PoŠtnin» plačana v gotovini Cena 1.50 Din lzhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaSa mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličjc,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Šftev. 28. Celje, petek 9. julija XQ37 Leto XIX. Telovadba „slovenskih fantov" O »taboru slovenskih fantov in ¦!iož« v Celju objavlja »Pohod« sle- ioCe poročilo, ki bo zanimalo tiuli as> čitatelje, zato ga objavljamo v oloti: Za 27.—29. junij so se zbrali v Ce- iii »slovenski f-antje in možje«, noka osebna pasma slovenskega naroda, i inia neokusen, nov, berzaljerom ičen kroj. kl je menda odkupila ¦ivšp orlovsko himno in ki je bržčas »liko intaibulirana na nekdanjem remoženju in slavi pokojnega »Or- i«, da je rekvirirala tudi njegove rapore in njegovega predsednika. Ta redka pasma Slovencev je od- a z doma v Celje z veliko priprav- ¦enostjo za navduševanje, v Celjn a tega navdušenja ni mogla razviti! repričala se je. da so bile, na mig ,/. zadrege in kot njen izhod. zataje- ne prav vse one svetinje, radi kate- ih je menda izkrvavel »narodni siičenik« Dolinar. mesto njih pa so .le nmožici servirane baš nasprotne >rej vse one svetinje, ki jih časte ugoslovenski nacionalisti! V Celju ato. na zunaj. ni bilo tabora znanih slovenskih fantov in mož«, nego -e je iz tega materijala tekom enegn dneva (rekord!) ustvarila vdušenih Jugoslovenov. Kaj- klicev: Živel jugoslovenski kralj, /ivela Jugoslavia, Živela jugoslo- venska vojska, je kar dež-evalo v Ce- >u, prav tako ni bilo v vsem Ce- ju niti ene slovenske zastave, dasi ^ bilo mesto za vidovdanske in fan- •ovske slavnosti na gosto založeno z astavami. Niti avtobusi niso poznali eč slovenskih zastavie, celo kolesar- ne. pa celo značke na prsih »slo- enskih fantov in mož« so bile z ?edko izjemo samo državne! Glavno važnost so »slovenski fant- 1 in možje« poJagali na telovadbo! / njo naj izpricajo, da je vetina te- wadecega ljudstva v Sloveniji na ..Hi, da je njih telovadba pr- iim, vrhunska, sposobna z\r- n olimpijskih medalj in da je vod- tvo telovadbe daleko sposobnejš? in lodernejše kot pri Sokolu! Ta dokaz ,, jP v vseh toekah prepričevalno onesrečil! »Slovenski fantje in mož- v< so se pred svetoni osmešili in nič io pom-aga. če je vodja dr. Žitko s ibune v opravičilo navajal. da so ni imeli le 3 mesece časa za pri- ¦ ravo. V resnici traja njih svoboda ¦'¦• nad 24 mesecev, v resnici so bili ' ' >vadci izvežbani že za union- teinijo 7. marca 1937., v re- -uici so njih »vrhun^ki telovadci« eprekinjeno telovadili tudi tekom irnih dni zatirauja«! Izgovor na >>a ne di*ži tudi zato. ker so bile -ii proste vaje tako navadne. da ^ jih v sokolski telovadnici nauče >kom enega večera! Slavnostna akademija Malo celjsko gledališee je bilo po- ol noma zasedeno. S polurno zaka- uitvijo je pričela akademija, ki je ila dobra v pevskih točkah in na- topu malih hannonikarjev. telovad- o tocke pa so bile že same po sebi a slavnostno akademijo prešibke. ' njih izvedba je bila okorna >ma neskladna! Izmed deve- h mladcev jih je troje skoro ves is izvajalo vajo v napačno smer! <\\h xfilv so bile zelo primitivne. i je bila izvedba simbo- Gor öez izaro«, ve?idar iidi ta ni zadovoljevala. Se najbolj- ise odrezala dekleta (!) »fantov- od^kov« s to^ko »Tri dobe '•m<, ker so izvtijak* naj- nied vseh. vrndar v pre- t?č počasnih gibih. 1 : * ^ki jv nil-, prikazana iipa slovenskega na- , ki je postala veselejsn. Cim je Otvoritev Sokolskega doma v Št. Petru v Sav. dol. Št. Peter, 9. julija. V komaj 10-letni dobi svojega ob- stoja si j-c Sokolsko društvo Št. Pe- ter v Savinjski dolini zgradilo la- sten društven dom ter ga z dovolje- njem pisarne Xj. Vel. kralja Petra II. posvetila nepozabnemu spominu najodličnejšega Sokolct, Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po- kroviteljstvo otvoritve novega. lič- nega in našim razmeram odgovai ja- jočega domct je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter IT., kar je nov dokaz, kako na najvišjem mestu pojmujejo pomen sokolskega pokre- ta. Vse članstvo in javnost je z naj- večjim navdušenjem sprejela vest o najvišji odločbi. Otvoritev novega doma bo v nedeljo 1. avgusa ter bo v zvezi s proslavo 10-letnega društ- venega obstoja in javnim nastopom žalskega sokolskega okrožja. Poleg otvoritve in javnega telovadnega nastopa z najpestrejšimi točkami bo velika narodna veselica, pri k^teri bo svirala priznana sokolska godba iz Trbovelj. Naprosili smo k sodelo- vanju tudi vzorno telovadno vrsto br. društva Celje, ki povsod. kjer se pojavi, žanje viharen aplavz. Podro- ben spored prireditve bomo objavili \ po lopakih ter sokoNkem in dnov- nem tisku. Bratje Sokoli, sestre Sokolice, pri- jatelji sokolstva in vsi jugoslovensko orientirani pripadniki! Prihitite v naš idilični §t. Peter v čim večjem številu in podprite s svojim posetom naša stremljenja in težnje. Pridite, da skupno z nami poča^tite spomin neumrlega Viteškega kralja Alek- sandra I. Zedinitelja, ki mu je po- svečen naš novi dom, da ob tej pri- liki skupno manifestiramo za sokol- sko misel, izraz,imo neomajno Iju- bezen in zvestobo nasemu sokolsko- mu starešini ki*alju Petim II. in vse- mu kraljevskemu domu ter dokaže- nio, da hoeemo, kakor vedno doslej, tudi v bodofo služiti nesebično in neustrašeno svojemu ljubljenemu kralju Petru II., domovini Jugosla- viji in svojemu jugoslovenskemu narodu! 1. avgust v §t. Petru naj po- stane velik sokolski in jugosloven- ski praznik! Z ozirom na to najiskre- neje vctbimo k sodelovanju in posetu nase prireditve vse bratske edinice in sokolstvu naklonjeno občin.?tvo. Dokažimo, da se zavedamo, kaj smo bili. kaj smo in kaj hočemo ostati! Cuvarji Jugoslavije, v nedeljo 1. av- gusta vsi v Št. Peter v Savinjski dolini! Zdravo! zastavo. Sicer so tiuli sedvij znova sledili »črni dnevi«, ki pa jih je zo- pet razvedril prihod šestih telovad- cev v polkrojih SK Planine, ki jih je občinstvo živahno pozdravilo. Izvedli so simbolično točko »Naprej zastava Slave«, motile pa so nekatere porno te in za akademijo preslabo izglajeii' gibi! Xato je pet deklet v narodnih nošah izvedlo simbolično točko »Le- pa naša domovina«, kjer so se po6a.s- ni gibi izmenjavali s poskočnimi. Celo srbsko kolo so naše Slovenke dobro odplesale! Tekom prve točke je bil tudi govor. primeren aranž- maju: »Kako dolgo še, da bo postn! slovenski narod na svoji zemlji svoj gospod. Naš Mojzes je zaklical: Dvig- nite glave! Težka je krivica. če jo tujec dela. še težja, če jo zadaja tvoj brat«. Po težkih črnih dneh pa je: »Veliki naš oče zaklical: Na delo, dvignite glave, pravica je z vami!« Vrhunska gimnnstika seveda ni isto kot cirkus, zlasti pa ni dovoli, Ce jo izvaja samo en telovadec! Na- povedan nastop na konju je iz ne- znanih razlogov odpadel, morda ni bil »podkovan«, nastop vzorne vrste na bradlji in na drogu pa je pokazal, da imajo »slovenski fantje«-prvobor- ci komaj dva telovadca, Vai-^ka in Hvaleta, ki neka več znata, dočim Kermavner navadno vaje ne dokon- ča, ostalih troje telovadcev v vrsti pa ne spctda v vrhunsko vrsto, razeu če jih vodijo s seboj. da je vrsta kompletna in da so pri roki, če je treba osnažiti orodje! Izvedbo Var- škove in Hvaletove vaje. seveda tudi Kermavnerjeve. zmorejo v vSokolu že boljsi naraščajniki, a telovctdcev, ki so poleg teh treh nastopili na aka- demiji, pa pri Sokolu sploh ne puste nastopati. dokler niso zreli! Vsekakor bi zelo grešili v Sokolu, če bi se po prizadevanju »Slovenca« kdajkoli za reprezentativno sokolsko I vi'sto izposojali telovadce pri »slo- venskih fnntih«! Brez trde sokolske sole ni uspehov, to potrjuje tudi Ce- lje! Samo oil sebe pa se je gledalcem vrivalo vpraSanje. čemu »slovenski fantje« sploh telovadijo in se ločeno od ostalega naroda in še to površno posvečajo telesni vzgoji, ko pa sami vidijo, da je za to vzgojo treba dru- gih vzgojiteljev in drugega sistema kot ga imajo oni! »Nov duh telegne vzgoje«. kakor ga je slovesno najavil 7. marca t. 1. g. Ivo Kermavner, se v Celju nikakor ni obnesel! A"- raCuiui. da bi ta »dull« nam i » venom dal iz vrst »slovenskih fan- tov« kdaj kako olimpijsko vrsto, njega spomnimo prikupnega verza solista Malih harmonikarjev celjske akademije: »Ti boš pa doma ostala, stare štumfe štofala ...« ] Telovadni nastop na Glaziji Obisk občinstva je bil prav lep, saj je bilo zbranega nctd 3000, ki pa žal niso dočakali lepe telovadbe! 7.e tekme prejšnjih dni, ki so dale dra- gocene pokale doslej telovadno po- vsem neznatnim krajem, so dokaz, da je bilo v Celju mnogo pokalov, a malo telovadcev. Mladci so nastopili v modrih hlačicah in belih majicah, člnni pa v enakih majicah in črnih hl-ačkah. Tak telovadni kroj je torej zelo poceni. brez posebnih fondov bi ga lahko nabavili stotisoči našega naroda, vendar je nastopilo narasča- ja samo 280, članov pa 520! Pri mlad- cih so nekateri imeli telovadne čev- lje, drugi pa so bili bosi. Odvežbali so samo dve zelo lahki vaji, a se te premalo skladno. Clani so sicer na- pravtli učinkovit. ct lahek rajalni ni- stop, njih vaje pa so bile nekaj ne- verjetno novega: predklone, počepe, odroöenja, ležne vzpore, vse to so de- lali navadno po štirikrat eno za dru- gim v isto stran! O kaki kompoziciji vaje torej ni govora, o kaki misli v xnji še manj, o kaki melodiji v godbi tudi ne dosti, zato sta te vaje sprem- ljala nadležno glasno štetje in pre- več vpijoč boben. Gotovo bratje te- lovadci ne zmorejo kaj boljšega. pa so morali biti s tern zadovoljni oni sami, njih vodstvo in. hočeš nočeš. tudi publika po klopeh in v častni ti'ibuni. Valandove proste vaje in rimske vaje zaslužijo isto odklonilno oceno. Občinstvo je računalo, da bodo vsaj telovadci na orodju resili telo- vadno Cast tabora. Toda tako mi- zerne orodne telovadbe, take pravca- te iKicarije najbi-ž res ne vidite drug- je kot pri »Bog živi«! Osem telovad- cev. menda s Polzele, je na krogih v uugu kazalo. kako se na njih ob- našajo začetniki! Skoraj pol vagona niehkega žaganju. pod krogi ima pač zaslugo, da so ostali tudi salti na glavo ali na hrbet neJkodljivi. Sedetn telovadcev na bradlji ter po pet telovadcev na dveh krogih je do- st^jno družbovalo krogom: Najeno- stavnejše vaje, skoraj pri vseh ene in iste. brez elegance, skrivljenih nog. razširjenih kolen, po Stirje tre- I bu^ni icoi eden za drugim, po stnje toči v obesi pod kolenom, noge pri odsunu za vzklopko širjene kot ra- kove brke, to vendar ni telovadba! Pod telovadbo mora vendar tudi »cvet naše mladine« razumeti kaj lepšega in boljšega! V pričakovanju, da popravijo neugoden vtis vsaj te- lovadci izbrane vrste, je občinstvo komaj čakalo g. Kermavnerja in so- borcev. Na splošno začudenje pa g. Kermavner niti ni nastopil na drogu, nego jih je bilo šestorica drugih, ki so pokazali le po eno vajo! Najboljši je bil Varšek. ki pa tudi ni imel pri- čakovane elegance, g. Hvale vaje ni dokončal, drugi telovadec je pri od- bočki z di"oga krivil noge, tretji je krivil noge v veletoču in ni znal niti navadne vzklopke, Cetrti telovadec je vajo dvctkrat prekinil, šesti pa je prekinil in padel z droga... Vrsta je potemtakem zaslužila 360 zlatih berlinskih olimpijskih kolajn! Na krogih pa je vzorna vrsta šestorice pokazala tudi g. Kermavnerja. Po- skušal je stojo, a je krivil noge, tezne stoje pa sploh ni mogel izvesti. Kaže, da so lepi časi že za njim. Drugi telovadec je napravil prenizek r.alto, ki ga je z obrazom položil v žoganje. Tudi tretji telovadec je za- man poskušal stojo. Najboljši je bil pač Varšek, dasi je bila njegova raznožka nazaj nesigurna, pa je šel isto vajo popravljat in nadomestil raznožko z lepim saltom naprej. Peti telovadec je krivil noge, g. Hvale pa ni imel čiste niti stoje niti razovke. Celo pri popravi stoje ni imel sreče. Tudi za vajo na krogih bi ta izbranct. vrsta zaslužila 300 srebrnih berlin- i skih olimpijskih medalj. V štafeti so nastopile štiri vrste; v lepem zaključ- nem teku je zmagalo Celje. Ves čcts je ob vstopu na telovadi- šče motrilo ta klavrni telovadni na- stop 26 praporov bivšega »Orla«, ki so tudi spremljali one tekmovalce, ki so prišli pred glavno tribuno po trofeje. Godba je svirala »himno biv- ših Orlov«. sedaj »himno slovenskih fantov«, ki so jo blaženo peli po te- lovadišču, vendar, ta himna že nc vžiga več! Zanimivo je bilo tudi z državno himno. Ona je sestavljena iz treh delov. Srbski del državne himne je bil preveden v slovenščino takole: »Pravde Bog, ki si propada — varoval nas še doslej. — čuj molitve, bodi nada — bodi spas nam še na- prej! — Bog nam varuj. Bog nam hrani — kralja našega in rod.« Ker ta predelana državna himna ni bila občinstvu še znana, niti vsem telo- vadcem, jo je pel le majhen kupček »slovenskih fantov«. Bo naj pa teh ozkosrčnih slovenoborcev v dno duše sram. da celo državno himno prena- rejajo in potvarjajo, samo da se ne hi skozi »jugoslovensko« slovdnska usta glasila pesem y srbskem origi- nalu! Ako morajo pokrovitelji tabora prositi v latinskem jeziku, koliko la- žje bi to storili v srbšCini, posebno še, ko pri izgovorjavi in petju ven- dar ne pride v poštev cirilica! Značilno je. da tekom vseh tabor- skih dni nihče ni nazdravljal SK Planini, nihče ni vzklikal »fantov- skim odsekom« in njih krojem, dasi so SK Planina in fantovski odseki priredili to »slavno« slavje. Celje svojih izletnikov ni prav niC navdu- šilo! Pokazalo pa je. kako se nekdaj tako mogofno katoliško orlovsko gi- banje brez upora speljuje v poljubno kolesnico dnevne politike! S tern pa to gibanje izgublja na moči, a tudi mi upravičenosti in zakonitosti! Kajti edina organizacija, ki v pro- svetnem in telesnem vzgojnem po- gledu ni odvisna od dnevne politike in zato z vso pravico poudarja svoj narodni značaj, je in ostane sokol- ska organizacija! Njej Celjski tabor ni prav niC oškodil, nasprotno. vse kviže. da tudi obupni škodoželjni po- skusi drugi strani ne morejo dati trajnega uspeha, ker jih pač narod Stran 2. »NOVA DOBAc Štev. 28. Politični pregled p Narodna sknpščina s-e je v torek po treh dneh presledka zopet sestala in nadaljevala razpravo o načrtu zakona o prekrških. Poslanci gg. dr. Dosen, Cvetid, I vans e vie in Roman so s svojimi temperamentnimi izva- janji vzbudili v skupščini veliko po- ( zornost. Vsi so govorili o razmerali I in dogodkih v Sloveniji. Poslanec Pleskovič je vložil interpelacijo na prosvetnega ministra zaradi preme- ščanja učiteljev, ki imajo kvalifika- cijo za pouk na strokovnih nada- ljevalnih šolah, v kraje, kjer takih šol ni, poslanec dr. Riko Fux pa in- terpelacijo na predsednika vlade glede sokolstva v Sloveniji. Poslanci Ivan Prekoršek, Lukačič in tovariši so vložili interpelacijo na predsedni- ka vlade o tern, kdaj bodo izpolnjene napovedi Članov vlade glede povisa- nja uradniških prejemkov. Predsed- nik vlade je obvestil skupščino, da bo na interpelacijo poslanca Milana Mravljeta in tovarišev o dogodkih v Sloveniji odgovoril dr. Anton Koro- šec kot pristojni minister. V sredo je skupščina nadaljevala razpravo o načrtu zakona o prekrških. V če- trtek je Xarodna skupsčina razprav- ljala o interpelacijah. M. dr. je pro- metni minister dr. Spaho odgovarjal narodnemu poslancu Lukačiču na njegovo interpelacijo glede nujne u- reditve položaja železničarjev in njihove službe v območju ljubljanske železniške direkcije. Poslanec Luka- čič je v svoji interpelaciji vprašal prometnega ministra, kaj misli ukre- niti, da se bodo odpravili nedostatki, spričo katerih je nastala nevarnost, da se desorganizira vsa železniška služba v dravski banovini, in ali je pripravljen pri nameščanju novih železniških uslužbencev upoštevati predvsem prošnje kandidatov iz dravske banovine. Po odgovom mi- nistra dr. Spaha je poslanec Lukačič izjavil, da se z ministrovim odgovo- rom ni zadovoljil, nato pa je očrtal težki položaj železničarjev in želez- niške razmere v dravski banovini. Danes je skupščina nadaljevala rli- tika«: Z obupno agitacijo so se go- spodje vrgli na delo, tako, da so še i skoraj poznavalce razmer prepričali J o desettisočih, ki bi morali korakati [ od 27. do 29. junija t. 1. po celjskih { ulicah. Da bi bilo dovolj prostora. so j Celjani mesto izpraznili in odšii v j svobodno naravo. Kot običajno. je j tudi to k rat moral a delati glavno šta- sažo šoloobvezna mladina, katero so vodili pastirji in ji narekovali parole ! za kričanje. Toliko obetajoča povor- ; ka je stela 2850 duš. Upanio, da so [ se vodeči genei^ali sedaj prepričali, I da je Celje lahko v>-o drugo, samo [ klerikaino ne! I c »NavduSenje« se Še ni poleglo. ! »Tabor slovenskih fantov in mož« v ' Celju je nekega hišnega posestnika i na Krekovi cesti tako nctvdušil, da | od samega navdušenja še ni snel slovenske zastave, ki še danes po- nosno vihra z visoke smreke pri nje- [ govi hi^i. Kdor ne verjame, se lahko prepriča. i Ustanovitev mladinske organlza- cije JNS v Gelja. Pi tni odbor krajevne mlatlinsko atije Ju- goslovenske nacionalne stränke v Ce- lju sklicuje za ponedeljek 12. t. in. ob 20.30 v klubsko sobo Celjskega donia informativen sestanek, na ka- terem bo razgovor o ustanovitvi mla- dinske org«anizacije za mesto Celje in celjski srez. Vabimo vse ml ade potornike nacionalne misli, da se zanesljivo in to^no udtleže sestanka. ( Proslava jnbileja gabrske gasil- ske čete. Prostovoljna gasilska četa v Gaberju pri Celju je v nedeljo slo- vesno proslavila svojo 25-letnico. Proslava je bila združena z župnim zletom, ki se ga je udeležilo 30 čet z več kot 400 gasilci in 12 prapori; prišli so gasilci iz raznih krajev dravske banovine. V nedeljo dopold- ne pred 10. je krenil gasilski spre- vod s prireditvenega prostora v So- kolskem domu v Gaberju v opatij- sko cerkev k maši. V sprevodu je j vzbujal posebno pczornost gasilski naraSčaj s Pobrežja pri Mariboru pod vodstvom g. Rakuše. Po maši je krenil sprevod. s celjsko železničar- sko godbo na čelu po Glavnem tigu, Ulici dr. Gregorja Zerjava, Trgu Kralja Aleksandra in Cankarjevi ce- sti na Jprireditvenir pros tor. V Ga- berju je bil gasilski defile. Ob 11. se j je pričelo v Sokolskem domu slav- I nostno zborovanje gabrske gasilske čete. Predsednik g. Gologranc je po- zdravil uavzoče predstavnike oblas- tev in korporacij ter zbrane gasilce, nato pa je ob živalmem odobravanju prečilai udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu ter pozdravno brzojavko mini- stru za telesno vzgojo. Godba je za- igrala drž-avno himno. T-ajnik fete g. Ludvik Gajšek je podal preg'ed uspešnega delovanja gabrske gasil- ske čete v zadnjih 25 letih. Nato so čestitali četi k njenemu jubileju celjski župan kot pokrovitelj pro- j slave, sreski podnačeluik g. Svetina I in tajnik celjske gasilske župe g. Adolf Bervar. Člani čete so izroOili predsedniku g. Golograncu srebrn liix>v venec s 50 listi, na katerih so vgravirana imena vseh sedan jih članov. Sledilo je odlikovanje 24 z«a- služnih gasilcev iz celjskega sreza, , med kattrimi je 5 članov gabrske čete. Po slavnostnem zborovanju se je pričela v yseh prostorih Sokol- skega iloma gasilska zabava, ki je bila dobro aranžirana in je potekla v prijetnem razpoloženju. j c Ciril-Metodov kres. Moška ii. I ženska podružnica CMD v Celju sta j priredili v nedeljo zvečer tradicio- nalno kresovanje. Ob 20.45 je zažarel na Starem gradu velik kres, benga- lični ogenj pa je razsvetlil vrh Fride- rikovega stolpa, s katerega so zaCe- le švigati pestre nakete. Nato sta še rdeča in zelena bengalična luč oža- j rili vse grajske razvaline. Umetni j ogenj je strokovnjaško o^krbel g. j Janko Bovha, Iastnik »Pyrote« v Cc- i lju. Kres, združen z ognjemetom, jo gorel tudi za »Kalvarijo« na hribu sv. Jožefa, pa tudi na oddaljenejših hribih so plapolali lepi kresovi. Prei? celjskim kolodvorom je moski /bor »Oljke« pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja učinkovito zapel več i umetnih pesmi. Med kresovanjem je bila na prostoru pred kolodvorom zbi'ana velika nnio/ir:i nrn'odni«!'-:» občinstva. c Moška in ženska podruinic^ CMD v Celju se v zvezi s kresova- njem iskreno zahvaljujeta vsein da- rovalcem, zlasti mestni občini, ka- kor tudi pevskemu diuštvu »Oljki^ in tvrdki »Pyrota« v Celju, ki sta s svojim sodelovanjem innogo pripo- mogla k lej>emu uspehu. PrisrCna hvalu vsom, ki so na tako lep način pokazali smisel za narodno-obramb- no delo! Kino METROPOL Celje „^. Sobota 10., nedelia II., ponedeljek 42. julija Caričin Ijubimec Favorit der Kaiserin Origininalni, bogato in razkoSno opremljeni film izborno :1r •'-"> r'-'''^ '' K " iri«ki roman ruske carice : yletke na Olga Čehova Willy Eichborger Trude Marien Adele Sandrock Torek IS., areda 14. Julija POSLEDNJI AKORD SCHLUSSAKORD Repriza najnovejšega l1'----- " ;c- zone. Borba moža za nu, borbe žcne za dober yi.ia, i.aM m -i^ii^nje, borbe mlade matere za svojega otroka. W.Uy Birgcl, Lil Dagover, Maria v. Tasnady, Peter Bosse Öetriek 15., petek 16. jallja Razcveteli brsi Die entfaltete Knospe Ta odliCni film dokazuje resničnost starega pravila: ne šali sez ljubeznijo! Vglavrni vlogi nastopa dražestna Danielle Darrleux znana kot Marija Večera iz filma „Mayerling* c Strela požiga in ubija. \ {hjho- deljek okrog 13.30 je ined nevihto treščilo v hiev posestnika Mirnika na Ljubečni. Poslopje je bilo v ne- kaj trenutkih v plamenih. Na kraj požara so odbrzeli gasilci iz Trno- velj, Gaberja in Celja, ki so kmalu omejili požar, čeprav je g€tsilsko ak- cijo oviralo ponianjkanje vode. Hiev je pogorel do tal, zgorelo je tudi poljsko orodje, ki je bilo shnuijeno v poslopju. V torek malo pred IG. je prihrumela nad celjsko kotlino silna nevihta. Med hudo ploho je večkrat treščilo. Strela je zažgala več poslo- pij. Tako je na Ložnici treščilo v kozolec posestnika Lipovška. Kozo- lec je pogorel do tal. PlaiBäfli so unifili tudi mnogro sena in poljskega orodja. Gasilcem iz Celja, z Babnega in iz Levca je uspelo preprečiti, da bi se bil ogenj raz^iril na sosednia poslopja. Posestnik Lipovšek ima okrog 50.000 din Skode. ßalje je tv°- sčilo tudi v vojjažko skladišče poleg mi lame «Hubertus« na Sp. Hudinju Vojaka. ki je stal na straži. je strela omamila, a so ga hitro spravili na varno. Poslopje, v katerem so bile shranjene velike količine sena, ovsa in slame. je jx>gorelo do tal. §koda zna5a okrog 200.000 din. Pri gaSenju so sodelovali gasilci iz Gaberj«a, Ce- lja. Trnovelj. škofje vasi in s Te- harja. Gasilcem se je posrečilo rešiti soednja poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Pred nekaj leti je strela \|-.fpelil-a tudi prejšnje vojaško skia- dišče, ki je stalo na istein mestu. Strela je zažgala tudi več poslopij v j okolici Dramelj. na Svetju, Konj- skem, Prožinski vasi in pri Smart- nem v Rožni dolini. V Žalcu je strela ob 13.45 zahtevaki Clovesko žrtev. Ko je več delavcev na župnijskem traviiiku v Žalcu nalagalo seno. je treščilo v 32-letnega delavca Miho Obrezo 7. Velike Pirešice. Obreza je bil na mestu mrtev, dočim so ostali drugi dolavei ne|">oškodovani. c Lep uspeh ge. Mirce Spncinovp. Nasa priznana pianistka ga. Min n Saucinova je položila te dni pro ; drž. izpraševalno koniisijo konsei-- vatorijn v Gradcu z uspehom i/.pit umetniške zr^losti \y k'uvirin Tslcrc». uo čestitann c Promocija. Diploinirani vetei iuar g. Ivan Likar. sin strokovnega uoi- telja v Celju. je bil na dunajski um- verzi promoviran za doktorja vet< rinarstva. Ccstitamo! c Diplomirana je bila na filozofsk fakulteti z-agrebško univerze za iua bistro larmacije gdč. Milica Vranjt kova, hčerka šefa žolezniJke postajr V CeljU IT- .T:inl<;i \"l-anivk;i. TsVrpui čestitanii c Iz šolske službe. l učiteljici ga. Ei-liiula .h........ gdč. Barbara Zupanekova r Celju. ( Izreden občni zbor OlepŠevalnega in tujskoprometueya društva v Co lju bo v ponedeljc-k 12. t. m. ob 18. sro- stilni »Pri inostu« z dnevnim redoni: Akcija proti onesnaževanju Savinjf Clanstvo se prosi. da se udeleži w- rednega obcin'fa /lion v r-im v(.i". jein štcvilu. *tev. 28. »NOVA DOBAft Stran 3. c Izreden občni ibor Ribarskega društva v Celju ho v ponedeljek 12. t. m. ob 20. v Oljskeni domu z edi- ¦ > točko dnevnega reda: Onesnaže- tiije Savinje in ribiči. Udeležite se ¦ ilnoštevilno! -- Odbor. c Volitev članov v upravni odbor »Avtobusa inest a Celja«. Mestno po- glavarstvo v Celju razglaša: Ker je funkcijska. ik>ba članov upravnega odbora »Avtobusa mesta Celja« po- kla, bo mestni svet c-eljski v svoji ¦ji 16. t. m. izvršil novo volitev ;mov imenovanega upravnega od- >ra. To se objavlja v smislu § 4. atuta mestnega avtobusnega pod- jetja v Celju. c Iz celjske bolnice. Dr. Ivan Pin- ne", zdravnik-volonter v splošni »Inici v Mariboru, je imenovan za •kundarija v javni bolnici v Celju. o Širši odbor Okrožnega odbor^ obrtniških združenj v Celju bo iir.el prvo sejo v nedeljb 11. t. m. ob 8. utraj v mali dvorani Obrtnega vioma v Celju. c Pešizlet »Soče« na Teharje. Dru- štvo »Soča« v Celju bo priredilo v nedeljo 11. t. m. pešizlet na Teharje Ihod ob 14. izpred kolodvora. Ho- aiü bomo po lepi, senčnati gozdni poti, vodil bo poseben vodnik. Pri- dite z družinami! c Razstava proti brezbožništvu in komnnizmn v fotografskih slikah in lepakih je nameščena v dvorani Mestne hranilnice in bo odprta do vštete nedelje 11. t. m. vsak dan od (V do 12.30 in od 15. do 19. c Na drž. realni gimnaziji v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 1936 37 1)69 učencev in 325 učenk, skupaj 994. Razred je dovršilo z odličnim uspehom 79 učencev in 59 učenk, skupaj 138. s prav dobrim uspehom 210 ucenc'ev in 127 učenk, skupaj 337, z dobrim uspehom 206 učencev in 82 učenk, skupaj 288. Razred je torej dovrŠilo 495 učencev in 268 u- čenk, skupaj 763 ali 76.8 %. Popravne izpite ima 106 učencev in 38 učenk, skupaj 14i, razredni izpit 2 učenca in 2 učenki, skupaj 4. razteda ni do- vršilo G2 učencev in 16 učenk. skupaj 78. pravieo do rednega šolanja so iz- i gubili 4 uesnci in 1 vičenka, skupaj 5. ! c Drž. dvorazredna trgovska šola v Celju. Ob koiu'u šo). leta 1936-37 ;lo na zavodu 37 gojencev in 110 yojenk, skupaj 147. Od teh so izde- 1-ali: z odlicnim uspehom 1 gojenec in 5 gojenk. skupaj 6; s prav dobrini 3 gojenci in 12 gojenk, skupaj 15; z obrini 8 gojencev in 37 gojenk, sku- paj 45: z zadostnim 11 gojencev in 24 gojenk, skupaj 35; vseh je izdelalo 101. Popravni izpit ima 10 gojencev in 16 gojenk, skupaj 26. Izdelali niso 4 gojenci in 16 gojenk, skupaj 20. K j završnemu izpitu se je prijavilo 11 j gojencev in. 29 gojenk, skupaj 40. Z odličnim uspehom so ga opravili Godec Vilma. Hržica Viljemina, La- kitsch Edi in Rebeusehegg Ludvik: s rav dobrini Arnejc Jeka. Grobenc vanka. Hosner Ana, Hrovat Xada, .Jus»ar Ljudmila, Osojnik Nada. Pc- ternel Ersilija; z dobrim Janežič Jo- sip. Jernian Rihard, Tratnik Stanko, Saloven Karl, Dobovičnik Ida. Fo- dermajer Dolores, Kokalj "Danijela, Kor.tanjšek Zvonimira, Lavrinc Ma- ija, Renis Marija. Urek Zora: z za- ^stnim Bradač Drago. Pesan Alfonz rilanc Cita, Kukovec Iva. Medved larijct, Mušič Anica, Praprotnik Bo- a. Spindler Zora Na septembrski >k je odklonjenih 6 gojenk in 2 go- ¦nca. za leto dni pn 1 gojenec in 1 ojenka. (- Vpisovanje na drž. trgovski šoli v Celju. Za vpis v I. razred za sol din, ki ji priložijo zadnje solsko /pričevalo in rojstni list. Ravnatelj- tvo bo 30. avgusta z objavo na u- ulni deski ali na željo po pošti po- valo učence (ke), ki bodo izbrani, 1 se vpišejo v rokili rednega vpiso- anja ter dopolnijo kolek za vpisni- 'f1 din na vpisnici in predlo- i.iljnje dokumente, ki so po- lebni. Ostaliiu prijavljeneem bo pa rnilo njihove dokuraente. Redno pisovanje za šolsko leto 1937-38 bo . 2. in 3. septembra, vsakoknat od v do 11. V 1. razred se sprejemajo učenci (ke), ki rede srednje sole (gimnazije, realke, realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske sole z zaključnim izpitom in nima- jo več nego 17 let. Učenci (ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17. toda manj nego 19 let, se sm-ejo vpi- sati samo z odobrenjem kr. banskc upiave. V II. razred se vpisujejo učenci (ke). ki so uspešno dovršili I. rctzred na tej šoli. Učenci (ke), ki so dovršili prvi razred na drugi trgov- ski soli, se smejo vpisati, če so do- bili za to odobritev od direktorja š"o- le, na kateri so bili prej \i>isani. Po- rirobnejša navodila so nabita na u- radni deski v soli. c Skrivnost umora v Žičah. V za- Petku februarja smo poročali, da so v Celju aretirali 47-letnega čevljar- skega mojstra Ludvika Ratej-a s vSp. Hudinje in nj-egovo ženo Amalijo zaradi suma umora. Ratej je bil namref osumljen. da je 1. 1921. v Žičah pri Konjicah umoril in oro- pal gozdarja Severja, uslužbenega pri knezu Windischgrätzu. Zaradi tega roparskega umora in še nekate- rih drugih zločinov je bil pred leti obsojen Miha DolganoČ na dosmrtno robijo. Letos je berač Martin Šloser iz Špitaličn bjavil. da je večer prod roparskim umorom videl Rateja v družbi Dolgano^ct. Šloser pa je to iz- javo pozneje preklical in povedal, da je iznesel svojo trditev v vinjenosti, in da njegova izjava ne odgovarja resnici. Na podlagi ugotovitev preis- kave sta bila Ratej in njegova žena izpušfena iz preiskovalnega zapora okrožnega sodišča v Celju. c Tragična smrt starke. Dne 1. t. m. dopoldne je padla 87-letna obfin- ska reva Helena Earnerjev-a v La- škem doma po stopnioah tako ne- s.reeno. da si jo zlomila desno roko, si poškodovala levo roko in nos ter dobila tudi notranje poškodbe. Star- ko so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v sredo zjutraj podleglct po- škodbam. c Pregled vseh motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov in avtotaksijev), bo za diiigo pollet- je za mesto Celje ter celjski, konji- ski, šnmrski in gornjegrajski srez v ponedeljek 12. t. m. od 15.30 dalje na SfK Lanovžu pri garaži mestnega avtobusa. K pregledu se pozivaio tudi lastniki novih vozil in onih Tozil, ki so bila v popravii" i'1 l^to-; še niso bila pregledana. c Prošnja mestni obdini. Prejeli smo: Neurje je v torek poix>ldne raz- dejalo priljubljeno pešpot nad Dor- novim kamnolomom v Zagradu. Ker se te poti radi poslužujejo domači in tuji izletniki. prosimo mestno občino, da bi poškodovano pot po- pravila in uredila. Tudi tamkajšnje- niu. ]io večini siromašnemu prebi- valstvu. bo občina s tern zHo ustregla. c žetev smrti. Dne 2. im. je umri v Celju (Za kresijo 16) 60-letni potl- preglednik finančne kontrole v p. Franc Marš. na Zg. Hudinji pa je umrl 38-letni kleparski pomočnik Franc Komerički. V soboto je umrla na Sp. Hudinji v starosti 77 let ga. Ana Krofličeva. roj. Kukovičeva, v ponedeljek pa je umrla v Lokrovcu 72-letna preužitkarica Ana Samčeva. V celjski bolnici so umrli: 1. t. m. C9-letni pos-estuikov sin Andre j Vran- ko od Sv. Stefana pri Šmarju. v j>o- nedeljek 23-letna Marija Juršetova. služkinja v bolnici za duševne bolez- ni v Novem Celju. 65-letni delav?c Jože Forštner iz Smartnega pri Slo- venjgradcu. 46-letna delavčova žena Frančiška Skorjančeva s Teharja in 78-letna občinska reva Marija Piklo- va iz Petrovč. v torek 48-letni Ivan Turk, lovec pri oskrbništvu graščine Novi klošter pri Polzeli, v sredo 65- letni občinski revež Josip Kolar iz Loč pri Poljcanah in 31-letna žena tovarniškega delavca Ivana Rekova z Malega vrha pri Šmartnem ob Paki. v četrt?k 69-letna dninarica Helena Lamutova iz Vojnika in v petek 34-letna ženci finančnega {x>d- preglednika v p. Ivana Skorjakova iz Senovice pri Smarju. X p. v m.! c Popravilo poslopja rudarske so- le v Celju. Y soboto 24. t. m. ob 11. bo pri tehničnern razdelku sreskesra načelstva v Celju licitacija za iz- vršitev popravii na poslopju rudar- ske sole v Celju. Proračun stroškov za popravila znaša 42.323.15 din. In- teresenti dobijo pojasnila pri tehnič- n-em razdelku. c Dober plen celjske policije. Davi ob 6. je policijski stražnik na Glav- nem trgu aretiral 32-letnegu krojaš- k«ga pomočnika Franca K. iz Bo- štanja ob Savi zaradi sumljivosti in ga odvedel na stražnico. Tam sta se kiuctlu zglasila brata Franc in Mi- hael Vrečar od Sv. Lovrenca pod Prožinom ter prijavila, da je nekdo v četrtek dopoldne vlomil v njuno stanovanje ter odnesel njima, Jožefi Gumzejevi in Alojzu Gumzeju dve obleki, dve zapestni in eno moško žepno uro, nekaj peril a, klobuk, več drugih predmetov in nekaj gotovine v skupni vrednosti 4275 din. Kmalu so ugotovili, da im-a aretirani K. na sebi obleko in perilo. ki je bilo u- kradeno Francu Vrcčarju. K. je po daljšem oklevanju priznal vlom. A- retiranca, ki je zaradi tatvin prese- del že deset let v mariborski kaznil- nici, so izročili okrožnemu sodišču, Doslej so našli del uki*adenega blaga. c Pasji kontum^c v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Si^es- ko načelstvo v Laškem poroča z do- pisom No. 81-28-37. z dne 19. VI. 1937 da je bila v Slivnem, občina Sv. Krištof, uradno ugotovljena pasja steklina. Da se prepreči širjenje te nevarne bolezni, odreja mestno po- glavarstvo v smislu člena 57. zakona o odvrctčanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni pasji kontumac za mesto Celje in naroča: 1. Vsi psi, ki še niso bili prijavljeni v tek. letu, se niora'jo prijaviti najkasneje do 15. julija t. 1. mestnemu poglavarstvu (soba št. 10). 2. Psi, ki niso varno priklenjeni ali zaprti, morajo biti o- premljeni s sigurnimi nagobčniki, ki izključujejo vsako poškodovanje tu- jih ljudi ali živali. Preprečiti je tudi potepanje mačk. 3. Vsak primer sum- ljivega obolenja psov in mack je ne- mudoma javiti mestnemu poglavar- stvu (vetrinarskemu referentu v mestni klavnici). 4. Prepovedano je za čas kontumaca br-ez dovolj-enja mestnega poglavarstva menjavati stalno bivališče psov. Prestopki te naredbe. ki je stopila 3. julija v ve- Ijavo. se bodo kaznovali v smislu čl. 111. gori navedenega zakona. c Ne pozabite si pred dopustom preskrbeti: čtivo za potovanje, pi- semski papir. nalivno pero, album za si ike, avtokarte in zemljfvid. vse to pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje. c Dežnik jo pustil nekdo v pisarni Zvezne tiskarne v Celju. Lastnika prosimo, da bi dvignil dežnik v ti- skarni. c Nočno lekarniško službo ima od IP. do 16. t. m. kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 11. do 17. t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo poveljnik g. Košir. r Kino Union. Sobot-a 10.. nede- ija 11.. ponedeljek 12. t. m.: »Port Artur«. Velefilm iz časa rusko-japon- >ke vojne. V glavnih vlogah Adolf Wohlbrück, Karin Hardt in Pavel Hartmann. Zvočni tednik. — V ne- deljo ob 10. in 14. m a tine j a. — Torek 13.. sredct 14.. četrtek 15. t. ni.: »Cvet- je iz Nice«. Izredno lep film. V glav- nih vlogah slovita koloraturna pevka Erna Sack. Karl Schönböck, Pavel Kemp, Friedl Czepa. Zvočni tednik. Arja vas pri Petrovčah. V nedeljo 4. t. m. je proslavila prostovoljna ga- silska četa Gaberje 25-1-etnico svoje- ga obstoja. Na proslavi. ki je bila združena z župnim zletom, so bile l-azdeljene doplome tistim gasilcem, ki so 1. 1930. na gasilskem kongresu v Ljubljani nastopili s sekiricami. Prostovoljna gasilska četa Arja vas odnosno nova uprava čete je javila celjski gasilski župi imena ga-silcev, ki bi naj bili odlikovani, javila pa fe take oseb-e, ki 1. 1930. sploh še niso bili člani. Tako so bili sedaj odliko- vani tudi taki gasilci, ki se I. 1930. sploh niso udeležili vaj s sekiricami na kongresu. Treh članov omenjene fete, ki so se res udeležili kongresa 1. 1930., pa sploh niso javili /upi. Eden izmed teh treh, ki si je v polni meri zaslužil priznanje in je tudi va- dil gasilski naraščaj, ki je bil prvi v celjski gasilski župi, niti ni bil o- menjen. Ceprav je bilo župno stare- šinstvo pravočasno obveščeno o we- pravilni izjavi četne uprave ni vzelo tega obvestila na znanje. Petrovče (Zahvala). Ob koncu sol- skega leta se zahvaljujem vsem pri- jateljem, ki so bili naklonjeni tu- kajšnjemu učiteljsUni in šolski mla- dini. Posebno zahvalo izrekvam vsem onim dobrotnikom, ki so pripomog- li k lepo uspeli božičnici, kakor ge. Mariji Vodenikovi. gg. Josipu Po- lancu st. in ml., Savinjski posojil- nici v Žalcu, upravama lmdnika Li- boje in keramične tvornice ter ob- mačemu pevskemu društ\nj »S-avi- nji«. Nadalje si štejem v dolžnost, posebej poudariti dobrosrfnost ge. Marije Vodenikove, ki je skozi leto dni dajala obed štirim ubogini šo- larjem. Vsem dobrotnikom še ?n- krat najlepša hvala! — Ivan Doli- nar, zač. šol. upravitelj. Smrtna nesreča na žele- zniškem prelazu v Medlogu Celje, 9. julija. Včeraj okrog 18.30 se je vračal 39- letni, poročeni rudar v p. in posest- nik Mihael Horjak iz Laskega, ki je popoldne delil in lepil po Savinjski dolini letake za prireditev gasilske čete v Laškem, s kolesom iz Pet rove proti Celju. Ko je prispel do zloglas- nega, nezavarovanega železniškega prelaza v Medlogu, kjer se je zgo- dila pred leti znana avtobusna ka- tastrofa in kjer je bilo tudi že mno- go drugih težkih nesreč, je privozil iz Petrovč večerni osebni vlak. Stro- jevodja je opazil kolesarja in dal tri svarilne signale. Ker pa je kole- sar kljub temu nadaljeval vožnjo proti prelazu, je začel strojevodja za- virati vlak, a ni mogpl več prepre- čiti nesreče. Ko je Horjak vozil čez progo. ga je še v zadnjem hipu za- del odbijač stroja in ga odbil k-ake štiri metre daleč. Odbijač je Horja- jaku na treh me?tih preklal lobanjo in mu prizadejal tudi hude notranje poškodbe. Horjak je obležal neza- vesten ob progi. Iz težkih ran so si- lili možgani. Strojevodja je ustavil vlak. V vlaku se je slučajno vozil zdravnik dr. Lorger iz Šmarja pri •lelšah, ki je nudil Horjaku prvo po- moč. Eden izmed potnikov je pohi- tel v bližnji Joštov mlin in obvestil o nesreči reševalno postajo. Kmalu je pribrzel reševalni avtomobil. ki je prepeljal Horjaka v celjsko bolnico. Zdravniki so se na vso moč trudili. da bi Horjaku rešili življenje, toda ponesrečencu so bile že lire štete. Danes ob 6. je podlegel poškodbam. Horjak je še 30. ijunija nastopil kot priča na razpravi proti odvetni- ku dr. Rošu. Derganu in Medvesku iz Laškegct. ki je bila na celjskem okrožnem sodišču v zvezi z ob?in- skimi volitvami v Laškem. Pri raz- pravi, o kateri smo poročali v zad- nji številki, so bili, kakor znano, gf^. dr. Roš, Dergan in Medve.šek oprošfeni. Glasovi iz laškega sreza Laško 1 Na naši občini še vedno ne mc- rejo pozabiti dobix> uspelega javn?ga nastopa našega Sokola. Da se sokol- sko delo podpre, je občina društvu sporofila, da ne dovoljuje vef brez- ]>lacne razsvetljave na letnem telo- ¦ vadišCu. Žarnice letnega t^lovadišča j so namreč priklopljene na vod za ' javno občinsko razsvetljavo in je | prejšnji občinski odbor, kakor je to samo ob sebi umevno, dovolil brez- plačeu tok za sokolske vežbe ob ve- Cerih, dokler je telovadba na pro- stem sploh mogoča. Tudi nov režim je sokolsko društvo zaprosilo za to ugodnost ter je bila prošnja ugwlno reš is . ^ • i 1 Vroč dan jo mi v m-ihio hu sndi- 5ČU v LaJkem. Neka žena iz Trbo- velj, ki je bila tožena zaradi predol- gega jezika, je med razpravo dobila srčne krče, tako da jo je vrglo po tleh. Xeka žena iz Loke je kot priča zaslišana izjavila, da se ne more na nobeno stvar spominjati, ker je živčno bolna, tako da je morala že v opazovalnico ljubljanske bolnice. Napovedala je, da jo bo »vrglo«, pa so zasliševanje pravočasno ukinili. Nekemu drž. nameščencu pa je pri- šlo slabo, da so ga morali odnesti domov. 1 O načelniku Sokola br. Poljšaku «mo porocali, da je bil na seji ob- činskega odbora z 1 glasom večine preveden v st-alno službo. Obč. od- bornik Ivan Deželak je takoj po seji napovedal, da bo govoril z g. banom, naj ne odobri tega sklepa, in res je banska uprava že v 3 dneh odrekla Poljšctku kvalifikacijo za obč. neme- ščenca. — Kaj neki poreko občinski odborniki, ko vidijo, da ne odločajo oni, marveč da razpolaga z nami samo ena laška oseba?! 1 Odpust iz državne službe. Pri na- šem sreskem načelstvu jo biki v vse- stransko zadovoljnost nameščena kot dnevničarka že 6 let Valerija Mol- kova, ki so jo vsi, ki so imeli posla na sreskem načelstvu. zaradi njene ustrežljivosti cenili in spoštovali. Bila pa je vaditeljica Sokola in prej načelnica ter je 27. junija nastopila s sokolsko deeo. Z dekretom z dne 28. junija pa je bila odpuščena iz služ- be. Na njeno mesto je prišla druga. I Javni nastop Sokola dne 27. ju- nija je v vsakem ozim, posebno pa tudi v gmotnem. sijajno uspel. Cisti dobiček znaša 8698.To din. Dmštvena j uprava se vsem sestram in bratom, ki so kakorkoli s svojo pridnostjo | in požrtvovalnostjo k temu uspohu j pripomogli, iskreno zahvaljuje. Po- | sebno gre hvala onim bratom in «*e- i strain, ki so delali pri blagajni in i v šotorih. j Hrastnik Oj zlati vek zdaj Hrastničanom pride... Xasi občinski očetje so na- šli nov vir dohodkov, in tako bo — tako vsaj upamo — obeina Hrastnik- Dol edina, v kateri ne bo treba več plačevati občinskih doklad. Morda iii pna.v, da izdajamo take finančne skrivnosti, toda kot dobri kristjani j privoščimo tudi sosedom dobroto, kakršne se obetajo nain. Premislitc! V bodoče se bo pobirala obeinska ' taksa na lepake! Vsakdo. kdor bo hotel nalepiti lepak, ga bo moral prej nesti na občinski urad, kjer g-a bodo I zmerili na centimetre in kvadratne centimetre, in ga po velikosti taksi- rali. Da bo občina na ten taksah ogromno »zaradila«, je umevno, ko • vse svetovne firme nalepljajo svoje lepake po Hrastniku in Dolu. Mor.la bo dobil vsak davkoplacevalec *e nckaj nazaj. ... Pravijo, da se imamo zahvaliti za to veliko pridobitev zna- nemu fiiiančniku krojaču Arnšku. | Gornji grad g Sknpščina JNS za gornjegrajski srcz je bila y nedeljo v Radniirju pri Gornjem gradu. V saionu Majeeno- vičeve gostilne se je zbralo 50 odpo- slancev. Poleg njih so prisostvovali sestanku tudi nekateri mladi nacio- nalisti iz raznih občin, ki priprav- ljajo ustanovitev mladinske organi- zacije JXS za gornjegrajski srez. Skupščino je vodil 'g. Anton ŽeVielj iz Bočne, ki je toplo pozdravil odpo- >!aiu-e in mlade prijatelje ter nagla- sil, da je na skupsčini zastopan oni kader nacionalnega. življenja v sro- zu, ki ni in ne bo klonil nikdar. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. dr. Ervin Mejak. Pri volit- vah je bil izvoljen za predsednika g. Anton Žehelj in v odbor 34 uglednih mož iz vseh občin. Viharno pozdrav- ljen je podal poroeilo o političnem in gospodarskem polož-aju v državi in posebej še v Sloveniji nartxlii! posla- nec g. Ivan Prekoršek. Xjegova iz- vajanja so bila deležna splošnega j odobravanja. V imenu banovinskega i odbora JXS je zborovalce pozdra\il g. Andre j UršiČ iz Ljubljane. Poro- čal je predvsem o živahnem delii mladih nacionalistov, ki so ga spro- žili hudi Casi, v katerih živimo. G. Edvard Albert iz šmarnega ob Paki je orisal težkoče svojega kraja in na nje posebej opozoril navzočega na- rodnega poslanca. g Koncert Celjskega pevskega dru- štva 27. junija v našem Sokolskeai domu je bil kulturna prireditev pr- vega rcda. Odlično oceno toga po vsej naši domovini že davno znanega zbora so podali ž-e ponovno strokov- njaki. Prireditev je izpadla moralno kar najboljše, gmotna stran pa je malo trpela zaradi drugih prireditev v neposredni bližini našega mesta. Izostali pa so od te prireditve neka- teri ljudje, ki bi jim pripisovali >:i- cer več smisla za značaj prireditve in upoštevanja požrtvovalnosti na- ših gostov. Solistki ge. Rajhovi He- leni, baritonistu g. Gerželju in pevo- vodji g. Pecu $eguli so domača de- kleta poklonila šopke lxxlodendrona, natrganegct na naši Monini planini. V imenu občinst\'a je došle goste po- zdravil in se jim zahvalil za velik užitek na koncertu dr. E. Mejak, v imenu CPD pa je spregovoril njegov predsednik prof. Fink. Po koncertu so ostali gostj-e še nekaj ča.sa v dru- žbi domačinov, nato pa so se odp-»- lj-ali v Mozirje, kjer so zvečer prire- dili tudi koncert, ki je vsestransko dobro uspel. Hvaležni smo našim Celjanom za njihov prihod, želimo pa ob tej priliki, da bi domači lo- kalni činitelji prihodnjič bosj upoš^e- vali veliko požrtvovalnost gostov. g Rom an je na Oplcnac, ki ga bo priredila Xarodna odbrana iz drav- ske banovine od 4. do ß. septembra, se bo udeležilo iz na^ega sreza oilli?- no število nacionalnih ljudi. Udole- | žence prosimo, da n-ajkasneje do 3. j avgusta nakažejo na naslov g. dr. E. Mejak za stroške vožnje 230 din; 'a II. razred znaša doplaCilo 90 din. Stroški so proračunani z izhodiščem iz Ljubljane. Drž. uslužbence opozar- jamo na odlok ministrstva, da se jim . odsotnost potovanja na Oplenac ne | stoje v reden odmor. Podrobnejša navodila bodo sporočena pravočasno Sokolstvo x Sokolski nastop na Teharju. So- kolsko drustvo Štore-Teharje bo pri- redilo v nedeljo 11. t. m. ob 16. ja- ven nastop v občinskein parku na Teharju. Po nastopu bo prosta zaba- va. Sokoli in ])rijatelji sokolstva. obiščite prireditev v cim večj?m I številu! j x Sokolski nastop v Rimskih to- | plicah je iz tehnicnih ozirov prelo- žen na nedeljo 18. t. in. Dope! dne bodo v kopališkem bazenu na pro- stem okrožne plavalne tekme, ob 15.30 pa se bo pričel za hotelom »Staro pošto« javen telovadni na>top, I združen s prosto zabavo. Sodelovala I bo priznana železnicarska godba z I Zidanega mosta. Bratska druStva j vabinio k (^im večji udcležbi. Zdravo! Sport t Zvezdna propagandna kolesarska dirka v Celje bo v nedeljo 11. t. m. na sledecih progali: Zagrel)—Celje (108 km), cilj pred gostilno Radej na Bregu. Ljubljana—Celje (75 km), cilj pred Glazijo. Maribor—Celje (63km; cilj pred gostilno Svetel na Maribor- ski cesti. Varaždin—Celje (112 km), cilj pred gostilno Svetel na Maribor- ski cesti. Prevalje—Celje (72 km\ cilj pred Glazijo. Slovenjgradec— Celje (49 km), cilj pred Glazijo. Ko- njice—Celje (25 km), cilj pred gostil- no Svetel na Mariborski cesti. So- štanj— Celje (36 km), cilj pred Glazi- jo. Celje—Vransko—Celje (50 km), cilj pred Glazijo. Cilji bodo na Ma- riborski cesti od 7.10 do 10., prod Glazijo od 7.30 do 8.40 in na Bregu od 9.20 do 10. Ob 11. dopoldne se bo pričel v hotelu »Hubertus« v Celju kongres Koturaškega saveza kralje- vine Jugoslavijo. Ob 13.50 bo izlet vsoh udeležencev v Laško. t Katastrofalen poraz mariborske- ga Železničarja. SK Železničar je odi- gral v nedeljo v Sarajevu s Saskom kvalifikacijsko tekmo za vstop v nacionalno ligo in doživel katastro- falen poraz. SarajevČani so zmagali z 11:0 (7:t)). V nedeljo bo v Mariboru povratna tokma, v kateri pa Železni- čar ne bo mogel nadoknaditi viso- kega sarajevskega poraza. V nedeljo je igralo beogra.^sko Jedinstvo v Xo- vem Sadu kvalifikacijsko tekmo s tamkajs'njo Vojvodino in zmagalo s 3:1 (0:1). Povratna tckma bo v node- ' Ijo v Beogradu. Vse kaže. da bosta priJla v finale Jedinstvo in Sašk. \' finalu pripisujejo Jodinstvu več iz- gledov nego Sašku. Z zmago Jedin- >tva bi ^e stovilo beograjskih klu- bov v nacionalni liai povišalo od 3 na 4. t Mladina SK Celja je izpadla iz nadaljnjega prvenstvenega tekmova- nja, ker je LXP verificiral tudi prvo obisciieyi. Mariborski teden od 31, jtilija do 8, avgusta 1937._____ (50% popusta na žcleznicah od 29. julija do 10. avgusta 1937 Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tckstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — I toloSka razstava — PokuSnja vin — Zgodovinn L'mctnost — Gi - stava — Tujski promct — Modna revija — AK ccrejika — Go- lobarska razstava — Razstava malih živali — K iti — GledaliSke predstave na prostem — Sport — Veselični park na raZbtavišču. Mariborski otok, najlepSe kopališče v Jugoslaviji, zcleno, romantično Pohorje, gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo ! | prvenstveno tekmo z mladino Am&- terja v Trbovljah, na kateri je doži- vela mladina SK Celja hud poraz. V nedeljo 11. t. in. bo igrala lnladina Amaterja iz Trbovelj v Mariboru prvenstveno tekmo z mladino Želez. lnčarja. Gospodarstvo g V trgovinski register so je vpi- sala tvnlka Pilot, trgovsko za- stopstvo za industrijske potreb^či. no, imetnik Friderik Lottspeich, Celje. Ali ste že poravnali ^) naročnino * Lepo opremljeno sobo z dvema posteljama, eventualno z uporabo kuhinje oddam. Naslov v upravi lista. Pisarniiki praktikani z malo maturo se takoj sprejme. Ponudbc na upravo lista pod „Praktikant". Mosko kolo se z a m e n j a za ženskega. Zorko, Celje, Kersnikova 12. Dnevno sveze, res fino polnomastno mleko dobite na dom dostavljeno. Naslov povc fotograf KunSek, Celje, Cankarjeva c. SL 9. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone. konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjlgarna In trgovina m paplrjem Franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite \r specerijski trgovini Karl Loibner Telefon 120 Kralla Peira c. 17 - pri »Zvonca* Barve wiubah tvrdke MSchminke*' studijske, dekoraoijske. umetniike akvarel in tempera popoltio izbiro nudi S. HOLOBAR, Irgovina barv, CELJE Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema vsa t zgoraj navedene stroke spadajota dela in popravila — Cene zmernc — Poitrežba totna in tolidai Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Giavnica In rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Kupujeinpro- ' doja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema h rani lac vloge na knjižice i» tekoči racon ter nndJ za nje popolno var- nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje in za konzordj >Nove Dobe« odgovarja Bado Peinlk. — Za Zvezno tiskarno v Celju Moan Oetina. __ Oba v Celju.