vrtavka. Šerpa ni ničesar priznal in po dvanajstih urah »zasliševanja* so ga rešili njegovi »cerkveni prijatelji* (še iz časov, ko je bil Šerpa več let sekretar kardinala v Rimu) ter ga poslali na zdravljenje v regularno »zvezno policijo*. Šerpa trdi, da je nedolžen. Vztrajno zatrjuje, da je diisseldorf-ska centrala vedela za akcijo z menicami in da so tako pridobljeni denar investirali v gradnjo novega plavža CSM. Toda v Dtissel-dorfu ne zanikajo le tega, da do lanskega leta sploh niso nič vedeli o menicah, temveč tudi dokazujejo, da so plavž zgradili z zahodnonem-škim kapitalom in'da "so terjatve lastnikov menic «navadni privatni dolgovi nekdanjega direktorja Šerpe*. Ruhrski managerji trdijo, da je del menic (10 milijonov mark) ponarejenih in da torej ne pomenijo nikakršne obveznosti niti za brazilsko «hčerko». General Ayr-ton je ugotovil, da je na primer žena nemškega predsednika upravnega odbora CSM Weissa »pretopila menice v gotovino in zanje dobila 200.000 mark. To je bil še en dokaz za dilsseldorfsko krivdo. Februarja in marca letos se je pogajala v Bonnu in Dtisseldorfu uradna delegacija brazilske vlade pod vodstvom izrednega veleposlanika Bareosa da Silve. Da bi bili kolikor toliko sondirali teren za pogajanja, so diisseldorfski magnati že decembra lani odstavili Wels-sa in vodstvo svoje brazilske »hčerke* zaupali Wemerju Mbrathu, do nedavnega enemu izmed direktorjev koncerna Krupp. Veleposlanik da Silva si je kar najbolj prizadeval doseči sporazum. Da bi bil spravil svoje gostitelje v dobro voljo, je celo kakih 10 mi- nut zmrzoval pred berlinskim zidom in si ga ogledoval. Kakor je videti zdaj, so njegova prepričevanja o težavnem položaju brazilskega režima — ob posredovanju z druge strani — vendarle imela nekakšen uspeh. Mannesmann še nadalje vztraja pri svoji nedolžnosti, vendarle je »velikodušno* privolil, da plača približno 70 odst. vsote, naznačene na menicah in to samo »dobronamernim državljanom*. »Zlonamerni* lastniki menic (torej tisti, ki so neposredno sodelovali pri realizaciji, izdajanju in razdeljevanju teh vrednostnih papirjev) pa ne bodo dobili ničesar. Za diisseldorfsko »velikodušnostjo* se očitno skriva modrost preprostega sklepa: bolje plačati teh nekaj deset milijonov kot pa imeti težave zaradi morebitne »ugrabitve brazilske hčerke*, ki je vredna 350 milijonov. Marsikaj v tem «na j večjem povojnem finančnem škandalu* pa je ostalo še naprej v globoki temi. Nekaj luči so vrgli le na ozadje ene izmed metod zahod-nonemške »gospodarske pomoči* državam v razvoju. Zima se kar težko poslavlja, tu in tam se še splaši ter povzroča nepričakovane včerajšnjim je bilo tako v centru Londona... neprijetnosti. Pred- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllilflllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini POSLEDICE NEVIHTE NA ATLANTIKU «MicheIangeIova» pomoč potrebna ladji «lndian Trader Pomorščaka Bianchinija so odpeljali v Boston s helikopterjem - Na indijski ladji je eden od ranjencev že umrl GENOVA, 15. — Transatlantik »Michelangelo*, ki je prestal silno nevihto na Atlantiku, je moral sedaj še sam nekoliko spremeniti smer vožnje ter odhiteti na pomoč indijski trgovski ladji «Indian Trader*. Znano je, da sta zaradi silnega sunka na »Michelangelu* dve osebi dobili tako močne poškodbe, da sta takoj umrli, medtem ko je drugi dan umrl še neki pomorščak, ki je bil ranjen. Na transatlantiku pa je še nekaj ranjencev, za katere se mudi, da pridejo do New Yorka in do bolnišnice. Toda izredno huda nevihta na Atlantskem oceanu, ki je prizadela tudi druge ladje (z britanske trgovske ladje «Chuscal» je odneslo kar pet članov posadbe), je pustila hude posledice tudi na indijski trgovski ladji «Indian Trader*. Na ladji so trije člani posadke hudo ranjeni in ladja je zaprosila za zdravniško pomoč. Ker v bližini ni nobene druge ladje z zdravnikom kot »Michelangelo*, je bilo določeno, naj gre ta ladja indijski ladji na pomoč. čeprav se s tem proga »Michelangela* nekoliko podaljša, je višji kapitan Soletti vseeno zagotovil, da bo »Michelangelo* prispel v New York jutri dopoldne, torej po urniku, ki je bil predviden po nevihti. Ameriška obalna straža pa Je pozneje sporočila, da je eden od treh ranjenih članov posadke indijske ladje že umrl. Tudi stanje drugega ranjenca je zelo resno. Vseh smrtnih žrtev velike nevihte, ki že nekaj dni divja na Atlantiku, je bilo torej doslej devet. Po nekaterih poročilih se je «Indian Trader* — sedaj, ko je najbolj poškodovan pomorščak umrl — zahvalili in odklonil pomoč »Michelangela*. Pozno zvečer so na sedežu družbe «Italia» v Genovi izvedeli, da •aii iiiiiii ii iif niii iiiiiiiin 11 uuini nuli iiiiiiiiiiiiMiiit im 11 im 11 n 11 iii 11 mi iiiiii i n 11 m n n m m iii n n iiii mi um ■11111111111111111111 n iiiniiii m iii iiiniiiiiiiiiii im im mi iiiii A merica ni* Husi In Kitajci naj bi odšli iz Vietnama Nedavni dogodki v Južnem Vietnamu so znova opozorili na to, da je tudi tisti del Južnovietnamskega prebivalstva, ki ni aktivno vključen v južnovietnamsko osvobodilno fronto, aktivno nasproten ameriški intervenciji in njenemu južnovietnam-skemu eksponentu, to je vladi v Sai-gonu. Pogovor med francoskim novinarjem Robertom Guillainom in študentom iz Dananga nazorno odkriva, kaj in kako misli tisti del prebivalstva, ki ga sajgonske in ameriške statistike uvrščajo med »svoje*. «KaJ mislite o tej vojni?* »Ta vojna Je vojna med brati, gospod. To je bistvo vsega. Brat se bije proti bratu. Vsi, na tej in na oni strani, smo bratje. In vendar so razklane cele družine. Stric je npr. na oni strani, prav tako vsi moji bratranci. Nekateri člani nase družine pa so na tej strani. Bratomorna vojna je zločin proti našim družinam in proti domovini.* »Kaj pa menite o Američanih?* «če Jih ne bi bilo tukaj, bi se vse zelo hitro uredilo. Vsi tujci bi morali oditi iz Vietnama: Američani, Rusi in Kitajci. Ko bodo odšli, bo vojna hitro končana. Tistega dne se bodo vsi Vietnamci objeli kot bratje * «Mar se ne bojite, da boste potem vsi postali komunisti?* «Nisem komunist ln z mnogimi stvarmi, ki jih počno komunisti, se ne strinjam Toda mi tu na Jugu priznavamo, da je na Severu veliko stvari, ki so dobre. Vse ljudstvo dela za domovino. Seveda trpijo pomanjkanje, toda to je v skupno dobro. če bi se komunizem razširil na Jug, bi nas to v mnogočem priza- delo. Toda prinesel bi tudi marsikaj dobrega. Z njim bi prišlo pomanjkanje, toda s tem se je treba sprijazniti, ker pomanjkanje ne bo večno. Razen tega pa imamo mi na Jugu tudi svoje ideje, ki bi Jih povedali in si izborili določene svoboščine.* «Ali mislite, da vam Američani ne želijo prinesti poštene vlade, obnovo dežele in svobodo?* «Ne želimo, da bi nam prinašali karkoli. Američani nam ne prinašajo tistega, kar potrebujemo. Našo deželo ste prepotovali po dolgem in počez, gospod, in kaj ste videli? Revno deželo, veliko revščino vsepovsod. To pa je jedro vsega. Samo dežela revnih, Američani pa nam prinašajo sistem bogatih. Tak sistem seveda ne more delovati, koristi samo bogatim, korumplra prav vse, revni pa ostanejo revni. Sever pa prinaša sistem revnih, hočem reči tak sistem, ki Je prilagojen naši revščini, sistem, ki se bori proti revščini, izhajajoč prav iz nje. To veliko bolj ustreza našim razmeram. In prepričani smo, da je učinkovit * »če ste takih misli, ali niste potem nikoli razmišljali o tem, da bi šli na drugo stran, da bi vstopili v Južnovietnamsko osvobodilno fronto ln se bojevali v njenih vrstah?* Fant je bil v očitni zadregi in Je odgovoril šele po daljšem premisleku «Nam Je do miru in ne do vojne. Raje ostanem v Danangu in delujem za mir, kot da bi povečal vrste tistih, ki se medsebojno ubijajo. Pravite, da ste bili v Hanoju, ko se je začela indokitajska vojna leta 1946. Prav! Pa vidite, da ta vojna po dvajsetih letih še vedno traja. Do grla smo Je siti. Priče smo vojni, ki naj bi rešila Vietnam, pa kmalu ne bo več Vietnamcev...* BRESCIA, 15. — Cesta na zahodni strani Gardskega jezera je ponovno zaprta za promet na odseku Campione - Limone zaradi manjših usadov. Odprta bo samo v prazničnih dneh za turiste. Redni promet pa bo spet dovoljen — tako računajo, — 20. maja. je neki helikopter prevzel z «Miche-1 Kolna vsak na svojem »Taunus 20 langela* pomorščaka Maria Bian- MTS». chinija ter ga prepeljal v »Brigh-ton Marine Hospital* v Bostonu. Do tega prenosa ranjenca je prišlo ne zaradi tega, ker bi se mogoče njegovo stanje poslabšalo, temveč da se pridobi na času za operacijo, za katero se je res mudilo. Pač pa je za tak prenos nesposoben potnik Fritz Glarner. Predložena srečka ki je zadela 150 milijonov PISTOIA, 15. — Srečka serije E štev. 14504, ki je zadela 150 milijonov na loteriji Agnana, je bila predložena pri zavodu Credito Ita-liano v Pistoji. Čeprav se ne ve, kdo je srečko predložil, domnevajo, da je bil to kak odvetnik ali notar, ki je nastopil v imenu srečnega dobitnika. Govori se, da ,ie srečko kupila Melania Pini iz Ci-reglia, ki je bila do nedavnega gospodinjska pomočnica v družini nekega bančnega ravnatelja v Sieni. Slepi smučar prevozil 1300 km OSLO, 15. — Norveški slepi smučar, 48-letni Gunnar Eriksen, je končal svojo 1300 km dolgo pot, ki ga je pripeljala do Fauskeja v severni Norveški do Beitostoelena v južni Norveški skozi gore in doline in skozi mraz, ko je termometer zabeležil tudi 42 stopinj pod ničlo. Je to ena najdaljših poti, kar jih je človek kdajkali opravil na smučeh. Slepi smučar je prispel včeraj točno opoldne v južno-norveško mesto in se pri tem držal «umika», ki je bil določen vnaprej v zvezi z otvoritvijo mednarodne konference o zdravstvu in telesni vzgoji. Ker je smučar E-riksen slep, so mu med potjo pomagale štafete smučarjev, ki so ga vodile skozi težavnejše predele. Za zaboj piva okrog sveta KOLN, 15. — Za zaboj piva sta nemški časnikar Gtinter Maierling ter avtomobilski dirkač Joachim Springer stavila, da napravita pot okrog sveta — skupno 48.000 km — v približno štiridesetih dneh. I Tako sta se ta teden odpeljala iz Maierling, ki ga spremlja sovo-zač Eberhard Huett, je odpotoval v zahodni smeri, medtem ko je Springer v spremstvu dr. Gilnther-ja Brendela odpeljal proti vzhodu. Tisti, ki bo prej spet privozil v Koln, bo dobil stavo, torej zaboj piva. Oba tekmeca bosta morala voziti — seveda v nasprotni smeri — po isti poti: Koln, London, New York, San Francisco, Tokio, Saj-gon, Bangkok, Kalkuta, New Delhi, Lahore, Kabul, Teheran, Ankara, Istanbul, Dunaj, Koln. Seveda je tisti zaboj piva samo šala spričo dokaj resnega in zlasti zelo dragega načrta navedenega potovanja. Na Javi in v lurciji dve hudi nesreči DŽAKARTA, 15. — Ob otoku Javi je prišlo do brodoloma z zelo hudimi posledicami. 128 izgubljenih, 32 mrtvih in 30 ranjenih. To vest je razširila agencija An-tara po sporočilu, ki ga je prejela iz Bandunga. Ladja obalne plovbe je bila zgrajena za 125 oseb, toda v nedeljo, ko se je zgodila nesreča, je bila prenatrpana, saj je na njej bilo skoraj 200 oseb, ki so se peljale iz Labuana v Pu-lu Palopo. Ker je bilo morje razburkano, je zaradi prevelike preobremenjenosti še lažje prišlo do tega, da se je ladja prevrnila. Valovi so vrgli na obrežje 32 trupel ter 30 živih oseb, ki so bolj ali manj ranjene, medtem ko računajo, da se je 128 oseb, ki jih pogrešajo, gotovo potopilo. ANKARA, 15., — Tovornjak, ki je vozil številne delavce na neko tobačno plantažo, je zavozil v prepad s ceste med Denizlijem in Smirno na turški obali Egejskega morja. Pri nesreči je bilo 16 mrtvih in 22 ranjenih Šofer, ki je bržkone za trenutek zaspal ter tako zgubil oblast nad vozilom, je bil samo laže ranjen. Klttj? Swann, skandinavsko-malajsk.i mešanka, ima eno glavnih vlog v filmu »Tehnika umora* Franka Shannona. Med glavnimi igralci v filmu sta tudi Robert Weber, ameriški igralec, ki ima za seboj serijo posrečenih nastopov na televiziji, ter Jeanne Valerie, francoska igralka, ki je zelo priljubljena režiserjem »nouvelle vague» ............................................................ Japonski zdravnik je s tifusom in grižo okužil mnogo oseb CHIBA (Japonska), 15. — Japonska znanstvena policija je na delu, da najde elemente potrditve za senzacionalno priznanje nekega mladega zdravnika z univerze v Chibi, ki zatrjuje, da Je injlclral klice griže in tifusa v Jedi In pijače ter tako povzročil epidemijo, katere žrtve so postale štiri osebe od skoraj 200 okuženih. Bakteriolog dr. Mltsuru Suzuki ima 33 let ter je sodelavec za raziskave v laboratorjih univerze. Priznanje je dal teden dni po aretaciji. Ni pa priznal odgovornosti za oku-ženje po tifusu, ki Je prizadelo šest članov njegove družine v Mishlmi, tri člane družine njegovega brata v Odavvarl, 50 km zahodno od Tokia, ter 8 sorodnikov v Gotembi blizu Fudžljame. Po izjavah policiji Je zdravnik zapadel v živčno krizo. «Ntsem mogel več molčati. Je dejal ves v solzah, mučila me Je misel, da sem povzročil tolikim osebam bolezen.* Pojasnil je, da Je to napravil, ker Je bila uprava bolnišnice do njega diskriminacijsko razpoložena, ker Je bil »zunanji* in ne v staležu rednega osebja bolnišnice. Bal se je pa tudi, da bo Izgubil svoje mesto. Ko Je dokončal svojo izpoved in so ga agentje peljali proti celici, je enega od njih zagrabil ter kričal: «Nlkar me ne pustite samega, prosim vas, ne pustite me samega * Priznanje dr. Suzukija je precej zapleteno. Povedal Je, da je lnjlcl-ral klice tifusa in griže v banane in sladkarije, kar Je bilo namenjeno pacientom in osebju univerzitetne klinike. To se Je zgodilo decembra 1964, ko so trije tovariši zdravnika zboleli za grižo, potem ko so Jedli sladkarijo, ki Jim Jo Je daroval Suzuki. Septembra prihodnje leto je trinajst pacientov na kliniki zbolelo za tifusom. Jedli so banane, ki jim Jih je dal zdravnik. Ta Je tudi priznal, da Je injlclral klice tifusa v pijače, ki jih je pilo petnajst članov zdravniškega oddelka jeklarn Kavvasakl v Chlbl avgusta 1965, in prav tako je napravil z zdravili, ki so Jih potem Jemali pacienti bolnišnice v Mishlmi v pokrajini Shlzuoka preteklega decembra. »Pri vseh, ki so pili te pijače, je povedal mladi doktor, Je nastopila močna vročina s hudimi želodčnimi bolečinami. V Mishlmi so ugotovili tifus pri 40 pacientih, od katerih Je bil eden namestnik ravnatelja klinike. Ta Je umrl.* Suzuki Je osumljen tudi, da je povzročil smrt nekega 70-letnega moškega v Mishlmi in dveh drugih, ki sta umrla, potem ko sta užila njegova zdravila. Primer tega zdravnika, ki ga nekateri imenujejo «dr. Tifus*, Je povzročil velikansko vznemirjenost v japonskih zdravstvenih krogih. V parlamentu Je minister za zdravstvo Ženko Suzuki izjavil, da so Izjave aretiranca «osvetlile mnogo problemov v zvezi s programi ln poklicno pripravo na univerzitetnih klinikah* in da sl Je treba o teh problemih izprašati vest. Velik finančni škandal med ZR Nemčijo in Brazilijo Odličen koncert orkestra gledališča «Verdi» pod vodstvom Basileja in i violinistom Rossijem Tako orkester gledališča «Ver-di» kot dirigent Arturo Basile in solist Cristiano Rossi zaslužijo vsi po vrsti vso pohvalo za včerajšnji odličen koncert. Ze ffc-berjevo uverturo »Oberon* je dirigent izdelal z orkestrom z redko natančnostjo in brez vsakega stremljenja po zunanjih efektih. Nič manj resno ni bil pripravljen eden izmed najbolj priljubljenih violinskih koncertov, Mendelssohnov Koncert op. 64 za violino in orkester. Tu se je izkazal še niti ne 20-letni violinist Cristiano Rosi, učenec Brengole in Matcrasija. Ob že kar odličnem obvladanju vsakršnih tehničnih težav kaže Rossi že tudi znatno interpretativno moč, kar mu je lahko poroštvo za nadaljnje uspehe na njegovi komaj začeti umetniški poti. V drugem delu koncerta sta bili na sporedu dve skladbi, ki ju je orkester gledališča »Verdi* prvič izvajal. Najprej je bila na vrsti Fantazija za orkester, katere avtor je Luciana Chailly (kljub francoskemu imenu Italijan). Delo, ki ga je plodoviti skladatelj moderne glasbe napisal šele pred nekaj meseci, sicer pri občinstvu ni bilo prav toplo sprejeto. Toda za precizno izvedbo nikakor ne lahke skladbe sta tako orkester kot dirigent zares vredna pohvale. V še večji meri pa gre pohvala za naslednje delo, za simfonijo «Indija», ki jo je napisal mehiški skladatelj Chavez. V tem delu se je skladatelj pokazal kot predstavnik mehiške moderne glasbe; folklorni elementi — od najbolj »dirjih* do nežno liričnih — se med seboj prepletajo, dokler se skladba ne zaključi z naravnost fre-netičnim ritmom. Po tej skladbi seveda ni mogel izostati buren aplavz vsem izvajalcem in posredno tudi delu samemu. Nagraditev filma V veliki dvorani Kulturno • u-metniškega krožka v Ul. S. Car-lo 2 bodo nocoj nagradili filme s IV. deželnega kinematografskega natečaja. Letos je bilo predloženih skupno 51 filmov. Najprej so izločili 15 filmov, tako da je ocenjevalna komisija pregledala 36 filmov. Po nagradi udeležencev natečaja bodo predvajali 6 filmov, ki sta jih izbrala žirija in pripravljalni odbor. V žiriji so inž. Marcelo Spaccini, prof. Arpino, geom. Vitrotti, Ugo Amodeo, Car-lo Burian, Livio Malutta, Libero Mazzi, dr. Italo Soncini, dr. Car-lo Ventura. Kulturna in znanstvena predavanja na univerzi Rektor tržaške univerze prof■ Agostino Origone se je v teh dneh sporazumel z dekani fakultet in ravnatelji inštitutov o vrsti znanstvenih in kulturnih manifestacij. Za inštitut za mehaniko bo madridski profesor Julio Palacios začel 18. aprila ob 18. uri vrsto šestih predavanj o temi «dimenzionalna a-naliza* ter vrsto šestih predavanj o • relativnostni teoriji». Za pravno fakulteto bo prof. Vezlo Crisafulli v torek 19. tm. ob 18. uri predaval o temi •Ustavno sodišče deset let kasneje: izkušnje in perspektive». Na pobudo filozofske fakultete bo ob stoletnici Crocejevega rojstva prof. V Mathieu začel v dvorani • terrero* v Ul. Universita št. 7 v četrtek 21. aprila ob 11. uri vrsto predavanj o temi •Mesto Croceja v sodobni filozofiji». O Croceju bodo predavali še profesorji Citanna, Treves, Morpur-go Tagliabue in Radetti. V petek 29. aprila bo v glavni dvorani univerze ob 10.30 slovesna proslava spomina profesorja Leonarda Ferrera, bivšega dekana fakultete za književnost. »Nagrada Carducci* PIETRASANTA (Lucca), 15. -Občina Pietrasanta je na čast Carducciju, ki se je tu rodil, razpisala 16. natečaj za poezijo. E-dina in nedeljiva «nagrada Carducci* v znesku milijon lir bo podeljena kakemu še ne izdanemu pesniškemu delu. Izjava ANAC v zvezi ■ filmom »Africa addio* RIM. 15. — Italijansko društvo filmskih avtorjev (ANAC — As-sociazione Nazionale Auton Ci-nematografici) sporoča, da kaže dokumentarni film eAfrika addio* Guattiera Jacopettija in Franca Prosperija ter proizvodnje Cineriz, ki so ga v zadnjem času vrteli v italijanskih kinematografih, očitne potvorbe resničnosti, na katere je deloma pokazala tudi nedavna sodna preiskava. Dokumentaristi združenja ANAC imajo za potrebno, da o-žigosajo metodo, ki žali poklicno etiko. Končno pa ANAC poudarja, da režiserja omenjenega filma nista člana združenja. • 9 • MOSKVA, l , — V tednih pred 23. kongresom KP SZ so v Moskvi krožile govorice, da bodo pisatelja Aleksandra Tvar-dovakega razreši li funkcije glav- nega urednika sovjetske literat' ne revije •Novi svet*. Vendar pa ima marčna številka, ki >e je šele sedaj pojavila, še vedno podpis Tvardovskega. Vsekako pa je bila ta številka natisk®-na že 12. marca. Bogdan Pogačnik: Povsod so ljudje Knjige Bogdana Pogačnika sPO" vsod so ljudje» (izdala jo je **' ložba Obzorja v zbirki Križem sveta), sem se lotil takoj ko sert jo dobil v roke. Morda zato, W imajo potopisne in publicistično aktualne knjige vedno neki pos«-ben mik, morda pa zato, ker au torja poznam, posebno še po njt' govih člankih, poročilih, esejih i® črticah, razmišljanjih in glosah iz dnevnega in revijalnega tisku In verjetno bo prav zato tudi še marsikdo drug izbral iz vrst1 novih knjig najprej to delo. ln kakor sem ga sam, tako rekoč * enem zamahu, prebavil, tako ®® tudi marsikdo drug z užitkom kar zdržema prebral sicer ob sej' no knjigo. In najbrž tega tudi nikomur ne bo žal, kajti to 1» samo zanimivo, pestro, privlačni poučno in mestoma tudi delo, J® nas sili misliti, temveč tudi od lično napisana pripoved. In k temu dodamo še samo privleč no snov — tuji svet v očeh do mačega popotnika in publicist — potem vse to skupaj res *' stvarja knjigo, ki bo vzbujala nimanje naših ljudi. Bogdan Pogačnik kot novinar t® publicist že dolgo potuje po sv* tu. Iz časnikov in revij se “ marsikdo spomnil njegovih zap' sov in beležk iz tujih dežel, f®' tervjujev s predsedniki vlad, P°‘ litiki, javnimi delavci, pisatelv svetovnega slovesa, poročil m rad mišljanj o spoznanjih tujih od žel in njihovih ljudi. Spomnil J* bo njegovih potopisnih beležk " zapisov iz Grčije in Italije, z Aljo ske in iz Pariza, Egipta, Alži1*^ in Tunisa, iz Avstrije, Skandiud vije, Južne Amerike in Združeni® držav Amerike ter drugih dew Evrope. In vse to najdemo v P®' gačnikovi knjigi Povsod so je, za katero je avtor izbral d® svojih reportaž, spoznanj in rad mišljanj o deželah in ljudeh, " jih je spoznal svoijh popotoOd njih križem sveta. Ce bi hoteli po značaju ocenil posamezne sestavke Pogačniku1* knjige — ta namreč sestoji " krajših in daljših sestavkov, hO terih je skupaj nič manj kot d® vetinpetdeset — bi jih prav ff®“ tovo ne mogli z eno samo ozj1 ko. Kajti kot rečeno je ta knjitr izredno pestra. Pestrost pa ji % jejo prav raznovrstni sestavki. niso potopisi v pravem pomen® besede, temveč so kratke, nemi1' ne beležke s poti, zapisi bežnih srečanj, kratka poročila, spoznč' nja in ob njih tudi razmišljal kultiviranega svetovnega popotna ka, ki je sicer vesel srečanj s j®' jimi ljudmi, ki iskreno pandam kar je v tujem svetu dobrefa lepega in poštenega; ki pa 9®®' dar kritično, a vendar dostojn0’ pri upodabljanju življenja in jega sveta, ožigosa napake in vice, a s še večjim veseljem *® optimizmom poudarja tisto. nam je vsem ljudem po svet* skupno Saj so povsod namfe predvsem ljudje... Nekaj besed ® značaju svojega dela, je Poga&ajt zapisal sam v predgovoru. omenja, da nima rad številk *® da največ dč na trenutne in ®® posredne vtise. In tako je Z<1' piske svoje knjige tudi Pooel\. neenakomerno, neurejeno in hitro, kakršen je on sam in *®' jih je vselej pisal. Ni mu šlo, ®. bi pisal literaturo, ker je bot/1 sprejemljivi žurnalizem kot f. slaba književnost. Je pa tudi t®®! ja med obema danes vse h°' zabrisana. Seveda bi k tem fltf-toijevim skromnim uvodnim sedam dodali, da je Pogačnik " pisanju mojster in da zna ne si' mo izbirati snov, temveč tudi P0" vedati tisto, kar hoče. Zato r njegovo pisanje ne samo moč®® neposredno in plastično, temv*c tudi izredno sugestivno, tako d® bralce resnično pritegne. Pogačnikove knjige smo tod zares veseli. In gotovo bo postu' no vesel tudi avtor sam, ker ®®J do po njegovi knjigi ljudje Pra gotovo radi segali. Pogačnikov' pisanje to zasluži. Kajti to “ vendarle knjiga našega človeku ® tujem svetu, zanimiva, duhod0 in kritično zrelo napisana in P? vrh vsega enkraten odmev sodo®" nega sveta. Sl. R«- » » • PARIZ, 15, Dve Chagallom d ni freski iz zgodovine plesa '® glasbg bosta krasili novo gltda" lišče «Metropolitan» iz Neto 'i°T' ka, ki bo odprto v septembru. • • * LIVORNO, 15. — Za 100-letni®® rojstva slikarja Plini a Nom*^1' nija bosta pripravila odbor »livornsko poletje* ter pal«^® »La Strozzinan iz Florence P°® pokroviteljstvom turističnih *' stanov obeh mest julija in tembra razstavo del omenj«®*’ ga slikarja v Livornu, PRIMORSKI dnevnik — 3 — 16. aprila 1966 SODELOVANJE MED FRANCIJO IN ALŽIRIJO Po sporazumih v Evianu Spor okrog zapuščenega francoskega dobroimetja francoske zahteve po odškodnini - Alžirija se ne strinja, da bi vse plačala - Samo s skupnimi napori bo moč najti rešitev Alžirski minister zunanjih za-ev> Buteflika, je pretekli teden v Parizu podpisal novo konvenci-0 tehničnem in kulturnem so-elovanju med nekdanjo kolonijo 111 bivšo metropolo. S podpisom sporazuma, o katerega določilih “f tekla razprava nad šest mese-se je v pogledu sodelovanja ^ obema deželama začela no-ta..etaPa, z njim pa je označen ® začetek dokončnega razšči-r®1!8 starih finančnih računov obveznosti med Alžirom in Pa-20ni, o katerih je bilo govora veb kot tri leta. se je Francija odločila, da sn^Sti. deželo, ki je v njej go-Podarila 132 in vodila vojno nad et’ je 19. marca 1962 v Evia- 00 bil stopni podpisan sporazum o po-spremenit.vi Alžirije v ne- visno in suvereno deželo. Toda ,/^ost je razbila okvire evi-oskih določil praktično še pre-81 So stopila v veljavo. Najprej se je pretrgala nit, ki francoska vlada in poslovni J°8i nanjo polagali velika upa-Ja, je dolgo služila kot opra- vičilo razčiščenega med obema deželama. Kljub zainteresiranosti za Saharo in možnostim Alžirije, da izkoristi ta adut, pa ima Pariz vendarle ugodnejše stališče za izvajanje pritiska ter postavljanje določenih pogojev. Proračun, gospodarstva, administracija in šolstvo, vse to je v glavnem že močno odvisno od Francije. Nad 80 odstotkov izvoza je še vedno usmerjenega proti francoskim tržiščem. Alžirija je iskala izhoda iz te situacije in pomoč že prav povsod, vendar vse to ne zadostuje. Gospodarsko osvobajanje, oziroma doseganje ekonomske neodvisnosti je počasno in naporno. Čeprav Alžirija stalno razširja svo-gospodarsko sodelovanje in trgovinsko izmenjavo z drugimi deželami, pa po drugi strani francosko potrošno blago še naprej domala suvereno obvladuje alžirsko tržišče, a njeni poljedelski proizvodi in 8,5 hektolitra letne proizvodnje prvorazrednega vina so še vedno odvisni od dobre volje francoskih kupcev. D. JANEKOVIC . za podaljševanje vojne, kot obenem tudi služila poizku-m> da bi se Alžirija razdelila alžirsko in francosko ozemlje. roS milijon francoskih priseljencev je zapustilo Alžirijo v stra-111 Paniki, pustivši vse, česar m-mogii stlačiti v kovčke, lih ^ikogafejših severnih prede-‘ Alžirije je ostalo zapuščenih ’ bilijona hektarov plodne zem-ihrl n6kai st°tin tisočev stanovanj, ja U,friJska in trgovinska podjet-■ hoteli, restravracije, kinemato-t, 3 lovišča. Ostal je zapuščen zadnji de Gaullov načrt: ti- tudi okn .pokončanih kmečkih hišic, tem i-a velikih palač v mestih in elji industrijskih objektov. n |ye dni po proglasitvi neodvisni j.1 80 domala vsi Francozi Al-ki1J0 zapustili. Malo jih je bilo, Et *° se bili odločili, da tega ne tja e' Zapuščeno imetje pa je vla-2a, nacionalizirala. S 'tem se je rj . tudi spor, ki se vodi že šti- 11 P. tancoska vlada je v imenu tilu ’ ^ so otžšli, zahtevala izpla-odškodnine. Vrhu tega Pariz tzhteva Pa ke ^sojila in krediti, ki so jih ban- stiJr 6 dale Francozom za inve-izpoi6 V Alžirijl- kak01- tudi, da se ter vse finančne obveznosti aia ^Plabajo dolgovi, ki jih je Cns,Ska vlada podedovala od fran-nf1 oblasti .0kn tira Jog tega se že tri leta disku-ii t vse plačala, pa tudi ono, 6Peh -Qa bl dosežen kak u-da ^Alžirija se ne strinja s tem, Velj,kar bi pristala, bi pomenilo ki r,° obremenitev v že tako tež-tije, °sP°darski situaciji, ki se v k0J pela nahaja. To bi šlo lah-s ebinole na račun investicij, 2manmoftjo katerih bi se želela druJ!ifati odvisnost od Francije in spr^b tujih dežel. Ko bi Alžirija pran i te zahteve, bi morala bj P letno plačevati vsoto, ki tuna 4 ve4^a od njenega prora- ;w™ 5„,rp“1*'WiSnJ.b0s»s glede IZ UMETNOSTNIH GALERIJ GIOVANOLA V «LA 1!0(!A» Slika iz filma «častna sestra», ki ga je po Diderotovem romanu napravil Jacques Rivette in ki je te dni predmet zelo ostre polemike v zvezi s tem, da je bilo njegovo predvajanje prepovedano. Tokrat je galerija «La Bora» gotovo pretesna za pravilno predstavljanje slik in kipov Gian Lui-gija Giovanola iz Milana, kjer se je rodil in dovršil umetniški licej Brera. Giovanola je poznan kot stvaritelj konj na platnu in v glini. To je njegov glavni predmet umetniških prizadevanj. Proučil pa ga je v vsemogočih odnosih, dve in tridimenzionalnih, tako da je končno dospel do svojstvenih grafičnih poenostavljanj, ki jih kritiki imenujejo «ippogrammi». Z nadaljnjim razčlenjevanjem teh znakov, ki naj bi označevali vse, kar je povezano s to plemenito živaljo, pa je dospel do nečesa, kar je mogel poimenovati le kak pesnik. Ta se je našel v osebi Luciana Erba. Razširil je prvotni naziv v «metaippogrammi», torej nekaj, kar se prenaša, ponavlja. Kako se vidi ta vrsta slikarstva z znaki, se nam sedaj nazorno tolmači na tej razstavi v velikih platnih oranžaste, plavkaste in rumenkaste barve, poslikanimi z vrstami znakov v črnem. Ustvarjajo pa ta platna videz neke pisave iz pradavnih časov kulture. O izvirnosti teh dosežkov bi se dalo razpravljati. Sicer pa ta dela ne zgreše krasotnega cilja, če je ta sploh njih namen. Drugače se nam predstavlja Giovanola v svojih glinastih kipih konj, močno in enostavno občutenih s skoro ljudsko domišljijo. Tu je stvaren, čeprav predzgodovinsko arhaičen v oblikah, ki pa izdajajo naravnost pogansko oboževanje in sta-rožitno navdušenje nad štirino-gim oprodo, ki je v neštetih kr- vavih bitkah junaško umiral s svojim gospodarjem. Prešlo je dokaj let, odkar je Gian Luigi Giovanola vlekel po milanskih ulicah ogromnega lesenega konja na kolesih. Vendar pa je od takrat skozi ostal zvest podajanju konj, s katerimi je vzbujal pozornost po raznih pomembnih galerijah. Vse to kaže na res veliko duševno občutljivost nad nehvaležnostjo ljudi do teh nadvse predanih živali, ki so nekoč pomagale v toliki meri preobraževati svet in neposredno dvigati kulturo s hitrejšo povezavo narodov. V tem je tudi iskati misel Garibolda Ma-russija, ko piše v katalogu razstave: «Kcmji, povzdigujte in slavite Gian Luigija in zanetite z njim revolucijo konj ter podite se z njim po svobodnih cestah neba.» MILKO BAMBIČ Spominska plošča češkemu partizanu FERRARA, 15. — Jutri bodo na pokopališču v Argenti odkrili spominsko ploščo na grobu nepoznanega partizana «Jurija Cehoslo-vaka», ki je proti koncu zadnje vojne padel in ki so ga identificirali šele pred kratkim. Padlega partizana so tedaj pokopali pod zgoraj omenjenim vzdevkom, kateremu se bo sedaj pridružilo njegovo pravo ime Jura j Basnar. Na svečanosti bodo govorili poslanca Marcello Simonacci. predsednik italijansko-češkosiovaške parlamentarne skupine, in predsednik ANPI Arrigo Boldrini ter poslanik češkoslovaške republike v Rimu ing. Jan Busnjak. na malem prostoru vidijo razgiban ..................................................................................m...............................................................................................................-...........................................""" t6m Obsežna dejavnost piranske galerije Tržačan Rolando Mascarin in njegova žilavost že nekaj let so prostori Galerije Piran na Tartinijevem trgu v Piranu urejeni za prikazovanje del likovne umetnosti. S primemo adaptacijo je nad kavarno nastal am-bient, ki domačega in tujega človeka privabi, da si mimo in zbrano ogleda časovno in vsebinsko raznovrstne stvaritve na področju te umetnosti. Da bi galerija čim bolje izpolnjevala svojo nalogo, je zdaj razdeljena na dva oddelka, ki se razlikujeta po svojih sestavah, namenu in vlogi. Prvi oddelek je v pritličju. Tam so zidovi prekriti s kolekcijo izbranih slik, osrednji prostor pa je prepuščen kiparskim izdelkom. Celotna sestava je pestra po žanru, stilu, tehniki in vsebini in predstavlja izrez iz sodobnega načina izražanja likovno-umetniških hotenj. Posamezni avtorji so naklonjeni različnim smerem, zajemajo nekaj obdobij razvoja in uporabljajo različna izrazna sredstva. Namen takšne razporeditve, ki se od časa do časa spreminja in dopolnjuje, je v tem, da se na živahen in neposreden način povezuje občinstvo z našimi domačimi, tukaj živečimi, ali pa semkaj gravitirajočimi umetniki. Posredujejo se tesnejši stiki in olajšana je kupcem izbira pri nakupu likovnih del za okras stanovanj, gostinskih obratov, turističnih uradov in drugih javnih ustanov in prostorov, kjer je zaželena čim boljša kvaliteta del. Cim več se bodo širši krogi posluževali te ugodnosti, da UNIVERZA V SLUŽBI AMERIŠKE POLITIKE V VIETNAMU Michiganska univerza je sodelovala s «CIA» za Diemovo policijo Ameriška vlada je dala 25 milijonov dolarjev za to akcijo s^faja »kui Ušč s0flelLGr zainteresiranostjo gieue tj °vanja vendarle mogoče naj-mj. strezno rešitev. Po dolgotraj-bji Rajanjih julija leta 1965 je n6m ^Pisan sporazum o skup-gas. Okoriščanju saharskega bo-kidii * *.n 0 sodelovanju v zvezi z To j 'fsklm razvojem Alžirije kar Predstavljalo velik uspeh cij0 2adeva sodelovanje med Fran tn& ln Alžirijo, vsebina sporazu de fa Prinesla novost tudi gle Poslovanja petrolejskih družb Sodei*r^a si usPela zagotovit UVT te j 0, da se bo izkoriščanje naf 10 * do prihodnjega leta poveča zerv 25 na 40 milij°nov t-011- Re fako naravne8a plina, ki se prav " izkorišča, so ocenjene na n'6trov°t tiS0C miliiard kubičnih C-olejski, sporazum pa Je jv,0 delno nadomestil onega v la'71U’ ki je bil iztekel julija ipdi ° *eto' Prav SP1140 te8a P° vSe treba pohiteti glede rešitve *a' kar je še spornega in ne- ovanje v vseh fazah lzkori nafte in plina, zvišal pa se odstotek dobička. Ra NEW YORK, 15. — Od vedno je bila univerza le kraj študija in znanosti, ustanova, v kateri se je znanost poglabljala v dobro človeka, ustanova, v kateri so se usposabljali novi razumniki, ki naj započeto delo svojih profesorjev nadaljujejo in poglabljajo in vse to v službi napredka in znanosti. Kaže pa, da se nekateri vseučiliščih ljudje ne držijo tega. V konkretnem primeru gre za skupino ljudi z državnega vseučilišča v Michiganu, ki so se gornjemu skozi stoletja uveljavljenemu pravilu odpovedali, da bi služili drugim namenom, ki nimajo z univerzo in njenimi nalogami in cilji nikakršne zveze. Državno vseučilišče v Michiganu je priznalo, da je podpiralo in omogočilo delovanje ameriške obveščevalne službe ..Central intelli-genc agency» v Južnem Vietnamu v dobi med 1955 in 1959. Ljudje s tega vseučilišča so pod krinko «načrta za tehnično pomoč« saj-gonski vladi in s finančno podporo ameriških zveznih oblasti, delali za vse kaj drugega, kot bi se bilo dalo sklepati iz zunanjega videza, ki so ga svojemu početju dajali. V povezavi med ameriško obveščevalno službo (CIA) in vseučiliščem v Michiganu je bilo sklenjeno sodelovanje za izvedbo načrta. ki je predvideval vežbanje sajgonske policije. To je razkrila revija «Ramparts», to je potrdil tudi ekonomist Stanley Shein-baum, ki je sam pripomogel k uresničenju tega programa. Ekonomist Staniey Sheinbaum, ki je potrdil nekaj tega, kar je razkrila revija «Ramparts» in ki danes deluje pri kalifornijskem (.Centru za demografska proučevanja«, je priznal, da je marsikaj, kar je pisala revija, bilo netočno, marsikaj pa resnično. Prof. Ralps Smucker, član urada za mednarodne programe kalifornijskega vseučilišča v Michiganu, je tudi potrdil sodelovanje univerze z ameriško obveščevalno službo pri načrtu, ki ga je sam vodil. Prof. Ralph Smucker je izjavil, da je bil on morda prvi človek, ki je odkril Stanleyu Sheinbau-mu, da so inštruktorji, ki jih je ameriška zvezna vlada «posodila» za vežbanje sajgonske policije v dobi vlade diktatorja Diema, bili v resnici agenti ameriške obveščevalne službe, in sicer agenti, katerih glavna naloga je bila borba proti subverzivnosti. Uradno so ti ((inštruktorji« bili predstavniki ameriške vojske. Univerzitetni docent je tudi dal vedeti, da je vseučilišče v Michiganu imelo težave, da bi pretrgalo svoje vezi z ameriško obveščevalno službo in da je bila ta pogodba pretrgana šele leta 1959. Po pisanju revije aRamparts« je univerzitetni profesor omenjenega vseučilišča Wesley Fishel pripomogel k ustoličenju predsednika Diema v južnovietnamski prestolnici in ga pozneje prepričal, da je sprejel ameriški načrt za vežbanje policije, za kar je Amerika finančno sodelovala s prispevki v znesku 25 milijonov dolarjev, ki jih je dobila michiganska univerza. Prof. Ralph Smucker je trdil, da univerza ni nikoli dobila vef kot po en milijon dolarjev na leto, kar zadeva izvajanje že omenjenega programa, vendar pa je priznal, da ja dobila ((nadaljnje vsote«, in sicer za nasvete, ki jih je univerza dajala vladi, seveda še vedno v zvezi s tem načrtom. Revija «Ramparts» je nadalje pisala, da je najmanj pet oseb, ki jih je najelo vseučilišče in jih kot svoje ljudi poslalo v Vietnam kot ((specialiste za probleme policije«, delovalo kot (.neodvisna skupina« na področju proti-vohunske službe. Poleg tega je bila v okviru tega načrta dobavljena sajgonski policiji tudi ustrezna količina orožja in streliva. ""'(■im UMlIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiillilllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIlIllIllllllllllllll l'akm?N (od 21.3. do 20.4.) Ne pri-s&nJi 1 da bodo uspehi prišli kar he ri.°d sebe. Dan se bo zaključil, bi se pobotali z drago osebo. (od 21.4. do 20.8.) Ne prepu-delii/ ,nlftesar slučaju. Rešite neko br«H^tno družinsko vprašanje, še mM en bi to utegnilo postati pred-spora. t^VojcKA (od 21.5. do 21.6.) Ogni-Vali teRa’ da bl neko zadevo reše-Ije« na s°dišču. V družbi prijate-KaS? boste najbolje počutili. (od 22.6. do 22.7.) Neki raz-s svojimi sodelavci vas bo opogumil. Bovor OtoK® opogumil. Ne družite se z ' Oami, ki mislijo drugače kot vi. ,od 23.7. do 22.8.) Dan bo Usn a’ t°da v finančnem pogledu kini Sen' Potrebno Je, da svoji dru-n zaK°tovite večje blagostanje, tovii ICA (°d 23.8. do 22.9.) Zago-iL’r«hn Je uspeh tistim, ki bodo ču« na borzi. Ne iščjte pri svojem >- lyenem partnerju samo telesne !HTNICA (od 23.8. do 22.10.) V lePoti Te: poslovnih odnosih s trmastimi ljudmi uporabite zanesljivo taktiko elastičnosti. Srečno počutje v družbi z nekom, ki vam je zelo pri srcu. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nastopil je ugoden trenutek, da uveljavite neko že zrelo zahtevo. Vaša upanja v zvezi z ljubljeno osebo se bodo izpolnila. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V delovnem pogledu bo dan močno razgiban. Razširite svoja duhovna obzorja KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preden se lotite nekega tveganega finančnega posla, se posvetujte strokovnjaki. Prijateljsko srečanje z nekaterimi sošolci, VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ni priporočljivo opravljati hkrati več del. Grda razvada utegne ogroziti vašo družinsko srečo: RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prišlo bo do tehničnega zastoja v podjetju, vendar to ne bo povzročilo večje škode. Nastopilo bo pomirjenje med vami ln osebo, ki vas ljubi. OB SEDANJEM HLADNEM VALU V SEVEROZAHODNI EVROPI Severni polobli lemi je napovedujejo hladno dobo Poleg sedanjega vala mraza je še več znakov, da se vreme na Zemlji spreminja - Napovedi strokovnjakov - Zalivski tok je važen Iz pol Evrope poročajo o zelo slabem vremenu. Najbolj je prizadeta Velika Britanija, prvenstveno njen južni del, kjer sta sneg in led prekrila velika področja, zavrla promet, napravila veliko škodo. Čeprav je bil sloviti Hyde Park v Londonu že ves v cvetju, ga je čez noč prekril sneg, .del Londona pa je ostal brez luči. Da ne gre za kratkotrajno vremensko muho, priča dejstvo, da so vojaške oblasti dovolile vojski, da je ponovno oblekla zimske uniforme, ki jih je bila snela pred dobrim tednom. Sicer pa tudi termometer opravičuje ta ukrep, kajti živo srebro je zlezlo globoko pod ničlo. V Angliji pravijo, da takšnega mraza niso v tej dobi imeli že od 1940. leta, drugi pa trdijo celo, da je živo srebro sredi aprila padlo tako nizko le leta 1881, kar bo verjetno držalo, saj -‘tudi stari Angleži trdijo, da česa podobnega še niso doživeli.-1' * Podobno popolnoma zimsko sliko beležimo tudi v Belgiji, kjer je sneg prekril' vso deželo, led pa ovira promet. Podobno je v severni Nemčiji in na Danskem, kjer so dva dni divjali snežni viharji. Tudi Švedska je pod snegom in ledom, podobno Take pomladi na Danskem ne pomnijo niti najstarejši ljudje ! Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Bonfe; 12.00 Kulturni odmevi; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tam-burašk'. ansambli, 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Koncert; 17.30 Lepo pisanje; 17.45 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Pojeta Gilber-to in Vanoni; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 športna tribuna; 20.45 Vokalni kvintet; 21.00 Za smeh ln dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Berg: Kammerkonzert; 23.00 V ritmu in melodiji. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Pisana glasba; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ansambli v ritmu; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Pojeta B. Jurkovič in D. Stojilkovic; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Operetna glasba; 17 45 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Ravel in Busoni; 9.45 Popevke; 10.05 Operna glasba; 10.30 Sola; 11.15 Ital. folklorna glasba; 11.45 Novi ritmi; 13.30 Sobotne kronike; 14.30 Ital. pesmi; 15.15 Likovne umet- S0B0TA, 16. APRILA 1966 nosti; 15.30 Simf. koncert; 16.35 Ital. narodna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba; 18.00 Oddaja za bolnike; 18.40 Detektivski quiz; 20.30 K. Moers: ((Jezikovni tečaj«; 21.05 Ital. melodije; 21.30 Grška lahka glasba; 22.30 Plesna glasha. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Poje C. Villani; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Ortolani in Savino; 12.00 Orkestri; 12.25 Operna glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Orkestri; 16.00 Rapsodija; 17.35 Izžrebanje loterije; 17,40 Plošče za najmlajše; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Jazz; 21.00 Pisan spored; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Plesna glasba. III. program 18.30 Francoska kultura; 18.45 Tartinijeve skladbe; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Bachove skladbe; 21.20 Pesnik C. Sbarbaro; 21.30 Koncert. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola, 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Ansambel «Weekend«; 10.15 Iz oper slov. avtorjev; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Škerjanc: Koncert za klavir in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel Bar-dorfer in Dobri znanci; 13.30 Pri- poročajo vam...; 14.05 Iz Bravni-čarjeve opere «Hlapec Jernej«; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Lahka glasba; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz relejnih postaj; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Sobotni koncert; 20.30 «Pokaži, kaj znaš«; 21.30 Orkester Paramor; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30 Sola; 16.00 Plavalne tekme v Strassbourgu; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Spored za najmlajše; 18.25 Pavel VI. na obisku v Campidogliu; 19.15 Borba za obstanek; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 ((Studio uno«; 22.15 Otroci rastejo; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Turinski proces; 22.00 Balet Pachita; 22.20 TV zgodba «Lov». Jug. televizijo 10.00 TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 Kje je, kaj je; 17.45 Srečno pot, Zoki — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Mladinska igra; 19.25 Ko sem bil še majhen; 19.40 Cikcak; 20 00 Dnevnik; 20.30 Zagreb 66 — zabavne melodije, 22.00 Rezerviran čas; 23.15 Zagreb 66 — finale; 24.00 Poročila. Norveška, kjer pihajo sibirsko hladni vetrov; s severo-vzhoda. Tudi v severni Franciji je snežilo in so ponekod predvčerajšnjim zabeležili do 5 stopinj pod ničlo. Ko tako beležimo ta hladni val, ki je tudi za bolj severne kraje, kakršni so Anglija, severna Nemčija in Danska, v tem času nekaj izrednega, se avtomatično vprašujemo, ali ne gre morda za kake trajnejše vremenske spremembe, o čemer se v zadnjih časih večkrat govori. S tem vprašanjem se ne ukvarja le preprost trenutno prizadet človek, pač pa ga obravnavajo tudi strokovnjaki, ki v tem primeru ne navajajo le sedanje o-hladitve vremena na Angleškem in v vsej severozahodni Evropi, pač pa tudi nekatere druge nenavadne pojave, ki nakazujejo, da v zadnjih letih z vremenom nekaj n; tako, kot bi moralo biti. Pozne jeseni smo imeli v Sovjetski zvezi, predvsem na področju Moskve in Leningrada čuden pojav: medtem ko je v mnogo bolj južnih predelih bilo zelo hladno in se je zima že začela oglašati, so v Moskvi imeli izredno toplo vreme. V severovzhodni Ameriki pa že peto leto zapored beležijo izredno sušo v krajih, ki so bili do pred nekaj leti po obilnih padavinah Ameriška meteorološka služba celo trdi, da ni ta predel ZDA že več stoletij doživel takšne suše. V nasprotju s tem pa je Kalifornija, ki je sicer znana po svojem obilnem soncu m prijetni klimi, doživela v zadnjih letih, še posebej lani in letos, velikanske nalive, ki so bili še posebej močni v puščavskem predelu Arizone. Florida, katere že ime pravi, da mora imeti lepo klimo, je v lanskem in v zadnjih letih nasploh doživela izredna neurja. Ko smo tako prikazali velike spremembe v severozahodni Evropi in severni Ameriki, bomo dodali še izredne spremembe v severozahodni Evropi in severni Ameriki, bomo dodal; še izredne spremembe drugod po svetu: na Kitajskem so doživeli velikanske suše, ki so pustile za seboj pravo puščobo, kljub izrednim delom za namakanje sušnih predelov; v Indiji so v velikih težavah prav tako zaradi izredne suše. S podobnimi težavam; se ubijajo sedaj v Avstraliji in tudi Južni Afriki, dočim so nekatere države Južne Amerike, kot na primer Brazilija in Argentina beležile nenavadno že katastrofalno obilico padavin, nalive, ki so terjali več človeških žrtev. Kaj se dogaja? — se sprašujejo strokovnjaki-meteorologi in tudi oblasti, ki v nekaterih deželah začenjajo ((mobilizirati« tudi zasebne strokovne ustanove, da bi proučili te pojave. Dr. J. Murray Mitchell ml., strokovnjak za vremenoslovstvo pri ameriškem meteorološkem inštitutu, meni, da gre za ohladitev severnega dela zemeljske oble, da gre za pojav, ki je v popolnem nasprotju s pojavom, ki ga je meteorološka služba beležila v začetku našega stoletja. Čeprav tedaj ni bilo še dovolj ustanov in sredstev za beleženje naglega segrevanja klime, je dokazano, da so tedaj ledeniki bolj in prej se bosta tudi izboljšala okus in razumevanje in tem manj bomo videli neokusnih primerkov brez vsake umetniške vrednosti, ki jih sicer zelo pogosto zasledimo na mnogih krajih. Obojestranski smoter tega oddelka leži v tem, da se skuša prepričevalno širiti med ljudi dober okus in jih pripraviti za pravo kulturno razumevanje pri srečanju z novimi pojavi, obenem pa naj spodbuja naše umetnike v njihovem prizadevanju. Sicer pa najdemo med njimi imena že priznanega slovesa, njim pa se bodo pridružili še drugi, ki iščejo boljšo afirmacijo svojih del in zasluženo priznanje. Zdaj že lahko naštejemo ne glede na posebni vrstni red vrednotenja njihovih storitev naslednja imena: Janez Le-nassi, Zvest Apollonio, Pavle Za-mar, Božo Tavželj, Boris Pohlen, Herman Pečarič, Lojze Spacal, Janko Metod, Viktor Birsa, Franc Železnik, Božo Vojnovič. Za tukajšnje razmere je to že kar lepo število sodelujočih umetnikov, ki so razstavili svoja kiparska dela v mavcu in lesu, in svoje slike, izdelane v raznovrstnih tehnikah: tempera pasta, tempera s premazom, olje, eno- in večbarvne litografije, prav tako lesorez, gipsorez, risbe, kombinirana tehnika, barvne jedkanice, svilotisk itd. Marsikateri tujec in turist prihaja sem na ogled; precejšnje zanimanje je med obiskovalci s področja obmejnega prometa, zaradi česar se lahko pričakuje obveščanje tržaškega tiska o tej novosti. Drugi oddelek galerije je v prvem nadstropju in obsega med drugim dve razstavni dvorani, v katerih že nekaj let prirejajo občasne razstave domačih in tujih umetnikov. Ta delavnost si je pridobila tradicijo, kar je razvidno iz zbranih podatkov in iz knjige vtisov, v katero obiskovalci vpisujejo svoje občutke, mnenja in predloge. V tekočem koledarskem letu Je bilo že nekaj takšnih prireditev: razstava krožka umetnikov italijanske etnične skupine Istre in Reke (od 12. do 18. I.), razstava reprodukcij (od 10. do 17. II.) s priključenim tiskanim komentarjem ob vsaki sliki, kar je bilo prav za splošno spoznavanje klasikov med širšim občinstvom. Naslednja je bila razstava komponente umetniškega dela (od 24. II. do 4. III.), Id je sprožila med drugimi pripom-baiii še naslednjo izjavo: ((Najlepša kulturna ustanova! Želel bi, da bi bila ta galerija 'Hram Lepote’ za vse ljudi, posebno za tiste, ki tavajo v temi!« Tej je sledila razstava dveh umetnikov, Zdenke Golob (olja) in Bogdana Borčiča (grafika) (od 16. do 31. III.) s področja abstraktnega upodabljanja, ki je izzvala, kakor je bilo pričakovati, deljena mnenja. Vendar je doživela blizu 400 obiskovalcev, med katerimi je bila v primernem številu zastopana šolska mladina. Zdaj smo prišli do najbolj originalne razstave za naše razmere. Dne 2. IV. je bila otvoritev razstave Rolanda Mascarina, 2 Metnega Tržačana, ki je končal dekorativno šolo v Trstu in se je ob otvoritvi uspešno zagovarjal v debati z izbrano povabljeno publiko, kako in zakaj se je posluževal za nas nenavadne metode upodabljanja. Mascarin je pripadnik «pop-arta». Z uporabo odpadnega materiala, premišljeno in z določenim namenom protesta, ironije, celo sarkazma ob dekorativni tendenci, skuša spraviti svoje kompozicije v neko harmonijo ter vzbuja občutke nepričakovanega in dvoumnega, kakršno je sploh življenje v svojih mnogoterih manifestacijah vzponov in padcev. Podoživljanje njegovih kompozicij izziva občutek vztrajnega protesta proti vsem uničevalnim tendencam, ki ga izraža s toplim in prizadevnim konservatorskim prijemom. Kritik Giulio Montenero je začel svojo recenzijo Mascarino-vih del z naslednjim stavkom: «R. M. gradi svojo antidekadentistično manifestacijo pogumno in z ustrezno žilavostjo » Tako imenovana «pop-art», je živa v ZDA že kakih 5 let, v Angliji približno 2 leti ob istočasnem kultiviranju po šolah kot del vzgojne metode za šolsko mladino. To bi znalo pomeniti vsaj delno kompenzacijo distruktivnega huliganstva in deformacij v drugih umetnostih, kar so značilni sodobni pojavi med mladino. S te strani gledano skozi dialektiko soodnosov med umetnostjo, ostalimi življenjskimi procesi m dnevno politiko, po pravilu ne bi smeli odreči te pomoči za normalizacijo abnormalnih pojavov v našem okolju, s tem, da priznamo in vrednotimo v ustrezni meri tudi takšno hotenje. Zato je galerija sprejela tudi to za naše pojme in razmere ekstravagantno razstavo. S tem je obenem popestrila svojo dejavnost in se ji že do sedaj obeta za letos okoli 16 nadaljnjih razstav domačih in tujih umetnikov A. L. (Nadaljevanje na 6. strani) Bal PRIMORSKI DNEVNIK ■ ■■■■Bi 16. APRILA 1965 *************** TV STUDIO UNO. *************** NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO «STUDIO UNO« OD 16. APRILA 1966 Ime in priimek .-.-....... Naslov.................... II. Odreži ln nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RA1 Casella Postale 400, Torino > Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se do izvajala pesem z itali Janškim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v «Studio Uno Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti in v ustreznih gornjih aveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi, Ki sta bili zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo giulia Tl, ali fiat 1500 ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 lir za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50). Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, Jajca, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni Odpošiljatev dopisnice nkrati že pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki ie bil objavljen v štev. 12 Radiocorriere-TV. Aut. Min. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.5. najnižja 12.5, ob 19. uri 14.2, zračni tlak 1001.8 stalen, vlaga 82 odst., veter 7 km vzhodnik, nebo 2 desetini pooblačeno, morje mično, temperatura morja 14.4 stopinje, padavine 3.9 mm. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 16. aprila Boža ' 1 Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 18.52. Dolžina dneva 13.34. Luna vzide ob 4.02 in zatone ob 14.18 Jutri, NEDELJA, 17. aprila Rudolf SLAVNOSTNA AKADEMIJA SINOČI V KULTURNEM DOMU Slovenski dijaški dom v Trstu je praznoval 20-letnico obstoja Nagovor ravnatelja prof. Jožeta Umka ■ 1400 gojencev in gojenk v 20 letih • Bogat kulturni program v izvedbi bivših in sedanjih gojencev doma ter s sodelovanjem godalnega orkestra EM in solistov Slovenski dijaški dom v Trstu, ta silno pomembna vzgoj-jia in socialna ustanova, ki je s svojim obstojem in delovanjem doslej omogočila 1400 slovenskim dijakom in dijakinjam šolanje na slovenskih srednjih šolah v Trstu, je včeraj počastil 20-letnico svojega obstoja s slavnostno akademijo v Kulturnem domu, ki je bil za to priložnost napolnjen do poslednjega sedeža. Tolikšen odziv naše javnosti je samo še en dokaz, poleg tistih, katerim smo priče tako rekoč dan za dnevom, kako se naša slovenska javnost zaveda pomembnosti te ustanove in kako je hvaležna vsem tistim, ki skrbijo za njen obstoj in za delo v njej. Med udeleženci sinočnje aka- ------------- demije smo poleg številnih staršev otrok, ki so v teh dvajsetih letih šli skozi dijaški dom, videli tudi številne slovenske profesorje in učitelje, kar beležimo s posebnim zadovoljstvom, saj je naravno, da mora biti med vzgojnim in učnim osebjem na šolah in v dijaških domovih tesna vez v izključno korist naše študirajoče mladine in s tem vse naše narodne skupnosti. Ravnatelj doma prof. Jože U-«iekje v svojem uvodnem nagovoru najprej poudaril misli o namenu in pomenu Slovenskega dijaškega doma v Trstu in pri tem dejal: •Naloga dijaških domov je omogočiti izobraževanje nadarjene mladine širokih narodnih slojev. Namen jim je vzgojiti telesno in duhovno zdravo mladino, nuditi ji pogoje Za napredek v študiju in za razvoj ostalih sposobnosti, razvijati čut ljubezni do naroda in domovine, čut bratske povezanosti z ostalimi narodi, da se na tak način mladina razvije in gradi v zdrave, poštene in koristne člane človeške družbe.* *Vzgoja v dijaškem domu — je nadaljeval prof Umek — mora biti in postati odraz najboljših teženj naše narodne manjšine in našega naroda; v njem morajo vladati zdrava načela in narodne jezikovne in kulturne ter moralne pridobitve. Celotno življenje v domu, odnos med odraslimi, odraslih do gojencev in narobe, gojencev med seboj, odnos do narodne in državne skupnosti in odnos do dela in napredka morajo biti prežeti s temi načeli in pridobitvami. Načela bratstva med narodi, enakopravnosti in enakovrednosti ljudi in prave svobode se morajo odražati v odnosih gojencev in osebja brez razlike glede prepričanja, vere, spola in socialnega izvora. Razvijanje ljubezni do skupnosti in spoštovanja do občestva je osnovno načelo vzgoje v dijaškem domu. V domu se razvija spoštovanje do slehernega družbeno koristnega dela, kajti le človeško delo ustvarja Vse vrednote.* •V domu se razvijata zanimanje in ljubezen za pravi študij in razumevanje vrednosti, ki jo ima tak študij Za splošen napredek. Ni dovolj, da gojenci pridobijo na znanju. Da bi postali sposobni in koristni člani človeške družbe, je potrebno, da razvijejo najboljše človeške lastnosti: močno voljo, tovarištvo, samoiniciativnost in značaj. Morajo pridobiti spretnost v uporabljanju znanja in znati pravilno in organizirano delati. Za celoto bo posameznik koristen le tedaj, če bo pripravljen s svojo sposobnostjo in znanjem koristiti naši skupnosti, če bo šele v delu za to skupnost čutil in razumel svojo vrednost in našel v tem svojo srečo.* Prof. Jože Umek se je nato do taknil tudi vpliva, ki ga ima zdravo družinsko okolje na formiranje mladega človeka in dejal, da •skromno življenje v družini, pol. no človeške topline in zdravi družinski odnosi, prežeti z delovno vedrino, večkrat doprinesejo, da otroci in mladi ljudje sprejemajo delo kot najplemenitejši izraz življenja. Ko mladi človek zamenja veselo otroško igro za resno u-stvarjalno delo, spozna smisel živ. Ijenja, spozna izvor zadovoljstva in sreče. Taka, v delu prekaljena mladost, je poezija in lepota sama po sebi. Povsem prirodno je, da želimo take mlade ljudi še bolj oplemenititi, jih dvigniti in spojiti z ustvarjalnim delom, z zdravo književnostjo, veselo poezijo, dobrim filmom, plesom, slikarstvom in drugimi velikimi u-stvarjalnimi deli«. • Danes, ko proslavljamo 20-letnico obstoja tega pomembnega zavoda in gledamo na vso mladino, ki je kdajkoli šla skozi njegovo vzgojo in izobrazbo, z veseljem ugotavljamo, da je slovenska narodnostna skupina lahko ponosna na njeno delo v javnosti in na njeno vkijučitev v narodno enoto m v človeško družbo.* S to ugotovitvijo je ravnatelj doma prof. Jože Umek zaključil svoja izvajanja z željo, da bi vzbudil pri vseh Slovencih m pri italijanskih oblasteh pravilen odnos in ljubezen do Slovenskega dijaškega doma v Trstu, ki naj se ne pokaže samo s čustvi v srcu, ampak predvsem z dejanji. Ravnateljevemu nagovoru, ki ga je občinstvo sprejelo z vidnim zadovoljstvom in odobravanjem, je sledila svečana akademija, pri kateri so sodelovali (z delno izjemo orkestra Glasbene Matice) skoraj izključno bivši in sedanji gojenci Dijaškega doma. lil v novo zgrajeni dom v Ul. Gin-nastica št. 72. Od šolskega leta 1946-47 do letos se je zvrstilo v njem 1400 gojencev in gojenk, povprečno 70 novih vsako šolsko leto. Gojenci so bili povečini iz manj premožnih delavskih in kmečkih družin s Tržaškega ozemlja, nekaj pa jih je bilo tudi iz goriške in videmske pokrajine. Med sedmimi ljudmi, ki so doslej vodili Dijaški dom, je to naporno in odgovorno funkcijo najdlje opravljal Drago Pahor in sicer polnih 12 let. Prav on ima velike zasluge za njegovo izpopolnitev in ureditev. Največji del gojencev in gojenk je končal v Dijaškem domu nižje srednje in strokovne šole in stopil na vajensko pot proti poklicu in življenju. Precej jih je izstopilo :z doma pred koncem študija, 119 pa jih je končalo višje srednje šole v Trstu. Ce bi zasledovali njihovo pot v življenju, bi jih našli veliko zaposlenih na Tržaškem, precej pa tudi po drugih krajih v Italiji in le manjši del si je poiskal zaslužek in kruh v tujini. Iz vrst domskih gojencev so izšli tudi nekateri mladi literarni ustvarjalci kot na primer mlada pesnika Filibert Benedetič in Marko Kravos, pa tudi sicer so v vseh letih poleg učenju posvečali v domu veliko pozornost splošnemu kulturnemu izobraževanju, športni dejavnosti in drugim oblikam družabnosti. Slovenski dijaški dom v Trstu so obiskali skoraj vsi pomembni slovenski književniki, med katerimi France Bevk, Tone Seliškar, Miško Kranjec, Anton Ingolič, Janez Menart, Ciril Zlobec, Ciril Kosmač, Matej Bor, Josip Tavčar, Boris Pahor, Alojz Rebula in drugi in s svojim obiskom dali še poseben poudarek povezave naše narodne skupnosti v zamejstvu s kulturno sredino matičnega naroda. In kot simbol te povezave stoji med mladimi bori na dvorišču doma doprsni kip Srečka Kosovela, pesnika 'slovenskega . Krasa. Program' so *— kot že rečeno — skoraj v celoti izpolnili bivši in sedanji gojenci' dijaškega doma z izjemo godalnega orkestra Glasbene Matice, ki je nastopil v prvi točki. Izvajal je Bachov koncert za dva klavirja in godalni orkester v G-duru. Orkester je vodil gojenec dirigentskega tečaja Janko Ban, solista pa sta bila gojenca šole GM Mojca Siškovič in Ravel Kodrič. Izvedba je bila na več kot dostojni ravni. Orkester je pod zanesljivim vodstvom mladega dirigenta muziciral čisto in interpretacijsko dognano, mlada pianista pa sta pokazala dobro občinstvu predstavila tudi naša t ph Tlllrn tlTl 17T*0 -711A »VI a-4 1 „ J _ : 1 _ n 1111 I Tl i . • v tehniko in izrazito muzikaličnost. Gojenci dijaškega doma so nastopili t, dvema zbornima recitacijama, ki so ju naštudirali pod vodstvom člana SG Staneta Starešiniča. Najprej so podali nekaj Kajuhovih partizanskih pesmi, v zaključni točki večera pa Zupančičevo Dumo. Zlasti izvedba Dume je bila zelo učinkovita, bodisi zaradi režiserske koncepcije porazdelitve teksta med tri recitacijske skupine s predrecitatorji, bodisi zaradi glasbene opreme in imter-pretacijske izdelanosti, ki je bila skoraj vzorna Tako izvajalcem (med katerimi' so nekateri predrecitatorji pokazali tudi znaten govorni talent) kot članu SG Sta-rešiniču, gre za ti dve točki večera vse priznanje. Dve glasbeni točki sta podala nekdanja gojenca doma, danes oba že profesorja na šoli naše Glasbene Matice, Erminij Ambrozet in Silvan Križmančič. Prvi je na klavirju izvajal Smetanovo «Pesem čeških kmetovi) z vso vehementnostjo v interpretaciji in s suvereno tehniko, drugi pa je v klavirski spremljavi E. Ambrozeta izvajal na violini Škerjančev «Inter-mezzo romantique» za violino in klavir. Tudi prof. Križmančič je zatevno in zvočno precej nehvaležno skladbo izvajal dognano. Od bivših gojencev doma sta se mlada pesnika Filibert Benedetič in Marko Kravos, ki sta vsak prebrala po tri svoje pesnitve in zlasti z njih tematiko, tako živo in zavzeto povezano z našo zamejsko problematiko, žela obilo odobravanja. Ostale točke sporeda so izpolnile skupinske in solistične baletne točke gojenk Dijaškega doma. V skupinski izvedbi so podale Slovanski ples in valček «Med zvezdami«, v solistični pa ritem iz «My fair Lady» in «Pizzicato». Tudi plesalke so pokazale veliko vnemo in dobro šolo, pa tudi dovolj potrebne gracioznosti. Program, ki ga je napovedoval gojenec Vojko Colja, je občinstvo sprejemalo z vidnim zadovoljstvom in zadoščenjem, mlade izvajalce DANES OB 17. URI NA TRGU SV. ANTONA Javno zborovanje proti sprostitvi najemninskih pogodb Govorila bosta poslanca De Pasquale in Cucclii Na pobudo Združenja stanovanjskih upravičencev v Trstu bo drevi ob 17. uri na Trgu sv. Antona javno zborovanje o vprašanju najemnin in stanovanjskih izgonov. Na zborovanju bosta govorila predsednik vsedržavnega združenja stanovalcev (UNIA) poslanec Fancrazio De Pasquale in podpredsednik omenjenega združenja poslanec Angelo Cucchi. Ob 11. uri pa bosta imela poslanca tiskovno konferenco, ki bo na sedežu Združenja stanovanjskih u-pravičencev v Ul. S. Lazzaro 16. Današnje zborovanje'o najemninah in stanovanjskih izgonih je zelo važno, ker 30. junija zapade zakon o zapori nad najemninami. Prav v teh dneh pa je posebni medministrski odbor razpravljal o tem važnem vprašanju ter sprejel sklepe, o katerih bo kmalu razpravljala tudi vlada, ki bo se stavila nov zakon za postopno odpravo zapore nad najemninami. Kot smo že pred nekaj dnevi na- n>irf nagradll° 2 01311111111 ploska- | pisaii, je to vprašanje za Trst še niem- posebne važnosti, ker je v našem Po akademiji je bilo v prostorih mestu več kot polovica stanovanj Dijaškega doma družabno snide- z blokirano najemnino nje, ki je poteklo v prijetnem razpoloženju in ob veselem prepevanju. • Sinoči ob 18. uri je «Esso Standard« v hotelu Jolly predvajala vrsto vzgojnih filmov, nakar je sledila zakuska. Predvajanju filmov so prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Obvestilo profesorjem Šolski skrbnik v Trstu opozarja, da bo ministrska odredba glede sprejema profesorjev srednjih šol, ki so vpisani v tako imenovane RST, AS in QS, v redni stalež, objavljena 18. aprila na o- linilllllllilllllHiilffliiiliilliniiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiMiiniailliiiliiniiiiiiiiiliniiiiiuiiiiiiiiimiillilllllMllilflilliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMlillUMllillilliiiiniiiliillillliiiiiimil ODLOČNA BORBA DELAVCEV Prihodnji teden vrsta stavk številnih sindikalnih strok V torek bo po vsej deželi stavka gradbincev in pleskarjev, v sredo pa 4-urna stavka v ladjedelnicah - Odklonilno stališče Nove DZ proti zakonu o ukinitvi zapore nad najemninami Prihodnji teden se bo sindakalno bo v prostorih nove Delavske zbor- življenje zelo razživelo. Številne stroke so namreč napovedale stavke. Predvsem so oklicali za ponedeljek splošno stavko po vsej državi vsi zdravniki, kar sovpada z ukinitvijo neposredne zdravstvene pomoči zdravnikov bolniških blagajn, ki bodo začeli opravljati pro-sti poklic, to je ((privatizirati«. V ponedeljek bo tudi po vsej državi celodnevna stavka uslužbencev pošte, brzojava in telefona, tako da bo popolnoma počival ves poštni promet. Za torek so napovedale celodnev. no stavko vse tri sindikalne organizacije gradbenih delavcev v deželi. S stavko zahtevajo obnovo zapadle delovne pogodbe, zagotovitev zaposlitve delavcev, takojšnjo uporabo denarja, ki je že nakazan za razna javna dela, katerih še niso začeli zaradi dolgotrajnega biro. kratskega postopka, ter_ zvišanje niče CGIL v Ul. Pondares št. 8. V sredo bodo stavkali štiri ure delavci v vseh ladjedelnicah v okviru vsedržavnega stavkovnega gibanja, ker so vse sindikalne organizacije kovinarjev sklenile, da bodo v kovinarskih in železarskih podjetjih stavkali odslej vsak teden vsaj po 8 ur. Delavci tudi ne bodo opravljali nadurnega dela. V ladjedelnici Giuliano pa bodo začeli stavkati že danes opoldne in se bodo vrnili na delo v ponedeljek zjutraj. Glede stavke v železarni se bodo sindikati sporazumeli danes. Vsekakor bodo železarji tudi stavkali ta teden, in sicer najbrž že v torek. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL je včeraj na sestanku proučilo vesti o vladnem zakonskem osnutku, po katerem bodo začeli postopno ukinjati zaporo nad na- brezposelnostne podpore. Ob 10. uri j jemninami s 30. junijem letos ter pa se bodo gradbinci in pleskarji j da se bo zapora sploh nehala leta sestali na enotnem zborovanju, ki 1968. Tajništvo poudarja, da je v iMiiiiiiiiiiiiiiii-ifiiiiiMiiititliftiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimmiiiiuii Trstu kar 60 odstotkov stanovanj z zaporo, kar bo hudo prizadelo delavce, zlasti ker obstaja dejanska zapora nad mezdami, proti kateri se prav teh dneh delavci odločno borijo. Sploh bo ukinitev zapore zvišala življenjske stroške, ker se bo to odražalo tudi na cenah blaga. Tajništvo je ponovilo zahtevo sindikalne organizacije po uvedbi «pravične najemnine«. Poleg tega je sklenilo, da bo povabilo sindikalno organizacijo v Ul. Duca d’Aosta, da bi skupno pripravili protestno akcijo proti ukinitvi stanovanjske zapore. glasni deski šolskega skrbništva. Rok za predložitev prošenj profesorjev, ki so vpisani v AS m QS, zapade 28. aprila; potrebne dokumente pa bodo lahko predložili do 18. maja. Prošnje za prehod iz RST v redni stalež in za dosego habilitacije je treba predložiti do 18 maja.. Prof. P. Montesi o našem Krasu V poročilu tržaške sekcije društva «Italia nostra» Sinoči je bil v Trstu občni zbor tržaškega odseka vsedržavnega društva za zaščito umetniškega in prirodnega bogastva «Italia no-stra», na katerem je poročal predsednik odseka prof. Pio Montesi. Poročilo je zanimivo tudi za naše podeželje, ker je poročevalec posvetil našemu Krasu skoraj eno četrtino svojih razglabljanj. Zato bomo o tem delu poročila prihodnjič obširneje pisali. Prof. Montesi je v bistvu dejal, da ima smisel govoriti o vprašanju Krasa samo, če se gleda Trst v ((mednarodnem merilu«, ki ga je naše mesto začelo dobivati že z ustanovitvijo mednarodnega centra za teoretično fiziko in z naftovodom. Zanj je ((najbolj racionalna linearna oblika od Trsta do Tržiča«. Vzdolž obalne ceste pa je Kras z že obstoječimi naselji Bazovico, Trebčami, Repentabrom, Zgonikom in Sesljanom. Po njegovem mnenju je potrebno samo ((povečati že obstoječe skupnosti in jih povezati v neprekinjen urbanistični sistem«, ki pa si ga ne zamišlja kot «hišo pri hiši« ob cesti vse do Tržiča, temveč kot sistem, kjer naj bi «našla pravično mesto in pravilen obseg proizvodna naselja lahke industrije«. Dejal je, da se o tem predlogu lahko razpravlja, ne more pa se pobijati trditev, da avtentične pokrajinske vrednote Krasa lahko reši samo ameobčinski načrt«, vredno- Jutri deželno zasedanje KPI o deželnih vprašanjih Jutri ob 9 uri bo v glavmi dvorani Ljudskega doma v Ul. Capi-tolina 3 deželno zasedanje KPI, na katerem bodo proučili politični, gospodarski in socialni položaj v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Vprašanja na dnevnem redu bodo obravnavali na osnovi točk, o katerih je bilo že govora na deželnem odboru KFI m na federalnih odborih v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Zasedanja se bodo udeležili člani deželnega in federalnih odborov, člani federalnih odborov komunistične mladine, parlamentarci, deželni svetovalci, župani ter pokrajinski in občinski svetovalci. Uvodno poro- _ ________ ______, ______ čilo bo podal tajnik deželnega od-1 te, ki so v glavnem z ene strani h'""’ K’13T C:1--- D--:--v-: D„- v pasu ob omenjeni cesti, po dru- gi strani pa na pobočjih ob državni meji, za katero je že predloženo, naj se «vinkulira za nacionalni park«. Sicer pa je v svojem poročilu prof. Montesi ostro kritiziral tiste, ki so že pred drugo svetovno vojno ukazali -zasuti kanal pred cerkvijo sv. Antona novega in tiste, ki hočejo pri Sv. Justu urediti parkirni prostor za avtomobile turistov in tudi tiste, ki bi hoteli napraviti na Trgu Goldoni pod zemljo garažo ne glede na posledice. Zahteval je, naj tržaška občina poskrbi za uresničenje sklepa tržaškega občinskega sveta, da se na Trgu Unita ponovno postavi Mazzolenijev vodnjak štirih celin. Ob koncu svojega poročila je predlagal ustanovitev posebne deželne sekcije društva ((Italia no-stra« ter izjavil, da je prav zaradi tega tržaški odsek na včerajšnji občni zbor povabil tudi člane videmske sekcije. Prosvetno društvo «Ivan Cankar« priredi danes, 16. t. m. ob 21. uri predavanje v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6. Predaval bo fotoreporter Mario Magajna o SEVERNOAFRIŠKI DRŽAVI MAROKO. Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi. Vljudno vabljeni! bora KPI Silvano Bacicchi. Razpravo bo zaključil član osrednjega vodstva KPI Armando Cossut-ta. Pred vsako točko sporeda je gojenec Dijaškega doma navedel nekaj zanimivih podatkov o nastanku in dosedanjem razvoju Dijaškega doma v Trstu Za obuditev spomina ne bo odveč, če nekatere navedemo: Podpiranje in oskrbovanje slovenskih dijakov se je začelo takoj po otvoritvi slovenskih srednjih šol v Trstu. To delo je takrat opravljal akcijski odbor «Za našega dijaka«, nekak predhodnik Dijaške Matice, ki je 13. nov. 1945 odprl dijaško kuhinjo. Ta kuhinja se je po nekajkratnem menjanju svojih prostorov 12- junija 1946 končno preselila v Ul. Buo-narroti št. 31, kjer je bilo že v prvem šolskem letu na stanovanju 20 dijakov. Iz tega zametka je nato v šolskem letu 1946-47 nastal Slovenski dijaški dom v Tr-*tu, ki se je januarja 1960 preše- VČERAJ POPOLDNE V UL. BRIGATA CASALE Težka cisterna zdrvela s ceste prikolico vinograd Prikolica se je pri tem prevrnila - Oba šoferja sta se rešila brez poškodb - Na srečo je bila cisterna prazna, sicer bi se lahko vnela Včeraj dopoldne se je v Ulici Brigata Casale in sicer pri stavbi št. 122, to je na prvem ovinku za tistega, ki vozi proti 2avljam, pripetila slikovita prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev, škoda na vozilih pa je ogromna. Tovornjak s prikolico je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste in zapeljal navzdol po pobočju vinograda družine Kobec Pri tem se je odklopila prikolica m se prevrnila s kolesi navzgor. Bilo je okrog 11. ure, ko je navzdol po Ul. Brigata Casale peljal tovornjak-cisterna s prikolico last videmskega podjetja Dante Magnini. Cisterno »alfa 1000* z e-videnčno tablico UD 85116 s prikolico UD 3616 je šofiral Riccar-do Spollero iz Vidma, Ul. Valbru-na 10, zraven njega pa je sedel delovni tovariš Lorenzo Dri. Šoferja sta bi'a namenjena v Industrijsko pristanišče, kjer bi morala v čistilnici «Esso» natovoriti surovo nafto za stanovanjsko o-grevanje Ko je Spollero privozil na omenjeni ovinek, pa je cisterna zavozila na rob cestišča in nato v blazni vožnji zdrknila po pobočju v vinograd. Nekdo je opazil drveče težko vozilo in je nemudoma poklical prve reševalce. Na kraj nesreče so nekaj minut kasneje prihiteli gasilci s posebnimi napravami za gašenje vnetljivih tekočin, ki jih je vodil inž. Casablanca, bolničarji RK, agenti cestne policije in komisariata pri Sv. Soboti m še karabinjerji. Na srečo reševalci niso imeli na kraju nesreče kaj opraviti. Šoferja se nista poškodovala, cisterna je bila prazna in zato se ničesar ni polilo ali vnelo, kar bi lahko imelo hude posledice. Edini, ki so imeli precej o-pravka so bili policisti. Težko vozilo, ki je precej razbito, bodo odstranili uslužbenci nekega zasebnega podjetja. Na istem mestu in pred isto stavbo, kjer je dopoldne videmska avtocisterna s prikolico zdrvela v vinograd, se je ob 15. uri pripetila še ena podpbna nesreča. Tudi tokrat je bila sreča v nesreči, ker se šoferja avstrijske uvtocisterne s prikolico nista poškodovala. Ob omenjeni uri sta navzdol po Ul. Brigata Casale 32.1etni Erich Buekholz iz Judendorfa pri Grad-zu št. 25 in 38-letni Anton Bu-eher iz, Sent Stefana, Feistrasse 5, peljala avtocisterno G 37846 s prikolico G 9558. Namenjena sta bila v Industrijsko pristanišče, kjer bi morala natovoriti gorivo. Ko sta pripeljala na ovinek, kjer se je nekaj ur prej pripetila prva nesreča, je Buekholz zavrl težko vozilo, ki je zap esalo in se obrnilo okrog svoje osi, da sta se šoferja znašla obrnjena proti Katinari, od koder sta pravkar privozila. Kot rečeno, nihče se ni ranil, le prikolica je trčila v obcestni zid, vendarle je škoda neznatna Parlamentarci KD o zahtevah dežele v državnem načrtovanju Krščanskodemckratski parlamentarci iz Furlanije — Julijske krajine so se v Vidmu udeležili sestanka, ki ga je priredil deželni odbor stranke. Sestanku je predsedoval deželni podtajnik Botteri in so se ga udeležili sen. Pelizzo kot predsednik deželne parlamentarne skupine, senatorja Garlato in Vallauri ter poslanci Belci, Biasutti, Bologna, Bres-sani in Toros. Na sestanku so razpravljali o možnosti, da bi predložili nekatere spiemembe k vsedržavnemu gospodarskemu načrtu, k: ga je predložila vlada parlamentu za pnnodnje petletje. Spremembe se tičejo potreo nase dežele. Uvodno poročilo je imel predsednik deželnega odbora Berzantl, Ki je omenil deželni dokument iz oktobra 1964 o gospodarsko-finančnin vprašanjih dežele v odnosu do vsedržavnega načrtovanja. V zadnjih spera-razu.nih o levi sredini so določil: da bodo dali pobudo za skupno akcijo vseh parlamentarcev večinskih strank, da se vključijo v vsedržavni načrt nekatere nujne zahteve o cestnih zvezah (podaljšanje avto ceste iz Vidma na Trbiž), zahteve o železniških delih, t.j. okrepitev pon-tebske proge in položitev drugega tira na progi Trst-Benetke ter zahteva po okrepitvi pristanišč. V tem okviru je bil sklican tudi včerajšnji sestanek. O parlamentarni debati o načrtovanju je poročal na sestanku poslanec Biasutti. Deželni parlamentarci KD se bodo skupno s parlamentarci leve sredine zavzeli za rešitev deželnih vprašanj v parlamentu in pri vladi. Predsednik Berzanti je poročal o razgovorih z ministrom za načrtovanje Pieraccinijem, da bi pridobili pristanek vlade za podaljšanje avto ceste do Trbiža in za zgraditev cestne povezave med Vil-lessami ln Gorico. Parlamentarci KD so poudarili, da mora načrt bolj poudariti mednarodno vlogo naše dežele na prometnem torišču. Končno so se sporazumeli, da bodo zahtevali sestanek s poslancem To-gnijem, ki predseduje komisiji poslancev KD, katera proučuje vprašanja načrtovanja. Poleg tega predlaga KD za prihodnji teden sestanek štirih deželnih tajnikov leve sredine, da se domenijo o skupni akciji pri vseh parlamentarcih večine. ESA bo skrbela za posojila obrtnikom Ustanova za razvoj obrti v Furlaniji. — Julijski krajini (ESA) bo skrbela za vrsto olajšav pri dajanju kreditov obrtniškim podjetjem. Ta sklep je sprejel deželni odbor na svoji zadnji seji na podlagi sporazuma med deželno upravo in ESA. Dežela bo prispevala za kritje obresti posojil, ki jih najemajo obrtniki, 3,5 odst. Ta prispevek bo veljal za posojila, ki ne bodo prekosila poldrugega milijona lir. Tako bodo morali obrtniki plačevati samo od 3,5 do 4 odst. obresti. Za letošnje proračunsko leto bo nakazala ESA v ta namen 120 milijonov lir. Obrtniki zelo pogrešajo ugodnih kreditov, saj obstaja samo v tržaški pokrajini ukrep vladnega komisarja, po katerem lahko dobe obrtniki 3,5 odst. prispevka za kritje obresti od posojil. Novi ukrep bo vsekakor prispeval k napredku obrti. Važno pri tem je tudi, da bo dežela oziroma ESA jamčila do 70 odst najetega posojila. To jamstvo bo opogumilo banke, da bodo laže dajale posojila,,,. Sestanek druge deželne komisije Včeraj se je sestala druga stalna deželna komisija za kmetijstvo in je pod predsedstvom dr. Angelija odobrila zakonski osnutek o ureditvi deželnega gozdarskega podjetja, ki ga je dežela že enkrat odobrila, a ga je vlada zavrnila s pripombami. Za novo besedilo so glasovali vsi svetovalci razen komunistov. Vladna pripomba se je tikala predvsem nadzorstva nad podjetjem, ki ga mora izvajati računski dvor Predavanje Prof. Dcanoviča Na pobudo Inštituta za moderno filologijo bo prof. Mirko Dea rovič, profesor italijanskega jezika in literature na univerzi v Zagrebu, 18. aprila ob 9 uri predaval v avli »Leonardo Ferrero« filozofske fakultete v Trstu Ul. U-niversita 7 — o temi »Jugoslovan-sko-italijanski literarni stiki v 18. stoletju« Sledil bo seminar o je zikovnem atlasu Sredozemlja. Slovenski akademski klub ((Jadran« priredi 24. in 25. t.m. izlet v Velenje in Logarsko dolino. Vpisovanje vsak večer v baru v Ul. Gep-pa 9. Kraj in uro odhoda bomo pravočasno sporočili. * « * ZKMI priredi v nedeljo izlet k jezeru Barcis. Vpisnina je 1500 lir,. Vpisuje se v krožkih v Miljah, Križu, Trebčah, Ricmanjih, Pod-lonjerju ali pa na sedežu federacije (tel. 44046). Maturanti slovenske ginu18' zije in učiteljišča v Kopru prirejajo danes, 16. t. m„ * pričetkom ob 20. uri v vse« prostorih hotela Adrija v Ankaranu MATURANTSKI PLES Pokrovitelj prireditve J* predsednik koprske občins«8 skupščine Dušan Barbič. Igra priznan orkester Chu-rus iz Ljubljane. Vljudno vabljeni! ŠPORTNO DRUŠTVO «UNION» Lonjer Podlonjer Katinara priredi v prostorih PD ((Zvezda« v Podlonjerju s privoljenjem lastnika plesni večer ž naslovom ((PRAZNIK sPOK TA«. Večer bo 17. aprila «a 16.30 do 24. ure. Igrali bode «The rangers«. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL uprizori v nedeljo, 17. apri18 ob 17.30 v prosvetni dvorani na Opčinah ljudsko igro Cvetka Golarja DEKLE Z ROŽMARINOM Režija: Stane Raztresen. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. aprila 1968 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 45-letni Giordano Centi, 57-letni Marino Sapla, 8o-letna Maria Zuch vd. Percavaz, 54-letni Eugenio Bieker, 74-letni Francesco Curci, 66-1 e t n i Giorgio Ruzzier, 60-letna Gisella Forlich por. Braidotti, 78-letni Giuseppe Bordon, 80-letna Emma Zucca vd. Ratlssa. C Profesor za splošno javno pravo na pravni fakulteti rimske univerze prof. Vezio Crisafulli bo imel v torek, 19. t. m. ob 18. uri v dvorani «G. Venezian« (Trg Europa 1) predavanje o temi ((Ustavno sodišče po desetih letih: izkušnje in perspektive«. Posredovanje sindikalistov za podjetje Mitri Včeraj popoldne sta Pina Toma-selli v imenu Nove DZ in Giullo Desenibus v Imenu Delavske zbornice bila pri predsedniku trgovinske zbornice dr. Caidassiju skupno z lastnikom podjetja Mitrijem, ki izdeluje lasulje. Dr. Caidassiju so predočlli resni položaj podjetja zaradi birokratskega zavlačevanja, Ki ovira izvoz lasulj v Ameriko in s tem ponovni začetek normalnega dela. Sindikalista in lastnik podjetja so prosili dr. Caidasslja, naj takoj posreduje pri pristojnih ministrstvih. Dr. Caldassi je obljubil, da bo takoj nastopih Nevarna igra s smodnikom Sinoči so na nevrokirurški oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli 21-letnega mizarja Gabriela Carlija iz Ulice Broletto 18. Carlija, ki je imel rane po desnem sencu, opekline drugo stopnje po podlaktili in tretje stopnje po desni roki ter rane po nogah, je v bolnišnico v rešilnem avtu spremljala njegova 28-letna sestrična Mariella Baseni, ki stanuje eno nadstropje nižje od Carlija. Povedala je, da je malo prej na njen dom prišel neznanec in ji povedal, da je Carliju priskočil na pomoč, ko je ranjen ležal na pločniku v Ul. D'Alviano. Basenijeva je poklicala rešilni avto in sorodnika spremljala v bolnišnico, ni pa znala obrazložiti, kako se je ponesrečil. Tudi Carli ni mogel ničesar povedati, ker ni govoril. Vsekakor se zdi, da je mladi mizar pred tremi dnevi v okolici Trebč našel nekaj od minule vojne zapuščenih izstrelkov ter jih prinesel domov. Včeraj jih je praznil in s smodnikom naredil okorno bombo, ki pa mu je eskplodirala v rokah. O zadevi vodijo preiskavo agenti letečega oddelka. im DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. dellTstrla 7; Al Galeno, Ul. S. Cihno 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 8.30) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4 Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 Vielmetti, Trg della Borsa 12; G. Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). LADJE V PRISTANIŠČU G. Attanasio, M. Berlingieri, L. Lauro, E. Cosulich, Ravello, Carso, S. Caboto, Agcstino, Saipa II, Isar-co, A. Mantegna, A, Montanari, Ko-renede (It.), Pobieda, Vostock, Marjan, Zlarin, Beograd, Lika, Primo-sten (Jug.), Flori ta, Thalis (Lib.), Bili, Mykinai, S. Maris. II (Gr.), Ja-lakrishna (I n d.). Skenderbeg (Alb ), Astor (Pa.), Eirini (Vel, B.), Ši-ghaug, Trollfoss (Nor.), Nalezljive bolezni V razdobju od 4. do 10. tm. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: davica 2, škrlatinka 8, ošpice 49, norice 20, vnetje priušesne slinavke 2, rdečke 2, nalezljivo vnetje jeter 13 (2 izven občine), sklepni revmatizem 2. Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje planin na Izredno zanimivo predavanje »Jugoslovani v gorah Himalaje«. Predaval bo znani alpinist in član odprave Ciril Debeljak v četrtek 21. tm. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Tržaški filatelistični klub »L. Košir« bo imel v nedeljo 17. tm. redni sestanek od 10 do 12. ure v prostorih kluba, Ul. del Montecchi 6, Vabljeni vsi slovenski fllateltetL V MILANU so v prodaji pri: CASIROLI — Piuzza Duomo 31 tel. 8U.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha Nazionale 16.00 «Django» Eastman'8 lor. France Nrro, Loredana rij sciak. Prepovedano mladini pod ' letom. Excelsior 16.00 «11 caro estinto« Techntcolor. Tony Richardson. j Fenlce 15.00 «L’armata BrancaR08^ Technicolor. Vittorio Gassmao. therine Spaak, Gian Maria Vo108^.' Eden 15.00 «11 collezionista« Tecn. color. Samantha Eggar, TereL|j Stamp. Prepovedano mladini ”j 18 letom. ,,, Grattacielo 15.30 «A caccia di Metrocolor. David Niven, Fram se Dorleac. , Alabarda 16.30 «Ringo del Nebras8" Colorscope. Ken Clark. ( Filodrammatico 15.30 «OperazW\ Crosbow» Colorscope. Sophia v' ren, Georges Peppard. .j Aurora 16.00 «La spia clie venne 0 freddo«. Cristallo 16.30 «La Mandragola« 8 sanna Schiaffino, Ftnlippe Prepovedan-, mladini pod 18. tom. Garibaldi 16.30 ((Agente 077 op«1 zione Bloody Mary» Techiio°10 Ken Clark. , „ Capitol 16.00 «11 nostro agente E!’18 Technicolor, James Coburn. Ptpr vedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Signore e signori»° povedano mladim pod 18 leto131' Vittorio Veneto 15,30 «Lady L» TeC mcolor. Sophia Loren, „ Moderno 16.00 «La grande corsa« Technicolor. Nathalie Wood. T°n’ Curtis, Zadnje predstave. .. Astra 16.30 19.00 21.45 «Sierra CD8' riba«. Ideale 16.00 ((Agente S03 eperazio8 Atlantide« Technicolor Abbazia 16.00 ((Agente 077 dal!’Orif8' te con furore« Technicolor. h* Clark. dj Skedenj 16.00 «Agente 007 licenza 8 uccidere« Technicolor. Sean nery, Uršula Andress ... Astoria 16.30 «Ouei temerari su*1, macchlne volanti« Technicolor. " | berto Sordl. KINO SKR!)h,Ni predvaja danes, 16. t. m. o6 16. uri barvni film: Pravi James Bond v 007licenza di uccidere (007 dovoljenje za umor) Velik uspeh s SEAN CONN& RY in URŠULO ANDRESS IRiASKA KNJIGARNA Trni - IJI. nv. I rnnčiškn ** TeJrlun (11-7112 Novo: Homer: ODISEJA L 3.080.- Mali oglasi TAPETN1KE strokovnjake, kvaH(lj rane — stalna služba — išče periz*' Vlale D'Annunzlo 27. TRŽAŠKO PODJETJE Išče prida8,. Pošteno prodajalko in vajenko. ’’ »lov na upravi lista. Ul S Fra8t •co 20, tel. 37 33* k®9ar*aaaKB9r TRST XX Settembre 16 tel. »6016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI primorski dnevnik 5 16. aprila 1966 KiTRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Stavbarski podjetnik oproščen krivde za hudo nesrečo pri gradnji poslopja Za posledicami poškodb pri zrušenju zidarskega odra je en delavec umrl, drugi pa ostal trajen invalid Pred kazenskim sodiščem (predsednik Fazio, tožilec Ballarin, zapis-™»ar De Paoli) se je moral zagovarjati včeraj 59-letni stavbarski Podjetnik inž, Bruno Umani iz Ul. Alfonso Valerio 37, ki je bil obrazen, da je nenamerno povzročil «tlrt nekega delavca ter hude terase poškodbe nekemu drugemu. Konkretno je obtožnica očitala Umaniju, da ni poskrbel za 'kfnost delavcev na delu. Nesreča se je pripetila 22. okarata leta 1963 v nekem posloo.ju v' ul. Barbariga, ki ga je gradilo Podjetje Umani. Bilo je v prvih Popoldanskih urah omenjenega dne, *o sta dva delavca, in sicer 61-mtni Antonio Goisch, ki je tedaj stanoval v Ul. Gianelli 14. in 35-letni Ano Calcina iz Ul. Molino a vaji01'® 6, delala na podu prvega nadstropja stavbe. Nenadoma se je en Podporni tram zrušil in oba delavci ata padla v pritličje z višine osoli 4 metrov. Takoj so jima priskočili na pomoč drugi delavci ter Poskrbeli za njun prevoz v bolnišnico. Najhuje se je pri nesreči poškodoval Goisch, ki se je pobil po jjavi. si zlomil levo ključnico ter “e Pobil po levi nogi. Takoj po Šušteči so ga pripeljali na kirurški oddelek, a potem so ga premestili na ortopedskega. Prvotna pro-»noza je predvidevala mesec dni Zdravljenja, toda hitro se je nje-sovo zdravstveno stanje poslabšalo m Po treh dneh je nesrečnež iz-rjjfnil. Calcino pa so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 8 zdravljenja zaradi raznih ran n* spodnjem delu hrbta, na prsih r* ha levi roki. Pozneje pa so ugo-rufd. da si je delavec zlomil pri nesreči tudi desno koleno in hrbte-Pjeo. Posledice padca so bile zelo {rade, saj je Calcina postal trajen *valid s 40 odst. invalidnosti. Na podlagi ugotovitev preiskave, ki so jo izvedle policijske in sod-nijske oblasti, so prijavili sodišču inž. Umanija, ki je osebno vodil dela na gradbišču. Obtožnica je trdila, da podjetnik ni sprejel u-streznih ukrepov za varnost delavcev. Nekatere priče so pozneje izjavile, da si ne morejo pojasniti zakaj se je tram zrušil. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki oprostijo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki pa so šli še dlje ter so oprostili Umanija, ker dejanja ni zagrešil. * * * Pred istim sodiščem se je morala zagovarjati tudi 38-letna služkinja Emilia Debemardi iz Ul. Bonomo 1, ki je bila obtožena, da je okradla svojo gospodinjo. Debernardijeva je služila pri Mariji Solito por. Valerio iz Ul. Bo-nafata od marca 1. 1963 do 12. decembra 1964. V tem razdobju je gospodinja opazila, da so izginili iz hiše naslednji predmeti: steklenica likerja, zlata zaponka, par čevljev in rokavice, ženska je prijavila zadevo policijskim oblastem ter izjavila, da je sumila, da je predmete ukradla prav služkinja. Pred sodiščem je obtoženka odločno zanikala vsakršno krivdo. Izjavila je, da omenjenih predmetov sploh ni nikoli videla. Javni tožilec ja zahteval zanjo 5 mesecev zapora ter 20.000 lir globe. Njen zagovornik pa je menil, da bi jo morali oprostiti, ker dejanja ni zagrešila, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so sprejeli zadnjo tezo. Nesreča kamnoseka Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 56-letni kamnosek Emil Sardoč iz Prečnika št. 2, ki je uslužben v kamnolomu «Gorlato» v Nabrežini. Okrog 8. ure je Sar- KlMO PROSEK Predvaja danes, 16. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: L OR D JIM po romanu JOSEPHA CONRADA rWajo: PETER OTOOLE, JAMES MASON, CURT JURGENS, ELI WALLACH in DALIAH LAVI Kine na tiiirJj Wk Predvaja danes, 16. t. m. ob 18. uri barvni film: O B IE T TIV O RAGAZZE Igrajo: w- CHIARI, T. (TARČA DEKLETA) RENIS, F. FRANCHI in C. INGRASSIA fiat filiala v trstu ^11. Čampo Marzio 12 fel. 31985 kjer je rabljeni avtomobil dober nakup Zadovoljuje in daje zaupanje Zagotovi prihranek v široki izbiri modelov ludi avlomobili s posebnim jamstvom največje olajšave Pri izplačevanju razstava je stalno odprta doč v kamnolomu porival voziček, ki je bil natovorjen z marmornatimi ploščami. Pri tem je prednje vozičkovo kolo nenadoma zdrknilo v neko luknjo in zaradi odskoka vozička je oje s silo udarilo Sardoča v desno nogo ter mu io prelomilo. Ponesrečencu so na pomoč priskočili delovni tovariši in telefonsko poklicali rešilni avto. Sardoča so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Goriško-beneški dnevnik V SKLADU S PROGRAMOM STRANK LEVEGA CENTRA Huda nesreča na Trgu Stare mitnice žrtev prometne nesreče je včeraj dopoldne postala 67-letna gospodinja Maria Millo por. Dalla Valle iz begunskega taborišča pri Orehu. Ko je na Trgu Stare mitnice prečkala cesto, jo je z motofurgonom «ape» TS 83827 podrl 19-letni sel Giovanni Morabito iz Ul. Pitacco 14, ki je privozil iz Ul. Carducci. Zaradi sunka je ženska padla in se hudo pobila po glavi, čelu, in desnem kolenu, zadobila je tudi možganski pretres in krvavela iz nosa. Ponesrečen-ko so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom in jo s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Millovo so identificirali šele popoldne, ker ob trenutku nesreče ni imela s seboj nobenega dokumenta. Turkova sumničenja niso bila potrjena 30 let star turški državljan Ab-duilah Sadiker iz Istambpla, Kultur Sok 7 je v našem mestu postal žrtev tatvine. Ko je prenočil pri svojem bratu Muzi v Ul. Ros-setti 57, mu je iz kovčka izginil majhen zavojček, v katerem je hranil dragocenosti in drage kamne v vrednosti 200.000 lir. Sadiker se je tatvine zavedel predvčerajšnjim popoldne in je zasumil, da sta mu dragoceni zavojček ukradli dve mladi Jugoslovanki, ki sta prespali v stanovanju njegovega brata. Sadiker si je začel prizadevati, da bi «tatički» ujel, saj mu je biio znano, da odpotujeta iz Trsta z večernim vlakom. Ob 20.14 je stopil na vlak in pregledal vse oddelke v vagonih. Ni se motil, našel je Jugoslovanki in ju obdolžil tatvine. Toda dekleti sta vztrajno zanikali, da bi bili karkoli vzeli Sadikerju. Ko je vlak privozil na mejno postajo na Opčinah, je Sadiker stopil v policijski urad in agentom prijavil tatvino. Policisti so o zadevi obvestili carino in posledica tega je bila, da so Jugoslovanki na carinarnici temeljito preiskali, toda o dragocenem zavojčku ni bilo nobenega sledu. Sadiker je precej razočaran nadaljeval pot v domovino, prijavo pa so policisti na Qpčinah poslali svojim kolegom na 'komisariat Ko-lonje. Skozi vrsto težav si utira pot poobčinjenje mestne prevozne službe Komisija občinskih svetovalcev razpravlja o najbolj primernih ukrepih, kako zagotoviti občanom učinkovito prevozno službo - Za namestitev dveh ali ene same osebe v avtobusu Avtobusi, ki vozijo na mestnih I bo v danem trenutku mogoče na-avtobusnih progah, so že tako izrab- * mestiti avtomat za listke ter tako ljeni, da se marsikdo vpraša, kako je sploh mogoče, da jih šoferji lahko še upravljajo ter z njimi vzdržujejo mestni promet, če drugi razlogi niso tako nujni, da se z gori-škim mestnim prometom nekaj uredi, potem je istrošenost vozil prav gotovo dovolj tehten, da se nekaj ukrene. Kakor je znano, Je mestna avtobusna služba, v rokah družbe Ribi, ki jo vodi na račun občinske uprave. Stranke levega centra so se v svoji programski izjavi obvezale, da bodo mestno avtobusno službo po-občinile ter določile tudi ustrezne roke. Vendar ni osnovno vprašanje v spoštovanju terminov, ampak v orientaciji posameznih skupin, kako urediti novo službo. Vse se nam vidi, da je glavno sporno vprašanje tako imenovani «enotni agent», se pravi število oseb, ki naj bodo zaposlene v avtobusu. Občinska uprava se usmerja k moderni in ekonomični rešitvi, po kateri je mogoče združiti posle šoferja in sprevodnika v eni sami osebi. Takšna izpeljava naj bi veljala za vse linijske proge tako v mestu kakor tudi na podeželju. Sindikalna organizacija CGIL, ki je pred tedni o tej sporni točki povedala svoje stališče, je predlagala, naj se zaenkrat postavi «enotni agent» samo na okoliških progah, v mestu pa naj se ohrani dosedanji način zaposlovanja dveh oseb, šoferja in sprevodnika. Vsekakor se zdi, da bi bilo najbolj koristno — v predvidevanju poobčinjenja mestne prevozne službe — vzeti v najem en avtobus, s pomočjo katerega bi mogli zbrati številne podatke tako o potrošnji goriva kakor tudi o njegovi splošni uporabnosti. V kratkem času bi strokovnjaki imeli pri rokah kup po-daktov, ki bi jim služili pri nadaljnji usmeritvi in izbiri. Prvi ukrep občinskega podjetja bi bil nakup novih avtobusov, zakaj vozila, ki sedaj krožijo po naših ulicah, so svoje opravila. Pojavlja se vprašanje, ali naj se v celoti zamenja vozni park, ali pa naj se poišče kompromisna rešitev, da se ohrani ena tretjina starih in nakupi dve tretjini novih vozil. Ker bo slej ali prej prevladalo stališče o zaposlitvi ene same osebe na avtobusu, bodo kupili vozila, ki so tako zgrajena, da izločiti sprevodnika. Tudi glede popravila vozil je v pristojnih krogih dokaj izdelano stališče. Po vsej verjetnosti občinska uprava ne bo sama popravljala vozil. ampak bo to delo oddala v zakup zasebnim podjetjem. O vseh zgoraj navedenih vprašanjih razpravlja posvetovalna komisija, ki ji načeluje župan Gorice, sestavljajo pa jo predstavniki vseh političnih skupin v občinskem svetu. Ta komisija se je že nekajkrat sestala ter se o vseh spornih vprašanjih temeljito pogovorila. Obstajajo najrazličnejše težnje, vendar so vse skupine razen desničarjev za takšno socialno ureditev prevozne službe, ki bo kar najbolje služila občanom, zavoljo katerih deluje. Prihodnja seja te komisije bo v ponedeljek dopoldne. V Sovodnjah razpravljajo o industrijski coni Drevi se bodo v Sovodnjah sestali občinski možje ter se pogovorili o vprašanjih, ki se pojavljajo s priključitvijo Sovodenj k industrijski coni; Ie-ta se bo razprostirala na območju občin Gorica in Sovodnje. V TOREK ZVEČER PRI MOLARJU Mladi pevci iz Štandreža so dobro prestali generalko Pod vodstvom Franca Lupina so zapeli vrsto pesmi, ki so se jih pozimi naučili V štandrežu je že stara navada, da poslavijo tudi ((tretji velikonočni prazniki), se pravi torek po veliki noči. Letos so poskrbeli za ohranitev te domače tradicije mladi pevci moškega zbora prosvetnega društva «0. Župančič«, ki so se zvečer zbrali v gostilni pri Molar-ju ter pod vodstvom svojega pevovodje Franca Lupina pokazali, kaj so se naučili v preteklih zimskih mesecih. To je bil za mlade pevce prvi samostojni nastop v domačem kraju, pa čeprav le pri gostilniških mizah in je veljal torej kot nekaka generalna preizkušnja pevskega naraščaja. Zato so jih prišli poslušat ne samo stari pevci, ki so liiliilllllilllllllllllllllilillllllilllllllllllliiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii VESTI IZ OBČINE STEVERJAN Pričela se je turistična sezona vendar so ceste še neurejene Drevi seja občinskega sveta - Cesta skozi Grojno polna lukenj - Slabo vreme uničilo pridelek češenj Drevi ob 20.30 se bo v Steverja-nu sestal občinski svet, ki bo razpravljal o najemu posojila za kritje občinskih stroškov. Nadalje bodo odobrili nagrado županu za leto 1966 ter konglobirali plače občinskim uradnikom. Cesta skozi Grojno, ki spada pod občinsko upravo Gorica, je v zadnjem obdobju skrajno zanemarjena. Na njej je nastalo toliko udarnih jam, ki jih povzročajo avtomobilska kolesa, da je vožnja po tem odseku skrajno nevarna. Potrebna je največja previdnost in minimalna brzina. Prebivalci iz Steverjana so skrajno nezadovoljni zaradi tako zanemarjene ceste ter svetujejo občinski upravi v Gorici, naj cesto nekoliko posuje. Takšna cesta je kaj slaba vaba za turiste, ki se sedaj, ko se Brda prebujajo, radL.odpravljajo tja na izlete. Podobno opozorilo velja tudi za občinsko upravo iz Steverjana. naj popravi spodnji del ceste v Groj- ni, ki so jo pred leti polili s proti- imeli v uradu na voljo uradnika. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiittiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiio IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Obsojen na 22 mesecev zapora za sleparsko prodajo publikacij Mondadorija na obroke Samo v Gorici so ugotovili 29 opeharjenih klientov - Prizivna razprava o prometni nesreči Goriško okrožno sodišče je včeraj dopoldne obravnavalo tri zadeve, od katerih je bila morda najbolj zanimiva razprava v zadevi 25-letnega Rosaria Poidomanija iz kraja Rosolini v pokrajini Si-racusi na Siciliji. V obtožnici je navedeno, da je pri prodaji knjig založbe Monda-dori klientom po hišah in uradih napravil več sleparij na škodo istih in na škodo Ennia Majoranija iz Vidma, ki je bil poverjenik za prodaje Mondadori na tem področju. Temu je namreč predložil 10 ponarejenih naročilnic in 10 drugih, katere so klienti podpisali v dobri veri in ne vedoč, da so s tem sprejeli obvezo za naročilo knjig. To je napravil zato, da je lahko dobil provizijo na naročila, in sicer po 12 odst. od celotnega zneska. Zadeva se nanaša na obdobje od aprila 1963 do januarja 1964. Preiskavo so začeli karabinjerji iz Messine, katerim je Majorani poslal ovadbo proti Poidomaniju. Pri preiskavi so ugotovili, da 'e obtoženec obiskal številne družine in posameznike v Gorici in okolici ter jim z zvijačo vsiljeval knjige odnosno njih naročilo. Tako npr. jim je pustil knjige «na o-gled», zagotovil, da je to popolnoma brezobvezno in jim obenem dal podpisati izjavo, ki naj bi bila po njegovem zatrjevanju samo potrdilo, da imajo knjigo na posodo .dejansko pa so se s podpisom obvezali, da knjigo kupijo in jo odplačujejo. V obtožnici je nadalje navedeno, da si je prilastil s takimi mahinacijami na škodo Majorane 563.000 lir. Med opeharjenimi klienti v Gorici in okolici jih obtožnica navaja kar 29 in med njimi je tudi več naših ljudi, ki so se zanimali za nakup nekaterih znanstvenih in drugih knjig. Pri včerajšnji razpravi so zaslišali več prizadetih, ki so potrdili krivdo obtoženca. Zato je državni tožilec predlagal za obtoženca 25 mesecev zapora in 46.000 lir globe. Po daljšem zagovoru branilca odv. Corrada Caruse, ki je skušal doseči vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, je sodišče obsodilo Poidomanija na 22 mesecev zapora, 70.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branilec, ki je v odsotnosti obtoženca tega zastopal, je vložil priziv. V drugi prizivni razpravi je bil tudi odsoten obtoženec 24-letni Valerio Pasqualini iz Trivignana pri Vidmu, ki ga je branil odv. Catta-rini iz Tržiča. Pasqualini je bil pred okrajnim sodiščem v Tržiču obsojen dne 15. maja lani na plačilo 100.000 lir globe, plačilo sodnih stroškov in odškodnino za telesne poškodbe Brunu Altranu, 44-letnemu mehaniku iz Ogleja, z izplačilom pol milijona lir nara-čun odškodnine v šestih mesecih po izvršilni razsodbi. Zadeva se je nanašala na prometno nezgodo v Gradežu 2. marca 1964 ob 16.35, kjer je Pasquali-ni s svojim avtom fiat 1100 podrl na cestnem križišču Altrana, ki je prihajal iz stranske ulice na motociklu Guzzi ter imel po cestnih znakih prednost. Avtomobilist je sicer po njegovih izjavah zavrl vozilo, vendar pa zavore na grušču niso dobro prijele. Tudi motociklist je šele v zadnjem hipu opazil avto ter ni mogel preprečiti trčenja. Altran se je moral zaradi dobljenih poškodb zdraviti v bolnišnici v Gradežu 40 dni. Pri včerajšnji razpravi je sodišče nekoliko omililo prvo razsodbo. Na račun odškodnine bo Pa-squalini plačal 300.000 lir in to brez kakih vezanih pogojev. V ostalem pa so potrdili prvotno razsodbo. Drž, tož. dr. Baiti; preds. sodišča dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Mazzarella. V ponedeljek pogajanja za «picchettine» V ponedeljek bo sestanek med predstavniki sindikatov In zastopniki delodajalcev na deželnem uradu za delo v Trstu. Pogovorili se bodo o obnovitvi dopolnilnega spo. razuma za delavce kategorije «pic-chettinl«. Na sestanku bodo nadaljevali razpravo o enotnem stališču sindikatov, ki zadeva zahteve normativnega in gospodarskega značaja. Pri delu v trgovini se je ranil Sinoči ob 18.15 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 25-letnega Adriana Florenina Iz Gabrij št. 13. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč za poškodbe na desni in na levi dlani. Okreval bo v 7 dneh. Florenin se je ranil malo prej z razbito ste. klenico v drogeriji ((Diana« v Rašte-lu v Gorici, kjer je uslužben kot prodajalec. 5 «Katoličani in koncil« je tema predavanja, ki ga bo imel jutri ob 10. uri v dvorani bivšega ljudskega doma v Gorici, Ul. Petrarca, dr. Bertazzoni iz Emilije. Predavanje je pripravila Zveza moških katoliške akcije goriške nadškofije. prašno maso «spalmobit». Zaradi delovanja podtalnih vod ter glinastega terena se je cesta deformirala; nastale so nevarne luknje, ki bi jih morali na neki način popraviti. Kakor smo izvedeli, to ne bo tako enostavno, ker so v Rimu črtali iz lanskega občinskega proračuna vse izredne stroške ter o-dobrili samo tiste, ki zadevajo o-bičajno upravno delovanje. Vreme je letos povzročilo v Brdih občutno škodo. Pridelek češenj je domala v celoti uničen, ker te drevje cvetelo ob nepravem času, ko je bil mraz in je deževalo Tudi z drugim sadjem ne bo dosti boljše. Kmetovalci sedaj upajo le v to, da vreme ne bo tako muhasto na jesen in da bo prizaneslo vsaj vinski trti, ki utegne odstraniti slabe gospodarske posledice spomladanskega vremena. Jutri občni zbor Kmečke banke v Gorici Kmečka banka v Gorici, ki ima svoj sedež v Ul. Morelli, je za jutri, v nedeljo 17. aprila ob 10. uri sklicala svoje člane - zadružnike na reden in izreden občni zbor. Vodstvo bo ob tej priliki podalo poročilo o delovanju zavoda v preteklem letu; dalje bodo člani pregledali in potrdili obračun in sklepali o uporabi čistega dobička. Ob tej priliki bo tudi izredni občni zbor, ker bodo članom predložili spremembo nekaterih členov zadružnega pravilnika. Uradne ure ANED Sekcija ANED v Tržiču (Vsedržavna zveza bivših političnih depor. tirancev v nacističnih taboriščih) je sporočila spremembo umika za sprejemanje strank. Poleg četrtkov od 17. do 18. ure bo urad odprt tudi ob sobotah od 18. do 19. ure. Bivši politični preganjanci bodo iiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN SLIKARSKA RAZSTAVA V NOVI GORICI ki bo poskrbel predvsem za povračilo škode, do katere imajo pravico tisti, ki so bili v nemških koncentracijskih taboriščih. ANED pripravlja tudi potovanje v bivša nacistična taborišča v Nemčiji. Predsednik GESCAL v Gorici pri IACP Včeraj je prispel v Gorico predsednik osrednjega odbora za upravo delavskih hiš v Rimu dr. Elio Capodoglio, ki je predsedoval sestanku pokrajinskega odbora za izvajanje 10-letnega programa za gradnjo delavskih hiš. Sestanek je bil na pokrajinskem uradu za delo na predlog predsednika ustanove za ljudske hiše IACP v Gorici prof. Massima Cellia. Capodoglio je nato v spremstvu inšpektorja dr. inž. Udilia Mancinija in tajnika dr. inž. Giancarla Belvederija obiskal uslužbence IACP, katere sta pred stavila generalni direktor Piazzesi in geometer Corradino. Predsednik IACP je nato seznanil dr. Capodoglio s stanovanjsko izgradnjo v okviru prvih treh let ter predlagal nekatera dela v skladu z zakonom št. 60. Predstavnik iz Rima je obljubil največjo pomoč pri reševanju postopkov v raznih uradih GESCAL. prejšnja leta peli pri zboru pa so v zadnjem času več ali manj utihnili, ampak tudi številni drugi vaščani, ki so napolnili ves gostilniški prostor. Zbor je zapel celo vrsto narodnih in umetnih pesmi ter žel splošno odobravanje poslušalcev, ki so za nekatere pesmi zahtevali celo ponovitev. Zato se je ta improviziran gostilniški koncert zavlekel precej pozno. Pevci so pokazali, da so se pod vodstvom svojega pevovodje že precej izurili in dosegli lep napredek tudi od svojega prvega nastopa na proslavi SPD preteklega decembra v Gorici. Redno so prihajali k vajam in sami prosili pevovodja, naj še ponovijo to ali ono pesem, da bo šla bolj gladko, pa čeprav so Cesto utrujeni od celodnevnega dela. Z vajami nameravajo nadaljevati do konca šolskega leta šole Glasbene matice, ki ima v Standre-žu svojo podružnico; potem pa si bodo privoščili nekaj počitka v po. letnih mesecih. Ta in prihodnji mesec nameravajo izpopolniti svoj re-pertoar še z nekaterimi novimi pesmimi, za katere so že nestrpni, ker bi se jih radi čimprej naučili. Ob tem nastopu so seveda pogrešali nekatere pevce, ki so sedaj pri vojakih in katerim bodo seveda morali v pismih točno opisati, kako je potekel ta prvi ((koncert« v domačem kraju, ki so ga tudi oni tako pričakovali in bi radi bili poleg. Gostovanje «Briškega gma» jutri na Humu Godbeni in pevski natečaji ENAL Vodstvo ENAL je razpisalo vsedržavne natečaje za petje, za gojence igranja na klavir, za umetniške nastope manjših godbenih skupin, za harmonikarje in druge godbenike. Pravilnik za udeležbo pri teh natečajih je na vpogled na sedežu ENAL v Gorici, Verdijev korzo 115. Pri teh natečajih bodo Izbrali mlade ljudi, ki imajo večje nagnje. nje do takega umetniškega udejstvovanja ter jim bodo omogočili udeležbo na večjih prireditvah in končno tudi nastop na 'televiziji v okviru rubrike «Piccola ribalta«. Za natečaje v petju in igranju klavirja so določene tudi štipendije. Prošnje je treba vložiti na pokrajinski ENAL v Gorici, kjer bodo prizadeti lahko dobili vsa podrobnejša pojasnila. k ct €> L* , ^ V klubu kulturnih delavcev v Novi Gorici razstavlja že od 8. t .m. svoje slike in kipce primorski rojak, ki sedaj živi v Ljubljani, Mario L. Vilhar. Umetnik, ki je dosegel na razstavah doma in v inozemstvu priznanje in pohvalo, razstavlja ob tej priliki 34 svojih del, Po večini olj z motivi s Primor- šm:mm skega. Med njimi je pet motivov iz goričkih Brd, od katerih enega vidimo na naši sliki. Razstava bo odprta do IS. t .m. in'je vzbudila zanimanje tudi med Goričani; marsikdo si jo je šel ogledat. V kratkem bo Vilhar razstavljal svoja dela tudi v Gorici. Najemnina za jusarska zemljišča na Peči Občinska uprava iz Sovodenj sporoča, naj najemniki jusarskih zemljišč na Peči čimprej plačajo 1.100 lir, kolikor znaša najemnina za leto 1966. Najbolje bi bilo, da se naslednji teden zglasijo na občini ter poravnajo svoje obveznosti. Stavka bolnišniških uslužbencev v Tržiču Sindikat bolnišniških uslužbencev v Tržiču je sklenil proglasiti stavko, ker se ne spoštujejo nekatere zahteve, kot na primer kongloba-cija od 1. marca dalje, sporazum z upravo bolnišnice glede napredovanja itd. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 17. aprila bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71. temperatura včeraj NajviSja 15 stopinj ob 9. uri, naj-nižja 9,8 stopinje ob 5.15; povprečne vlage 88 odstotkov, padlo je 5 mm dežja. Jutri, 17. aprila ob 17.30 priredi prosvetno društvo ((Briški griču iz Steverjana koncert v Zadružnem domu na Humu v jugoslovanskih Brdih. Nastopali bodo moški pevski zbor pod vodstvom prof. Križ-mančiča, godalni kvintet ((Briški slavčeku, vokalni kvartet ter dekliški in mladinski duet; na sporedu so tudi recitacije. Zabavni ansambel «Briški slavček# bo igral tudi na plesu, ki bo trajal od 20. do 24. ure. Predavanje o Gregorčiču v klubu v Gorici V klubu «S. Gregorčiču v Gorici sta prosvetna delavca prof. Kreltč in Rudi Hoehn iz Nove Gorice ” sredo zvečer predavala o živhemu in delu soriškega slavčka Simona Gregorčiča. Ob te] priliki sta predvajala tudi številne barvne diapozitive, ki so pokazale nekatere značilnosti iz pesnikonepu življenja, njegovega okolja, lepoto Gornjega Posočja, ki ga je navdihovalo pri njegovem pesniškem ustvarjanju itd. Slike in predavanje so bili povezam z zaokroženo celoto, ki je pričarala pred številne poslušalce lik našega največjega goričkega pesnika in okolje, iz katerega je u-stvarjal. Zanimive so bile tudi stike s pesnikove zadnje poti od Gorice do njegovega gorskega raja na Libušnjem. Predavanje spada v okvir proslav ob 60-letnici pesnikove smrti, ki sovpade letos. Predavatelja sta znala navezati stik s poslušalci, ki so pazljivo sledili celotnemu prikazu. Gorica VERDI. 17.30: «Io, io, io... e gli altri«, W. Chiari in G. Lollobri-gida ter De Sica; italijanski film. CORSO. 17.15: «11 nostro agente Plint«, J.. Cobum, G. Sera In L. Cobb. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.45: «Boeing — boeing«, J. Lewis, T. Curtis m T. Ritter. Ameriški barvni film. V1TTORIA. 17.15: «3 colpi di win-chester per Ringo«, G. Mitchell in M. Sannoner; barvni kinema-skopski film. CENTRALE. 17.00: «Una bara per lo scerifo«, A. Stessen, L. Gilli. Kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Tržič AZZURRO. 16.00—22.00: «La deci-ma vittima«, Marcello Mastroian. ni in Uršula Andress, kinema-skopski film v barvah. EXCELSIOR. 16.00—22.00: «11 volo delia Penice«, James Stewart in Peter Finch, kinemaskopski film v barvah. NAZIONALE. 17 30—22 00: »Intrigo a Stoccolmai), Paul Neivmann in Elke Sommer, kinemaskofcski film v barvah. PRINCIPE. 17.30-22.00: «Madame X«. Lana Turner in John Forsy-te, v barvah S. MICHELE. 18.30—22.00: «Bionde, rosse e brune«, Elwis Presley, kinemaskopski film v barvah. Ronke RIO. 18.30 —21.30: «Non son degno di te«, Gianni Morandi in Laura Efrikian EXCELSIOR. 18.30—21.30: «1 quat-tro Inesorablli«, Robert Hundar, v barvah. DOMAČI ŠPORT Jutri, 17. t. m. ^ NOGOMET II. amaterska kategorija Ob 15.30 v Nabrežini PRIMORJE — ITALA * * * III. amaterska kategorija Ob 13. v Nabrežini PRIMORJE B — ESPERIA Ob 15 30 v Boljuncu llOSANDRA ZERIAL — BERG * * * Juniorsko prvenstvo Ob 10. na stadionu «Prvi maj» TRIESTINA — PRIMORJE Ob 17.20 v Boljuncu BREG — LIBERTAS Za žensko B ligo Na stadionu «Prvi maj» Ob 9. BREG—PORZIO (Videm) Ob 15.30 BOR B—PORDENONE VESTI I ONSTRAN MEJE V nedeljo v Kopru primorski nogometni derby Koper-N. Gorica V nedeljo bo na sporedu v Kopru primorski nogometni derby Koper—Nova Gorica. Za obe moštvi bo to srečanje izrednega prestižnega pomena, saj bomo dobili odgovor, katero moštvo je trenutno najmočnejše na Primorskem. Na papirju je favorit Nova Gorica, saj to moštvo glede na položaj na lestvici kakor tudi na tradicijo precej višje kvotira. Po drugi strani pa je tudi precej razlogov, ki so Koprčanom v prid. Tu je na prvem mestu domače igrišče ter krčevita borba za obstanek. Koprčani so trenutno tudi v boljši formi kot Gorica. Preteklo nedeljo so pripravili izredno presenečenje in iztrgali točko Braniku v Mariboru, medtem ko je Nova Gorica nepričakovano izgubila na domačem igrišču z mariborskim že- MIIIIIIUIIIimllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIItlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIfllllllinill USPEHI IN NEUSPEHI V 1965. LETU ATllTIKA Met kopja: Finci skoraj kot v daljnih časih Svetovni rekord Pedersena v metu kopja je v olimpijskem letu 1964 globoko stresel temelje med metalci kopja. Do Pedersenovega rekorda je bil splošen cilj po svetu znamka čez 80 m, čeprav so najboljši metali že okoli 85 m in več. Po rekordu v lanskem letu pa znamka 80 m ni bila več moderna in najboljši kopjaši so začeli odločno naskakovati mejo 90 m, katero je Peder-sen leto prej tako presenetljivo in slučajno obilno presegel. Značilno za lansko sezono je tudi dejstvo, da so se Finci vrnili k najboljšim mestom, čeprav ne več s popolno premočjo kot pred mnogimi leti. Jorma Kinnunen je po rezultatih najboljši z 88,14 m. Finski metalec je bil tudi sicer zelo zanesljiv in kar 7-krat vrgel med 87 in 84 m. Njemu v slabo govori pa kar 10 porazov na raznih, tudi važnih tekmah, tako da njegovo vodilno mesto ni stoodstotno trdno. Zanesljivejši od Kinnunena je bil Sovjet Lusis, ki je potegnil rekord SZ do 86.56 in 85 metrov presegel še v drugih 4 priložnostih in vedno na velikih tekmovanjih. Krepko se je kot vedno držal že legendarni Sidlo. V svoji 17. sezoni (!) je dosegel 85,50 in povsem redno metal nad 80 m. Drugi stari lisjak, Madžar Kulcsar je tudi sam večkrat prekrižal račune ostalim najboljšim, ni pa prišel mnogokrat v stik z ostalo elito. Vseeno je popravil madžarski rekord do 84,18 in posebno na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo v Budimpešti, bo treba računati na tega izkušenega metalca. Med Finci beležimo še presenetljivega starejšega Kuismo (85,04 m) in mladega Suppanena, v letu 1964 komaj nekaj nad 71 m, lani pa že 84,28 m. Svetovni rekorder Peder-sen je le nekajkrat dostojno metal, olimpijski zmagovalec Nevala pa je bi! skozi celo sezono v senci. MET DISKA — z Danekom .je rekord v Evropi na trdnih tleli Met diska lahko prištevamo k panogam. ki v primerjavi med Evropo in ZDA niso bile skoraj nikdar odločno na eni strani. Svetovni rekord si je lastilo v zadnjih letih nekaj metalcev iz starega kontinenta, Američani pa so osvajali kolajne na olimpijskih igrah. To poglavje ravnotežja se je z nastopom Ludvika Daneka končalo, saj je češki atlet z najboljšimi znamkami in predvsem svojo zanesljivostjo daleč pred ameriško elito, da o Evropi niti ne govorimo. V celi sezoni 1965 je Danek nastopil kar 42-krat in povpreček tega velikega števila tekmovanj znaša 61.26 m. Posebno v prid govori Da-neku turneja po ZDA, ko je v šestih tekmovanjih kar 5-krat premagal najboljše tamkajšnje metalce in le enkrat klonil Sylvestru. V tej obilici dobrih metov Daneka preseneča povpreček 61,49 m, katerega je dosegel Silvester sam. Treba pa takoj povedati, da je Sylvester nastopil samo 11-krat in poraz doživel celo proti Sovjetom v Kijevu. S Sylvestrom Američani še niso izkoristili vseh svojih moči. Nasprotno. Prav od metalca krogle Matsofia lahko upajo, da bo rekord tudi v disku njihov, saj je orjaški študent dosegel znamko krepko čez 61 m, čeprav za to panogo ni bil najbolje pripravljen. V disku je zablestel tudi nekdanji rekorder v krogli 0’Brien, ki je kljub svojim 35 letom presegel znamko 60 m. Za Danekom in Američani se praktično dopolni krog metalcev nad 60 m. To mejo je sicer presegel tudi Poljak Begier, ki pa je normalno metal okoli 58—59 m. V Evropi pričakujejo v kratkem vzpon zelo mlade madžarske dvojice Fejer—Farago (lani okoli 57 m), v Italiji pa isto od mladih Aste in Simeona. PRIHODNJO SREDO Po jugoslovanski TV Manchester-Partizan BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska televizija bo direktno prenašala drugo polfinalno tekmo za pokal evropskih prvakov med Manchestrom Unitedom in Partizanom, ki bo 20. aprila v Mancnestru. lezničarjem. Ne glede na vse to lahko pričakujemo ostro enakovredno borbo in tudi —- če bo vreme ugodno — rekordno število gledalcev. V zahodni skupini druge republiške lige je sežanski Tabor v nedeljo premagal Izolo z 1:0. Tabor se je tako vmešal med ekipe, ki resno računajo na eno izmed prvih štirih mest, medtem ko je poraz spravil Izolo v nevarne vode za izpad. Ajdovščina je v nedeljo zabeležila na domačem igrišču tesno zmago 1:0 proti Jesenicam in se tako utrdila v sredini lestvice. * * * Primorsko nogometno prvenstvo je zašlo v veliko krizo. V nedeljo je bila odigrana samo ena tekma. Vipava je premagala Piran s 4:1. Srečanja Adrie in Tolmina in bilo, ker ni bilo sodnikov, Anhovo je odstopilo od nadaljnjega tekmovanja, medtem ko je bilo srečanje Postojna—Jadran (Dekani) prekinjeno v 12. drugega polčasa, ker so se začeli igralci medsebojno pretepati, vmes pa je poseglo še občinstvo. Bržkone bodo sledili zelo strogi ukrepi, mogoče tudi zapora igrišča. Dejstvo je, da odstopi klubov (Anhovo, Idrija), incidenti med igralci in gledalci, neresnost sodnikov itd. povzročajo iz nedelje v nedeljo resnejše težave in primorsko prvenstvo je zdaj v resni krizi.. Pričakujejo, da bodo pristojni forumi napravili resne korake, da se stanje spet normalizira, kajti v nasprotnem primeru bo treba ukiniti to tradicionalno tekmovanje, ki je med ljubitelji nogometa zelo priljubljeno. Vse to pa bi imelo za posledico občutno nazadovanje v nogometu na Primorskem. * * * V republiški rokometni ligi so Koprčanke premagale Slovan iz Ljubljane z 8:7. Tekma je bila obojestransko slaba. Dve točki sta za Koprčanke velikega pomena, saj so se zdaj otresle repa lestvice. Piran-čanke so še naprej brez konkurence in jim je prvo mesto povsem zagotovljeno. V nedeljo so zabeležile še eno zmago in so premagale Brežice na njihovem igrišču s 5:2. V moški republiški ligi je Piran igral neodločeno v Brežicah 5:5. Pirančani imajo še naprej lepe možnosti, da se na koncu uvrstijo na tretje ali četrto mesto. Ajdovščina pa je tokrat ponovno izgubila v Tržiču z 12:14. S tem si je pokopala vse praktične možnosti za obstanek v ligi. SAM Vasja Pirc danes v Trstu Nocoj ob 20. uri bo mednarodni velemojster Vasja Pirc gost tržaškega šahovskega kluba (Societa Scacchistica Triestina). Pirc bo imel na sedežu kluba v HI. Giulia predavanje o zadnjem svetovnem prvenstvu in bo s pomočjo stenske tabele obrazložil nekaj najvažnejših tekem. V nedeljo zjutraj z začetkom ob 9.30 pa bo Vasja Pirc nastopil proti najmočnejšim tržaškim šahistom v «handicap matchu» na 6 ali 8 deskah. K0LISARSTV0 BEOGRAD, 15. — V prvi etapi šeste kolesarske dirke po Jadranski magistrali je danes na progi Makarska — Dubrovnik (163 km) zmagal Nikolaj Živkovid, član kolesarskega kluba Beograd s časom 4 ure 22’40”. Jutri je na sporedu druga etapa Dubrovnik—Makarska. GORIŠKI NOGOMET Juventina jutri v Miljah proti močni Fortitudo V Sovodnjah dopoldne tekma naraščajnikov Nogometaši iz štandreža bodo jutri gostovali v Miljah pri Trstu, kjer jih čaka težka preizkušnja. Igrati morajo proti tamkajšnji ekipi Fortitudo, ki je prvak na lestvici ter poleg tega igra na domačem igrišču. Igralci Juventine so se med tednom vadili in se pripravljali za ta nastop, pri katerem so trdno odločeni braniti čast svo- je ekipe, pa čeprav nimajo izgle-dov na zmago. Vsekakor jim bo ta tekma služila kot dobra preizkušnja svojih moči, ki jih bodo potrebovali še pri naslednjih dveh tekmah pred zaključkom sezone. ključila svoje tekmovanje. V nedeljo bodo nastopili doma dopoldne ob 10. uri le njihovi naraščajniki v tekmi z naraščajniki ekipe Mon-tesanto iz Gorice. Ker bo to edina tekma v Sovodnjah, jih bo prav gotovo prišlo bodrit tudi več domačinov, ki ponavadi «drukajo» za prvo ekipo. Prva ekipa iz Sovodenj je že za- ............................................m.............................n...mn........... TUDI EVROPSKI NOGOMETNI KLUBI SE POTEGUJEJO ZANJ Silva nova zvezda brazilskem nebu na Njegova odlika: izredna igra z glavo 25 let, visoke postave, izredne atletske sposobnosti: to je Walter Ma-chado Silva, nova brazilska nogometna zvezda. Trenutno je Silva popularnejši od samega Peleja, ki je bil komaj pred mesecem še nedotakljiv. Brazilske navijače pa je popolnoma osvojil ta črnec, ki s svojo ogromno postavo (visok je namreč 1,80, kar je za nogometaša nenavadno) preigrava nasprotnike s tako lahkoto, kar uspe lahko samo Pe- ieju ali Corsu. Njegov «dribbling» pa se razlikuje od Pelejevega in tudi Corsovega. Silva namreč preigra na sprotnika s tem, da si dolgo vnaprej poda žogo in nato se ne več obotavlja z nadaljnjimi «dribblingi», ampak strelja v vrata s tako silo, da večkrat vratar vidi žogo šele ko ta obtiči v mreži. Po načinu igre ga lahko primerjamo Interjevemu predstavniku Jairu, toda Silva odvija tako igro kot desna zveza ali srednji napadalec, kar je dvakrat teže storit: kot na krilu, kjer igra Jair. Glavno Silvovo orožje pa ni preigravanje, temveč igra z glavo. Ta črnec ima namreč nenavaden odriv, kar mu seveda omogoča, da se lahko dvigne nad vsemi ostalimi nogometaši in tako doseže gole z glavo, kar predstavlja izjemo v brazilskem nogometu, ki ne pozna že od leta 1950 dobrih odbijalcev z glavo, kot je bil znani Baltazar. Baltazar je tako dobi' zasluženega naslednika. V približno petdesetih tekmah, ki jih je Silva v tej sezoni odigral, je dosegel namreč kar 42 golov in od teh celo 31 z glavo. Kako torej, da ni nihče prej sli- iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MILAN Balzarini; Pelagalli, Trebbi; Trapattoni, Maldini, Schnellin-ger; Sormani, Maddč, Amarildo, Angelillo, Fortunato. BOLOGNA Spalazzi; Furlani, Micelli, Tum-burus, Janich, Fogli; Turra, Bulgarelli, Vastola, Haller, Pa-scutti. SPAL Cantagallo; Pasetti, Bozzao; Bagnoli, Colombo, Moretti; Mas-sei, Crippa, Innocenti, Carrera (Frascoli), Muzzio. FOGGIA Moschioni; Tagliavini, Valadč; Bettoni, Rinaldi, Faleo; Oltra-mari, Lazzotti, Nocera, Gambi-no (Micheli), Maioli. LAZIO Cei; Zanetti, Vitali; Carosi, Pa-gni, Dotti; Renna, Sacco, D’A-mato, Ciccolo. CATANIA Vavassorl; Buzzacchera, Ram-baldelli; Lampredi (Michelotti), Cella. Magi; Calvanese, Artico, Fanello, Biagini (Christensen), Facchin. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Bolchi; Meroni, Ferri-ni, Orlando, Moschino, Simoni. ROMA Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpanesi, Carpenetti, Bena-glia; Leonardi, Beni tez, Fran-cesconi, Spanio, Barison. CAGLIARI Pianta; Martiradonna, Longoni; Visentdn, Vescovi, Longo; Gal-lardo, Rizzo, Nenč, Greatti, Riva. JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Sarti, Castano, Salvadore; DeirOmo-darme (Stacchini), Del Sol, Tra-spidini (DelTOmodarme), Cine-sinho, Menichelli. FIORENTINA Albertosi; Rogora, Pirovano, Bertini, Ferrante, Brizi; Ham-rin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Morrone. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guameri, Malatrasi; Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez, Corso. LR VICENZA Luison; Volpato, Rossetti; Tiberi, Poli, Carantini; Menti, Co-lausig, Vinicio, De Marco, Ma-raschi. BRESCIA Brotto; Vaini, Fumagalli; Riz-zolini, Vasini, Giacomini; Salvi, Beretta, De Paoli, Bruells, Pa-gani. VARESE Lonardi; Sogliano, Maroso; Os-sola, Magnaghi, §oldo; Bagatti, Gioia, Boninsegna, Volpato, An-dersson. NAPOLI Bandoni; Girardo, Nardin; Ron-zon, Panzanato, Emoli; Bolzoni, Juliano, Altafini, Sivori, Cane. SAMPIJORIA Battara; Dordoni, Delfino; Ma-siero, Vicenzi, Morini; Salvi, Sa-batini, Cristin, Frustalupi, Fotia. ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Anquilletti; Casati, Gardoni, Signorelli; Da-nova, Milan, Hitchens, Magi-strelli. Nova. šal o tem izrednem elementu in se šele sedaj govori o njem, ko ima že 25 let in čez (Walter Machado Silva se je namreč rodil v Sao Paulu, 9. decembra 1940)? Silva predstavlja tudi v tem pogledu pravo izjemo v brazilskem nogometu. Ta črnec se ni uveljavil kot Pele, Garrincha in drugi v eni sami tekmi. Igralec se je razvijal progresivno in je dosegel sedaj s 25. letom višek forme. Leta 1962 je bil Silva še precej neokreten. V naslednjih letih pa se je razvil v svetovnega nogometaša. V teh letih je bil igralec vedno zelo soliden in ni doživel tistih kriz, ki so zajeie tudi izkušenega in nedosegljivega Peleja. Samo leta 1964 Silva ni toliko zablestel. In to tudi ne po lasnti krivdi, kajti trener Corinthiasa O-svvaldo Prandao mu je vsiljeval igro, za katero Silva ni posebno odrezan. Prandao je namreč hotel, da bi Silva pretežno igral na sredini igrišča, kar seveda ni bilo primerno za njegove izredne realizatorske sposob- brazilska federacija, že po tem se lahko prepričamo, kako cenijo tega igralca v Braziliji. Gotovo tudi Feola, trener državne reprezentance, ni mogel spregledati izredne tehnične in atletske sposobnosti tega črnca. Zato bo po vsej verjetnosti spremenil postavo celotnega napada, ki naj bi bil: Garrincha, Gerson, Silva, Pele in Jairzin-ho. V tej postavi bi bili trije pravi napadalci, in sicer Garrincha, Silva in Jairzinho. Pele bo torej igral na sredini igrišča in to zato, da Di se izmaknil ostrim obrambam, ki bi ga gotovo kruto zasledovale, če bi pa morala brazilska reprezentanca odvijati ofenzivno igro, bi se Feola lahko poslužil napada Garrincha, Silva, Flavio, Pele in Jairzinho. V tej postavi pa bi moral Pele nositi izključno vso težo na sredini igrišča, kar bi zelo negativno vplivalo na njegove izredne realizatorske sposobnosti. V tem primeru bi moral Feola uporabiti dva prava halfa kot Dudu in Rias. Vseeno pa mislimo, da je prva postava pametnejša za srečanja z evropski mi ekipami. Vse te spremembe so se pojavile zaradi tega izrednega igralca, Silvo. Tehniki ga primerjajo raznim drugim nogometnim zvezdam kot Pele-ju, Facchettiju, Charltonu in nestrpno čakajo njegovih nastopov na pri- nosti. Zaradi slabih nastopov je moral Silva celo zapustiti moštvo Co- uo čakajo njegovih nastopov na pri-rinthiasa, ki ga je dalo na posodo hodnjem svetovnem^ prvenstvu. Mu Flamengu. Trenutno pa zopet nastopa za Corinthias. V zadnjem času pa se vedno bolj govori, da bo Silva že v tej sezoni nastopal za kako evropsko ekipo. Nekateri pravijo, da se je celo Inter zanimal zanj. Moratti, Interjev predsednik, pa je te novice ostro zavrnil. Zato je povsem verjetno, da se bo igralec preselili v Španijo, kjer naj bi nastopal ali za Barcelono ali za Real Madrid. Navijači pa so ob tej novici napravili «mestni upor«, ki je delal resne preglavice policiji in celemu mestu, ki je bilo ob tej priliki skoraj paralizirano. Moštvo Flamenga je celo pripravljeno dati Corinthiasu vsoto, ki odgovarja 400 milijonom lir. Ta vsota je v Braziliji pravi rekord in samo Santos bi lahko zahteval več za prestižnega Peleja. Kljub temu pa kaže, da bodo ostali Flamengovi «aflcionados» razočarani, kajti Corinthias je že sklenil pogodbo s špansko enajsterico, ki je sedaj še neznana. Corinthias pa noče oddati svojega izrednega elementa Flamengu iz taktičnih razlogov, kajti obe enajsterici nastopata v isti skupini in bi bil Corinthias lahek plen ekipe Flamenga, če bi se ta ojačila s tako nogometno velesilo, kot je Silva. Silva pa bo smel v Evropo šele po zaključku svetovnega prvenstva, ki se bo letos odvijalo v Angliji, pa čeprav ga veže pogodba s Corinthia-som samo do 1. aprila. Od tega datuma pa do 31. julija bo Silva prejemal honorar, ki mu ga bo dajala bo ta slava koristila? -edson- GS CAMPANELLE FIDES bo organiziral 19. maja izlet v Poreč, kjer bo klub odigral dve prijateljski tekmi s seniorskim in ju-niorskim moštvom domačega Jadrana. Istočasno se bosta oba kluba spoprijela tudi v balincarskem dvoboju. Prijave za izlet sprejema Nino Fumarola na sedežu kluba v Ul. Campanelle 81. Cena izleta (prevoz in kosilo) je 2.100 lir. PRIMORSKA IN GORICA Dovolj prostora je v Ropru, Ankaranu, v letoviških hišicah v Riža-ni, Piranu in Portorožu. Na Bovškem, Goriškem in Tolminskem je povsod dovolj prostih postelj. Prostor je tudi v Postojni v obeh hotelih, v motelu in v Tihi dolini. Cam-ping ob Pivki jami je zaprt. V Idriji je v hotelu Nanos 35 prostih postelj, v Cerknem v gostilni Lovec 10, na Vojskem v planinskem domu Rudar 20 in na črnem vrhu nad Idrijo v zasebnih sobah 50 in v zasebnih gostiščih 18 prostih postelj. Prireditve: V Novi Gorici bodo v Klubu kulturno prosvetnih organizacij odprli v torek 19. aprila razstavo del Hinka Smrekarja. GORENJSKA V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora je tudi na Bledu; samo v hotelu Toplice priporočajo za 23. in 24. april rezervacije. V Kranjski gori je zaprt hotel Erika. V hotelu Prisank je 54 prostih postelj, v hotelu Razor 27 in v motelu 67. V Podkorenu je v hotelu Vitranc 32 prostih postelj, v Gozd Martuljku v hotelu špik 14 in v gostilni Pri Jožici 10. V vseh treh krajih je dovolj prostora tudi pri zasebnikih. Dom v Planici ima 43 prsotih postelj. Na Vršiču je prostor v Erjavčevi koči in Koči na gozdu. Mihov dom je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Tičarjev dom in Koča v Krnici sta zaprta. Cesta čez Vršič je prevozna do Koče na gozdu. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 13 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 53. V Domu pod Golico je 33 prostih postelj, v smučarskem domu na črnem vrhu pa 32. V turističnih objektih ob žičnici je dovolj prostih postelj. Prostor je tudi pri zasebnikih na Potokih, v Hrušici, Planini in Žirovnici. V Tržiču je dovolj prostora. V Kranju je v hotelu Evropa 30 prostih postelj in prav toliko tudi v hotelu Jelen, Pri zasebnikih je 20 prostih postelj. V hotelu na Šmarjetni gori je 40 prostih postelj, v domu na Joštu 28, v hotelu na Brniku 15 in v domu na Krvavcu 120. V Preddvoru je v Gradu hrib 40 prostih postelj, pri zasebnikih 30 in v počitniškem domu Rade Končar v Bašlju 28. V Domu na Jezerskem je 50 prostih postelj, pri zasebnikih pa 40. V Škofji Loki je dovolj prostora v gostišču Krona in pri zasebnikih. V planinskem domu na Lubniku je 22 prostih postelj. V Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 35 in v Trebiji 24. Dovolj prostora je tudi v Domu pod Planino v Trebiji in v smučarskem domu na Starem vrhu. V Selški dolini je pri zasebnikih v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih in Češnjici pa 30. Na Soriški planini je dovolj prostora pri zasebnikih v Sorici in v počitniškem domu Litostroj. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je dovolj prostora v hotelih Slon, Lev in Turist. Zaseden je hotel Bellevue, hotel Union pa bo zaseden 19. aprila. Dovolj prostora je pri zasebnikih. Prostor je pri zasebnikih na Vrhniki, v Logatcu pa v hotelu Krpan in pri zasebnikih. Dovolj prostora je tudi v gostišču «Pri Rezki« v Rovtah. Na Rakeku je pri zasebnikih 13 prostih postelj. V Rakovem Škocjanu je 14 prostih postelj, pri zasebnikih v Ivanjem selu 10 in na Uncu 4. V Cerknici je v restavraciji Jezero 7 prostih postelj, pri zasebnikih pa 4. Dom na Slivnici ima 40 prostih postelj. Pri zasebnikih in v zasebnih gostiščih je na Velikih Blokah 18 prostih postelj, v žilcah 6, v Novi vasi 4 in v Loški dolini 12. Na Rakitni je dovolj prostora v Mladinskem okrevališču in pri zasebnikih. Prostor je tudi pri zasebnikih v Loškem potoku. V turističnih domovih na Ku-reščku, Polževem in Travni gori je dovolj prostora. Prostor je v hotelu Šimnovec na Veliki planini, Dom v Kamniški Bistrici in v Starem gradu na Kamnikom. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih v Domžalah in na Vačah. V Litiji je prostor v hotelu Pošta in pri zasebnikih. V Trbovljah je 12 prostih po stelj v gostišču Rudar in 7 postelj v gostišču Klek. V Domu borcev NOB na Kumu je 16 prostih postelj v planinskem domu na Mrzlici 65, v domu borcev NOB na Vrheh 6 in v Sindikalnem domu na Partizanskem vrhu 30. Prostor je v hotelu Kum v Zagorju ob Savi, v Medijskih toplicah, v Koči na Zasavski gori, koči na čemšeniški planini in pri zasebnikih v čemšeniku. Od 1. aprila dalje je odprta tudi lovska koča Podkum. Dom na Krimu je odprt. DOLENJSKA V vseh turističnih krajih na Dolenjskem je dovolj prostora. Prostor je tudi v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah, Črnomlju in na Čatežu. Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih je zaprt. Redno pa so oskrbovane planinske postojanke na Mirni gori, Lisci in Bohorju. itiiiii iiiiii im iiiiiiiu iiiuiii 111111111111111111111111111111^ Severni polobli Zemlje napovedujejo hladno dobo (Nadaljevanje s 3. strani) Cagliari—Juventus 1 2 1. — prvi X 2 Fiorentina—Inter X 2 drugi 2 X Vicenza—Brescia 1 2. — prvi X 2 Lazio—Catania 1 rlrufri 2 1 Milan—Bologna 1 2 X Ml 1151 Sampdoria—Atalanta 1 X 3. — prvi X Spal—Foggia 1 drugi 1 Torino—Roma 1 4. — prvi 1 Varese—Napoli X 2 1 drugi 2 Piša—Lecco 2 5. — prvi 2 1 Reggina—Genoa X 2 drugi 1 2 Trani—Padova 1 6. — prvi 1 2 Verona—Messina 1 drugi 2 1 2 X skopneli, da se je temperatura oceanov dvignila in da so se mnoge vrste rib s srednjih širin «odselile proti severu in presenetile prebivalce severnih predelov, predvsem Eskimce na Groenla-ndiji, ki teh rib niso niti poznali«. Po mnenju istega strokovnjaka doživljamo sedaj obratni proces. Isti ameriški strokovnjak sicer napoveduje, da bo človek t vedno bolj popolnimi tehničnimi sredstvi, mogel nekoč spreminjati vreme na Zemlji po lastni volji, da bo mogel razstopiti led na tečajih in skupno z njegovimi vodami usmerjati proti Ekvatorju tudi del hladnejšega zraka, hkrati pa vso klimo na zemlji bolj smotrno regulirati«, toda to bo možno šele kdaj pozno, ko bo človek ((resnični gospodar Zemlje«, za danes pa Je nujno le «bolj temeljito beležiti vse pojave, nad katerimi vla- dajo izključno prirodni zakoni- Načelnik ameriškega meteorološkega urada Jerome Namias pa pripisuje sedanje vidne spremembe v kLimi na Zemlji nekemu toku mrzlih voda, ki se že pet let opaža ob vzhodnih ameriških obalah in ki doteka z arktičnih področij. Jerome Namias se hkrati sprašuje, odkod ohladitev teh voda? Mnenja o tem so različna, kajti eni pripisujejo to ohladitvi sončnih žarkov, drug; pa nekim spremembam v zalivskem toku. Ker se domneva, da v zadnjih letih z zalivskim tokom «nekaj ni v redu«, že leto dni deluje posebna komisija strokovnjakov, ki točno meri in proučuje še vedno ta-jinstveni zalivski tok. Zalivski tok je bil vedno smatran kot nekakšen nosilec toplih voda ih tople. klime od Mehiškega zaliva do Groenlandije, od koder se nato- vrača v dveh krakih proti jugu in sicer v smeri severne Evrope in zahodnega dela Evrope, skoraj do Iberijskega polotoka. Zalivski tok ima resnično ogromen pomen, kajti gre za tok vode v Atlantskem o-ceanu, ki je okoli 75 kilometrov širok in kakih 500 metrov globok in ki «nosi» s seboj okoli sto milijard ton toplejše vode «na uro«. Ce ta tok dobi, kot smo že omenili, nekakšnega hladnega tekmeca, se bo njegov vpliv na vreme oslabil in to nam more prinesti trajnejšo ohladitev na naši, severni polobli, vsaj na področju vzhodnih ZDA 'n zahodne Evrope. Tega mnenja so nekateri strokovnjaki, ki Pa hkrati pravijo, da je vendarle vsemu temu pojavu treba iskati vzrok v ohladitvi sončnih žarkov, kar pa je, po njihovem vendarle, še vedno domneva, ker človek še nima na razpolago primernih sredstev za točno merjenje toplote sončnih žarkov, ker jih sedaj, kljub vsem sodobnim sredstvom, more meriti le na Zemlji, ko se ti filtrirajo skozi zemeljsko ozračje, dočim bi jih bilo treba merit1 že izven ozračja. Naj bo kakor koli, vse kaže, da sedanji mrzli val v delu Evrope ni le trenutna muhavost vremena. Iz dežele boms vdovec m polnočnega sonca ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: — Toda ti si zelo dobro opremljen za bivanje na severu. Gotovo poznaš dobro tudi okolico mesta, sem ga vprašal. Tedaj je za nekaj trenutkov odšel iz sobe in se vrnil z enim izvodom lokalnega časopisa — Finnmark dogblad, — Poglej! Bil sem v notranjosti dežele. Razgrnil je časopis in pokazal neki članek. Nisem ga takoj razumel. — O meni piše, je skromno dejal. Šel sem pred kakim mesecem na smučeh na pot iz Kautokeina v Karasjok. To sta dva majhna kraja v notranjosti dežele, ki sta drug od drugega oddaljena približno dvesto kilometrov. Potoval sem več dni. Spal sem na prostem ali pa sem se ustavljal pri nomadskih rejcih severnih jelenov — Laponcih. Nekaj časa sem tudi potoval z Laponci in prebival v njihovih šotorih. Sedaj študiram njihovo kulturo in zgodovino. Rad bi napisal knjigo o njihovem življenju. Težko si je predstavljati kakšen podvig pomeni potovanje na smučeh po notranjosti dežele. Čeprav se Norvežani mnogo ukvarjajo s športom in odhajajo tudi v zimskih mesecih na ribolov in taborjenja k jezerom in rekam, so bili vseeno presenečeni. ko je neznani Londončan prepotoval na smučeh več kot dvesto kilometrov. Postal je tisti trenutek prvi meščan malega kraja in vsakdo je poslej govoril o njem s spoštovanjem. Vsaka kretnja in vsaka beseda angleškega študenta je razodevala, kako ga je sever priklenil k sebi. Postal je delček mogočne ekspedicije, stopil je v vrsto ljudi, ki so se odrekli udobnosti in se odpravili na pot, na kateri se izkri- stalizira nekaj, kar je prvobitno v človeku. Nekaj, kar je kot klic, ki mu slede tropi severnih jelenov, ko potujejo spomladi iz notranjosti dežele k obali in se jeseni zopet vračajo v Finnmark viddo. Morda je to beg. Ali pa le iskanje. Iskanje, kako bi se človek osvobodil tistega kar ga teži in našel kraj, kjer bi se lahko zanesel samo na svojo moč, pa čeprav se zato obda z volkovi in viharji. Nekaj časa sva oba molčala. Tišino je prekinil Petr: — Od doma mi pišejo, naj se čimprej vrnem domov. Toda skoro si ne znam več predstavljati življenja drugače kot med temi preprostimi, odkritimi ljudmi. Dvomim, da bodo moji domači kdaj razumeli zakaj sem se podal na pot in ostal na severu dalj kot sem nameraval. Kako daleč so zdaj londonske ulice in množice ljudi, ki nemo hite drug mimo drugega in kjer ostaneš kljub vsej množici nerazumljivo sam. So mar ravno na severu izbrisane meje med kraji in ljudmi? Predvsem med ljudmi. Da, ravno tu, kjer se srečujeta civilizacija in divjina, spoznaš dostojanstvo, ki je v človeku in ga kje drugje morda srečaš le ob težkih preizkušnjah. In ko se napiješ tiste stopnje zaupanja in razumevanja, s katerim te sprejmejo na severu, ostane to zaupanje v tebi za vedno. Zasidra se tako globoko, da ti bo še mnogokrat pozneje zapustilo v duši trpek priokus. Vračalo se bo k nam kot nekaj, kar smo izgubili za vselej. Vrvež na nogometnem igrišču se je že zdavnaj umiril. Ljudje so odšli domov. Tedaj je Petr vstal in dejal: — V knjižnico pojdem, da zamenjam knjige. — S teboj grem. Ko sva se odpravila iz sobe, sem ga vprašal: — Kako bova naredila sedaj s ključi, ko stanujeva v sobi dva. Danes si pustil okna in vrata na stežaj odprta. Tudi omaro si pozabil zakleniti. — Zaklepati. Zakaj? Tu ni potrebno ničesar zaklepati. Na severu se lahko zaneseš na vsakega človeka, me je pogledal in pomislil sem, ali ne pojasnjujejo te besede marsikaj, o čemer mi je Petr pripovedoval. Morda sem pričel od tistega trenutka drugače gledati na sever, morda mi je ravno tedaj postalo mesto všeč. Še mnogo prej kot sem lahko videl polnočno sonce, ki je v poletnih mesecih spreminjalo zaliv v pravljično pokrbjino, še mnogo prej preden sem jeseni z vrha nad mestom gledal polamij sij, preden sem se spoprijateljil z ribiči, ki so odhajali na ribolov na Severno ledeno morje. Mraz je postajal strupen. Na ulici nad jezerom so se igrali otroci. Petr je dejal: —■ Še nikjer nisem videl na cesti toliko otrok kot tu. Tudi v najhujšem mrazu ližejo sladoled in se igrajo po kupih snega. Deček, ki je komaj dobro shodil, je sedel na sredi ceste. Ko je pc cesti pripeljal tovornjak, je iz bližnje hiše pritekla deklica in hotela potegniti dečka na pločnik Toda dečku je verjetno najbolj ugajala sredina ceste. Trmasto je vztrajal pred tovornjakom in ko ga je hotela deklica šiloma potegniti na pločnik, je deček pričel tuliti. Voznik tovornjaka je medtem mirno čakal in se smejoč odpeljal, ko je bila pot zopet prosta. Prišla sva do obale. Iz tovarne se je usula popoldanska izmena delavcev in delavk; med zadnjimi so prevladovali ljubki, mladi obrazi. Ko sva s Petrom vstopila v knjižnico, se je dekle, ki je sedelo za pultom, prijazno nasmehnilo Angležu. Petr me je peljal h knjižnim policam in dejal: — Tu so knjige o Norveški, ki jih moraš prečitati. — Ne morem še vzeti knjig. Moral bi se vpisati v knjižnico. Potni list sem pustil doma. — In kaj potem. Povedal boš kako se pišeš ter da stanuješ v študentskem hotelu in dobil boš knjige. Ako se boš medtem preselil, boš že povedal, ko boš vrnil knjige. V bližini knjižnice je, pred vhodom v kino, postalo zelo živahno. Dekleta z negovanimi obrazi, vitke plavolaske, so bile prav take kot si moški običajno predstavljajo severnjakinje. Morda v prvem trenutku osupljivo spogledljive. Neke vrste promenada je potekala do sto metrov oddaljenega kioska kjer so prodajali brezalkoholne pijače ter se zaključila * * * * v prvem nadstropju hiše, nasproti kina, kjer je bila restavracija V prijetno opremljeni restavraciji se je zbirala mladih® in preživljala večer ob pomarančnem soku in ob kavi. Tud* tu so bila dekleta v večini. Ko so odložile plašče in rute, s° se spremenile v prave lepotice. Ob oknih in med mizami s