PRIMORSKI DNEVNIK Poitnlna plačana v gotovini r* _ ja i* *bb. postat i gruppo - Lena 40 lir Leto XX. St. 211 (5894) TRST, petek 18. septembra 1964 NOVOIZVOLJENI GLAVNI ODBOR KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Struja relativne večine: 56 članov (46,5 odst.) Fanfani 26, levica 24 in Scelba 14 članov »■ V prejšnjem glavnem odboru je imela večina (linija Moro-Fanfani in «dorolejei») 80 članov, levica 18, Scelba in Andreotti pa 22 članov - Namestnik tajnika PSI Brodolini in Saragat o zaključkih kongresa KD RIM, 17. — Na današnji seji ministrskega sveta so sprejeli “»ep, s katerim se nekatere pristojnosti državne uprave predejo na krajevne uprave in na pokrajinske uprave v Vidmu ln Bellunu, da bi tako hitreje reševali vprašanja, ki so poveva s katastrofo na področju Vaionta; hkrati pa so odobrili 'Khok, na podlagi katerega bo ENEL odvajal državi 1.30 lire “avka na proizvajano električno energijo; ta odlok določa tudi način, kako bodo izkupiček od tega davka porazdelili med zainteresirane ustanove. po izidu volitev na IX. kongresu KD so posamezne struje Prejele sledeče število glasov, odboru °V in članov v §lavnem «iVuo»e cronache» (pristaši 26 članoa): 332'800 (2U odst)' /Centrismo popolare» (Scel-nev- 179'300 (11-5 odst-)’ 14 čla' «Forze nuove» (združena levica): 321.900 (20.7 odst.), 24 članov; «Impegno democratico» (pristaši Mora in «dorotejci»): 724 tisoč 600 (46.5 odst.), 56 članov. Ce k temu dodamo še tiste člane glavnega odbora, ki jih ne iz- struja trenutno s 74 člani, Fanfani s 34, levica s 30 in Scelba z 19 člani; k temu je treba dodati še 12 demokristjanskih parlamentarcev (šest poslancev in šest senatorjev), ki zastopajo v glavnem odboru demokristjanski parlamentarni skupini. Na prejšnjem kongresu pa je bil izid volitev sledeči: linija Mo-rc-Fanfani 80 članov («Nuove cronache* 28, »Impegno democrati-co» pa 52 članov); »Rinnovamen-to democratico* (sindikalisti) 9 članov; »baza* 9 članov; »Centri-smo popolare* pa 22 članov (Scelba 11 in Andreotti 11 članov). V razgovoru z novinarji je na mestnik tajnika PSI Brodolini, Ki jc bil član delegacije na kongresu KD, dal naslednjo izjavo: »Sledil sem z velikim zanimanjem do- voli kongres, razpolaga večinska >II""!||ll>i„UUIlll|l||||||||m||1||||||||M||||||||||Ma,Bmm|||||m||Mi||M|m||u|Mmm|m|n||||M||||1|||||mI|I)pUJII|CNaQln||Hm|||||J)MI1)||i||||)|[|im|nMmHut| IjSKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKA VLADE SFRJ Pred obiski Novotnyja Ulbrichta in Radžašvala v SFRJ Razgovori Mongi Slima s K. Popovičem, ki bo v kratkem obiskal Francijo Kairske konference nevezanih se bo udeležilo 32 držav več kot beograjske ^BEOGRAD, 17. — Danes so se v Beogradu po daljšem pre-leaku, zaradi poletnih počitnic, ponovno začele četrtkove ti-Kovne konference. Na današnji tiskovni konferenci je uradni “Stopndk državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blago- jevič odgovoril na številna vpra- DANES ni »*e '!?eraj zjutraj so bili zna-ne„„ez“1^ati volitev novega glav-sko "Ubora na kongresu krščan-m°kracije: doro-morotejci kaii«!*n?v’ fanfanijevci 26, sindi-strni 1 basisti 24 in Scelbova novJ3. članov, skupaj 120 čla-voui T°Ukor j*11 ie kongres iz-1« Tem pa je treba dodati še da i nov' ki se ne voUjo, tako ,a Je novi ihr.pI: 138-članski glavni od-n,n, sestavljen iz 68 doro-Si”!?.teJcev, 33 fanfanijevcev, 30 sie?hkallstov in basistov ter 17 sian“?v?ev. Demokristjanski po-Volin1 zln senatorji pa bodo izlet k ,e .12 parlamentarcev, po-at*nh so še avtomatično bh*“ odbora bivši tajniki KD in Predsednik vlade Fanfani, Tavin -’ I^oue, Pella, Scelba in h0. “J11, tako da bo štel novi odjavi skuPnH 156 članov. V primer-s Prejšnjim ni v novem odboru bistvenih spre-iplinh> I« Scelbova struja je pre-na .pr* v°litvah dva člana več račun doro-morotejcev. Serifi!rai se jp v Ženevi končalo mn, Jt nasedanje razorozitvene ia nf,lVncc z odobritvijo poroči-se n e j Predsednikov, v katerem talUjuHiarji'’ da ie nasedanje jucuo brez sporazuma, ven-m„u.Pa so bili «postavljeni te-Dre,, .za ukrepe, ki bodo lahko rreustavljBi, histvo prihodnjih so* tl i V aakljuenih govorih llen» legati dosedanje delo raz-vsi °. ?cen'H- vendar pa so se jo atr‘niali 7 »željo, da se vrne- odlne„Zenevo s trdn0 voli°, da Ofojd"0 oapredjuejo po poti raz-»edan^6 ln miru » Prihodnje za-Hu*.«* *e bo začelo verjetno ja-^rja prihodnjega leta. hi rfburljivo izjavo o «neomeje-^rnoci« novega sovjetske^ taj-deln “ro^ja je Hruščov včeraj Bo?™ »anikal ter poudaril, da ni delal. 0 »neomejeni moči* ter zna«'. “Rekel sem, da so ml ^anstvenlki štvoje' ki . sem, pokazali strahotno kaže, česa je člove-nik„Jiposobno» Dodal .je, da ni Uen".mUr Krožil in da bo objav-«hc, “radna verzija, za kar pa Včerai°r bno nekaj časa*. — stirai ]e. sovjetska vlada prote-ja a‘a,Pri japonski vladi, ker so '8koin Pristanišča odprta ob- sovjetska vlada prote |aP°nska in T ameriških atomskih ladij 55n?er japonska vlada podpira v0 .njihovi akciji za prlpra-tai,.* ,skega spopada in da ima Posledice* ,ahko stev,lne hude Ozv SJP.m je novi posredovalec ciniki, Galo Plaza izjavil, da je šanlpK° .vprašanje predvsem vpra-g, j ciprskega ljudstva, da pa soni i, treba rešiti s kompromi-ti J ker ni moč popolnoma da-drueih v popolno škodo »čeral' Makarios pa se je sestal kom J„P.ri Atenah s predscdni-*UnanSlI_ke vlade Papandreujem, som i„ ministrom Kostopulo-vi i„n generalom Grivasom. Pr-slrini„tdruK' sta izjavila, da se Makai-u 8 Pomirjevalno politiko Intela »ki bo nedvomno la an|ba1<1;'ljnji razvoj*. Ml"»S?K-kv® so sporočili, da je »poriT^P***1« med SZ in SFRJ t o udeležbi Jugoslavije a “ ------------| m *"ah,Ivho»li: Ug*««.”oSS”ŠEv“SBS — ,Pa poročajo o živahni di- trenutno ponnuiieku razgovori med Kočo njimiflK ,n tunizijikim zuna-PrlčuklU1.™'r°m Moingi S Umom, njega'U£.J“ P» indijskega zuna-»lavhr, ^‘ra- hkrati bo Jugo-Kovotn 8bi8kal predsednik CS8R nik v-u neuradno pa predsed-*®točo«„ odne Nemčije Ulbricht; F>tafo?R. *ma SFRJ gospodarska Pa ho » z ZDA, Koča Popovič D° °biskal Francijo. šanja domačih in tujih novinar jev, ki so se zanimali za napovedane obiske tujih državnikov, za bodočo konferenco poglavarjev nevezanih držav v Kairu in za druga tekoča vprašanja. V zvezi z napovedanim obiskom predsednika Češkoslovaške Novotnyja je Blagojevič izrazil prepričanje, da bo obisk priložnost, da' se na najvišji stopnji proučijo in ocenijo doseženi rezultati na področju političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih odnosov, določijo smernice njihovega nadaljnjega razvoja ter izmenjajo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter določijo pota nadaljnjega sodelovanja med obema državama. »Obisk bo,» je poudaril Blagojevič, »važen prispevek k nadaljnjemu napredovanju odnosov med dvema socialističnima državama in krepitvi mednarodnega sodelovanja sploh.* Na vprašanje, kakšnega značaja bo obisk predsednika državnega sveta Vzhodne Nemčije Walterja Ulbrichta, je zastopnik državnega tajništva dejal, da se bo predsednik Ulbricht na obojestransko željo na poti z uradnega dbiska / Bolgariji v domovino neuradno zadržal v Beogradu, kjer bo s predsednikom Titom izmenjal nr-sli o sodelovanju med obema dr žavama in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Dušan Blagojevič ni dal jasnega odgovora na zanimanje novinarjev, ali so točne vesti, da bo etiopski cesar Haile Selas.e po obisku v nekaterih evropskih dr-> žavah prispel v Jugoslavijo, temveč je diplomatsko odgovoril, da je spričo tradicionalnega prijateljstva med obema državama in njunima voditeljema, tak obisk vedno dobrodošel. Blagojevič je potrdil, da bo državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič v kratkem uradno obiskal Francijo, dodal pa je, da bodo o podrobnostih obiska novinarji obveščeni, ko bo določen datum obiska. Dušan Blagojevič je nadalje obvestil novinarje, da Je doslej na vabilo predsednika Naserja za u-deležbo na konferenci nevezanih držav v Kairu pozitivno odgovorilo 57 držav, od katerih se bo 46 udeležilo konference polnopravno, 11 pa v svojstvu opazovalcev. Pričakuje se udeležba še nekaterih drugih afriških držav, ki svoje udeležbe formalno še niso potrdile, čeprav so od samega začetka podpirale idejo o potrebi sklicanja konference. Kairske konference se bo torej udeležilo 32 novih držav, ki niso bile na beograjski konferenci, kar potrjuje pravilnost koncepcije pobudnikov konference o potrebi organiziranja širšega sestanka nevezanih držav, ki bi ustrezno odrazil nastale spremembe v mednarodnih odnosih ter formuliral vlogo in nalogo nevezanih držav v novih pogojih na svetu. Doba do začetka konference, bo po besedah Blagojeviča, izkoriščena za široka posvetovanja in izmenjavo misli o začasnem dnevnem redu, o uskladitvi pogledov in o pripravah dokončnih dokumentov konference. V zadevnih posvetovanjih, sodeluje aktivno tudi Jugoslavija. Trenutno je v Beogradu tunizijski zu nanji minister Mongi Slim, 'S katerim bo Koča Popovič med drugim izmenjal misli tudi o konferenci nevezanih držav. Isti smoter ima tudi obisk pomočnika indil-skega zunanjega ministra Radžašvala. ki bo Jutri prispel v Beo- * ifa koncu konference je Dušan Blagojevič jx>sitivno ocenil konferenco voditeljev arabskih držav v Aleksandriji in obvestil novinarje, da bo oktobra obiskala Jugoslavijo trgovinska misija ZDA. Pričakuje se, da bo ta obisk ugodno vplival na nadaljnji razvoj blagov- ne izmenjave med Jugoslavijo in ZDA. Razgovori Popovič — Slimi so se začeli danes v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Ministra sta obravnavala aktualna mednarodna vprašanja in govorila o pripravah konference nevezanih držav v Kairu. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Z zdravicah, ki v sW-ju izmenjala na kosilu, ki ga je Koča Popovič priredil v čast svojemu gostu, sta ministra med drugim poudarila pomen konference nevezanih držav na kateri bodo te države prilagodile svoje delovanje novim pogojem na svetu, da bi se zagotovil mir in večja enakost med narodi. Po izjavi ministra Slima bo prihodnje leto obiskal Jugoslavijo tunizijski predsednik Bur-giba. B. B. Sovjetski veto proti resoluciji o Maleziji NEW YORK, 17. — Sovjetska z.veza je danes postavila veto proti norveški resoluciji v zvezi s sporom med Indonezijo in Malezijo ; resolucija torej ni veljavna. Tudi češkoslovaški delegat je glasova? proti resoluciji, medtem ko so ostali elani sveta glasovali zanjo. Se pred glasovanjem je indonezijski preditavnik izjavil, da je norveška resolucija nesprejemljiva za Indonezijo. Zavrnjena resolucija izraža ob-žjdpvanje zaradi incidentov med Malezijo in Indonezijo, zlasti pa zaradi incidentov 2. septembra, za-fhdi katerih se je Malezija pritožila Resolucija poziva obe stra; ni, naj ne uporabljata sile, naj spoštujeta celovitost in neodvisnost druga druge in naj ustvarita pogoje, da bi se nadaljevali politični razgovori. lu kongresa. Ne glede na oceno, ki pritiče vodstvu stranke, se morem omejiti na sledeče misli: i. kongres je izrazil zelo široko v* čino za politiko levega centra; 2 vendar pa so prišla do izraze med seboj zelo oddaljena stališča in tolmačenja glede vsebine in značilnosti te politike. Teh razlik ni opaziti le med raznimi strujami, ampak tudi znotraj struje relativne večine, v kateri obstajajo, drugo ob drugem, zmerna in pogumna stališča, ki so zelo blizu onim strankine levice; 3. zdi se, da bi bilo težko izraziti i loveči glede bodočih političnih u-smeritev KD, vsaj dokler ne ho glavni odbor, v katerem ni absolutne večine, rešil vprašanja političnega vodstva stranke. S tega gledišča so glavna vprašanja ,e vedno odprta in rešitve, ki jih bodo ta vprašanja dobila, bodo i mele, po mojem mnenju, nemajhne posledice na razvoj političnega položaja.* V članku, ki ga objavlja socialdemokratska «Agenzia democrati-ca» pa Saragat zatrjuje med drugim, da se je kongres KD sicer zaključil v vzdušju enotnosti, vendar pa spričo tega ne smemo pozabiti na glavna vprašanja, ki še niso dosegla zaželenega zaključka. V nadaljevanju svojega članka pa pripominja, da bi zadeva postala zelo resna, če bi iz strankine večine izključili levo strujo. «Vpra-šanje vlade je sicer drugačno od vprašanja sestave večine v KD in od prisotnosti v vladi tega ali onega ministra; toda zmotno bi bilo misliti, da bi n. pr. izstop Pa-storeja iz vlade ne imel drugačnih posledic od one, ki jo je imel izstop Bosca. Ne gre seveda za vrednost oseb, ki so vse spošto vanja vredne, ampak za politično težo raznih skupin KD glede veljavnosti levega centra. Ko je struja «Nuove cronache« odklonila sodelovaje v vladi, ni nihče od nas fiiti trenil z očesom; toda če bi (cForze nuove« izstopile iz vlade, bi bila zadeva drugačna. Na dlani je namreč, da obstaja stvarna solidarnost med demokristjanskim sindikalizmom in socialističnim, socialdemokratskim in republikanskim sindikalizmom, ki bi je ne mogli zlomiti, ne da bi se s tem zlomile mnoge druge stvari«. S tega vidika so pc mnenju Sa-ragata odločujočega pomena le go vori, ki so jih imeli Rumor, Pa store in Moro, predvsem kar za deva veljavnost politike levega centra; vsi drugi govori niso mogli spremeniti teh bistvenih potez celotnega okvira. Ko si Saragat nato zastavlja vprašanje, ali bo novo vodstvo KD enotno in bodo v njem zastopane vse štiri struje, pripominja k temu, da to sicer zadeva politično občutljivost tajništva KD in poslanca Scelbe, vendar pa smatra za potrebno poudariti glede tega, da se PSDI ne bi mogel strinjati v primeru, če bi to pomenilo nazadovanje levega centra. Za PSDI — pravi Saragat — je bistvena prisotnost struje «Forze nuove« v večini KD; vse ostalo more biti pomembno za KD, ne pa za nas Nas zanima razvoj politike levega centra in pogoji tega razvoja. Misliti, da bi PSDI mogel privoliti v rešitve, ki bi vključevale nazadovanje politike levega centra, bi bila huda zmota. Politika levega centra je za nas globoka obveza in poslanstvo. To nam omogoča, da vidimo, mimo formul, stvarno vsebino stvari. Ce bi se sindikalne sile ene od koalicijskih strank mo; rala počutiti neugodno v večini ustreznih strank in bi morale izstopiti ali pa bi jih morali celo izključiti, tedaj bi se postavilo v vsej svoji resnosti vprašanje tega, kaj je in kaj ni levi center. Ta vprašanja so seveda domnevnega značaja, ker nas logika kongresne diskusije in rezultati kongresa KD vodijo k utrditvi politike levega centra in vlade, ki jo izraža pod odgovornim vodstvom Mora«. Pod predsedstvom Longa je bila danes seja vodstva KPI; na dnevnem redu so bila mednarodna vprašanja in proučitev italijanskega političnega položaja in stanja gospodarstva. Po poročilu Ingraa, ki je vodil delegacijo KPI na kongresu KD, so si izmenjali misli o poteku in zaključku tega kongresa. Na popoldanski seji pa so bila na dnevnem redu notranja strankina vprašanja. Niso še določili datum zasedanja centralnega odbora, ki bo verjetno v prvih dneh oktobra. O zaključkih seje niso Izdali nobene ga javnega sporočila. Dolg pogovor Rusk-Dobrinim WASHIN GTON, 17. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je danes razgovarjal dve uri s sovjetskim poslanikom Dobrininom, katerega je povabil na kosilo. Dobrinin je bil na počitnicah v Sovjetski zvezi in je bil odsoten iz Washingtona več kot dva meseca in pol. Po razgovoru z Ruskom je Dobrinin izjavil, da sta govorila o vseh vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Na Južnem Tirolskem se še vedno pogosto oblačijo po starem običaju. Na sliki vidimo starega južuo-tirolskega Nemca v narodni noši, zraven njega pa italijanskega alpinca lllllllllllllMlllllllllIlllHIIIIIIMIIIIIIllllllllllllllllllMIIIIlIlIlllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIllIllllllllllllIllllllllllllllllllltllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII RAZOROŽITVENA KONFERENCA PREKINILA DELO DO JANUARJA Nevezane države obtožujejo velike države da so premalo poslušale njihove nusvete Vse delegacije so poudarile, da so odločene nadaljevati pogajanja - Stiki med ZDA in SZ se bodo nadaljevali tudi med prekinitvijo konference Afriške države zahtevajo sklicanje konference o dezatomizaciji Afrike ŽENEVA, 17. — Po osmih mesecih pogajanj, med katerimi je bilo 60 plenarnih sej ter mnogo dvostranskih in skupinskih sestankov, je ženevska razorožit vena konferenca zaključila danes svoje delo v pričakovanju zasedanja glavne skupščine Organizacije ZN, kateri mora predložiti poročilo o delu od 21. januarja do 17. septembra. Poročilo, ki sta ga predložila danes predsednika odbora osem-najstorice, pravi, da se je zasedanje zaključilo, ne da bi dosegli kak sporazum, vendar pa so postavili »temelje za ukrepe, ki bodo lahko predstavljali bistvo prihodnjih pogodb*. Poročilo pravi dalje, da je bila razprava konstruktivna in koristna ter da so vse delegacije prispevale, tako vzhodne kakor zahodne, kakor tudi delegacije nevezanih držav, katerih udeležba je bila velike važnosti. Poročilo omenja tudi enostranske sklepe ZDA, Sovjetske zveze in Velike Eritanije za zmanjšanje proizvodnje jedrskega materiala v vojne namene. 0 SOVJETSKEM ^STRAHOTNEM OROŽJU Pojasnila Hruščova k poročilom o njegovih izjavah o novem orožju Zanikal je, da je uporabil izraz «neomejena moč» - Vsekakor ne gre za jedrsko bombo ■ Protestna nota Moskve japonski vladi MOSKVA, 17. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je na sprejemu, ki ga je priredil indijski poslanik na čast indijskemu predsedniku Radakrišnanu, zanikal, da je v razgovoru z japonskimi socialističnimi poslanci govoril o «neomejeni moči« v zvezi s sovjetskim tajnim orožjem. Dodal pa je, da gre za «strahotno» orožje, ki pa ni jedrska bomba. Hruščdv Je obžaloval, ker je tuji tisk netočno poročal o njegovem razgovoru z japonsko socialistično parlamentarno delegacijo. Izjavil je: «Rekel sem, da so mi znanstveniki pokazali strahotno orožje, ki kaže, česa je človeštvo sposobno.« Hruščov je zanikal da je uporabil izraz «neomejena moč« glede tega orožja. Ko so ga vprašali, za kakšno orožje gre, je odgovoril: ((Sovjetski znanstveniki so mi ga pokazali blizu Moskve. Nikoli ni atomskih bomb blizu Moskve. Ne gre za jedrsko bombo, ker za atomsko bombo so potrebni poskusi, in mi Jih ne delamo.« Zatem je Hruščov izjavil, da med razgovorom z japonskimi par. lamentarci ni «ntkomur grozil«, kakor je to bral v tujem tisku. Končno je izjavil, da okoliščine lahko obrazložijo, da so njegove besede slabo tolmačili. Dejal ie: «Ne pravim, da se je to zgodilo namenoma. Toda veste, kako se take stvari dogajajo. Govoril sem Japoncem v ruš'ini. Moje izjave so najprej prevedli na japonščino, iz japonščine pa na druge jezike,« Hruščov je sporočil, da bodo objavili uradno verzijo, da pa bo za to potrebno nekaj časa. Časnikarji so Hruščova zaprosili, naj pove svoje mnenje glede perspektiv, ki jih nudi leto 1965. Izjavil je: «Upam, da bo leto 1965 dobro kakor leto 1964 ne samo za Sovjetsko zvezo, temveč za ves svet.« Voditelj japonske parlamentarne delegacije Kenji Fukunaga je ob povratku v Tokio izjavil, da Hru ščov ni uporabil besede «novo», ko je sporočil, da ima Sovjetska zveza ((strahotno orožje«. Dodal je, da je Hruščov uporabil naslednje besede: ((Žalosten sem, ker sem včeraj ves dan uporabil za pregledovanje sredstev za uničevanje človeštva. Znanstveniki, tehniki in vojaki so mi rekli, da so 'izdelali naprave, ki čijo človeštvo v enem Fukunaga je dodal, da zaradi tol-1 sledice.« mačevega prevoda, ki ni bil brez napak, ni mogel razumeti, kakšno orožje je Hruščov mislil. Zatem je Fukunaga izjavil, da se Hruščov ni skliceval na to orožje zaradi tega, da bi grozil japonskemu ljudstvu, ter je pripomnil, da je imel vtis, da so bile besede Hruščova namenjene Kitajski. Sovjetsko zunanje ministrstvo je danes objavilo noto, ki je bila izročena v petek v Tokiu. Sovjetska vlada protestira, ker imajo a-merlške atomske podmornice dovoljenje, da pristajajo v japonskih pristaniščih, in ker japonska vlada nudi olajšave ameriškim letalom, ki bi jih uporabili v primeru atomskega napada. Sovjetska protestna nota pravi, da japonska »aktivno nadaljuje svoje sodelovanje v ZDA pri spreminjanju svojega ozemlja v oporišče za ofenzivno atomsko strategijo na Daljnem vzhodu«. Nota opozarja na hude posledice, ki bi utegnile nastati, ker tuje oborožene sile uporabljajo Japonsko ozemlje, zlasti pa ker so ja-oonska pristanišča odprta obisku imeriških atomskih vojnih ladij. »Japonska vlada, dodaja nota, podpira ZDA pri njihovi akciji za pri-lahko uni-1 prave jedrskega spopada ln taka trenutku « akcija lahko ima številne hude po- Zatem pravi poročilo, da je bilo v teh mesecih predloženih mnogo načrtov o splošni in popolni razorožitvi in o ukrepih za zmanjšanje mednarodne napetosti, za o-krepitev zaupanja med državami in za olajšanje razorožitve. Gre za vzporeone ukrepe, v zvezi s katerimi so zlasti razpravljali o programu šestih točk, ki jih je predložila ameriška delegacija, in o programu devetih točk, ki ga je predložila Sovjetska zveza. Kar se tiče vloge nevezanih dr žav, poudarja poročilo njih pozitivni prispevek, obrazložuje celo vrsto predlogov, ki so jih omenjene države predložile, da bi u-skladile nasprotujoče si predloge vzhodnih in zahodnih držav. Med temi je tudi spomenica, ki so jo omenjene države predložile in s katero pozivajo jedrske države, naj prekinejo tudi podzemeljske jedrske poskuse. Na danainji seji so govorniki ponovno obrazložili stališče svojih delegacij in govorili o delu konference. Želeli so, naj bi prihodnje zasedanje bilo plodnejše Ocenitev dosedanjega dela pa je bila zelo različna. Vse delegacije pa so znova poudarile, da se želijo vrniti v Ženevo s trdno voljo, da odločno napredujejo po poti razorožitve in miru. To so poudarile Sovjetska zveza, CSSR, ZDA, Italija in v imenu osmih nevezanih držav Brazilija. Kar se tiče dosedanjega dela. pa so prišla znova do izraza različna mnenja. Zahodne delegacije so izrazile previden optimizem in ugotovile, da čeprav niso dosegli nobenih rezultatov, so btla pogajanja kljub temu koristna, ker so razgovori po tekali v konstruktivnem ozračju. Sovjetski delegat Carapkin je v svojem govoru poudaril dobro voljo Sovjetske zveze in obtožil zahodne delegacije obstrukcije, slabe vere in pomanikania dobre volje. Brazilski predstavnik pa je obžaloval dejstvo, da se sedanje zasedanje zaključuje, ne da bi dosegli kak sporazum, in deistvo, da velike države niso dovolj poslušale nevezanih držav. Poudaril ie, nat prizadete države med prekinitvijo konference temeljito proučijo nred-loge. ki so bili sporočeni med sedanjim zasedanjem. Zatem so odobrili predloženo poročilo in konferenca se je zaklju čila. Znova se bo sestala po končanem zasedanju glavne skupščine OZN; verjetno bo to januarja prihodnjega leta. obžalovati, da je za to zbral ta trenutek.« Foster je izjavil, da je prepričan, da ženevski razgovori v poslednjih letih niso bili nekoristni. Zaključil je: ((Ozračje se je izboljšalo, razjasnili smo zapletena vprašanja in bolje ocenili obseg naših nesoglasij. Razorožitvena konferenca je s tem pripravila sporazume, ki smo jih že dosegli, predvsem moskovsko pogodbo o delni prekinitvi jedrskih poskusov. V New Yorku je skupina 33 a-friških držav danes formalno predložila skupščini OZN zahtevo, naj skliče mednarodno konferenco, na kateri bi se skušali sporazumeti o določitvi afriške celine za brez-atomsko področje. Predlog vsebuje tudi besedilo izjave o brez-atomskem področju v Afriki«, ki so jo odobrili afriški državni in vladni poglavarji na konferenci, ki je bila julija v Kairu. Johnson javlja: Tudi v ZDA novo orožje SACRAMENTO, 17. - Ameriški predsednik Johnson je pred štiri tisoč osebami, izjavil, da so ZDA «spopolnile in že preizkušale dva sistema, ki lahko zasežeta in uničita oborožene satelite, ki bi leteli v vesolju okoli Zemlje«. Dodal je, da te naprave lahko že delujejo in so «v pripravnem stanju«, da stalno ščitijo ZDA in ((svobodni svet«. Dalje je predsednik izjavil, da pripravljajo posebne radarje, katerih opazovalno področje bo sledilo krivulji, zemeljske površine, in da bodo z’ njimi lahko izsledili izstrelke in letala PODPISAN VČERAJ V MOSKVI Sporazum o sodelovanju SFRJ v nekaterih organih SEV Udeležba članic SEV, ki je SEV znašala 30 odst., se v zunanji trgovini bo zelo povečala MOSKVA, 17. - Z izmenjavo pisem med Jugoslavijo in svetom 2a medsebojno gospodarsko pomoč — SEV je bil danes v Moskvi sklenjen sporazum o udeležbi Jugoslavije pri delu nekaterih organov SEV. Na podlagi tega sporazuma bo Jugoslavija sodelovala v SEV na načelu enakopravnosti in medsebojne koristi v vprašanjih skupnega interesa — na področju zunanje trgovine valutno-finančnih odnosov, črne in pisane metalurgije, strojegradnje, kemične industrije in koordinacije znanstveno-tehničnega raziskovanja. Za uresničenje tega sodelovanja bodo zastopniki Jugoslavije sodelovali v delu stalnih komisij in drugih organov, na katerih bodo razpravljali o teh vprašanjih Sporazum predvideva tudi možnost, da se zastopniki Jugoslavije, poleg aktivnega sodelovanja pri reševanju konkretnih vprašanj omenjenega področja, udeležijo zasedanj stalnih komisij SEV in drugih organov, da bi se seznanili z vprašanji gospodarskega in znanstveno- Po današnji seji Je ameriški de-1 tehničnega sodelovanja, legat Foster izjavil, da bodo ZDA in SZ nadaljevale neposredne stike v Moskvi in Washingtonu med prekinitvijo konference. Na vprašanje, kaj misli o ((strahotnem orožiu« o katerem je pred dnevi govori! Hruščov, je Foster , iziavil: «Ne razumem, kaj je ho-I tel reči. Na vsak način je treba Sporazum stopa praktično takoj v veljavo — še pred ratifikacijo s strani Jugoslavije in SEV. Sklenitev sporazuma med Jugoslavijo in SEV je plod dolgoletnega plodnega sodelovanja med Jugoslavijo in vsemi članicami SEV in je v skladu s politiko širokega gospodarskega sodelovanja z vsemi dr- žavami na osnovi popolne enakopravnosti in medsebojne koristi. Sporazum bo omogočil, da se bo gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s članicami SEV dvignilo na višjo stopnjo, posebno na področju industrijske proizvodnje. Udeležba članic SEV v jugoslovanski zunanji trgovini je zadnja leta znašala okrog 30 odst. Pričakuje se, da bo že letos blagovna izmenjava skoraj dvakrat večja, kot je bila pred sedmimi leti. Proizvajalne sile Jugoslavije in držav članic SEV so dosegle tako stopnjo razvoja, ki zahteva mnogo širše področje gosopdarskih odnosov, kot sta samo blagovna izmenjava in dvostransko sodelovanje, ki se bo tudi v bodoče, nadalje razvijalo. Sporazum odpira Jugoslovanskemu gospodarstvu možnosti, da občutno poveča proizvodnjo blaga za izvoz kakor tudi uvoz iz držav članic SEV. Sporazum odpira posebno ugodne možnosti za razvoj industrijskega sodelovanja. Med drugim se predvideva sodelovanje in specializacija v kovinski industriji, koksiranju premoga, proizvodnji jekla in železnih zlitin, valjčnega materiala in cevi, zatem v proizvodnji in predelavi pisanih kovin, proivodnje energetskih naprav, kmetijskih strojev, avtomo bilov in železniških prevoznih sred. štev. Tako sodelovanje se je v skromnih razmerah že pričelo med Jugoslavijo) Poljsko in Madžarsko. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.1, najnižja 20.4, ob 19 url 24.2; zračni tlak 1012.9 pada, veter 8 km jugovzhodnik, vlage 71 odst., nebo 9 desetin pooblateno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.8. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 18. septembra Irena Sonce vzide ob 5,46 in zatone ob 18.11. Dolžina dneva 12.25, Luna vzide ob 17.07 in zatone ob 1.41 Jutri. SOBOTA, 19, septembra Vitodrag VČERAJ V VELIKI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE Otvoritev 18. «zdravniških dnevov in 7. kongresa o proučevanju maščob Obema otvoritvama so prisostvovali visoki predstavniki oblasti Popoldanska zasedanja kongresa za proučevanje maščob Otvoritvena svečanost .zdravniških dnevov* na tržaški univerzi ▼Ceraj dopoldne sta bili v veliki dvorani tržaške univerze dve pomembni svečanosti: ob 9. uri so otvorili osemnajste »zdravniške dneve«, ob 10. uri pa VII. vsedržavni kongres združenja za proučevanje maščob. Tržaškim ((zdravniškim dnevom« prisostvuje okoli šestdeset zdravnikov iz vse Italije, katere je pozdravil najprej rektor prof. Origo-ne, nato pa je prof. Macchioro orisal namene zasedanja, ki je posvečeno boleznim prebavnega trakta. Občinski odbornik dr. Blasina je podčrtal velik prispevek tržaških zdravnikov k razvoju medicine, kot tudi pomembne zdravstvene naprave, ki obstajajo v mestu, kar vse po njegovem mnenju predstavlja osnovo za zahtevo po ustanovitvi medicinske fakultete v okviru tržaške univerze. Prisotne je nato pozdravil predsednik združenih bolnišnic odv. pokrajinski odbornik Fogher, nato pa je spregovoril deželni odbornik dr. Nardini, ki je dejal, da bodo ustanovili oddelek za prehrano, ki bo v sodelovanju s centrom v Rimu imel glavno vlogo v borbi proti ponarejanju živil. Kmalu za tem so prispeli v dvorano kongresisti združenja, ki proučuje rastlinske in živalske maščobe. Rektor prof. Origone je v svojem pozdravnem govoru ugotovil, da je to sicer sedmi kongres, posvečen proučevanju maščob v Italiji, da pa je to istočasno šele drugi kongres odkar se je 1960. leta v Bariju ustanovilo italijansko združenje za proučevanje maščob. Goste je nato pozdravil še tržaški župan Franzil. I Zadnji Je spre^pvtjril podpredsednik združenja prof. Mortefre-dine, ki je opravičil zaradi obolelosti odsotnega predsednika prof. Garcija, ter se zahvalil raznim u-stanovam in zasebnim podjetjem, ki so omogočila izvedbo kongresa. Podčrtal je pomen kongresa, na katerem je prisotnih 160 strokovnjakov iz Italije in iz tujine. Na Slovenski starši iz središča mesta, vpišite svoje otroke v novi slovenski otroški vrtec v Ul. Do-nadoni. kongresu bodo prečitali 5 poročil in 30 sporočil, poleg tega pa bodo podjetja predložila osem izsledkov raziskovanj. Združenje torej skuša na najboljši način vskladiti znanstveno raziskovanje s konkretnim delom industrije. Na obeh otvoritvenih svečanosti so bili prisotni lokalni predstavniki oblasti. Zdravnikom, ki sodelujejo na ((zdravniških dnevih« sta predsednika deželnega odbora in sveta de Berzanti in dr. de Ri-naldini priredila sprejem v Hote- lu de la Ville, za udeležence kongresa o maščobah pa župan v vili Revoltella. Delo kongresa za proučevanje maščob se je potem nadaljevalo popoldne v dveh ločenih sekcijah, v tehnološki in v analitični in nato na tretjem sestanku skupno. Med govorniki v analitični sekciji je bil tudi Tržačan dr. Doro. Dela kongresa se bodo nadaljevala danes ločeno v dvoranah trgovinske zbornice in združenja trgovcev. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Štiri leta in pol bo moral sedeti zaradi tatvin in ponarejanja dokumentov Naknadno pa mu bodo sodili še zaradi klevetanja samega sebe, za kar predvideva zakon do 3 leta zapora Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli, obramba Arno-deo) se je zagovarjal včeraj znani Berto Vincenti, ki je bil obtožen vrste tatvin, ponarejevanja osebnih dokumentov in upravljanja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja. Gre za enega izmed tolikih primerov mladinskega kriminala, ki so postali tako pogosti v našem mestu, toda kar mu je vtisnilo poseben pečat je bil Vincentijev poskus, da bi rešil iz zapora dva starejša pripornika, ki ju je spoznal v koronejskih zaporih. O tem dogodku smo že pisali svoj čas. Vincentija so prijavili kazenskemu sodišču zaradi številnih tatvin, ki jih je mladenič zagrešil v raznih avtomobilih, ki so jih njih lastniki parkirali po mestnih ulicah. Vlamljal je v avte ter kradel transistorske sprejemnike, kinematografske snemalne kamere, oblačila itd. V nekaterih primerih se je polastil tudi avtomobilov. Ker ni imel startnega klu-ča, je enostavno potrgal električne vode ter jih povezal. V nekem primeru se je polastil tudi osebne izkaznice nekega moškega iz Tržiča. Odstranil je lastnikovo sliko ter jo nadomestil s svojo. Obravnava proti mladeniču se je začela že v juniju letos ter bi se takrat tudi končala, če ne bi Vincenti nenadoma izjavil, da je zagrešil tudi neki poskus tatvine v Ul. Palestrina. Gre za poskus za katerega so obtožili stara znanca i verjel ter je zahteval, naj mu sod __Iz • ■ i -m__S J___J— niVi ________11__i policijskih oblasti, Fredduccija in Pacifica. Neke noči, okoli 4. ure zjutraj, je neka ženska poklicala policiste v Ul. Palestrino, ker je opazila dva moška, ki sta imela opraviti okoli avta, ki je bil parkiran prav nasproti njenega okna. Policisti so našli Pacifica pri avtu, ki je imel prekriti dve številki na evidenčni tablici, Fredduccija pa so zasačili v veži zadnjega nadstropja v poslopju št. 4. Blizu njega so našli tudi električno svetilko, za katero so menili, da mu je služila pri tatinskih podvigih. Fredducci je vedno trdil, da se je znašel v Ul. Palestrina čisto slučajno. Ob tisti uri naj bi šel obiskat neko sorodnico, ki stanuje v predmestju. Ko je opazil policiste, je zbežal po stopnicah omenjenega poslopja, ker je prekršil predpise glede policijskega nadzorstva. Pacifico pa je trdil, da so mu tiste noči ukradli avto, katerega je našel potem prav v Ul. Palestrina. Policisti jima niso verjeli ter so ju obtožili, da sta poskušala krasti v baru, ki je na vogalu omenjene ulice. Tako sta se Fredducci in Pacifico znašla v koronejskih zaporih. Tu sta spoznala Vincentija, katerega sta verjetno nagovorila, naj prevzame krivdo glede poskusa tatvine v Ul. Palestrina. Vincenti ju je poslušal ter je na obravnavi 20. junija podal izjavo v tem smislu. Javni tožilec mu tedaj ni SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA ZDRUŽENJA 11. oktobra pokrajinski kongres združenja bivših deportirancev Izvolili bodo nov pokrajinski odbor in izbrali delegate za vsedržavni kongres v Bologni - Poživi, tev dejavnosti ob 20-letnici odporniškega gibanja Predvčerajšnjim se je sestal pokrajinski odbor Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih, ki Je sklenil, da bo v nedeljo 11. oktobra dopoldne pokrajinski kongres. Na kongresu bodo poročali o delovanju organizacije, o vprašanjih, ki se tičejo bivših deportirancev (izplačilo odškodnine, priznanje invalidnine itd.), nato pa bodo izvolili nov pokrajinski odbor in določilj delegate za vsedržavni kongres, ki bo prihodnji mesec v Bologni. Tako pokrajinski kot vsedržavni kongres sta velike važnosti. Pri tem svetujemo vsem bivšim deportirancem, ki niso še včlanjeni v svoji organizaciji, naj se še pred kongresom vpišejo. Člani, ki pa niso še poravnali članarine, naj opravijo svojo dolžnost čimprej. Urad pokrajinskega združenja bivših deportirancev je v Ul. Zonta 4-1. Na pokrajinskem kongresu bodo seveda razpravljali tudi o smernicah za nadaljnje delovanje organizacije, ki ga bo treba okrepiti in razširiti v okviru 20-letm-ce odporniškega gibanja in konca vojne, o Rižarni, o shodih bivših deportirancev itd. Tudi zaradi tega je važno, da se bivši deportiranci pripravijo na kongres in da se ga polnoštevilno udeležijo. v- V m I %'S m + 1 Podpredsednik združenja za proučevanje maičobnih snovi otvarja kongres aiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiMiiiiiiiHiiiiiiiiHiiintiiiiuiiiiiiiiiiniHiiiiimiiiiiimniHHiiiiiiiiiiii DANES NA MINISTRSTVU V RIMU Razgovori o deželnem načrtovanju na ministrstvu za proračun Nato deželo bo zastopal odbornik za gospodarsko načrtovanje Cocianni Rok za predložitev prošenj za izplačilo odškodnine je že potekel. Zdaj so v Rimu začeli proučevati vsako prošnjo posebej. To bo trajalo verjetno do konca julija prihodnjega leta, o izplačilu pa bo govora verjetno šele ob koncu prihodnjega leta. Marsikdo ni mogel k prošnji priložiti tega ali onega dokumenta (potrdilo prefekture ali mednarodnega RK), kj ga je dobil potem ali ga bo še dobil. Te dokumente je treba odposlati v Rim na zakladno ministrstvo — komisija za izDlačilo odškodnine bivšim deportirancem, kamor so bile odposlane prošnje. Tajništvo združenja tudi v tem primeru nudi vso pomoč bivšim deportirancem in svojcem preminulih. Prihod libanonske gospodarske delegacije Danes prispe v Trst gospodarska delegacija Libanona, ki jo vodi generalni ravnatelj ministrstva za gospodarstvo Ihsan Beydoun. Delegacija sedaj potuje po Italiji in je že imela razne sestanke v Rimu in v Bariju, kjer je velesejem. Gostje se bodo danes ob 17. uri sestali na trgovinski zbornici s predstavniki lokalnega gospodarstva in bodo razpravljali o okrepitvi trgovinske izmenjave z Libanonom. Zanimajo se predvsem za uvoz gradbenih strojev in gradbenega materiala (zlasti mramorja), oljčnih strojev, orodnih strojev, strojev za lahko industrijo in za prehrano. V soboto dopoldne je predviden sestanek z industrijci iz Gorice in Vidma, medtem ko si bodo v soboto popoldne ogledali nekatere industrijske obrate. * • * V soboto zvečer bo prispela v Trst skupina avstrijskih prometnih tehnikov, ki si bo ogledala pristaniške naprave. Avstrijci bodo gostje trgovinske zbornice, Javnih skladišč in turistične ter letovi-ščarske ustanove. Danes zasedanje deželnega odbora Na ministrstvu za proračun v Rimu se bodo danes sestali odborniki, ki so zadolženi za gospodarsko načrtovanje v deželah s posebnimi statuti, da bi skupno pregledali in proučili nekatera vprašanja v odnosih med džavnim in deželnimi načrtovanji, ki so sedaj v izdelavi pri osrednjih in deželnih organih. Za našo deželo se bo sestanka udeležil deželni odbornik za načrtovanje Cocianni skupno z nekaterimi svojimi sodelavci. To ponudbo sta podprla in se zanjo zavzela tudi deželni odbor in odbor za načrtovanje naše dežele, katerima je mnogo na tem, da bi že v sedanji fazi pripravljanja načrtov za deželni razvoj po možnosti določili okvirje in roke za nujno koordinacijo aktivnosti načrtovanja, ki pritičejo deželam s posebnimi statuti kakor tudi kri-terji in splošni cilji, ki jih bosta sprejela parlament in vlada za dejavnost države v tem vprašanju. V ta namen bo odbornik Cocianni obrazložil podtajniku ministrstva za proračun sen. Coronu posebne potrebe naše dežele tudi v zvezi s točko statuta, ki predvideva posebna nakazila oz. prispevke države deželi na finančno kritje organskih programov razvoja. Razpis natečaja za podelitev štipendij Na oglasni deski tržaške občine so izobešeni razpisi natečajev za sledeče študijske štipendije za italijanske državljane, ki so diplomirali na italijanskih univerzah ali na kakem italijanskem višjem zavodu: 1. natečaji za 18. štipendij za inozemstvo, ki Jih razpisuje Vsedržavni svet za raziskovanje; 2. natečaji za 105 štipendij za inozemstvo, ki jih daruje NATO, in jih razpisuje ministrstvo za zunanje zadeve. Prošnje za udeležbo na natečajih morajo biti predložene Višjemu svetu za raziskovanja najkasneje do 10. oktobra letos. Danes popoldne ob 16. uri se bo na sedežu tržaške občine sestal deželni odbor Furlanije-Julijske krajine. Sejo Je sklical predsednik dr. Berzanti. V teku včerajšnjega dne Je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti sprejel na svojem sedežu na Trgu Oberdan 6 na vljudnostni obisk vojaškega poveljnika severovzhodnega področja generala Cac-cavalleja, člane deželnega vodstva Italijanske zveze nameščencev javnih ustanov pod vodstvom Jogna Prata iz Vidma ter generalnega inšpektorja Javne varnosti in vodjo IV. cone obmejne policije iz Vidma Rosaria Clmina. Izredna potnica na ladji «Saturnia> Danes zjutraj bo zapustila tržaško pristanišče potniška ladja družbe Italia nSatumia«, ki bo odplula na svojo redno vožnjo proti New Yorku. V Benetkah se bo na ladjo vkrcala tudi hčerka ruskega admirala Bogolubskega, ki je kot poveljnik ruske carske flote prvi prihitel na pomoč žrtvam potresa v Messini 1. 1908. Verjetno zaradi božjastnega napada se Je včeraj okoli 17. ure poškodoval 48-letni Giovanni Vec-chtet iz Ul. Pietraferrata 4, ki Je zaposlen v topilnici Frausln v Ul. Flavia. Na delu je dobil božjasten napad, zaradi katerega je padel na tla ter se pobil po desni strani zatllnika. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti okoli 15 dni. Pri padcu se je tudi ugriznil v jezik. SPOROČILO TRŽAŠKE OBČINE Prijavljanje davkov na povečano vrednost gradbenih zemljišč Kdo in v katerih primerih je dolžan napraviti prijavo in do kdaj - Za kršilce so predvidene ostre globe Tržaško županstvo sporoča, da je prefektumi nadzorni organ potrdil sklepe tržaškega občinskega sveta o uveljavitvi zakona o povečani vrednosti stavbišč v tržaški občini. Hkrati opozarja, da bodo na osnovi omenjenega zakona določevali povečano obdavčljivo vrednost stavbišč z retroaktivno veljavnostjo od 1. januarja 1954. leta. Nato županstvo sporoča, da je treba te zakonske predpise spoštovati v sledečih primerih: Prenos lastnine stavbišč med živimi osebami ter delnih lastninskih pravic, ki se jih tičejo (navadna lastnina, pravica do užitka, do površine in dednega fevda (enfi-teusi); pridobljena lastnina nad površinami na osnovi utrditve pravice do užitka, uporabe ali pa zaradi prenehanja pravice nad površinami ter pravice dednega fevda; uporaba stavbišč v gradbene namene; neizkoriščanje stavbišč v gradbene namene, ki so last družb ali drugih ustanov, čeprav gre za fizične osebe, seveda v primeru, da so na ime slednjih vpisana zemljišča v katerem koli kraju italijanske republike za skupno vrednost več kot 100 milijonov lir; dodelitev zemljiških pravic v poravnavo družbenih pravic; razdelitev zemljišč zaradi zmanjšanja kapitala ali pa brezplačna razdelitev; akti, na osnovi katerih je bila celotna ali pa delna imovina gradbenih zemljišč dodeljena članom družbe ali pa drugim družbam; lastninske spremembe stavbišč zaradi združitve ali pa zaradi spremembe družbe. Zato županstvo poziva vse prizadete, ki se jih omenjeni zakon ter omenjeni sklepi občinskega sveta tičejo, naj napravijo zadevno prijavo na občinski oddelek za davke in pristojbine, ki ima svoj sedež v občinski palači na Trgu Granatieri štev. 2. III. nadstr., soba 272, na posebnih obrazcih, ki jih dobijo v omenjenem oddelku. Hkrati županstvo obvešča prizadete, da je dolžnost prijavljencev, da sami poravnajo zadevno pristojbino. Nato županstvo opozarja, da bodo vse osebe, ki bodo kršile omenjeni zakon, kaznovane z globo od 51.000 do 2.500.000 lir. V primeru pa, da prijavljenec ne bo priložil prijavi potrdila o plačani pristojbini na stavbišča, ter bo ugotovljeno, da je pristojbino plačal, mu bo globa znižana na eno desetino omenjene vsote. Za zapoznela plačevanja te pristojbine pa bo občinska uprava zaračunala 3 odst. obresti na neplačano pristojbino vsakih šest mesecev. Omenjene prijave morajo predložiti najkasneje; v 30 dneh osebe, ki so po 31. marcu 1964. leta dobile ali pa samo zaprosile za gradbeno dovoljenje ; v 60 dneh osebe, ki so na kateri koli način prenesle lastnino stavbišč na druge osebe (vključno delne pravice), ali pa so jim stavbišča razlastili ,ln sicer med 1. januarjem 1954. leta in 5. aprilom 1963. leta; v 180 dneh družbe in druge že omenjene ustanove. Obvestilo o plačevanju povišanega davka IGE Finančna intendanca sporoča, da je povišanje dohodninskega davka (IGE) stopilo v veljavo z dnem 31. avgusta letos. V zvezi s tem Finančna intendanca opozarja prizadete, da se je davek IGE povišal za 20 odstotkov. Zato pojasnjuje, da to povišanje zajema uveljavitev IGE na navadne, najvišje in najnižje obremenitve ter na združene obremenitve, ki veljajo za sedanje obremenitve «una tantum«. Povišanje velja tudi za letno plačevanje IGE in za abonma, ki se ga plača na registrskem uradu. Poleg tega se povišanje uveljavi tudi na plačevanje IGE na kosmate dohodke profeslonistov, ki morajo plačati ta davek na osnovi letne prijave dohodkov. Hkrati pa velja to povišanje tudi za davek IGE na uvoženo blago. To povišanje pa se ne uveljavi na trgovino z glavnimi prehrambenimi pridelki in izdelki, na vina, bencin, umetna gnojila, kmetijske stroje itd., kakor tudi ne na dohodke, ki izhajajo iz kreditnega delovanja. Pri tem pa je treba pojasniti, da med tem ko se na navadna vina ne uveljavi povišanje, velja povišanje na posebna vina in na aperitive, ki so izdelani iz vina. Bolj podrobna pojasnila, zlasti kdaj je treba uveljaviti povišanje skupno z obremenitvijo IGE, dobijo prizadeti v zadevnih zakonskih predpisih ter na uradu za stike z javnostjo pri Finančni intendanci na Trgu Panfili štev. 2, od 9. do 12. uri. Sod na nogo Vittorio Angeli, star 51-let iz Ul. del Crocefisso 10, težak po poklicu, je včeraj okoli 15. ure delal v novi prosti luki, kjer je uslužben pri podjetju «ex Huet-ter«. Ko je imel opravka z nekim sodom, mu je ta poškodoval desno stopalo. Ponesrečenca so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v 15 dneh. niki sodijo na podlagi obtožnice. Vendar pa so sodniki sprejeli zagovornikovo zahtevo, naj se skrb-neje prouči ponovne obtoženčeve izjave. Med tem sta se morala Fredducci in Pacifico že zagovarjati pred drugostopnim sodiščem, ki pa ni upoštevalo Vincentijeve izjave. Obema obtožencema je sicer nekoliko znižalo zaporno kazen, toda v bistvu ju je spoznalo za kriva poskusa tatvine. V teh pogojih je prišlo do ponovne obravnave proti Vincentiju. Včeraj je obtoženčev zagovornik zahteval, naj sodniki izpustijo njegovega varovanca na svobodo v pričakovanju, da postane pravo-močna razsodba proti Fredducciju in Pacificu. Sodniki pa so sklenili, da se mladeniču takoj sodi glede prvotnih obtožb tatvine, ponarejevanja dokumentov itd. ter naj se odloži drugo obravnavo do dne, ko bo razsodba proti Fredducciju postala pravomočna. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval za mladeniča 5 let in 6 mesecev zapora ter 180.000 lir globe (zaradi tatvine), šest mesecev zapora (zaradi ponarejevanja) ter 6 mesecev pripora in 40.000 lir denarne kazni zaradi upravljanja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja. Sodniki so Vincentija spoznali za krivega ter so ga obsodili na 3 leta in 3 mesece zapora ter 100.000 lir globe ter 3 mesece pripora in 34.000 lir denarne kazni. Poleg tega bo moral prestati tudi 11 mesecev in 20 dni zaporne kazni (zaradi tatvine) na katero ga je obsodilo prizivno sodišče v decembru lani. Ko bo postala obsodba proti Pacificu in Fredducciju pravomočna, bo Vincenti spet sedel na zatozno klop. Tedaj se bo moral verjetno zagovarjtki zaradi klevetanja samega sebe. Kazen je v tem primeru zelo huda, saj predvideva kazenski zakon za prekršek te vrste od 1 do 3 let zapora. ZLOČIN V UL. CAVAZZENI Policija zaslišala več kot 100 oseb Tragedija v Ul. Cavazzeni, kjer je neznanec z 11 ubodi z nožem umoril 43-letno Irene Tonon por. Bearzotto, je še vedno zavita v popolno meglo. V teh dneh so organi letečega oddelka zaslišali več kot 100 oseb Cv glavnem gre za prostitutke, ali pa osebe, ki živijo ob robu družbe v starem mestu), toda brez uspeha. Gotovo je, da policija še ni pridržala niti ene osebe, za katero bi se dalo vsaj kolikor toliko sumiti, da ve kaj o krvavem dogodku. Med tem so agenti letečega oddelka ugotovili, da so nekatere osebe videle Bearzottovo še preteklo sredo zjutraj. To bi dalo slutiti, da jo je neznani zločinec umoril popoldne, ali zvečer istega dne. Kot smo že poročali, je policijski zdravnik ugotovil, da je Bearzottova umrla pred enim tednom. Najnovejše ugotovitve letečega oddelka bi se torej ujemale z izvedenčevim mnenjem. MLADINSKA INICIATIVA obvešča vse svoje člane, da bo v ponedeljek, 21. sept. ob 20.3» v Ul. Gep-pa 9' seja njenega glavnega odbora. Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchlo 9-II. neprekinjeno do 25. septembra. • • « Na Državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1964. • • • Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-65 lahko vpišejo v prvi razred zavoda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali polagati katerikoli izpit. Zadevni odlok je izšel v uradnem listu št. 189 z dne 3. avgusta 1964- Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25. septembra t. 1. « * * Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole ter Nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4, sporoča: da se vpisovanje za vse tri razrede nadaljuje do 25. septembra 1964 vsak delavnik od 10. do 12. ure. licenci, ki se vpišejo v 1. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list od anagrafskega urada 2. potrdilo o precepljenju 3. potrdilo o zdravih očeh 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila daje tajništvo šole. • • • Državna srednja šola In nižja in dustrijska strokovna šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan. Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra t.l. • * • Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini sporoča, da se vrši na vseh šolah ravnateljstva vpisovanje za novo šolsko leto 1964, od 15. do vključno 23. septembra tj. Za vpis v prvi razred so potrebne sledeče listine: rojstni list in potrdilo o cepljenju. Dragi «Primorski dnevnik» Upam, da boste objavili čimprej to moje kratko pismo, ker se mi zdi stvar zelo važna, kar boste lahko ugotovili tudi vi na uredništvu. Ne mislim jjisati na dolgo, kako je važno opozarjati nekatere slovenske starše, naj vpišejo svoje otroken v slovensko . šolo. Td ste le večkrat poudarjali v številnih člankih in ponavljate zdi] s parolami, ki so prav na mestu. S tem pismom bi rad opozoril slovenske družine, ki bivajo v naselju Sv. Sergeja (San Ssrgio) in ki jih je kar lepo število. Naselje je novo in zaradi tega se med seboj še nepoznamo vri Nekateri so le prej bivali v tem kraju, drugi pa so se sem preselili. Malo sem se zanimal in ugotovil, (lii je ludi nekaj slovenskih o‘rok. k’ bo do letos začeli obiskovati šolo. Vendar m vsi starši ne vedo, da je najblilja slovenska šola pri Dom ju. Zato naj slovenski starši, ki bivajo v naselju Sv. Sergeja (San Sergio), vpišejo svoje otroke v slovensko šolo vri Donjn. To jim priporočam in svetujem kot oče iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii NAPAD MLADOLETNEGA 5URO VEŽA V SAMA TORCI Babico udaril s sekiro po glavi ker mu ni hotela dati denaria Mladega izprijenca so karabinjerji našli v gozdiču pri Nabrežini - lenskine poškodbe k sreči niso hude Predvčerajšnjim zjutraj je 16-letni mladenič iz Nabrežine napadel v Samatorci svojo babico s sekiro ter jo laže ranil po glavi. Gre za Bruna Dolijo iz Nabrežine 24, ki je že znan policijskim organom zaradi številnih tatvin in pobegov iz domače hiše. Po napadu je Dolija ukradel neko kolo ter zbežal v gozdiček blizu Nabrežine, kjer so ga okoli 10.30 našli karabinjerji nabrežinske in prose-ške postaje. Po zaslišanju so ga odpeljali v koronejske zapore, kjer ie na razpolago sodišču za mladoletne. Bruno Dolija živi v Nabrežini pri svojem stricu Mariu Zulianiju skupaj s svojim mlajšim bratom, pred nekaj leti mu je umrla mati, nakar se Je oče poročil z neko žensko iz Latisane s katero Ima tri otroke in kjer živi v tem trenutku. Razumljivo je, da oče Napadena babica kaže meški, kjer jo je Bruno Dolija udaril a sekiro ne more skrbeti v teh pogojih tudi za pravilno vzgojo otrok, ki jih je imel v prvem zakonu. Tako je Bruno Dolija odrasel v okolju, ki ni koristno vplivalo na njegovo vzgojo. Mladeniška razposajenost se je kmalu sprevrgla v pravcat kriminal in za mladeniča so se začele zanimati policijske oblasti. Pred nekaj dnevi je ukradel doma 45.000 lir ter se skušal odpeljati z vlakom v Benetke. Naklep se mu ni posrečil, ker so ga prijeli že na nabre-žinski postaji. Pred tremi dnevi Je Bruno šel v Samatorco, kjer je zahteval, naj mu babica, 74-letna Ana Pavlina vd. Dolija, da nekaj denarja. Zenska mu Je Izročila 1.000 lir. Predvčerajšnjim zjutraj okoli 6,30 se je ponovno vrnil v Samatorco. Babico je našel v hle- vu ter je ponovno zahteval od nje denarja. Ker mu ga ženska ni hotela izročiti, je zgrabil za sekiro ter jo udaril po glavi. K sreči jo je le laže ranil, ženska je nato poklicala na pomoč sosede, ki so o zadevi obvestili karabinjerji. Tl so potem poskrbeli za njen prevoz v bolnišnico, kjer so Ji zdravniki zašili rano na glavi. V bolnišnici se bo morala zdraviti okoli 10 dni. Poškodovani palec zaradi brce v roko Včeraj popoldne ob 15,30 so prepeljali v splošno bolnišnico z nekim zasebnim avtom 12-letnega dijaka Paola Giacominija lz Ul. Far-netello 4. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na palcu desne roke z možnimi kostnimi poškodbami. Na ortopedskem oddelku se bo moral deček zdraviti 20 dni. O tem dogodku obstajata dve verziji. Prvo je podal sam Paolo, ki je trdil, da ga je na domačem vrtu brcnil v dlan njegov stric, ln sicer zato, ker Je po nesreči odkušil kamen na suhem zidu. Prizadeti stric pa Je podal čisto drugačno Izjavo. Priznal Je sicer, da je dečka brcnil v roko, toda to je storil, ker je Paolo skušal zalučati vanj kamen. Čeprav gre za poškodbe, zaradi katerih se bo moral deček zdraviti okoli 20 dni, ni gotovo, da bi karabinjerji prijavili strica zaradi telesnih poškodb. Pri vsem tem gre namreč tudi za določeno sokrivdo poškodovanca. Z druge strani baje prizadeta družina ne namerava prijaviti dogodka policijskim oblastem. Otroka je podrl na prehodu za pešce Sinoči ob 16. uri so prepeljali na otolaringoiatrski oddelek splošne bolnišnice 7-letnega Remigia Bu-sana iz Ul. delle Docce 15, ki se je pri prometni nezgodi pobil po nosu in po čelu. V bolnišnici se bo moral zdraviti okoli 15 dni. Do nezgode je prišlo, ko je Re-migio prečkal cesto v Ul. delle Docce po prehodu za pešce. V tistem trenutku se je pripeljal mimo z motorjem 18-letni Livio Zo-hil, ki je trčil v dečka ter ga vrgel na tla. Ker se je deček dvignil ter ni kazal nobene poškodbe, je motorist odšel v neki bližnji bar, kjer so ga malo potem našli policisti, ki so uvedli preiskavo o nezgodi. Gotovo Je, da Zohil ni zbežal, da bi se Izognil odgovornosti za nesrečo. Policisti so ga na vsak način kaznovali zaradi prekrška cestnega zakona, ki zadeva prednostni prehod pešcev. Poletne prireditve V nedeljo koncert godbe finančnih straž Pokrajinska turistična ustanov* ter avtonomna turistična in leto-viščarska ustanova v Trstu sporočata, da bo v nedeljo 20. t. n>-ob 19. uri na Trgu Unita veUH javni koncert godbe na pihala korpusa finančnih straž, ki je trenutno na turneji po severni ItaliJ1-Godbo sestavlja 87 članov, vodi P* jo dirigent Olivio Di Domenico-Njen program je na zelo visoki umetniški ravni. . . V primeru slabega vremena do koncert v gledališču Verdi. Nazionale 16.00 «1 rinnegatl deli iso- la misteriosa« Technicolor. Arcobaleno 16.00 «Le schiave esisto-no ancora« Technicolor. Prepovedano mladini. Ezcelsior 15.30 «La donna dl P**:'*’ Eastmancolor. — Gina Lollobriglo*. Sean Connery. Fenice 15,30 «100.000 dollari al sole« Jean Paul Belmondo, Lino Ventu* Grattaclelo 16.00 «La vendetta deU* signora« Ingrid Bergman, Antnong Quinn. Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 «1 due maflosi« Tecn-nicolor. Franco Franchi, Ciccio *D’ grassia, Aroldo Tieri. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «Sexy nudo« Technicolor. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «La vergine in coli«-gio». ,, Crislallo 16.00 «Se permettete P arh*' mo di donne« Prepovedano mladim. Capitol 16.00 «L’uomo di Laram** Technicolor. James Stevvart. __ Garibaldi 16 00 «Schiave bianche« " Rossanna Schiaffino. Prepovedan« mladini. Zadnji dan. lmpero 16.00 «Magia d’estate». Moderno 16.30 «La furia degli >”JJ placabili« Technicolor. — Richa TocKi- Astra 16.30 «La tigre del sette m* ri». _ _ Vittorio Veneto 16.00 «007, dalla RU5-sia con amore« Sean Connery. Astoria 17.00 «Capitan Fracassa« Technicolor. . Abbazia 16.C0 «L’assassirvo si chiam« Pcmpeo« Gino Bramieri. Ideale 16.00 «11 tulipano nero« Tecn-nicolor. Virna Lisi, Alain DelOn. KINO NA PHOSTEM Skedenj 20.00 «11 complice segreto* Stevvart Granger, Haya Harareet. Arena Diana 20.15 c.L'assedio d«« 7 frecce« Technicolor. William HO' den, Eleonor Parker. V nedeljo 20. septembra organizirajo: PD «Slavko Škamperle« PD «Ivan Cankar* Akademski klub JADRAN Taborniki Rodu modrega vala celodnevni izlet v BENEŠKO SLOVENIJO (Landarska Jama, Trlnkov grob v Trčmunu, samostan na Stari gori). Prijave se sprejemajo pri SPZ v Ul. Geppa »• Vpisnina 1000 lir. Odhod ob 7. uri s Trga Fo-ro Ulpiano. Razna obvestila 43; dr, ro 2. CodermaU, Ul. Tor predvaja danes, 18. t. m. ob 18. url film: IL TROPICO Dl SOHE (TROPSKA NOC) SPDT priredi v nedeljo 4. oklo#r* izlet v Kanalsko dolino, v dolino *aj-zere In mimo zavetišča Grego '■ Poludnik (Jot di Mezzagnot). AVJjj bus se bo ustavil tudi pri postaja* * šču žičnice na Višarje in na Lov«. Prosvetno društvo Andrej Cbk‘P1**" redi V' nedeljo 20. tjti enodnevni le: v Predjamski grad, Kakov SK«? Jan ln k Cerkniškemu jezeru. VP>” sovanje pri Draščkovih. Potovanje po Španiji Od 5. do 20 oktobra letos vabi' mo na zanimivo potovanje po sp*" niji. Cena 78.000 lir. Informacije vpisovanja pri potovalnem uradu «Aurora», Trst, Ul. Clcerone Se- *’ tel. 29-243. Na sedežu Združenja Italija -zsS? v Trstu, Ul. 8. NIcolO 1141.. 29-403, Je v teku vpisovanje v te«' Je ruskega Jezika. Kdoi se želi vpisati, naj se ob' ne na sedež Združenja vsak da od 17.30 do 20. ure. Včeraj-danes ROJST VA. SMRTI IN POROK® y Dne 17. septembra so se rodili Trstu 3 otroci, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 67-letnl Giovanni P‘*j rl, 77-letni Rlccardo Furlan, OH** Ernesto Pangaro, 82-letn! Pietro » sazzl, 66-letna Lulgla Orsaria V? ' Cassetti, 69-letna Gluseppina De u r.ussio por. Carli, 67-letnl GiUSePP Vitiello, 92-letnl Giovanni Schetdm* 2 dni stara Maria Polito. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (14. ». - 2». I.) .. Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM Cammello, Drevored 20. septefliD 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla dr. Codermatz, Ul. Tor S. Ptero .’ dr. Gmelner. Ul. Giulla 14: Cignola, Korzo Italia 14; Pren Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, ir* Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN, (14. ». — 2». ».) .. A| Crevato, Ul. Roma 15; INAM * Cammello, Drevored 20. septeibD Alla Maddalena, Ul. dellTstr1* S. ** 18. septembra 1964 UKREPI V ZVEZI Z GOSPODARSKIM RAZVOJEM SFRJ Osnovni nalogi: utrditev gospodarstva ter izboljšanje plačilne bilance Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine SFRJ sta na seji z dne 14. septembra, na podlagi ekspozeja podpredsednika ZIS Borisa Kraigherja o sedanjem Položaju trga in gibanju cen v letošnjem letu, ugotovila, da so se ugodna gibanja v gospodarstvu iz lanskega leta nadaljevati! tudi letos. To je predvsem razvidno iz naglega povečanja Produktivnosti in boljšega izkori-•canja kapacitet. Takisto iz nadaljnjega povečanja izvoza, osebjih dohodkov in vseh oblik potrošnje. Toda, vtem ko je bil znaten tempo povečanja proizvodnje leta 1963 dosežen na podlagi večje Produktivnosti in umirjenejše-ga_ povečanja zaposlenosti, je povečanje proizvodnje spremljalo letos znatno naraščanje zaposlenosti in nekoliko počasnejše povečanje produktivnosti. Poleg te-®aje letos proizvodnja bila povečana ob močnem povečanju u-Voza ter neustreznem naraščanju izvoza. Obenem je prišla do izraza visoka stopnja naraščanja investicij, ki je po obsegu in strukturi presegla realne možnosti jugoslovanskega gospodarstva. Spričo tega je prišlo do mo-renj v gospodarskih bilancah ter okrepitve nestabilnosti trga, kar Je poslabšalo poslovanje delovnih organizacij kot tudi osebne dohodke ter življenjsko raven, '»se to je, kljub občutnemu pokanju nominalnih in tudi realnih osebnih dohodkov, med de-tovne ljudi vneslo negotovost, Pri onih z manjšimi dohodki pa tudj ogrozilo že doseženo življenjsko raven. V takšnih splošnih gospodarskih gibanjih ostajajo nadalje še Vedno odprti tudi nekateri dol-goročni strukturni problemi, a v zaostanku so proizvodnja reprodukcijskega materiala, energeti-*e in pa promet. Do izraza priha-la tudi zapostavljanje, kar zadeva ustvarjanje družbenih rezerv. Ukrepi zveznega izvršnega sve-‘a, s pomočjo katerih se je zavela uresničevati resolucija o o-snovnih smernicah za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema, pa prispevajo k odpravljanju obstoječih neskladnosti ter ustvarja-«JU ugodnejših pogojev za njihovo Premagovanje. To zlasti drži za ukrepe, s katerimi se izbolj-auje finančni in gmotni položaj delovnih organizacij. Prav tako Popevajo k nastajanju ugodnej-Pogojev za hitrejši razvoj go-B?°d*rskih dejavnosti tudi ukrepi ^tS v zvezi s povečanjem cen kmetijskih pridelkov, električne nergije in premoga. Vendar so st niihovem izvajanju pogo-jkrat pokazale težnje po neupra-icenem povečanju cen, kot tudi Kršitve finančne discipline v ne-atenh družbenopolitičnih skupnostih in komunalnih bankah. t?ri wJ*°. zlasti prišle do izraza .slava ■ nedograjenost kreditne-'d. oančnega sistema, kar predstavlja enega od temeljnih raz-»JOV ?a preseganje investicij ter *?vanjJanJe nerea3ne£a povpra- Zvezni in gospodarski zbor zvez-j® skupščine sta izrazila mnenje, sta stabilizacija gospodarstva d1 ^?pežno reševanje problemov Pjacilne bilance osnovni nalogi, .‘.JU je treba rešiti, da bi se za- Z . 111 gospoaarsKi razvoj, li. .^,udi politika izboljšane živ-lenjske ravni delovnega človeka, •jvezni in gospodarski zbor zvez-"f skupščine SFRJ sta na osno-t tega izrazila mnenje, da je v a namen predvsem potrebno u-*r«niti naslednje: n^P0Žt.cvaje sprejeto politiko o pPjPvm delitvi nacionalnega do-Pdaa.,V smislu zmanjševanja in-esticijske potrošnje, in dejstvo, _f, s° v sedanjih gospodarskih ff„,aPl'h previsoke investicije po-s avitni vzrok za to, da so bilan-neuravnovešene, je potrebno: ^•.Preprečiti nadaljnjo izgradnjo investicijskih objektov, za ka-.n'so zagotovljena finančna ra«; tv,a’ in Paziti, da bo financi->. dJ.* kar najbolj odvisno od gi-.,*dJa Proizvodnje, njene ravni in Politike1* ter doložene kreditne k^.Badke in služba družbenega in a®°,Vodstva morajo popolnoma in dosledno izvajati ukrepe, da bi J'ustavili finančno disciplino pri ib j ?redstev na vseh ravneh hi zoper kršitelje uvedli Dr.a ?ek ter 0 tem obveščali Predstavniška telesa. organi naj v čim kraj-, r°ku predložijo zvezni skup-toenlk^d^ke predpisov o spre-ea i.,6 v in dopolnitvah kreditne-z ž» “an^nega sistema, v skladu (jgifJPrcjetimi smernicami o na-cirtniern razvoju sistema finan-nja razširjene reprodukcije. Ustrn— okrepi kreditne politike ln Prenrl*-?1 sankcijami je treba ll1 Prelivanje kratkoročnih 4 Sn_V v dolgoročna sredstva. rai‘n j»lojni organi naj revidl-atviv, docovore o oročenih srednje kJer ie veza- PovJIed,tev "a rok spremljalo ati bančnih kreditov, zla- ki • 8 ,istimi organizacijami, čil. ° Poslovno leto 1963 zaklju-tu “H imajo v tem le- •lovan^u^”* 'ežave v tekočem po- *ibaiJn1,ede "a sedanji položaj v tovliln *ospodarstva ter na ugo-kar »Pa tendence na tržišču in cialUiB:?eVa cene, se priporoča so-rišč»i Pnim republikam, da izko-ni* i« Pooblastila za razpisova-nomPD S0,3^'. Predvi^dih z zako-ben. dk,n.itvi prispevka v druž-stih*ni?Vestlc‘iske sklade, le v ti-n0stiPrlrdTrih, ko prevzetih obvez-sklaJ, , družbenih investicijskih dru»°V ?®res ni mogoče kriti na ti{nT dacid. Vsem družbenopoli-or»»? skupnostim In delovnim uverUiMcl3am se priporoča, da IzDninV5 Potrebno varčevanje pri skih dJevanju svojih investicij-zv.,: Programov in da s tem v gotn/,^10??.330 sedanje programe nh;£2?arsklh in negospodarskih ce. V ta namen je zlasti treba storiti naslednje: 1. delovne organizacije naj si nadalje prizadevajo za povečanje izvoza in dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti glede prevzetih izvoznih nalog. Prav tako je treba, da banke in drugi organi izvajajo povečano nadzorstvo in v primeru, da delovne organizacije ne izpolnjujejo obveznosti, u-činkoviteje ukrepajo. 2. Nadaljevati je treba z doslednim izvajanjem politike, da se uvoz povezuje z izvozom, tako da bi zagotovitev uvoznih potrebščin postala bolj odvisna od izvoznih uspehov samih proizvajalcev —- izvoznikov in njihovih kooperantov. 3. Pospešiti sprejetje napovedanih ukrepov v zunanjetrgovinskem in deviznem sistemu, posebej pa ustvariti pogoje za zvišanje retencijske kvote kot pomembnega faktorja za stimulacijo izvoza in za spodbujanje gospodarskih organizacij, da se bodo uspešneje vključevale v mednarodno izmenjavo. V tem smislu je treba pospeši-izvajanje konkretnih ukrepov za decentralizacijo deviznega poslovanja tako, da se bodo vključile v zunanjetrgovinsko poslovanje vse poslovne banke, vštev-ši komunalne banke, ki izpolnjujejo za to predpisane pogoje. Da bi uredili tržišče in gibanje cen, je potrebno: 1. Družbenopolitične skupnosti in drugi nosilci gospodarske dejavnosti so se dolžni takoj lotiti sistematičnega oblikovanja družbenih rezerv in rezervnih skladov. S tem v zvezi je treba čimprej predložiti zakon o družbenih rezervah, ki bo usmeril mehanizem njih ustvarjanja in izkoriščanja. 2. Družbenopolitične skupnosti naj začno naposled in neutegoma v sodelovanju z delovnimi organizacijami sistematično usmerjati oziroma izkoriščati sredstva za krepitev materialne osnove in povečanje tehnične opremljenosti delovnih organizacij v prometu. S tem v zvezi je treba tudi proučiti mesto in vlogo posameznih udeležencev v prometu. 3. Organi za kontrolo cen naj odločno in učinkovito ukrepajo, da bi preprečili neupravičeno zvišanje cen. Razen tega je treba kar najbolj nujno proučiti sistem in kriterije družbene kontrole cen ter izpopolniti organizacijo organov za cene. Da bi se zboljšal materialni pcloža’ delovnih organizacij, da •Bi nastali - pogoji za povečanje Sredstev, s katerimi razpolagajo, in da bi se uspešneje prilagodile tržnim pogojem, je treba 1. Sprejeti vse potrebne ukrepe da bi lahko v najkrajšem roku' začeli ukinjati prispevek iz d-,-toka gospodarskih orgatiiza- 2. Cimprej ustvariti pogoje za ukinitev splošnega davka na promet v proizvodnji. Prav tako se je treba neposredno lotiti 'zva-janja sprememb v sistemu davka na promet v tem smislu, da se njegova vloga usklaja sistemom aelitve. 3. V zvezi z dokončno ureditvijo sistema dolgoročnega financiranja in izpopolnitvijo ustreznega bančnega in kreditnega mehanizma, proučiti višino obresti na poslovni sklad m na bančne kve-di te, kakor tudi višino bančnih provizij in drugih nauomestii bank. 4. Ze letos sprejeti ukrepi, da bi uredili probleme v zvezi z zadolženostjo gospodarstva in odplačilom anuitet. 5. Proučiti višino zavarovalnih premij, prispevkov združenjem in zbornicam kakor tudi raznih drugih komunalnih in drugih prispevkov. rezultatov. Posebno pozornost je treba pri tem posvetiti kategorijam zaposlenih z najnižjimi osebnimi prejemki. 2. Z ustreznimi ukrepi zboljšati življenjski standard upokojencev, invalidov in drugih ljudi s fiksnimi osebnimi prejemki. 3. Proučiti vire. iz katerih se oblikujejo in trošijo sredstva splošne potrošnje, da bi tako onemogočili, da bi posamezne oblike te potrošnje (proračunska, socialno zavarovanje in druge) povzročale motnje na trgu. V ta namen je treba proučiti možnosti, da bi skrčili posamezne oblike materialnih izdatkov splošne potrošnje. Ta skrčenja ne smejo biti v škodo krepitve materialne osnove, razvoja samoupravljanja in izvajanja načel o dohodkih v poslovanju delovnih organizacij v prosveti in drugih družbenih službah. VI. Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine popolnoma podpirata ekspoze predstavnika zveznega izvršnega sveta o ukrepih za ureditev položaja in nadaljnji razvoj gospodarskega sistema. Čeprav naj ukrepi, sprejeti v smislu teh sklepov, ugodno vpli- vajo na stanje tržišča in gospodarska gibanja, je treba poudariti, da pomenijo nadaljnji korak v procesu urejanja in stabilizacije tržišča. Zato je treba, da ukrepom, ki jih zdaj sprejemamo, sledi v prihodnjem obdobju vrsta drugih ukrepov v urejanju materialnih odnosov in razvoju gospodarskega sistema. Te ukrepe naj prav tako spremlja povečano prizadevanje vseh družbenopolitičnih dejavnosti, da bi jih dosledno uresničili. V ta namen je treba, da vse delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti in drugi družbenopolitični organi store v okviru svojega dela vse potrebne ukrepe, da bodo poglavitni cilji teh sklepov čimbolj uspešno uresničeni. Nujno potrebno je, da pristojni organi v smislu teh sklepov proučijo in sprejmejo konkretne ukrepe, ki jih je treba neposredno uveljaviti v življenje, kakor tudi, da predlože ustrezne reš> tve za vprašanja, ki terjajo nadaljnje proučitve. Zvezna skupščina, zvezni izvršni svet in drugi organi bodo spremljali in zagotovili izvajanje teh ukrepov. Sprejeta stališča v ^ duhu teh sklepov je treba upoštevati pri obravnavanju plana za leto 1S65. Vloga «Skupine 47» v javnem življenju Zahodne Nemčije Krščanski demokrati začenjajo «upoštevati» kulturo Slikar M. Chagall dokončuje v pariški Operi veliko fresko, ki jo bo občinstvo prvič videlo 23. t.m. tiimiiimiimtiiiiiimiiiHiiiiiimmiiimimiHmimmiiiiimmimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii ..........................................................................................................................•■■»<>» ZANIMIVA IN ZELO AKTUALNA TEZA ANGLEŠKEGA PSIHOLOGA Otrok se ne sme preveč metati okoli materinega krila Manj kompleksov in več samostojnosti - Nemški »otroci s ključem* Koliko je zaposlenih mater v bogatih ZDA - Le Francija zaostaja Lepa Ingrid Thutin, ki je igrala glavno vlogo v filmu «Tišina» I. Bergmana Kak preizkušen pedagog se bo začudil. Kaka mati, ki je vzgojila že kopico otrok (čeprav so take danes bolj redke), se bo ob tem nasmehnila. Toda podatki, ki temeljijo na anketah in statističnih ugotovitvah, neizpodbitno zatrjujejo, da je bolje, če se otrok v svojih osnovnošolskih letih ne opleta preveč okoli materinega klila ali, če hočemo, da ne živi preveč «pod budnim očesom skrbne mamice.), ker mu to bolj škoduje kot koristi: Manj kontrole in več svobede: boljši u-spehi v šoli in samostojnejša osebnost! Do te zares presenetljive u-gotovitve je prišel angleški psiholog Terence Moore, ki je svojo z dokazi podprto tezo prikazal strokovnjakom za otroško psihologijo na prvem mednarodnem kongresu za družbeno psihologijo, ki je bil pred nedavnim v Londonu. Prof. Terence Moore je predvsem rekel, da otroci zaposlenih mater, toda onih mater, ki so zaposlene izven doma, ne trpijo od kompleksa neprilagodi- Da bi dosledno uresničili sprejeto politiko na področju življenjskega standarda, je potrebno: 1. da kolektivi in samoupravni organi delovnih organizacij, u-poštevajoč gibanje življenjskih stroškov na posameznih področjih, zagotove izvajanje ustrezne politike delitve, pri čemer naj imajo pred očmi, da so osebni dohodki odvisni od dosežene produktivnosti dela in doseženih poslovnih F2 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- iK.i.iiiMii.m..»..«».. Novi dvomotornik «TU-134» MOSKVA, 17. — Sovjetski tisk objavlja danes podrobnosti o najnovejšem sovjetskem reakcijskem letalu za potnišld promet, ki ga je Izdelala sovjetska industrija za civilno letalstvo in ki nosi oznako «TU-134», kar nam takoj pove, da ga je izdelal sloviti sovjetski letalski strokovnjak Tupolev. Predvsem sovjetski tisk poudarja, da Ima novo sovjetsko potniško letalo dva reakcijska motorja, ki sta postavljena na zadnjem de. lu trupa, podobno kot pri znanem francoskem potniškem letalu «Ca-ravelle«. Nadalje iz sovjetskega tiska zvotio, da ima letMo 64 sedežev in da znaša njegova brzina «do 1.000 km na uro». Radlus letala znaša 3.000 km, kar pomeni, da ml za medkontinentalne, torej za dolge proge. Posebna značilnost tega letala je, da mu zadošča^ komaj 1.000 m dolgo vzletišče za vzlet, prav tako pa mu zadošča 1.000 m za pristanek, kar pomeni, da more pristati tudi na srednjih letali-ščih Pri tem mu služi posebna zaviralna naprava za pristanek, iz sovjetskega tiska zvemo, da je letalo «TU-134» opremljeno z «novi-mi avtomatičnimi napravami«, ki mu služijo pri letenju in za pristanek. Letalo je med poletom zelo stabilno. Moskovski Ust «Izvestja» dodaja, da je letalo sedaj podvrženo intenzivnim poskusom, preden ga bodo vključiU v redno službo na domačih in mednarodnih progah. nav,wU(nan3‘ moru 'Mladina na zahodu; 22.15 daja za delavce; 20 25 Ameriško Ital. narodne; 20 50 Arena za vir-JaM. novinarstvo; »MOmL koncert. Utoaml nok turno; 23.05 Iz sodobne glasbe. Ital. televizijo 18.00 Program za najmlajše; m itftuuu, **■ -- ---------- «— *«,.w utvv... —- ■ -- - _ ■ iq oo Dnevnik; 19.15 Japonske mc- ba; 14.25 Tržaške popevke. 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 ( •}’., 19 50 vatikanski koncil; li; 15.35 Koncert; 16.00 on J ’*nnrt- 20.30 Dnevnik: 21.00 II. program 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje 13.15 Lahka glasba; 13.50 Zborov- Ugo Calise; 9.00 Ital. pentagram; sko petje; 14.05 Med zgodovino 9.15 Ritmi; 10.35 Nove pesmi; ln legendo; 14.15 Klavirska glas- 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; tve. Nasprotno, osebnost teh o-trok je bolj izrazita, so bolj u-ravnovešeni in imajo ve6 zaupanja vase. To svojo trditev je Moore podprl s tezo, da more neprestani stik med materjo in otrokom postati otroku, pa tudi materi — usoden. Občutek negotovosti, ki se kaže pri nekaterih otrokih, katerih matere so zaposlene izven doma, pa je treba bolj pripisati nestabilni osebnosti staršev ter nedosledni,., vzgoji, kot, pa odso.tnosti matere. T«i„ teze je angleški psiholog , prof. Terence Moore podprl z anketnimi podatki, ki so jih zbrali v Franciji, v Združenih državah in na Danskem in ki dokazujejo, da so otroci, katerih matere so zaposlene izven doma, — v šoli mnogo boljši, celo bolj uspešni kot pa otroci, ki so stalno pod konkrolo matere. Ti otroci se prej naučijo branja in pisanja. Imajo močneje izražen občutek odgovornosti in v splošnem imajo mnogo več iniciative od ..maminih ljubljenčkov«. Trditev, ki jo je prikazal in z dokazi podkrepil angleški psiholog prof. Terence Moore, je dobila odmev tudi v strokovnem časopisu ..Mentalna higiena«, v katerem dunajski strokovnjak dr. Tessiere opozarja, da imajo otroci veliko možnosti, da se ..harmonično razvijejo«, če niso ..razneženi zaradi prevelike materine pozornosti«. Ti zaključki dveh strokovnjakov bi mogli pomiriti vest mnogih mater, ki so zaposlene izven doma. In teh mater je vedno več, dejansko se število zaposlenih mater vedno bolj veča in to še celo več v kapitalističnih kot v socialističnih državah. Nekaj statističnih podatkov glede tega ne bo odveč: Na Angleškem je danes zaposlenih izven doma 4.320.000 poročenih žensk. Pred desetimi leti jih je bilo zaposlenih 3.250.000, kar pomeni, da se je število zaposlenih mater v desetih letih povečalo za deset odstotkov, dočim se je število zaposlenih žensk nasploh, to se pravi tudi žensk brez otrok in neporočenih žensk, prav tako povečalo. Tudi v bogatih ZDA je veliko žensk-mater, ki delajo izven doma. Po najnovejših podatkih, vendar za leto 1963, je bilo v ZDA zaposlenih izven doma 9 milijonov 300.000 mater, kar je za 73 odstotkov več kot deset let prej. Ob tem bi kaka mamica, ki ima dovolj izkušenj s svojimi otroki, mogla reči, da si v ZDA matere to lahko privoščijo, ker imajo doma strežnico ki jim opravlja vsa gospodinjska dela in pazi na otroke. Statistični podatki govore povsem drugače: Iz istih virov zvemo, da se vsak dan vrne iz šole 500.000 ameriških osnovnošolskih otrok v popolnoma prazne domove, v katerih ni strežnice, celo nobene odrasle osebe. V Zahodni, Nemčiji je veliko pomanjkanje hišnih pomočnic. ir_____ Ital. pesmi; 15.35 Koncert; 16 00 2Q15 ’šport. 20.30 Dnevnik; 21.00 ItOpOr Rapsodija; 17.35 Enciklopedija; Goi(jonl; «La serva amorosa«; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00 n.45 S popevkami po svetu; 18.35 23 20 Dnevnik. Prenos RL- 12 00 ln 12 50 Glasba Enotni razred; 20.00 Varietejski po teljah; 13.40 Zbor RTV Ljub- program; 21.15 Festival neapelj- fjana; 14.00 Dunajska_promenada; ske pesmi. III. program 18.30 Stara zgodovina; 18.45 Bar-tolozzijeve skladbe; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 14.30 Melodije; 15.30 Polke ln valčki; 16.14 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama; 17.40 Pisana glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Jazz; 22.40 Bachov Koncert za violino in orkester Nacionalni program 8.30 Vreme na Ital. morjih; 8.30 Revija revij; 20.40 Schumannove skladbe; 21.20 Sean 0’Casey: »Plug in zvezde«. Slovenija U. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Festival neapeljske pesmi; 22.30 Potopljeni tempelj; 23.25 Športne vesti. Jug. televizija 17.10 Učimo se angleščino; 17.40 TV v šoli; 18.50 TV biro; 19.10 Obzornik; 19.30 Reportaža s strelišča v Mirjevu; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Studio 13 — mozaik iz umetno- 7.15 Od uverture do finala; 8.05 sti; 21.45 Včeraj, danes, Jutri. Pred dnevi smo brali, da 400.000 zahodnonemških družin išče strežnico. Kljub temu je zelo veliko zahodnonemških mater, ki so zaposlene izven doma. Točnih podatkov o odstotku mater, ki delajo izven doma, ni. Ve pa se, da je leta 1950. kar 25 odstotkov oseb v delovnem ednesu odpadlo na ženske in *a že tako viso"k odstotek se je do leta 1962. dvignil kar na 33 odstotkov, to se pravi da celo tretjino delovnih mest v Zahodni Nemčiji krije žepska delovna sila. Iz. tega jasno izhaja, da dela zelo Veliko tudi žensk-mater. Zato tudi narašča v Zahodni Nemčiji število tako imenovanih ..otrok s ključem«. V Zahodni Nemčiji se pouk v šolah začne zelo zgodaj, prej ko matere-delavke zapustijo dom, da bi odšle v službo. Zato pa se otroci vrnejo prej domov, kot se vrnejo njihove matere iz službe. Zato otroka čakajo doma zaklenjena vrata. Da bi otrok na poti v šolo in iz šole ne izgubil ključa, mu ga mati zaveže na vrvici okoli vratu. Od tod tudi naziv ..otroci s ključem«. Nekoliko drugačne pa so razmere v Franciji. l’u sicer dela prav tako precejšnje število žensk in tudi mater, vendar gre naraščanje števila zaposlenih žensk počasneje kot v drugih državah. Leta 1954. je v Franciji delalo izven doma 3.256.000 žensk, od katerih je bilo pie-cejšnje število tudi mater. V naslednjih osmih letih se je to število povzpelo na 3.502.000, to se pravi, da se je povečalo le za 250.000. Zakaj gre v Franciji ta razvoj zaposlovanja žensk tako počasi? Vzrokov je več. Prvi je v tem, da delodajalci ne radi vzamejo v službo poročeno žensko in mater, ker se bojijo, da jim bo ta odpovedala, brž ko ji bo otrok zbolel, brž ko bi bil njen mož premeščen ali iz kakega drugega razloga. Drugi vzrok pa je v tem, da je v Franciji razmeroma malo žensk s strokovno kvalifikacijo. V tem prikazu smo večkrat ponovili termin «izven doma zaposlena ženska«. To smo storili namenoma, kajti v Italiji je razmeroma manj zaposlenih žensk »izven doma«, veliko pa je posebno v Severni Italiji žensk, ki delajo za podjetje, vendar pa doma. Tega je veliko v velikih mestih, kjer delajo na svojih domovih šivilje, pletilje in mnoge druge ženske, ki sprejemajo od podjetja surovine, delo opravljajo doma in podjetniku nosijo le izgotovljene izdelke. Zaradi tega ta vrsta zaposlitve ne pride v poštev, ko govorimo o problemu, s katerim smo začeli. Prav tako ne pride glede tega v poštev ogromno število žensk na podeželjih tako v Nemčiji kot v Franciji in Italiji, ko je kmetica zaposlena na polju in ni vezana na urnik tovarne, pi same, urada, kot so vezane one ženske, ki so v normalnem delovnem odnosu. Pred tednom dni se je ttSKupina \ 47» sestala v Stockholmu. To je prvič, da se je to zdru&enie, v ka terem se zbirajo vsi nemški pisatelji, ki imajo vetje ime, zbralo na zasedanje izven meja Nemčije. Vabilo, ki ga je bila «Skupini 47» poslala Švedska, je podprlo pomembnost, ki jo ima to združenje. ((Črno ovco» bonske vlade ((Skupino 47» je leta 1947 osnoval nemški romanopisec Hans-\Verner Richter, bivši komunist, ki se je umaknil v mirno literarno dejavnost brž ko je prišel Hitler na oblast. «Skupino 47» je organiziral v sodelovanju z nemškimi intelektualci. vojnimi ujetniki, ki so v Ameriki sanjarili o neki miroljubni in socialistični Nemčiji. Ob podpori ameriških oblasti je ta skupina izdajala najprej svoj časopis v Muenchenu. Bil je to eDer Ruf» (Poziv). V tej dobi je Nemčija trpela veliko pomanjkanje hkrati pa živela v politični evforiji, kajti veliko nacistov je bilo po zaporih, ali so bili s svojih položajev suspendirani, levica pa je ponovno začenjala postajati vsega spoštovanja vredna politična moč. Toda že v aprilu istega leta je bil Ust «Der Ruf« ukinjen, češ da je nestrpen v svoji kritiki proti militaristični vladi«. Nekaj mesecev pozneje je Hans-Werner Richter zbral ostanke svoje skupine, da bi začel izdajati literarno revijo pod naslovom «Skupina, 47», kateri je dal ime Hans-Georg Brenner, nemški prevajalec Sartra. Ime ji je dal v spomin na list cGeneration 98», ki sta ga 1898 osnovala Vnamuno in Valle-Inclan za obnovitev Španije, ki je bila izgubila vojno proti Združenim državam. Revija «Skupina 47» pa ni nikoli izšla, zato pa je nastala ((Skupina 47», ki je svojo nalogo videla v odbiranju literarnih del, ki zaslužijo, da bi za njihov tisk ?k> rabili papir. V tej dobi je bil namreč papir dragocen in racioniran, podobno kot kruh. Papir pozneje ni bil več racioniran, toda «Skupina 47» je še nadalje izbirala za tisk vredna li terama dela. To se dogaja tako: kandidati, ki se znajdejo pred kakimi 50 konkurenti in kritiki, sedejo drug za drugim na stolico, ki so ji nadeli ime ((električna stolica«, da ' bi brali svoje delo. Avtor — brez vsake pravice, da bi svoje delo branil z drugim materialom, razen s svojim lastnim tekstom iz predloženega literarnega dela — bere vse dotlej, dokler avditorij ne začne žvižgati ali se mu odvzame beseda. Redko kdaj kako šibko ploskanje pozdravi ko nec teksta. Ce prečitano literarno delo zasluži razpravo, četvorica kritikov iz skupine preide v napad. To je že velik uspeh: pred stavniki radia in televizije ter velikih založb obkolijo avtorja, da bi od njega izlili sporazum za tisk in izdajo dela Toda od desetih avtorjev, ki so sedli na «električno stolico», se jih devet prav gotovo ne bo nikoli več pojavilo na tem zaseda nju in s tem bodo izgubili vsak up, da bo njihovo delo tiskano. «Skupina 47» ni monopol pisateljev. Pravzaprav nima monopola nad vsem, kar se ustvari in tiska Ernst Juenger je znal povečati svoj sloves tudi izven te skupine. Podobno kot znani individualist Arno Schmidt. Heinrich Boell pa se je pred nekaj leti odstranil iz skupine, pa čeprav ga je ta priznala. Kljub tem izjemam nemška književna dejavnost teži k «Skupini 47», ki po poburžujenju socialdemokratske stranke predstavlja danes edino intelektualno opozicijo v Zahodni Nemčiji. Zato jo krščansko-demokratska stranka neprestano obtožuje, da je subverzivna organizacija, ki da jo vodijo komunisti, celo anarhisti. Generalni tajnik krščansko-demokratške stranke pa je nekoč rekel celo, da je «Skupina 47» novo «združenje fašističnih pisateljev«. Skupina ga je prijavila sodišču in mož se je moral javno opravičiti. Čeprav člani «Skupine 47» pra vijo zase, da so levičarji, so po litični nazori posameznih članov zelo različni. Zavzemanje stališč je skupino pogosto spravljalo v težke preizkušnje. To se je zgodilo l. 1960 v dobi emanijesta 121», prav tako v dobi škandala z ministrom Straussom, ko se je vod stvo opredelilo ta tednik «Der Spiegel» in pri tem izjavilo, da zastopa vse svoje članstvo. Neka teri pisatelji, člani skupine, so po lititno neopredeljeni, drugi pa so izrazito angažirani. Guenther Grass na primer pogosto polemizira socialnim demokratom Willyjem Brandtom. Skupna ideologija «Skupine 47» pa je: stran od vsakega fanatizma. V današnji Zvezni republiki Nemčiji, ki je vsa vneta za ekonomski vzpon, razumnik težko najde svoje mesto. Ekonomski uspeh je postal cilj, h kateremu vsak teži s tako rekoč religiozno strastjo. Celo sindikati se ne upajo motiti te zanesenosti in zato so redke tudi stavke, celo one simbolične, ki trajajo po nekaj minut. Nemški razumnik, ki bi odklanjal te 'popolnoma materialne vrednote, bi že s samim tem postal — anti-patriot. Obtožili bi ga. da. «pljuva ti lastno skledo» in da čeprav nehote podpira «igro Moskve«. V takšnih razmerah zavzema «Skupina 47» posebno izjemno mesto. Zaradi svojega slovesa, ali bolje zaradi slovesa svojih članov, se lahko upira vsem zunanjim napadom, grozi pa ji nevarnost konformizma od znotraj. Z druge strani pa se krščanski demokrati, ki so po umiku Adenauerja postali manj togi, zavedajo, da bi vsaj malo kulture moglo koristiti sedaj, ko se bližajo volitve, ki bodo prihodnje leto. Istočasno ss spominjajo, in to ne brez določene zagrenjenosti, pamfleta, ki rja je pod naslovom «Alternativa» objavilo dvajset pisateljev iz «Skupine 47» nekaj mesecev pred poslednjimi volitvami in v katerem so se korporativno opredelili za socialdemokratsko stranko. Upoštevajoč, da bi mogli razumniki postati koristni v volilnem obdobju, je vodstvo krščansko-de-mokratske stranke že koj po dr žarnem kongresu v marcu letos poklicalo nekaj članov «Skupine 47» za okroglo mizo. kjer se je razpravljalo o odnosih med oblastmi in razumniki. Takšni stiki se sicer ponavljajo. Vendar se šc ne ve, kdo od teh dveh organizmov — buržoazna stranka krščanske demokracije, ali levo usmerjeno združenje pisateljev — M prelisičil drugega. Večina članov «Skupine 47» — v kateri je velUo milijonarjev — mora prav tako braniti materialne vrednote. ..................... STRELEC (od 22.11. do 20.12.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite se pred nepotrebnimi novostmi. Novo zanimivo srečanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Obeta se vam ugoden poslovni razvoj, če se boste otresli svoje osamljenosti. Ne zaupajte vsiljivcem. „. ' DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izredno primeren trenutek za vse vrste kupčij. Sklenili boste lepo in Iskreno prijateljstvo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte se bolj zanimati za načrte in misli-onih, ki so vam najbližji. V zvezi z nekim najnovejšim poznanstvom bodite bolj previdni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugodno obdobje za velike načrte, ki vas zaskrbljajo. Ne vmešujte se v spore svojih sosedov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z lahkoto boste izpolnili svoj program. Ne bojte se javno iznesti svojih idej, ker bodo te naletele na ugoden sprejem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaš uspeh bo odvisen od neke pogumne pobude. Skušajte bolj razviti svoj občutek odgovornosti ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne ogrožajte svojega finančnega položaja z neko negotovo investicijo. Odpovejte se neki čustveni pustolovščini. Danes bi sleherna sprememba poslovanju bila neprimerna, še enkrat premislite, preden se odločite za neki ukrep, ki ni najbolj zanesljiv. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste srečo, čeprav pogoji ne bodo najboljši. Vaše čustveno razmerje bo vznemiril manjši spor. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Trenutek ni najprimernejši, da bi u-spešno mogli postaviti neko osebno zahtevo. Vaša čustva do ljubljene osebe se bodo še poglobila. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na vsak način še razširite svoje delovno področje. S hvaležnostjo sprejmite dober nasvet, ki vam ga bo dal iskren prijatelj. HELMUTH BOYSEN iiiiiimaiitiiiiiiiimiiiiiiiimmiimmimiiiiiiiiiiiiiii Pred kongresom jug. književnikov Obilna žetev zadnjih treh let V razdobju med šestim kongresom Zveze književnikov Jugoslavije, ki je bil v septembru leta 1961 v Sarajevu, in sedmim kongresom, ki se bo začel 25. Um. v Titogradu, so jugoslovanski književniki objavili v celoti 826 del. Od septembra 1961 do 1. avgusta letos (poznejši podatki niso znani) so jugoslovanski književniki obia-vili 119 romanov, vendar je bilo od teh komaj 58 novih, dočim je bilo kar 61 že objavljenih in so jih v teh obilnih treh letih le ponatisnili. V istem razdobju je bilo izdanih 107 zbirk pripovedk, od katerih je bilo 34 zbirk poj.a-Usnjenih, ostale pa so bile nove. Nadalje je bilo v tem času izdanih 148 zbirk pesmi, od katerih pa so bile le štiri zbirke ponatlsniene 144 zbirk pa je bilo prvič izdanih. V istem razdobju obilnih treh let je izšlo 139 knjig esejev, kritik, monografij in spominov, od katerih je bilo 22 ponatisnjenih, ostale pa so bile prvič tiskane. Zelo skromna je bila založniška žetev odrskih del, kajti v treh letih in pol je bilo tiskanih komaj 13 odrskih del, s področja otroškega slovstva pa je bilo izdanih 123 del. Poleg tega so člani Zveze književnikov Jugoslavije v tem razdobju pripravili 21 antologij in večje število odrskih del ki so bila že izvajana v gledališčih, na televiziji in po radiu, ki pa še niso bila tiskana. Razdobje zadnjih treh let je značilno tudi po tem, da so založniki skušali v svoje načrte vnesti tudi književna dela, ki so nastala v drugih republikah in v drugih jezikih, seveda vedno v okviru Jugoslavije. Tako je v razdobju med 1961. in 1964. letom bilo prevedenih in objavljenih v srbohrvaščini kar 49 del slovenskih pisateljev. V istem času pa je bilo prevedenih 12 del makedonskih pisateljev v srbohrvaščino in slovenščino. V celoti so bila v tem razdobju obilnih treh let prevedena v razne sorodne jezike 104 dela srbskih, hrvatskih, slovenskih in makedonskih pisateljev. Toda tudi druga literarna dela so prišla v tem obdobju bolj do veljave. Gre za literarna dela nacionalnih manjšin v Jugoslaviji. Več kot 20 del avtorjev, ki pišejo v drugih jezikih, je bilo prevedenih v srbohrvaščino, slovenščino in makedonščino. V istem času pa so zabeležili še en pomemben uspeh: že sam bežen pregled izdaj dokazuje, da je v zadnjih treh letih jugoslovanska književnost napravila krepak prodor v tujino. To se vidi iz dejstva, da stalno narašča število del, objavljenih v velikem številu svetovnih jezikov. Od 1961 do 1964 je bilo prevedenih kar 179 del jugoslovanskih književnikov v 26 tujih jezikov. Največji uspeh, odnosno največje priznanje jugoslovanski književnosti pa je vsekakor podelitev Nobelove nagrade i Ivu Andriču. 4 18. septembra 1984 Goriško-beneški dnevnik VESTI IZ SOVODENJ Občinska uprava dobila pooblastilo za pobiranje trošarine proste cone Zbiranje podatkov o padlih za spomenik pred županstvom - Popravilo šolskih poslopij in župnišča Občinski izvršni odbor v Sovod-njah je ime! predvčerajšnjim sejo, na kateri so odborniki odobrili nekatere sklepe upravnega značaja Ob tej priliki pa so se tudi pogovorili o spomeniku padlim iz zadnje vojne, ki ga nameravajo postaviti pred občinskem domom v Sovodnjah. Na ta spomenik bodo vklesali tudi imena vseh tistih, ki so padli na raznih bojiščih ali pa so umrli po nacifašističnih taboriščih. Da bi dali pri tem možnost sodelovanja vseh prizadetih svojcev, bodo zbirali podatke o takih padlih svojcih na županstvu v Sovodnjah. Na ta spomenik bo-oblaščenih občinskih svetovalcih. Zbrane podatke bodo potem primerjali s seznamom, padlih, ki ga že ima občina v svojem arhivu in od svojcev bo odvisno, da ne bo nihče izpuščen. Podatke o padlih bodo zbirali na naslednjih krajih: V Sovodnjah na županstvu Danilo Žigon; v Rupi Karlo Černič, v Gabrjah Andrej Pipan ter na Vrhu Virgil Cemic. Županstvo prosi vse zainteresirane, naj se v ta namen čim prej zglasijo na zgo-ranj navedenih naslovih. Na seji so odborniki sprejeli tudi sklep, da bodo popravili streho na vseh poslopjih osnovnih šol in na župnišču. Stroški v ta namen bodo znašali predvidoma nekaj manj kot en milijon lir. Te dni je županstvo prejelo tudi dopis finančnega ministrstva iz Rima, v katerem ga to ministrstvo obvešča, da je občinska uprava v Sovodnjah pooblaščena pobirati trošarino za blago proste cone na svojem območju. S tem je končno tudi praktično stopil v veljavo odlok, ki daje to pravico občinski upravi v Sovodnjah. S tro-šarinskimi dohodki od blaga proste cone, ki so se do sedaj stekali izključno v Gorico, bo občinska uprava povečala svoje dohodke, kar ji bo omogočilo večje izdate za razna prepotrebna javna dela na njenem območju, ki jih do sedaj, tudi zaradi prevelike zadolženosti, ni mogla opraviti. Še vedno ni sporazuma v podgorski tovarni Včerajšnje posredovanje goriške-ga prefekta pri gospodarju tekstil- VERDI. 16.30: «1 due evasi da Sing Sing», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Ital. film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. Ob 17.15 m 20.45 «11 gigante«, Elizabeth Taylor, R Hudson in J. Dean. Ameriški film v barvah. VITTOR1A. 17.30, zadnja ob 21.30: «11 terrore di notte», E Rossi Drago in J Fuchsberger. Italijan-sko-nemški čmobeli film. CENTRALE. 17.00: «11 Cavaliere della valle d’oro», J. Machoney in F Domergue. Ameriški črno-beli film. ne tovarne v Podgori Tognelli ni prineslo zaželenega sporazuma v zadevi odpustov 300 delavcev te tovarne. Tako je sporočil prefekt dr Princivalle tudi sindikalnim predstavnikom v dopoldanskih urah, ko so prišli k njemu po odgovor. Vse do večera vodstvo tovarne ni spremenilo svojega predvčerajšnjega stališča. Zato je prefekt dr. Princivalle povabil sindikaliste na nov razgovor za danes ob 11.30, da bi proučili položaj. Posvetovanje v Gorici o deželnem načrtovanju Na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici je bil v sredo sestanek na katerem so obravnavali deželno gospodarsko načrtovanje. Poleg deželnega odbornika za načrtovanje Cociannija so bili prisotni še pokrajinski predsednik dr. Chien-tarolli, odbornik Vezil, predsednik Trgovinske zbornice inž. Rigonat in goriški podžupan Lupieri. Na sestanku so proučili možnosti za deželno načrtovanje ob zaščiti deželne uprave s posebnim ozirom na udeležbo pokrajinskih ustanov tej pobudi. Deželnemu odborniku so tudi predložili načrt za ustanovitev konzorcialnega centra za ekonomske in socialne študije na Goriškem. Poudarili so tudi važnost povezave med deželo in pokrajinskimi organizmi. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Posredovanje predsednika za preklic odpusta tekstilcev Ogled gradnje nove industrijske šole Na redni tedenski seji, ki jo je imel pokrajinski izvršni odbor pretekli torek zvečer, je predsednik dr. Chientarolli najprej poročal odbornikom o položaju, ki je trenutno v razvoju, v tekstilni tovarni v Podgori, v zvezi z vpraša njem zaposlitve tamkajšnjih delavcev. Ker bi odpust večjega števila delavcev resno kompromitiral e-konomski položaj, številnih družin kar bi imelo negativen vpliv na vse pokrajinsko gospodarstvo, je predsednik osebno posredoval pri tovarnarju Antoniu Tognelli, naj bi umaknil tak ukrep ali ga vsaj spremenil tako, da bi se čim bolj zmanjšala škoda za delavstvo. Pri nadaljevanju seje so odborniki odobrili vrsto upravnih ukrepov za socialno pomoč, ribolov javna dela, finance in v korist pokrajinskih uslužbencev. Popoldne pred sejo so šli odborniki na gradbišče nove industrijske šole v Ul. Puccini ter si ga ogledali v spremstvu inž. Mat- Nllllilliiliiiiiliiiiiiiliiillllllillliiliiiiliillliiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiii IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Po so veselem petju v gostilni končali pred sodiščem Karabinjer je prišel po pomoti na zatožno klop DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI BASSI v Raštelu št. 26. tel. 33-49 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 27 stopinj ob 14. uri in najnižjo 18,4 stopinje ob eni uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odst. Po daljšem poletnem odmoru so imeli pred goriškim okrajnim sodiščem včeraj prve razprave. Pred sodnikom Fabianijem se je najprej predstavil karabinjer Angelo Orsini iz Calvija v Umbriji, ki je služil pri letečem bataljonu na Tržaški cesti v Gorici Temu je mestni stražnik lani 18. julija naložil globo, ker ga je presenetil ko je šofiral neki avto, ki ni imel v redu dokumentov. Orsini je že čez tri dni plačal določeno globo. Urad mestnih stražnikov pa je po «birokratični» pomoti to dejstvo prezrl in ga prijavil sodišču. Dne 3. aprila letos je dobil Orsini sodni odlok, da mora plačati 6000 lir. Vložil je pritožbo in pri včerajšnji razpravi dokazal, da je globo že plačal. Sodnij ga je zato oprpstil. Branil ga je dr prokurist Bernot. Pri drugi razpravi so se morali zagovarjati 19-letni Giorgio Steni iz Gorice Ul. Baiamonti 1, 23-letni Giuseppe Russian iz Ul. Fai-ti 40, ter 42-letni Guido Slaico iz Ul. Ascoli 40. Obtožnica pravi, da so zvečer, dne 6. marca letos na vse grlo prepevali v gostilni «A1 sole* v Gorici. Gostilničarka jih je zaman pozivala naj ne kričijo ter je potem prosila dva karabi njerja naj ji pomagata napraviti ied. Trije improvizirani pevci pa niso hoteli povedati niti svojih i men in tako so jih prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi so se obtoženci izgovarjali, da so malo preveč pili in niso vedeli kaj delajo. Sodnik je prisodil vsakemu po 2000 lir globe. V odsotnosti je sodpik obsodil na plačilo 100.000 lir globe in na 4 mesece zapora 42-letnega Bene-detta Curcija iz Gorice Ul Terzi Armata 144, ki je bil obtožen, da je podpisal nekrit ček za 300.000 iir ter da ni vodil knjigovodstva v svojem podjetju, ki je napravilo stečaj. Kazen pa je pogojna. Ker so ga presenetili, ko je hotel ukrasti iz predala v gostilni Marije Fabiani v Gorici 3110 lir, je bil končno obsojen 65-letni Albino Mian iz Gorice, Drevored 20. septembra 69, na štiri mesece zapora in 18.000 lir globe. Tragična smrt upokojenca iz Standreža Včeraj zjutraj so našli družinski člani 69-letnega Jožefa Cotiča iz Standreža, Ul. Monte Seibusi 2 njegovo truplo, ki je viselo že mrzlo z lestve, ki je bila prislonjena na zid dvorišča. Takoj jo obvestili o tragični najdbi domače kara- binjerje, ki so obvestili pristojne oblasti. Ko je prišel na mesto tudi zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila že vsaj nekaj ur pred najdbo zaradi obešenja. Truplo si je ogledala tudi sodna komisija, ki je dala dovoljenje za pokop. Pogreb bo danes iz hiše žalosti na domače pokopališče. Pokojni Cotič je bil zidar v pokoju, poznan kot miren in dober sosed. Pred nekaj meseci mu je umrla žena in to ga je tako potrlo, da je večkrat kazal duševno depresijo. Verjetno je imel tak napad tudi prejšnjo noč ter je napravil nepremišljeno dejanje Zapustil je dva sinova, od katerih živi eden v inozemstvu. IIV«< Z vespo sta padla v Zdravščini Prejšnji večer okrog 22. ure je Antonio Jaconig iz Gorice pripeljal v goriško civilno bolnišnico dva mladeniča, ki sta padla z vespe pri Zdravščini ter se pri tem poškodovala. Prvi je bil 20 letni Evelino Petruz iz Romansa, ki so mu zdravniki ugotovili rano na levem ušesu ter so ga pridržali 'za 15 dni na zdravljenju. Drugi je bil 17-letni Franco Tofful iz Za graja, Ul. Tofful 12. ki je imel več odrgnjenj po obrazu in pretres možganov. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Mladeniča sta izjavila, da sta se peljala proti Martiščini z vespo, ki jo je vozil Petruz. Pri Zdravščini pa je zavozil na plast gramoza, vozilo se je spodrsnilo in oba sta padla. Nezgoda moža iz Števerjana Prejšnji večer okrog 22. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 31-letnega Jožefa Staniča, iz St.ever-jana, Križišče 11. Zdravniki so mu ugotovili rano od ureza na malem prstu leve noge. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 7 dneh. Stanič je povedal, da je šel okrog 21.30 bos po domačem a-crišču. Tam pa je stopil na kos stekla in se porezal. zaposlen tudi 32-letni delavec Mi-chele Callegher iz Villes, Ul. Ci-vidale 1. Ko je včeraj zjutraj nekaj po 8. uri tolkel na gradbišču ppd silosom s kladivom tor nekaj zavijal, se je nad njegovo glavo odkrušil kos cementa, mu padel na glavo, in ga ranil. Odpeljali so ga v goriško civilno L -hišnico, kjer so mu ugotovili rano na lasišču in mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. Avto podrl lambretista v Ul. Aosta Sinoči nekaj pred 21. uri se je vračal 34-letni trgovski pomočnik Luigi Mersecchi doma iz Gorice, Ul. Campagna' bassa 9, z lambreto proti domu. Ko je po ulici Sauro privozil v Ul. Aosta pa je tam trčil v avto fia 600, ki je prihajal z nasprotne strani. Pri trčenju je avtomobilist podrl lambretista. Z avtom so ga odpeljali v civilno bolnišnico kjer so mu ugotovili udarec na glavi in pretres možganov, rano na čelu in številne praske. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. tiussija iz pokrajinskega tehničnega urada, ki vodi ta dela. Po ogledu gradnje so odborniki izrazili svoje zadovoljstvo spričo dobrega napredka del, ki dajo upati, da bo stavba dokončana do poletja 1965. Natečaj za službo pri INAM Upravni odbor bolniške blagajne TNAM je razpisal natečaj z izpiti za 127 mest svetnika pri tej ustanovi, kar je začetna stopnja stalne službe v njenem sestavu. Zadevni odlok je objavljen v uradnem listu št. 219 od 7. t. m. Med pogoji za sprejem prošnje je starost izpod 30 let, italijansko državljanstvo, opravljena vojaška služba, ter univerzitetna diploma iz prava, političnih, socialnih ved trgovine ali ekonomije. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri tajništvu pokrajinskega sedeža INAM v Gorici, Ul. Leopardi št. 6. Goriški košarkarji gostujejo v Ljubljani Košarkarska ekipa «Ooriziana» se bo jutri in v nedeljo udeležila dvodnevnega prijateljskega turnirja v Ljubljani. Poleg goriške ekipe bodo na turnirju sodelovale še tri jugoslovanske ekipe in sicer: Olimpija iz Ljubljane, ki je turnir organizirala, Slovan iz Ljubljane in Lokomotiva iz Zagreba. Vse tri jugoslovanske ekifce igrajo v najvišji kategoriji ter predstavljajo precej trd oreh za goriške košarkarje. Vse tri ekipe pa so bile že v gosteh tudi v Gorici in tudi goriški košarkarji so že nasto pili v Ljubljani. Prva tekma bo jutri, v soboto ob 18.30, nedeljo ob 18.30 bo tekma za tretje in četrto mesto, za njo pa tekma za prvo in drugo mesto. Goriški košarkarji bodo odpotovali jutri popoldne v Ljubljano. Njihovo ekipo sestavljajo naslednji igralci: Vescovo, Zorzi, Nanut. Tomasi, Ponton, Blasizza I., Bla-sizza II., Papais, Kristančič, Bise-si, Hvalič, Krainer in Michelini. OLIMPIJSKE VESTI ----------------■ ■ • im » 'š f Poljska (namesto Italije) na turnirju v Tokiu? SZ prisotna s 341 tekmovala in tekmovalkami ZUERICH, 17. — Mednarodna nogometna zveza je po odstopu Italije z olimpijskega turnirja povabila Poljsko naj pošlje svojo enajstorico v Tokio. V krogih FIFA pa prevladuje mnenje, da Poij-ska ne bp sprejela vabila. Predstavnik FIFA je izjavil, da se je danes sestal odbor poljske nogometne zveze, ki je proučil vabilo. O tem FIFA še ni imela nobenega poročila, vendar je verjetno, da Poljska ne bo šla na olim-piado z nogometno reprezentanco, ker ima praktično premalo časa, da bi pripravila enajstorico. Ce Poljska ne bo sprejela vabila, je izjavil predstavnik FIFA, bo olimpijski nogometni turnir potekal samo s 15 udeleženci. * * * PRAGA, 17. — V češkoslovaški reprezentanci, ki bo odootovala na olimpiado v Tokio, bo tudi svetovni rekorder v metu diska Ludvik Danek (64,55 m). V Tokiu bo tudi nastopil olimpijski prvak v boksarski welter lahki kategoriji Bohu-mil Nemeček. * * • PARIZ, 17. — Med 18 člani francoske kolesarske olimpijske reprezentance sta tudi Pierre Trentin in Daniel Morelon, ki sta zasedla prvi dve mesti v hitrostni vožnji amaterjev na letošnje^ svetovnem prvenstvu v dirkališčnih panogah. MOSKVA, 17. — V sovjetski o-Hmpijsld reprezetnanei bo 17 »zla- tih kolajn« z rimske olimpiade. Med temi so Pjotr Bolotnikov (10.000 m), Tamara Press (krogla), Irina Press (80 m ovire), Vjačeslav Ivanov (skiff) itd. V Tokio bo odpotovala tudi diskašinja Nina Po-nomareva. SZ bo poslala na Japonsko 341 atletov (273 tekmovalcev in 68 tekmovalk) in bo nastopila v vseh panogah z izjemo nogometne in v hokeju. V Tokiu bo 130 atletov, ki so nastopili na rimskih olimpijskih igrah NOGOMET ISTANBUL, 17. — Povratna tekma prvega izločilnega kola za pokal pokalnih prvakov Galatasaray-Magdeburg se je končala 1:1 Ker se je tudi prvo srečanje končalo neodločeno, bosta morali 'enajsterici igrati tretjo tekmo. ATLETIKA TRST, 17. — Z izločilnimi tekmami se je danes začel vsedržavni atletski vojački kriterium. Za nastop se je prijavilo nad 300 pripadnikov vseh rodov italijanske voske. Pri obiranju grozdja je padel z lestve Sinoči okrog 21.30 so prepeljali v bolnišnico 63-letnega Ivana Nabergoja iz Gorice Ul. Čampi 28, ki se je malo prej ponesrečil, ko je pristavil lestvo, da bi si utrgal nekaj grozdja z latnika pri hiši. Pri tem pa se je lestva spodrsnila in mož je padel. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu u-gotovili pretres možganov z izgubo spomina. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Nezgoda na delu pri soškem mostu Pri podjetju SICALE iz Trsta, ki opravlja dela pri gradnji novega jezu blizu mostu IX Agosto, je Tretji koncert Tržaške filharmonije Danes zvečer z začetkom ob 21. uri bo v veliki dvorani UGG v Gorici tretji koncert Tržaške filharmonije. Orkester bo vodil Gabriele Ferro, pri koncertu pa bo sodeloval tudi violinist Aldo Benni-ci. Na sporedu so dela skladateljev Solima, Bela Bartok in VIII Beethovnova simfonija. Tudi za ta koncert veljajo znižane cene; po 300 lir platea in po 100 lir stranski sedeži. STANDFEZ Odbojkarski turnir «Standrež 64» bo v nedeljo 27. t. m. z začetkom ob 9. uri zjutraj. Vpisovanje pri Gabrijelu Peteaniju in Viljemu Žezlinu najkasneje do torka 22. t. m. Organizatorji opozarjajo naj ne bodo moštva opremljena tako, kot vidite na gornji sliki; lestve in druge podobne naprave je prepovedano nositi na igrišče. liiiiiiiiiflitHiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiHtiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinttiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii V NEDELJO NA KROŽNI PROGI V PORTOROŽU i------------------;—:---------------------------------------------------- Razburljive dirke za Nagrado Primorske Na startu vrsta zvenečih imen KOŠARKA ZA POKAL MIVAB Crvena zvezda pred Mfvar Tretje mesto za Lokomotivo Juniorska peterka Crvene zvezde je sinoči v odločilni tekmi mednarodnega turnirja premagala tržaško eidpo in tako osvojila po kal Mi var. Beograjčanke so finalno tekmo pričele v velikem slogu; vseeno p* so morale prepustiti prvo realizacijo domačinkam. Po cem koSu so igralke Crvene zvezde najprej prisilile Tržačanke na razširitev svoje obrambne cone z meti iz srednje razdalje, nato so začele s čistimi akcijami naskok na koš. KO je kazalo da se bo rezultat do končno nagnil v korist gostujoč* peterke, so domačinke začele igrati bolj bojevito in so se s serijo protinapadov nevarno približale Crveni zvezdi, katere atletinje niso zmogle več tako manevrirane igre. Tržačanke so te izkoristil* in polagoma so prevzele vodstvo igre. Kapetanka beograjske ekipe J* ob polovici prvega polčasa mor*' la z igrišča, kar je olajšalo delo tekmicam, ki so dolgo časa imele glavno besedo. Pri deseti minuti drugega polčasa pa je elan Tržačank deloma pošel in Beograjčanke so spet pričele igrati bolj sistematično. Tržaška peterka se je izkazal* po svoji borbenosti in tudi po dobri pripravi posameznic, čeprav j* bila skupna igra pomanjkljiva. Tekma za tretje mesto se je z* ključila z visoko zmago Lokomotive. Njene visoke napadalke s* brez težav preluknjale obrambo tržaškega CCM in končni izid « bil nikoli v dvomu. CRVENA ZVEZDA - MIVAR 60:47 (26:28) ^ Crvena zvezda: Stojkovič, Cvet- kovič, Matkovič, Milanovič, Zorič, Gerič in Gatolica. „ LOKOMOTIVA ■ CCM 61:15 (21:6) I. PATRIZIO KOŠARKA Po preizkušnji proge, ki bo danes in jutri, se bodo v nedeljo zbrali na startu v Portorožu najboljši motociklisti z vseh delov sveta, kjer se bodo v posameznih kategorijah spoprijeli za Nagrado Primorske. Za portoroško dirko se je prijavilo veliko število tekmovalcev z najrazličnejšimi stroji. Seveda vlada največ zanimanja za nastop sovjetskih tekmovalcev z novimi motorji Vostok. Tudi japonske tovarne in še posebno Honda, bodo častno zastopane. Na tem stroju bo v kategoriji 125 ccm nastopil tudi jugoslovanski prvak Leon Pintar, ki se je že izkazal tako v Gorici kot v Beogradu. Tekmovalec je navdušen nad strojem in vse kaže, da bo Pintar med favoriti za zmago v svoji skupini V najšibkejši kategoriji pa bo nastopil Janko Ste-fe s Tomosovim strojem. Njegov najhujši tekmec bo Peter Seljak, ki bo ravno tako upravljal stroj koprske tovarne, ki se je zelo u-veljavila s tovrstnimi motorji. Tudi Italijani bodo poslali v Portorož svoje najboljše sile. Brez dvoma bo konkurenca izredno o-stra, saj se bodo dirke udeležili-številni tekmovalci, ki so prišli RIM, 17. — V prvi tekmi za pokal evropskih narodov je italijanska košarkarska reprezentanoa premagala poljsko 60:56 (32:29). • • * BUKAREŠTA, 17. — V druge« dnevu balkanskega prvenstva v košarki je Jugoslavija premagala Bolgarijo 86:72 (41:31), Grčija pa pomlajeno romunsko moštvo 68:68 (32:32). V nedeljo se bo Jugoslavija srečala s prvim moštvom Romunije. Ta tekma bo verjetno odločila letošnjega prvaka. nagrado narodov. Naj ;e omenimo, da bo v skupini prikolic nastopil štirikratni svetovni prvak Nemec Max Deubel, ki bo imel v Švicarju Camathiasu najhujšega in najnevarnejšega teameca. NOGOMET BEOGRAD, 17. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki se bo v nedeljo srečala z reprezentanco Luksemburga v izločilni tekmi za svetovno prvenstvo, je igrala z drugoligaškim klubom Vozdovač-kim. Trening tekma se je končala s 5:2 v korist reprezentance. Zanimivo Je, da so vseh sedem golov dali reprezentanti; padla sta namreč dva avtogola. Srečanje je bilo zelo slabo, ker je reprezentanca je igrala brez volje. V drugi tekmi pa je drugoligaški Radničkl premagal olimpijsko reprezentanco z 1:0. i i ; > | Janko Stefe bo v nedeljo nastopil s Tomosovim strojem D 1. Nanj Jugoslovani polagajo največje upe in vse kaže, da jih Stefe ne b° razočaral © Dihanju \ tfiski Mini in Islri Bil je med redkimi, ki so rano razumeli socialno in narodno Škodljivost reakcionarnih voditeljev v bistvu naprednega slovenskega in hrvatske-ga narodnega gibanja na Primorskem, v Trstu in Istri. Konec koncev je kot slovenski socialistični ideolog dajal Jugoslovanskemu socialističnemu gibanju v Avstriji razredni značaj in na tej osnovi delaj na to, da bi pritegnil v stranko tudi intelektualce, kar se mu je le malo posrečilo. Njegov odmik iz Slovenije v Ameriko je bil za jugoslovansko socialistično gibanje v tistem času zelo občutna izguba. Tembolj, ker stranka zanj ni ime- la nadomestila. Takoj v začetku prve svetovne vojne, je stranka na ta način ostala brez ideološkega in političnega voditelja v razmerah, ki v njih stranka, kakršna je tedaj bila, sicer ni mogla proti takim razmeram kaj posebnega ukreniti, ker za kakšno ilegalno ali protivojno dejavnost se ni bila nikdar pripravila. Na to ni mislila in ni mogla misliti. Sele kasneje, ko je postal vojaški položaj v Avstriji bolj in bolj kritičen, ko je bila Italija že poldrugo leto v vojnem stanju z Avstrijo, je začela Jugoslovanska socialnodemokratič-na stranka previdno dihati tu- di na Primorskem, v Trstu in v Istri. * • • Prvi znaki, da je stranka, da-si skromno, vendarle začela živeti tudi med vojno, je bila njena konferenca 25. decembra 1916 v Trstu. O tej konferenci imamo samo resolucijo, ki je bila na njej sprejeta. Resolucija Je objavljena v V. tomu Zgodovinskega arhiva Komunistične partije Jugoslavije. 1) Tam zvemo, da je uvod resolucije črtala cenzura. Iz ostalega dela resolucije pa se izve, da se je konferenca izrekla proti sodelovanju z meščanskimi strankami tudi pn reševanju narodnega vprašanja in obsodila vse tiste stranke, ki so zašle v sodelovanje z buržoaznimi strankami. 2) Delegati konference konstatirajo v svoji resoluciji, da socialistične stranke, ki so se pridružile buržoaznim strankam, ne morejo drugega kot igrati klavrno vlogo podrejene stafaže. Trdijo, da za meščanske stranke je bilo in Je narodno vprašanje nekaj drugega kot za nas (socialiste) in da vsa preteklost in ves značaj narodne- ga gibanja kaže, da meščanske stranke izrabljajo tudi to gibanje vedno in povsod edino v svoje razredne namene. Primemo temu poslednjemu pravilnemu stališču trdi resolucija, da ne vidi v koncetraciji strank v Sloveniji, ki so jo tedaj začeli propagirati slovenski klerikalci in liberaloi kakega resnično koristnega dela za narod. Dalje resolucija pravi: «Zastopniki Jugoslovanske socialistične stranke izjavljajo ponovno in slovesno, da je za socialistično delavstvo rešitev narodnega vprašanja v smislu enakopravnosti...+ važna kulturna zahteva in zato odločno protestirajo proti vsakemu izpostavljanju in omalovaževanju posameznih narodov in proti vsakemu izsiljevanju narodnih predpravic. Konštatira-jo pa obenem, da nacionalistična politika meščanskih strank zasleduje smotre in namene, ki se očitno križajo z interesi in cilji organiziranega socialističnega delavstva. Nacionalistična politika ni dosegla najmanjšega sporazuma med narodi, in je, nasprotno, povečala in poostrila narodno sovraš- tvo in iz njega izvirajoča ne-številna zla, medtem ko Je izvrstno služila strankinim in razrednim interesom meščanstva na največjo škodo delavskih pripadnikov lastnega naroda.« «Jugoslovanska socialistična stranka odklanja vsak stik v kateremsibodi momentu in v katerisibodi obliki z meščanskimi strankami, ki si kujejo sedaj na podlagi narodne koncentracije svoj kapital za sedanje in za bližnje čase. Združitev z meščanskimi strankami bi pomenila prostovoljni samomor stranke in nečastno zatajevanje njene preteklosti in njenih ciljev, bi Ji vezala roke in kompromitirala njen prosti naravni razvoj in sploh njen obstoj. Slični poizkusi pri drugih narodih, kjer so se socialistične skupnosti z neodpustljivo nedoslednostjo pridružile gospodujoči politiki in ki so zaradi tega bile že po prvih trenutkih primorane nastopiti na način, ki bije v obraz temeljnim načelom socializma, le potrjujejo te nazore in kažejo zgovorno, da je za delavsko ljudstvo le v doslednem boju za urezničenje razredne in mednarodne pravičnosti spas in njegova zmaga « 3) O tgj resoluciji je na X. kongresu Jugoslovanske socialno-demokratlčne stranke v Ljubljani 25. in 26. decembra 1917 Josip Fetejan poročal; »...Sprožila se je misel narodnega sveta po zgledu češkem, vabilo se je (seveda po časopisih) tudi našo stranko, da naj pristopi v to narodno korporacijo. Vabila, zlasti to, kar je pisal «Slovenec», 4) so bila taka, da je morala naša stranka izjaviti na svoji strankini konferenci v Trstu 25. XII. 1916J da tega vabila ne sprejme. Sklepe te konference (polovico zaplenjene) smo objavili v posebnem letaku. Sklep ni mogel biti drugačen, ker Je bilo izključeno, da bi mogli naši zastopniki sedeti skupaj in reševati naše narodne probleme z ljudmi in stranko, ki je sv,> je pristaše poživljala na de nunclantstvo in s tem prizadela neštetd nedolžnih žftev med našim narodom katerih žrtev je bdi tudi občinski svet v I-driji in župan sodrug Štraus.« 5 zrelosti goriških, tržaških, istrskih in sploh slovenskih de- i iavcev j- dasit proglaša narod-no vprašanje1’še vedno le za kulturno zadevo — sta sestavila tovariša dr. Henrik Tuma in Rudolf Golouh. V kur-živi objavljeni del te resolucije pa je po izjavi samega dr. Tume napisal tovariš Rudolf Golouh. Objavili smo nekoliko boli izčrpen del resolucije zato, ker ob koncu prve svetovne voine so nekateri d^lčgati konference skupaj s strankinim Izvršnim odborom, 6) ki Je bil iz voljen na X. strankinem kongresu, zavzeli glede narodne koncentracije ui glede razrednega boja stališče, ki je oite v popolnem nasprotju s trdirva mj in mjavami navedene resolucije. Izjava Josipa Petejana na X. kongresu JSDS. kakor izgleda lepa in se lepo čita |e v nasprotju z resolucijo, ki nasprotuje sodelovanju z meščan- skimi strankami ne glede o* njihovo politično dejavnost. 1) »Zgodovinski arhiv KPJ*-' V. Tom, stran 281—283. 2) Ob začetku prve svetovni vojne se je JI. to je Socialistična Internacionala razklala n* dvoje: na resnične socialiste, so odklanjali vsako sodelovanj* z buržoazijo. in t,a »icialne iovl-niste, ki so se pod geslom c nravne domovine pridružili buržoa/j* Ji in njeni imperialistični vetrn-To je bil polom II Internati:«1* le. Do konca zvesti proletarske* mu internacionalizm i so •-stal/ ruski socialni demok-vitje (bo1)’ ševiki), deloma srbski in it»h* iflnski socialisti in posamezn* manjšine v drugih socialističnih strankah. + Tu je cenzura črtala besed*1 in avtonomne federacije vseh n** rodov. (Zgodovinski arhiv KPJ-V Tom, stran 283; Op. ur ) 3) Zgodovinski arhiv KPJ, *' Tom, str. 281—284 . 4) Glasilo slovenske ljudi«« (klerikalne) stranke. 5) Zgodovinski arhiv KPJ, v' Tom, str 299 305. Idrijski lup«” Štraus je bil prvi slovenski cialističnt župan. J „ 6) Na X. kongresu JSI>3 Ljubljani so tudi tiho skleni'* prenesti strankin Izvršni zopet v Ljubljano ne da bi « vprašali za mnenje prejšnji >» vršni odbor. UKEDNIS1 V O: TRST - UL MONTEGCHl S II TELEFON 934(08 in (Nadaljevanji stedO — «.«. e—.«... —..»- - - —t«: ^ssrss ™r,rr ,NMrs; zs -jtejsz