Št. 209. Posamezna Številka Din 1. V Ljubljani, v sredo 17« septembra 1924« Poštnina v gotovini. Leto I. NARODNI DNEVNIK > I Izhaja vsak dan popoldne. T ? Mesečna naročnina: f i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 i h Neodvisen političen list Uredništvo In upravnlfttvo: Wolfova ulic* *L1/L Telefon 213. r Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Na plani Velik del našega razumništva se ie docela odtegnil javnemu življenju. Posledica tega je, da je naša politika v vsakem oziru padla. Če niso hoteli diM * na.r?^a inteligent!, so ga pač vo-ii drugi in iz pasivnosti inteligence je nujn° sledila vodilna pozicija demagogov in hujskačev, kar je bistveno po-razdrapanost razmer, v kate-r*h živimo danes. Svojo pasivnost so inteligenti opraševali z umazanostjo našega politič-r-esa boja. Dejali so, da so predobri, ua bi se vmešavali v boj, ki se vodi le iz osebnih, partizanskih in dobičkarskih ozirov. Še manj pa da morejo sodelovati v političnem boju, ki je po svojih oblikah absolutno nekulturen, obreko-valen in podel. Izgovor inteligentov sicer ne drži, vendar pa je bil razumljiv, ker je moral v resnici imeti krokodilovo kožo, kdor si ie upal spustiti se v naš politični boj. Toda danes so razmere druge in danes se pričenja pot naše politike po novih potih. Če je bil izgovor inteligence preje razumljiv, potem je danes neopravičljiv, ker nikjer ni zapisano, da ai moral biti boj na novi poti ravno tako ogaben in ravno tako nizkoten ko Preje. To se bo zgodilo saino v tem pri-mern, da bo inteligenca ravno tako pasivna, kakor je bila, če bo zopet prepii-‘kačem °k mes*0 demagogom in huj- Prehajamo v dobo stvarnega in spo-azurunega dela, ko se more uspešno uveljavljati samo tisti, ki je po svoji strokovni in moralni kvalifikaciji usposobljen za vodilno mesto. Toda če ne bo konkurence, potem postane kvalifikacija stranskega pomena in odločevala bodo zopet le velika usta in pa krepki komolci. Oboje pa imajo demagogi le v preobilni meri in zato je nevarnost 'u, da bo nova pot enako trnjeva ko tara. Šesto leto že trpimo od nezmožnosti in nemorale demagogov in skrajni čas je, da bo tega trpljenja konec. Zato inteligenca na plan, na svoje mesto! Če je manjkala inteligenca v javnem tivljenju tedaj, ko je bilo partizanstvo •lajvišji adut, potem pa ne sme manjkali sedaj, ko stopamo v dobo sporazumnega dela. Narod ne more pogrešati dela inteligence, ker je brez nje telo brez glave. V prvih poprevratnih časih, ko je bil narod pijan od dobljene svobode, ko je bil ves prevzet od sladkih sanjarij, je bilo naravno, da narod ni pogrešal inteligence, ki bi mu morala ubijati njegove sanje. Toda danes je doba sanj daleč za nami in prišel je čas stvarnega dela. Kako pa naj tega dovrši narod, če mu ne pomagajo oni, katere je narod izšolal, da ga vodijo na Negovi poti? In kako naj se zagovarja inteligen-da je preslišala klic naroda in da je bila pasivna tedaj, ko so se polagali te-®el£ državne zgradbe, j. i^tliajajno v dobo intenzivnega po-~*e«a dela in cela vrsta zakonov bo v odglasovana v skupščini. V , , korist vsega prebivalstva v „; j ^oni, če bodo izdelani dobro, i -JQ,Vo neizmerno škodo pa, če bo-i slal>0. Kriva pa bo temu ^ „„KI.; jaSlVn°st inteligence, res tako v-ttrv?a’ da k* s svojo pasivnostjo pov tila trpiienje prebivalstva? fQ^nanam?.’ da * Političen boj te-iave.n neprijeten. Toda zakon demo- nnT ’ Se m0ra temu ^Oiu h lir h inteligent v prvi vr- ’7 t :n*f? najbolj opremljen. w.H, M genCa 114 P^n, v politično hvljenje! Ni res, da bi bilo le enemu inteligentu nemogoče se politično uveljavljati. Ne more se uveljavljati samo tisti, ki noče. Za vsakega drugega pa tisoč možnosti in tisoč prilik Slovenci smo se mogli ponašati, da je pri nas narod in inteligenca eno. Zgodovina uči, da je naš narod tem bolj napredoval, čim bolj je bila njegova enotnost z inteligenco uveljavljena. Kje. bi še spalo slovensko probujenje, da ni ital v prvi vrsti političnega boja za čaja taborov slovenski inteligent. in kje tri zaostala slovenska kultura, da ni bil Podrobnosti o umoru Aleksandrova* Beograd, 16. septembra. O podrobnostih umora Todora Aleksandrova doznavamo sledeče: Todor Aleksandrov je dobil poziv od svojih prijateljev, da naj pride na sestanek v bližino srb-sko-bolgarske meje. Na kritično mesto v okolici Petriča sta ga spremljala Vlahov in Vretenarov. Ko-so prišli v bližino omenjenega mesta, sta spremljevalca napadla in ubila Aleksandrova ter nato pobegnila. Šele dva dni pozneje je zvedel o umoru general Protogerov, ki je prišel na lice mesta in dal truplo svečano pokopati. Ob odprtem grobu je imel Protogerov zelo hujskaški govor, s katerim je navdušil svoje pristaše, da so prisegli osveto morilcem Aleksandrova. V bližnjem kraju Sveti Vrač, kjer se nahajajo pristaši Aleksa Vasiljeva, divja krvava borba. Beograd, 16. septembra. Sofijski tisk poroča, da so bili za časa umora Aianasova in Vasiljeva v Džumaju člani Hindanske uprave Petar Acer, Gjor-gje Zanogov, dalje glavni urednik Arsen Jokov, Vladislav Georgijev, Mihajlo Ča-Icov in Antonov. Vsi ti so takoj nato, ko so doznali za umor Vasiljeva in Atana-sova, pobegnili iz Džumaje. »Dnevnik« pa poroča dalje, da so ti člani v zvezi s Cavlevim, ustanoviteljem dunajskega udruženja, katerega organ je »Balkanska federacija«. BOJI MED AVTONOMISTI IN FEDERALISTI SE NADALJUJEJO. Beograd, 16. septembra. O dogodku v Soiiji je prišlo v Beograd sledeče poročilo: V petek 12. t. m. sta bila ubita v Gornji Džumaji Aleko Vasiljev in polkovnik Atanasov. Ubijalci so še neznani. V soboto 13. t. m. sta bila ubita na sofijskih ulicah poslanec Dimo Hadžidimov, znani komunistični prvak in dr. Slavko Kovačev, odvetnik v Sofiji. Ubijalca sta Dimitar Vasiljev in Mir-šo Kikiričkov, obadva makedonca. Ko so sofijski listi objavili ta umor, je Protogerov s pismom obvestil bolgarsko javnost da je bil voditelj makedonskih revolucijonarcev Todor Aleksandrov ubit 31. avgusta (po starem koledarju) v bližini srbsko-bolgarske meje. Todora sta ubila četnika Vlahov in Vretenarov. Pri pogrebu so tovariši Aleksandrova prisegli osveto svojim nasprotnikom in morilcem Aleksandrova. Do-gddki, ki so se vršili te dni v Džumaji in Soiiji so le osveta za umor Todora Aleksandrova. V okolici sela Sveti Vra-čar divja boj med pristaši Georga Ata-nasova in Vasiljeva ter med pristaši Todora Aleksandrova. Boji v okolici Petriča se nadaljujejo. NOVI UMORI. B e o g r a d, 16. septembra. Sofijski listi poročajo, da se umori nadaljujejo. Včeraj je bil ubit Zanagor. Ta vest pa še ni potrjena. »Dnevnik« trdi, da je sedaj Protogerov gospodar situacije. Isti list piše, da se bo borba med dvema nasprotnima strankama nadaljevala in da se pričakuje novih krvoprelitij. PO UMORU ALEKSANDROVA. Beograd, 16. septembra. Veliko zanimanje je v Beogradu povzročila vest iz Sofije, da je Todor Aleksandrov, znani voditelj makedonskega komiteta, ubit. Takoj nato je bila vsled le vesti sklicana konferenca vlade, na kateri je Marinkovič obširno poročal o dogodkih v Sofiji, kakor mu je o njih poročal naš sofijski poslanik Rakič. Kralju je o krvavih dogodkih v Sofiji poročal podtajnik zunanjega ministrstva Grol. KDoTjE BIL TODOR ALEKSANDROV. Todor Aleksandrov se je rodil leta 1S80. v Skopi ju, kjer je dovršil gimnazijo in bival potem kot učitelj v Kočanih pri Štipu. Ko je bila 1. 1904. odkrita zarota proti Turkom, je Aleksandrov pobegnil iz Štipa na Bolgarsko. Kasneje je bil v četi Niše Razvigorova. Vsled slabega zdravja in intrigantstva je bil iz čete izključen. Nato je vstopil v centralni komitet, kjer je bil prav tako vsled intrig izključen, in se je potikal okrog kot učitelj in kasneje kot navaden lopov ter je bil tudi večkrat zaprt. Radi svoje ambicioznosti je bil nekaj časa tajnik vojvode Simiuna, ki pa ga je kmalu vsled njegove lokavosti zavrnil. Todor Aleksandrov je zakrivil še mnogo nelepih dejanj. Izdal je Turkom vojvodo Razvigoreva in tako postal okrožni vodja v Skoplju. Kasneje je izdal tudi svoje tovariše in postal diktator in vodja komitov. Bil je kot tak v službi Nemcev, Madžarov. Bolgarov, Italijanov in Albancev. Plačan je bil od vseh proti vsakemu. Za časa okupacije je imel osebno povelje od Ferdinanda, da je lahko ubil, kogar je le hotel. Za časa vojne je organiziral nekoliko pokoljev proti srbskemu narodu in srbski inteligenci. S propadom centralnih sil je padel tudi Aleksandrov, dokler ga ni za> pri Stambolijski. Komiti so ponoči vlomih v zapor in ga osvobodili. Aleksandrov je osnoval pet komitskih čet, katere je poslal 1. 1920 v južno Srbijo. Dalje je organiziral vse begunce in izvajal diktaturo nad njimi. Izvršil je še nekoliko pokoljev nad Srbi, ubijal svoje tovariše, sprejemal denar od vseh strani in končno najsramotnejše poginil od svojih najvernejših tovarišev v momentu svoje največje slave, ker Je hotel vedno vladati kot car. Pritetek pogajanj s HRSS. Beograd, 16. septembra. Danes so prispeli v Beograd poslanci HRSS Maček, Predavec in Krnjevič, ki so takoj po svojem prihodu posetili Ljubo Davidoviča in se z njim kratko raztovarjali o situaciji Nato sta Maček in Predavec posetila Hrasnico in se raz-govarjala z njim o resornih vprašanjih. Vsi trije poslanci so posebni delegati HRSS za pogajanja za vstop v vlado. Ni znano še, v kakem stanju se pogajanja nahajajo, toda vladni krogi so prepričani, da je uspeh vlade zagotovljen in da se bo vedelo še tekom današnjega dne, v kakem položaju se nahaja vlada. Pogajanja bodo koncem tedna zaključena. RADIČEVCI ZAHTEVAJO ŠTIRI MINISTRSTVA. Beograd, 16. septembra. Od 10. do pol 12. ure se je vršila v kabinetu g. Davidoviča konferenca med Mače-kom, Predavcem in Davidovičem. Na tej konferenci sta poslanca HRSS razložila zahteve svoje stranke za vstop v vlado in izjavila željo, da bi bilo to vprašanje čim prej rešeno. Ker sta od- sotna ministra dr. Korošec in Nastal Petrovič, se ni moglo o tem vprašanju diskutirati. Jutri okoli 2. ure se bo vN šila seja šefov vladnih grup, na kateri bodo razpravljali o tem vprašanju. R*' dičevci so izjavili, da so oni preciziral' število portfeljev (4), toda vprašanje osebnosti in resorov pa se bo naknadno rešilo po sporazumu z vlado. DEMOKRATI O RADIČEVSKIH ZAHTEVAH. B-e o g r a d, 16. septembra. Od L do 2. ure se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca demokratskih mini« strov: Davidoviča, Marinkoviča, Pečk ča in Pera Markoviča. Na konferenci so govorili o političnem položaju, o vsto« pu HRSS v vlado in njeni zahtevi Iti* rih portfeljev. Potemtakem se s tem m zlagajo. Kakor doznava vaš dopisnik, bo vlada predložila Radiču, naj imenuj« dva svoja zastopnika v vlado, da ne bOt treba širše rekonstrukcije vlade. Veni dar pa je verjetno, da bo moral odsto>’ piti svoj portfelj Pera Markovič, poštni minister. Dalje so na seii razpravljal? čisto strankine zadeve. Pogreb Casalinila. Rim, 16. septembra. Včeraj ob 15. uri se je vršil pogreb fašistovskega poslanca Casalinija, ki ga Je umoril Giovanni Corvi pretekli teden. Pogreba se je udeležila Casalinijeva žena iu sorodniki kakor tudi Mussolini z vsemi člani vlade. Pri pogrebu so bili dalje predsednik iu podpredsednik zbornice, razna fašistovska udruženja in v prvi vrsti so bili zastopani fašistovski sindikati, ker je Casalini celo svoje življenje posvetil izključno sindikalističnemu gibanju. Med pogrebom ni prišlo do nobenih incidentov. Na trgu Tiburtina je notranji minister Federzoui ustavil sprevod in zaukazal fašistom, naj pokleknejo. Fašisti so to storili in po fa- šistovskih običa.ih Je predsednik fašl-stovskih sindikatov Rossini zaklical: »ArmandO Casalini!« Vsi so mu odgovorili: vPraesente.« DEMONSTRACIJE Rim, 16. septembra. Sinoči so se vršile po mestu o priliki Casalinijevega pogreba fašistovske demonstracije. Po mestu je hodila skupina fašistov, ki so prepevali Giovinezza in vzklikali Fari-naciju in Mussoliniju. Med ostalimi so se čuli, slednji vzkliki: »A chi opposi-tione?« Nato Je zbor odgovoril: »A morte.« Dalje: »A chi massoneria?« — Odgovor: *A morte.« Do hujših incidentov ni prišlo. Poboj! med Srbi In muslimani v lafeu. Beograd, 16. septembra. Sinoči se je vršilo veliko radikalno zborovanje v Jajcu. Govorili so radikalni poslanci Stepo Kobasica, Veljko Grgurič in Vlada Andrič, ki so s svojim govorom raz- palili mase. V zborovanje so se vmešavali tudi muslimani in pričeli provocirati Srbe. Srbi so jim odgovorili z orožjem. Pri tem sta bila dva mrtva In štirje težko ranjeni. med prvimi javnimi delavci slovenski inteligent. Isto vlogo ko v prejšnjih časih mora pričeti igrati tudi v bodoče slovenski Inteligent. Prva violina ne gre povojnim bogatašem, temveč kulturnim delavcem in inteligenci. Inteligenca daje narodu, bogataši mu jemljejo,, zato prvo besedo ictelirendL Prenehal Je s svojo pasivnostjo Radič, prenehati mora tudi inteligenca. To tem bolj, ker je inteligenca boljša in ker bo narodu v sigurno korist. Narod kliče zato inteligenco na plan in vodilno mesto je inteligenci zasigu-rano, samo če iztegne roko. Kdor hoče biti žalostni junak, ki ni za naiviiio ceno ictacnti rokol ŠTEVILNE AVDIENCE NA DVORU. Beograd, 16. sept. Včeraj popol dne je kralj sprejel v avdijenco Hrasni co, ki je kralju predložil predlog zako na o pobijanju korupcije. Ob tej priliki je kralj tudi podpisal 40 ukazov o od' stavitvi uradnikov pravnega ministrstva. Nato se je mudil v dvoru poslanec Sokič, za njim pa dr. Kulovec, kije podal kralju v podpis večje število ukazov o premeščenju in vpokojenju uradnikov. Sinoči sta kralj in kraljica odpotovala okoli 10. zv. v Belje, kjer nameravata ostati do sobote in se nato po vrniti v Beograd. ZASEDANJE*S^PŠČINE^^ ODLOŽENO. Beograd, 16. septembra. Iz parlamentarnih krogov doznavajo. da je sestanek skupščine odložen na nedoločen čas. ko se bo vlada pogodila s HRSS. ZA JUŽNO SRBIJO. Beograd, 16. septembra. Včeraj je vlada izdala vse naredbe, ki se tičejo javne varnosti in občih razmer v južni Srbiji v smislu seje sveta zemeljske odbrane. Razven tega je vlada sklenila, da se morajo plače državnim uradnikom v južni Srbiji podvojiti. ČEŠKA KUPILA NAŠ TOBAK. Beograd, 16. septembra. Češkoslovaška vlada je kupila pri naši upravi monopolov 300.000 kg tobaka. ODLIČEN ANGLEŠKI GOST. Beograd, 16. septembra. V Beograd Je prispel ravnatelj političnega oddelka angleškega zunanjega ministrstva g. Lampewn. V Beogradu bo ostal le nekaj dni, nato pa bo obiskal ostala mesta v državi predvsem Belje BOJ SLADKORNIH TOVAREN. Osijek, 16. sept. Tukajšnja sladkorna tovarna 'je morala znižati cene sladkorju in sicer zato, ker sta sladkorni tvornici v Velikem Bečkereku in Novem Vrbasu sklenili, da znižata cene. Vsa stvar je v tem, da osješka tvomi-ca ni hotela stopiti v jugoslovanski kartel sladkornih tovaren. Ostale tvornlce so jo potem hotele prisiliti, da zniža cene sladkorju. Sladkorna tovarna v Velikem Bečkereku je aranžirala svoje skladišče v Osijeku in znižala ceno sladkorju na 13 Din 25 para, a ona v Velikem Bečkereku na 13 Din, tako, da bo jutri cena sladkorju v Osijeku izpod 13 Din. Na drobno se prodaja sladkor po 15 Din kilogram. Položaj je sledeči: Osješka tovarna sladkorja je sprejela borbo, ki jo ji je ponudila velikobečke-reška in vrbaška tvomica. Kakor se da sklepati, bo osješka tovarna .v tej borbi tudi vzdržala, ker je dobro fundira-na in upravljana. Treba je namreč uva-ževati, da Je osješki sladkor kvalitativno raven češkemu in ravno vsled tega daleč prekaša sladkor ostalih tvor-ate. ZEMLJORADNIKI PODPISALI OBTOŽBO PROTI MARKOVIČU. > Beograd 16. septembra. Danes žto podpisali obtožbo proti Lazi Markovič« vsi zemljoradnlški poslanci razen Da« šana Dimitrijeviča, katerega nameravalo zemljoradniki kandidirati za člana preiskovalne komisije. v? KOMBINACUE RADIKALOV. Beograd, 16. sept. V ospredji stopa po mnenju radikalov ponovno kombinacija Ljube Jovanoviča. Jovanovič je imel danes daljši razgovor z Mišo Trifunovičem. Radikali misHjo, da M bilo dobro, ako bi kombinacija Jovanoviča uspela. Danes se je vršila konfe-. renca med Srskičem in Krsto Miletičem. Razpravljala sta o položaju. Radikali delajo z vsemi silami na to, da bi preprečili sporazum med vlado h* HRSS. Borzna poročila. Ljubljanska borza, do« 16. septembra. Vrednote: Srečke: 2 in pol odstotna drž. renta za vojno Škodo denar 119, blago 120. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica dnar 210, Ljubi], kred. banka denar 225, 122, II. Hrvat štedlonlca denar 118, bla^O 122, 1. Hrvat štdlonica denar 918, Slav. banka denar 102, blago 104. b) Podietia: Strojne tovarne in livarne denar 150, blag# 152, Trbov. premogokopna družba denar 460, blago 485, Zdrui. papir, denar blago 130. c) Založnice Itd.: 4 in pol »totne kom. zad. dež. banke blago 93, Produkti: Drogovi 2 do 7 m doli. na drobnem koncu 10 do 24 cm deb. frko naklad post blago 220. remeljn! polov. 35/70, 70/80, 40/80, 80(80 frko meja deuar 610, trami merkant. tesani frko meja denar 415, deske III. vrsta 20 mm frko meja denar 550, de* ske I. in II. vrstu 30 mm 32 rnedia paralel, fr. meja bi. 690, deske I. in H. vr. 33 nun 26 media par. fr. meja bi. 685, oglje I. vilauo frko meja kol. 1 vatr. denar 125, blago 12?, zakJJ. pšenica domača frko Li. denar 3T0, pšenica bačka frko bačka post. blago 355, koruza bačka frko bačka post blago 2%', oves bački frko bačka post. blago 265, suhe gobe srednje denar 44 do 52, laneno sem« frko Lj. denar 675, jabolka za prešanje frko gorenj, post. blago 44, jabolka I. obrana frko naklad, post. blago 130, čebula I. frko gorenj, post. blago 160, konoplja m and' žurska brutto za netto -frko Lj. blago 890. fižol ribnlčan frko Lj. izbran denar 650, fi-žol prepeličar izbran frko Lj. denar 600, fižol mandaloni izbran frko Lj. denar BOO, seno 1. sladko prešano frko Lj. denar 75* vino belo dolenj. hrvat. Štajer. po vz. fr&& naklad, post. denar 710, blkgo 800, jeklo it> vz. frko vagon naklad, post. blago 27. Beograd, 16. septembra. Dunaj 10.1$ 10.20. Rim 314—316. London 317.50^322, New York 71.50—72.50, Pariz 380.5&-390, Praga 213.50—219, Curlb 13.55—13.78. Trst, 16. septembra. (Predborza Beograd 32—32.55. London 101.90—102.1 New York 22.80—22.90. Pariz 121—121.75, Praga 68.30-68.30. Curlh 429-431. Curih, 16. septembra. Beograd 7J& New York 530.50, Pariz 28.20, Londott 23.67, Milan 2320, Praga 15.90, Berita L3& Dunaj 0.007455. v, Naroiaita ..Narodni Dnavnlk Ml' Stran 2. ^h*ss»s*3 Lista sramote. Bil bi, neodpustljiv greh, če ne bi sporočili slovenski javnosti imena onih robskih Slovencev, ki nastopajo Vf Celju skupno z nemškutarji in Nemci proti združenim Slovencem. Kdor čuti robstvo, naj gre z njimi, kdor je tak reakcijonarec, da še danes koraka v vrstah habsburških hlapcev, naj se zgruži z njimi, kdor je tako demoraliziran, da ima simpatije za renegate, naj bo prijatelj mož, ki so na listi sramote, Slovenski narod takih ljudi ne bo pogrešal. W Komur pa je mar čast in narodni ponos, kdor je pristaš prave demokracije in svobodoljubja, ta ve, da je njegova dolžnost, da s temi ljudmi nima nobenega posla. Te sramote, da bi doživelo šest let po ujedinjenju renegatstvo in reakcijbnamo nemčurstvo svoj triumf, te sramote Slovenija ne sme doživeti in zato Celjani na plan, zato v boj proti reakcijonarstvu! To je lista sramote! A. Odborniki. 1. dr. Ogrizek Anton, odvetnik (kler.), 2. 2umer Josip, gostilničar (nem.), 3. Rebenschegg Franz, gostiln, (nem.), 4. Jasnič Maks, posestnik (nem.), 5. Soiga August, mizar (nem.), 6. Posavec Andreo, lekarnar (Radič), 7. Koschier Franz, kovač (nem.), 8. Samec Ignac, invalid (kler.), 9. Reberschak Anton, gostiln, (nem.), 10. Kramar Josip, davčni sluga (nem.), 11. dr. Skoberne Georg, odvet. (nem.), 12. Berger Franz, gostilničar (nem.), 13. Jellenz Johan, trgovec (nem.), 14. Kovačevič Štef., ravn. v. p, (Radič), 15. Koncilija Vekoslav, brz. m. (kler.), 16. Rischner Johan, poslovodja (nem.), 17. Videčnik Rud., sodni sluga (kler.), 18. Skale Martin, oskrbnik (kler.), 19. Krivec Simon, železničar (kler.), .20. Pernovšek Martin, mizar (nem.), 21. Prelovšek Johann, čevljar (nem.), 22. dr. Rakun Alojz, odvetnik (kler.), 23. Maier Anton, trgovec (nem.), 24. Peselnitz Max, zas. uradnik (nem.), 25. Pevec Matija, čevljar (nem.), 26. Kager Konrad, pasar (kler.). 27. Kač Franz, posestnik (nem.), 28. Slaje Martin, pek. pomočn. (kler.), 29. Arnšek Johann, sodni sluga (nem.), 30. Honigmann Johann, trgovec (nem.), 31. Rojc Josip, mehanik (nem.), 32. Lednik Jakob, jetn. paznik (kler.), 33. Bašlevc Anton, hot. sluga (kler.). (11 klerik, in 20 + 2 nemškutarjev.) B. Namestniki. 1. Beue Johann, zlatar (nem.), 2. Lajnšič Ludvik, sodni sluga (kler.), 3. Podgoršek Jakob, krojač (nem.), 4. Leon Josip, krojač (kler.), 5. Zadravec Josip, strežnik (kler.), 6. Pammer Julij, trgovec (nem.), 7. Skoberne Fritz, hotelir (nem.), 8. Konce Martin, postrežček (kler.), 9. Kalander France, lončar (nem.), 10. Seničar Josip, brz. mojster (kler.), 11. Sternad Josip, hot. sluga (kler.), 12. Baleni Martin, pletar (kler.), 13. Koschell Anton, ključ, mojst. (nem.), 14. Zalenkošek Josip, krojač (kler.), 15. Primožič Martin, kolar (kler.), 16. Kullich Franz, kamnosek (nem.), 17. Gobec Vinzenz, čevljar (nem.), 18. Krajnc Jakob, delavec (kler.), 19. Korber Johann, klepar (nem.), 20. Hartmann Johan, slug| (nem.), 21. Kregau August, trgovec (nem.), 22. Perehlin Vid, skladiščnik (kler.), 23. Planinšek Anton, hlapec (kler.), 24. Toplak Herman, sluga (nem.), 25. Huss Mihael, gostilničar (nem.), 26. Skof Johann, hlapec (kler.), 27. Trobiš Jakob, krojač (klerJ, 28. Hribar Franc, sluga Oder.), 29. Anžlovar Štefan, sluga (kler.), 30. Kronovšek Jakob, pleskar Oder.), 31. Beloglavec Konrad, čevljar (nem.), 32. Potnik Jos., čevljar (nem.), 33. Orehovec France, hlapec (jrier.). (18 klerikalcev in 15 nemškutarjev.) Podpise preklicujejo: G. Vekoslav Koncilja, brzojavni mojster, preklicuje svojo kandidaturo na,listi sramote, ker je bil mistificiran. Isto je storil Štefan Anžlovar, sodni sluga. Upamo, da jima bodo skoraj sledili še drugi in da bo glava bolela vse tiste, ki so se dali zapeljati za podporo nemškutarjev. Slovensko Celje mora storiti svojo dolžnost in jo bo tudi storilo! Todor Aleksandrov ubil. Vodja macedonskih teroristov, zakleti sovražnik Jugoslavije, Todor Aleksandrov je ubit. Zopet enkrat se je izkazala resničnost pregovora, da kdor seje veter, žanje vihar in kdor hodi z mečem okoli, ta pogine od meča. Potoki, krvi so tekli vsled delovanja Aleksandrova, končno pa ga je zadela ista usoda, katero .ie pripravil on sam le premnogim žrtvam. Kako je prišlo do umora, se v podrobnostih še ne ve. Skoraj gotovo pa je, da je postal Todor Aleksandrov žr-!tev strastnega sovraštva med mace-donskimi federalisti in avtonomisti. — Osnovana je bila celo zarota proti To-doru Aleksandrovo in njegovim tovarišem. Bili so zvabljeni v Džumajo in tam pobiti. Poleg Todora Aleksandrova so bili ubiti še polkovnik Atanasov, komitski vojvoda Aliko paša, 6 detektivov in 5 komitašev. Predsednik bolgarske vlade, Cankov je izjavil, da je prišlo do umora vsled velikih nesoglasij, ki so vladala med makedonstvuju-ščimi. Macedonska revolucionarna organizacija, katere Sef je bil Aleksandrov, je izdala o umoru sledeč komunike: Dne 13. avgusta (po starem koledarju) se je izvršil velik . zločin: na izdajalski način je bil ubit'legendarni voditelj makedonstvujUščih in njih revolucionarnega pokreta, član osrednjega odbora notranje revolucijonarne organizacije, Todor Aleksandrov, fizična ubijalca sta Strujo Vlahov in Dinčo Re-tenarov, dve najvernejši in najudanejši oprodi Aleksa Vašiljeva, ki še nista prijeta. Zarota je popolnoma odkrita. Organizatorji atentata in zarotniki so Alek Vasiljev, Džordže Atanasov in njihovi tovariši. Kaznovani so bili s smrtjo od strani organizacije same. Todor Aleksandrov je mrtev! Živel Todor Aleksandrov! Živela svobodna Macedonija! Nedelja pa je bila krvava tudi v Sofiji. Pri belem dnevu sta bila sredi Sofije ubita macedonski poslanec Slavko Kovačev in komunistični posl. Hadži Dimov, ki je bil izvoljen namesto ubitega poslanca Petkoviča. Razjarjenost občinstva nad atentatorji je bila tako velika, da jih je množica na mestu linčala. Po dunajskih vesteh so izvršili atentat na Aleksandrova člani federalistične macedonske organizacije in sicer popolnoma v soglasju s tako2vanim dunajskim federalističnim manifestom, ki je bil sprelet na Dunaju dne 6. maja letošnjega leta. V tem manifestu se izjavlja, da je cilj macedonske federalistične organizacije, da se za vsako ceno zruši režim Cankova. Treba je ustanoviti kmetsko delavsko vlado In sicer na federalističnem principu. Cilj organizacije je ustanovitev Balkanske federacije, kateri naj bi pripadala tudi Jugoslavija. Umori v Gornji Džumaji naj bi bili znak k splošni vstaji vseh federalistič- nih macedonskih četašev. Ta namera se ni posrečila, toda uspešen atentat na Aleksandrova je na vsak način težak udarec ne satno za macedonske avtonomiste, temveč tudi za vlado Cankova, ki je izgubila enega svojih najzanes- Ijivejših podpornikov. Pričakovati je, da z nedeljskimi atentati še dolgo ni zaključena vrsta atentatov, temveč da je Bolgarska na pragu novih krvavih dogodkov. Zasedanje Zveze narodov. Avstrijsko vprašanje. Na seji finančnega odbora Zveze narodov se je razpravljalo o avstrijskem vprašanju. Poročilo finančnega odbora je bilo skoraj celotno sprejeto. Avstrijski proračun bo znašal letno 495 milijonov zlatih kron. Poleg tega bo Avstriji dovoljeno, da porabi 50 milijonov zlatih kron za investicije. Vse druge avstrijske zahteve pa so bile odbite. Kontrola ostane neizpremenjena in so bili vsi tozadevni napori avstrijskih delegatov, da bi dosegli kake olajšave zaman. Kontrola se bo opustila v najboljšem slučaju šele leta 1926 in sicer samo v tem slučaju, da bo avstrijski proračun sigurno aktiven. Tudi avstrijska zahteva, da bi smela Avstrija porabiti ostanke posojila v znesku 15 milijonov dolarjev, je bila odbita. Avstrijski kancelar dr. Seipl se je sicer zelo trudil, da bi dosegel za Avstrijo olajšave, pa je bilo vse zaman. Avstrija je zgubila veliko na kreditu in bankirji pazijo, da ne izgube niti vinarja. Razni razorožitveni predlogi. Na seji tretje komisije je podal danski delegat Munch sledeči razorožitveni predlog: Slična določila kakor za premagane države, naj veljajo tudi za zmagovite. Za vsak milijon prebivalcev naj bi imela vsaka država 500 pehote in 2000 mornarice. Nemčiji se itak ni pri-poznalo niti to število dobrovoljcev. Njegov predlog je podan v zmislu sklepa interparlamentarne unije. Švedski delegat Branting je povdar-jal, da je danes vprašanje razorožitve že znatno bližje uresničenju. To je zasluga pred vsem francoskega in angleškega predloga, da bi bil obvezan vo- ski narod pa ne more sprejeti ameriškega predloga, da bi bilo obvezano vojaško pomagati drugim narodom. Sankcije so potrebne in v paktu Zveze narodov so že obsežene tozadevne točke. Treba je sedaj ta določila izpopolniti. Zastopnik Madžarske general Tanc-soz je ponavljal stare madžarske laži. Dejal je, da je Madžarska izvedla razorožitev v veliko večji meri, kakor je po trianonskem mirovnem dogovoru obvezana. Madžarska da je danes brez moderne armade. Dočim pa je Madžarska popolnoma izvedla razorožitev, pa se vse države okoli nje cborožujejo. Tako je prišlo do tega, da danes za varnost Madžarske sploh ni preskrbljeno. Zato da je nujno potrebno, da se pričnejo tudi nasledstvene države razoro-ževati. Zatem je govoril zastopnik Poljske, zunanji minister Skryzinskl. Poljska se strinja z obveznim razsodiščem, toda samo pod pogojem, da je preskrbljeno za gospodarske in vojaške sankcije. Za Poljsko je najvažnejše vprašanje sigurnosti. Posebni dogovori, kakor jih predvideva garancijski pakt znatno povečujejo sigurnost. Kot zadnji je govoril v generalni debati zastopnik Irske. Povdarjal je z nalahno ironijo, da polaga Irska največjo važnost na ohranitev prijateljstva s Francijo in Anglijo. Kar se tiče razorožitve jo je Irska skoraj popolnoma izvedla. Svojo vojsko je zmanjšala od 50.000 na 20.000 mož. Upati je, da bo prihodnja razorožitvena komisija imela popolen uspeh in da se bodo te konference udeležile vse države razven Rusije. Generalna debata je bila nato zaključena. Madžarska in razorožitev. Na zasedanju Zveze narodov so madžarski delegati po vrsti govorili, kako da je Madžarska popolnoma izvedla razorožitev in kako da je ogrožena, ker se nasledstvene države neprestano obo-rožujejo. Kako so madžarski delegati grdo lagali, naj pokažejo sledeče vrstice. Madžarski časnikar Fenyes, ki je odkril tudi bivališče Er2bergerovih morilcev na Madžarskem, je priobčil v listu »Nepszava« obširna razkritja o tajnem oboroževanju Madžarske. Madžarski parlament je sklenil leta 1921 poseben zakon za telesno V2gojo šolske mladine. Letos je izdal madžarski prosvetni minister posebno izvršilno naredbo k temu zakonu in § 10 te na-redbe pravi: »Vsak mladenič, ki ne obiskuje šole, v kateri se telovadba metodično goji, je prisiljen do 21. leta udeleževati se organizirane telesne vzgoje. Kdor ne bi tej določbi zadostil, se kaznuje z denarno klobo. Za mladeniče odgovarjajo njih stariši oziroma varuhi.« Kako se ta določba izvaja par primerov. Vas Laniszok Šteje 457 hiš. V vsej vasi je samo devet hiš, ki niso plačale globo vsled prestopka po gornji naredbi. Število kaznovanih delavcev in kmetov znaša preko 500. Za organi-; zirano telesno vzgojo skrbi društvo Le-vente. Je to stara madžarska beseda, ki pomeni junak. V društvu Levente se vrši vzgoja na popolnoma vojaški način. Voditelj društva Levente v vasi Laniszok je učitelj Anton Vertes. Ce ne pride k njegovim vajam mladenič, tedaj pride na njegov dom eksekucijski odJbor, ki obstoji iz pisarne velikega župana, dveh orožnikov in vaškega cigana. Predno je bila ustanovljena organizirana telesna vzgoja je izhajala vas Laniszok brez orožnikov. Danes jih ima šest. Zelo poučno je, kako deluje ta' eksekucijski odbor. Kmet Janez Braun je bil kaznovan z denarno globo 80.000 kron, ker ni njegov sin nekoč prišel k vajam Levente. Ker ni imel potrebnega denarja, mu je pobral cigan blazino. Vsled zopetne neudeležbe njegovega sina pri vaji društva Levente je bil kmet obsojen na 355.000 kron. Ker kmet Žopet ni imel denarja, mu je pobral cigan dve blazini, odejo in pernico. Vojna vdova Margareta Bede, mati treh otrok, ki prejema 2000 kron mesečne pokojnine, je bila obsojena na globo 40.000 kron. Ker ni mogla kazni plačati, so jej vzeli obleke njenih otrok. Družini kmeta Josipa Webra so bile odvzete vse obleke pa Čeprav je družina vsled bolezni štirih članov v največji bedi. Vojna vdova Hoffmann je bila kaznovana z globo 1,200.000 kron. Ker ni mogla globe plačati, so ji vzeli vse pohištvo in vso posteljno opremo. Kmetski sin Štefan Kovacs je vstopil pri nekem veleposestniku v službo kot kosec. Za časa žetve se ni mogel udeležiti vaj društva Levente. Ko so bila žetvena dela končana, se je peljal s svojimi stariši domov s svojim zaslužkom. Na vozu je imel tri Žaklje pšenice, kar je bil njegov zaslužek. Ko so prišli v domačo vas, so ustavili voz orožniki in pretepli mladeniča, ker se ni udeležil vojaških vaj. Nato so mu vzeli vse tri Žaklje pšenice. Vsi ti slučaji so se dogodili v eni sami vasi. Človek si lahko misli, da se ne godi v drugih vaseh nič bolje. V mestih se ne postopa tako strogo, To iz dveh vzrokov. Prvič je v mestu kontrola javnosti mnogo večja. Drugič Horthy mestnemu prebivalstvu dosti ne zaupa in zato tudi noče zbirati svoje armade iz mestnih sinov. In v trenutku, ko postavljajo madžarski nasilneži celo armado, pretakajo v Ženevi hinavske solze o oboroževanju drugih in lažejo, da je Madžarska razorožila. Nuino potrebno je, da posveti Mala antanta društvu Levente vso svojo pozornost in da doseže razpust tega društva. Politične vesli. = Nameravan ptič opozicije. Listi poročajo, da je skušala opozicija s pomočjo nekaterih oficirjev izvesti oborožen puč.^ — Ker so se pa tej nameri generali odločno uprli in ker ,e bil proti puču zlasti vojvoda Stepanovi.v jo pade’ puč v vodo. Tako poročajo vladni listi. Ktuiko je na stvari resnice, pa ne moremo ugotoviti. =• Državljanska vojna na Kitajskem. Ameriški državni tajnik je izjavil, da Amerika ne bo z vojaško silo intervenirala v državljanski vojni, na Kitajskem. Ameriške ladje, ki so zasidrane pred Sangajem, imajo samo ta namen, da varujejo življenje in imetje ameriških državijanov. — Boji med četami guvernerja Cang-So Lina in onimi generala Vu-Pej-Fu so se pričeli. Pričakuje se, da se bo v kratkem bila odločilna bitka. = Obnovitev prottnemške propagand* v Ameriki. Ker nastopajo Nemci skoraj kompaktno za listo La Foletta, se je obnovila v Ameriki protinemška propaganda. Zlasti mladina nastopa z vso vehemenco proti Nemcem in ameriški listi pišejo, da hočejo dobiti Nemci z izvolitvijo La Foletta kontrolo nad svetovnim gospodarstvom. La Folette le znan po svojem izstopu ob priliki potopivše ameriške ladje Lnsitanije, ko je odkrito opravičeval Nemce, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom potopili to ladjo. Izgleda, da bo protinemška agitacija zelo škodovala La Folettu, = Položaj v Maroku. Po zadnjih poročilih se” je položaj Špancev nekoliko izboljšal. Cesta Tetuan-Cevta je zopet prosta in piomet na niej osiguran. Španska vlada nikakor ne namerava opustiti Maroka in so bile tozadevne vesti napačne. Pač pa bo španska, kakor hitro bodo to dovoljevale razmere, znatno znižala število Svoje vojske v Maroku in vzdrževala samo tolike čet, koikor je za ohranitev miru neobhod-no potrebno. Španija namerava dalje postaviti za svoje marokansko ozemlje posebnega kalifa. Od tega si obeta direktor!! veliko. Sicer prihajajo iz Madrida samo ugodna poročila, Neka španska kolona je napadla Sovražne položaje pri Kozi. čeprav so bili Marokanci v premoči, so se vendar morali umakniti. Druge skupine so razrušile sovražne položaje pri KalL Marokanci so dapadli španske položaje pri DarakekI, pa šo bili s težkimi izgubami od- = Kako naj plača Francija svo] do!} Ameriki? O tem vprašanju je podal član medzavezniške dolžniške komisije Edward Hurley sledeč predlog: Ves francoski dolg naj se pača v 63 do 67 letih. Plačevati na! prične Francja v petih letih, ker se računa. da bo tedaj Francija že začela prejemati nemško vojno odškodnino. Povprečno bi znašala obrestna mera dva in pol odstotka. Pole tega bi bil predviden tudi moratorij. V prvih letih bi veljala posebno ni2ka obrestna mera. V za.etku bi plačevaH Fraficozi manjše svote, ki bi se pa starno večale in dosegle v deseti hietih 100 milijonov dolarjev letno. Določeno ie dalje, cu bi Amerika vložila polovico vseh izplačil v linvesticlje. V vsem naj bi znašale ameriške investicije 1 milijardo in 250 milijonov dolarjev. S tem denarjem naj bi bila popolnoma izvedena elektrifikacija francoskih in belgijskih železnic. Predlog Hurleya bo služil kot osnova nadaljnih pogajanj. V republik! Honduras je izbruhnila vsta ja. Cete voditelja upornikov geneTala Fer* rera korakajo proti mestu Tegucigalpa. Začetek Šolskega leta. Ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu In gospodinjske šole v Šmihelu javlja Interesentom, da je za vstop v zimski oddelek na kmetijski šoli na Grmu že dovolj prosilcev, Istotako je popolnoma zasedena tudi gospodinjska šola v Šmihelu in se ne sprejemajo prošnje za ta zavod več. V celoletnem oddelku kmetijske šole na Grmu je pa še dovolj mest na razpolago iu se vabijo zlasti mladeniči iz vinorodni! krajev, da vlagajo prošnje za vstop v celoletno šolo. Učenci se v celoletni šoli dosti več naučijo kot v zimski, ker vidijo vsa dela v gospodarstvu tudi praktično Izvajati, Česar v zimskem času ni. Prošnje je vlagati do 1. oktobra t 1. pri ravnateljstvu šole. essaa Razniro Blanco: Žena. Ne vem že več, kdo se je tiste poletne noči v Buen Retirskem vrtu spomnil besed nekega že umrlega inairkija o nadarjenih mo ieh, iz katerih ljubezen napravi bedake in Jih zapelje, da radi žena store največje neumnosti. O takih možeh je dejal po navadi: »To jim je treba odšteti.« Hotel je s tem povedati, da iroa marsikateri človek nenavadno bister pogled in oster rgzum. da se odlikuje s posebno nadarjenostjo in lahko o vseh stvareh govori s čudovito jasnostjo, .da pa ga pri ženah zapuste vse te lastnosti, prav podobno kakor pni znameniti v.itez della Munche, ki je blebetal nesmisel« le takrat, kadar je- šlo za stvar, ki se je neposredno ali posredno tikala blodnih vitezov. O bedastočab, ki jih možje zagreše zavoljo žena, so pripovedovali ob tej priliki c*k> vTsto bolj ali manj zanimivih anekdot. Ko J* prišel na vrsto Luciano, nam je lazložil svoj slučaj, Čegar konec nas je vse močno osupnil. Nal Vam tu podam na kratko vsebino njegove povesti. »Spoznal sem jo v San Sebastianu. Bila je iz Paticose in pripovedovali so, da je jetična in tako na koncu, da bo komaj Še živela leto dni..'Opravičenost teh prorokb se je izkažala na ta način, da danes ta žena te- barvi in skrajni suhosti 1* bila prekrasno bitje, ki. ie imelo toliko pozornost vzbuja- jočih krasot, da Vas Je hočeš nočeš privlačila. Zlasti njene črne oči z dolgimi trepalnicami so očaral« človeka s svojo tegobno melanholijo; mnogo so obljubljale te oči in zdlo se je, da božajo vse, na čemer so obstale: te oči so Todile upanja, obljubljale ljubezen, te oči so bile nevarne, hinavske, ki jih je priroda 2asadila v obličje te blede device, da bi spravljale ob pamet mož« in vzbujale v ženah smrtno sovraštvo. Blazno sem se zaljubil vanjo. Da si boste mogli predstavljati to mojo blaznost, naj vam povem, da sem bil dva tedna potem, ko sem jo spoznal —• dasl še nisem z njo spregovoril niti besedice — kakor obseden od ravno tako divje kot smešne ljubosumnosti. Sovražil sem Vse njene prijatelje, v katerih s«m videl svoje tekmece, in ker sem sl vbil v glavo, da je enega izmed njih odlikovala z Izrednimi nasmehi in pogledi, sem iskal pretve2e, da bi ga mogel pozvati na dvoboj. Bila je to prva rana, ki sem jo dobil radi teh krasnih očii te deklice. Prepričan sem, da se moj nasprotnik ni nikdar domislil, zakaj je bil prisiljen biti se z menoj. Tritedensko poleganje v postelji je sicer izleglo to rano, ne pa tudi moje gluposti. Kajti glupost je segala malo bolj globoko. V Madridu sem se brez posebnih težav seznanil z rodbino: z očetom, z »mama«, * gospodično in njenim bratom, kavaliriem, ki je skušal doseči rekord v domišljavosti, pe-denteriji In gluposti. Bil je lenuh In slepar ter pokvarjen do kosti. Čeprav sem se trudil, da bi pridobil njegovo prijateljstvo, se mj ni posrečilo; bil sem mu prav tako zppern kakor on meni Naj zamolčim, kolikokrat sem se razjaril nad tem tepcem, kako često sem se moral premagovati, da mu nisem katere prisolil ali ga brcnil. Iz ljubezni do jnegove sestre sem prenašal njegove drznosti, neotesanosti in neumnosti. Bil je pravi potomec svojega očeta, človeka, ki je bil z vsemi mazili namazan. Tudi temu nisem kdovekai prijal, dasi nisem bil slaba partija to njegovo hčer; toda on -je hotel še več, rad hi namreč ulovil zeta, ki bi bil obenem družabnik v podjetju, katero naj bi spravilo • v red njegove neizmerne dolgove, ki ga pa niso ovirali, da ne bi živel vprav po knežje. — Ko sem pričel dosegati prve uspehe pri gospodični, mi je pripeljal njen »očka« — tekmeca, krasnega elegantnega tujca, ki je slovel po svoji razsipnosti. Jaz sem pil tisti čas prve medene besede Iz ust moje obo-ževanke in sem bil udarjen s slepoto; dasi sem sicer skrajuo nezaupeu, vendar takrat nisem niti najmanj sumil kakšno vlo-go igra ta popolnoma novi prijatelj njenega očeta. Pozneje sem šele izvedel, da sta se sporazumela glede »kupčije« in se dogovorila o poroki. Tako spretna sta bila oba, da sta drug drugega opeharila. Kdo je bil pravzaprav ta človek: Odkod le prišel: S čem se je pečal? Vrgel sem se na njegov sled lil z žilavo vztrajnostjo in podkupovanjem sem dognal, da je ta dečko slepaT v fraku, ki si je že zdavnaj zaslužil temnico. Ne vprašajte me po njej! Čeprav je od-takrat minilo že dvajset let, me še danes lomi besna jeza in trepečejo mi vsi živci, če pomislim, kako rada se je podvrgla volji svojega očeta. In vrh vsega me je izdajalka še vedno božala z očmi! Obvestil sem rodbino o avoiem razkritim toda Stoje vesti to sprejeli kot natolcevanje zavrženega ljubimca. Ko sem izguhil trdovratno borbo z očetom iu sinom, sem zapustil hišo, spremljan od zmerjanja gospe iname in ves razburjen vsled joka gospodične. Njene solze so mi bile uganka..Najbolje bi s emaščeval, če bi bil pustil, da se razvija nadalje — toda kaj bi počela ona? Nisem imel moči, da bi ji naložil tako grozno kazen; poiskal sem svojega tekmeca ter mu javno očital take stvari, da je imel samo dvoje na izhiro: ali izginiti ali pa biti se z menoj. Prišlo je do dvoboja na samokrese, njegov sekundant je bil njen brat. Dobil sem krogljo v prša, ki me ]e za četrt leta oropala vsen sil. Ko se je zdravniku končno posrečilo postaviti me toliko na noge. da sem se mogel zopet sam baviti s svojimi zadevami, sem našel med svojo korespondenco pet njenih pisem (zadnje iz Buenos Aires.) — Prekipevala so ljubezni, obžalovanja, prošenj za odpuščanje, bila so strastna, neodoljiva! Poleg tega me je obvestila o vseh doživljajih svoje rodbine tekom zadnjega četrtletja; eno teh pisem je imelo pripombo, ki jo je pripisala njena matj. Kakšne strahote! Moj tekmec Je zginil in se izgubil, potem ko je bil Svojega bodočega tasta pošteno opeharil. Bili so tudi prisiljeni zbežati Iz Španije, bivali so v Argentiniji pod napačnim Imenom — in brez vsakih sredstev. Kaj bi bil napravil vsak kolikor toliko razsodni in ne tako bedasti in zaljubljeni človek kot jaz? Vse, samo ne tega, kar sem storil jaz. Pol premoženja je šk> v nič, da sem rešil to rodbino pogini. Preskrbljen s pofriI r koštancaml in drugimi listinami sem ode.'. v Buenos Air**, da bi begune* zopet privedel v njihovo domovino. To se je zgodilo leta 1885. Ko smo prispeli v Čadu, je gospa obolela, njenemu možu in sinčku pa se je tako mudilo v Madrid (kjer je bila baje njihova prisotnost neobhodno potrebna), da sta naju. namreč hčerko in mene, sama pustila pri bolnici. Njena bolezen je bila — kolera. Nisem se ganil od njene posttlje in nalezel sem tudi sam to grozno bolezen. Gospa Ji je podlegla in tudi jaz sem že mislil, da pokopljem svoje kosti v Cadi-xu. Ne vem, ali le gospodična v tern usodnem času u*rnerava*a zanemariti vse družabne ozire In ostati pri svojem ženinu: Kajti tedaj je prišel ponjo njen brat in mene sta pustila na smrt bolnega in samega v Ca-dixu.« Ko ie Luciano povedal do tu svojo zgodbo, ie vzel iz doze smodko in si jo je popolnoma mirno zapalil. Mi vsi smo molče čakali, kdaj bo nadaljeval; ker pa tega ni storil, se je o smeli 1 eden izmed nas in ga je vprašal: »No, m kakšen je bil konec te zgodbe?« »Konec? Zelo kratek. Bleda deklica, k* je postala kmalu po smrti svoje matere pol-», razvita krasotica, kipeča zdravja in vesela življenja — se je še tisto leto poročila z nekim bedakom.« Vsesplošno začudenje. »Ali je mogoče?« »Kakšna nehvaležnica!« »Tega sploh ni mogoče verjeti!« »Nečuveno!« »Toda,« — je vprašal najradovednejši izmed nas — »ali lahko zvemo; s kom s* je poročila?« i »Z tteoojb Dnevne vesti. — Avdljenca. Včeraj je kralj sprejel ministra dr. Kulovca v polurni avdijenci. — Minister narodnega zdravja v Ljubljani. Dr. Behmen je sinoči prispel v Rogaško Slatino, kjer ga ie sprejel zdravstveni šef za Slovenijo dr. Katičič, zdraviliški ravnatelj dr. Šter in kopališki zdravnik dr. Kolterer. Minister je ostal čez noč v Zdraviliškem domu. Danes dopoldne si je dr. Behmen ogledal zdraviliške naprave v Rogaški Slatini in je popoldne odšel v Topol-ščico, odkoder odpotuje v Ljubljano, kamor prispe tekom današnjega popoldneva. — Izpremetnba na srednjih šolah. Profesor dr. Martin Gorjanc je premeščen * novomeške gimnazije na državno realko v Ljubljani. Dr. Karel Pirjevec, do sedaj Profesor na trgovski akademiji v Ljubljani je imenovan profesorjem na državni realni gimnaziji v Celju. Dr. Ivan Pregelj, profesor v Kranju pride na drž. girnna2ijo v Mariboru. Prav tako prof. Gregor Hercelj iz Novega mesta. Za stalnega vadniškega učitelja na moškem učiteljišču v Ljubljani je Imenovan začasni vadniški učitelj Ernest Sirca. — Svetovni popotnik pri kralju Aleksandru. Te dni je sprejel kralj v daljši avdijenci znanega potn'ka okoli sveta Rajče-viča, ki je ob tej priliki izročil kralju spomine iz Afrike in sicer 4 slonove zobe in palico iz ebenovine z zlatim držajem. Te dragocenosti je prejel Rajčevič od nekega sultana v Sanzlbaru. Kralj se je živo zanimal za Raičevičevo potovanje skozi Saharo in afriške pustinje. Avdjjenca ie trajala 40 minut. i TT konferenca o Izseljeniškem vprašanju. Dne 18. t. m. se viši v Zagrebu konferenca strokovnjakov o izseljeniškem vprašanju. Konferenci bo prisostvoval tudi minister za socijalno politiko. — Amerlkanska misija v Beogradu. Te dni prispe v Beograd grupa Amerikancev, *i nameravajo prepotovati našo državo v svrho proučevanja razmer v povojnem ž v-lienju. — Za redukcijo praznikov. Trgovska Zbornica 12 Skoplja je poslala trgovinskemu jn mi st ni pjedlog, da preko ministrstva socl-■Jalne politike izposluje generalno redukcijo Praznikov. Ptedlog je motiviran s tem, da ‘tnajo trgovci In vse naše gospodarstvo izgubo radi pogostih praznikov, ko morajo zapirati svoje obrate. -— Zbor pravnikov v Zagrebu. Kakor ze javljeno, je dovolil g. minister saobra-daja udeležencem Zbora pravnikov na četrt zrržano vožnjo. Udeleženci ZboTa kupijo na odhodni postali polovično karto in izjavijo, da potujejo v ZagTeb na kongres pravnikov. Te polovične karte se v Zagrebu ne oddajo, marveč obdrže za povratek. Vrnejo se namreč z Isto kaTto iz Zagreba domov, pri tem se morajo izkazati z legitimacijo. Prekinjenje vožnie ni dopustno. Znižanje vozne cene velja od 16 do 24. septembra t. 1. — Razpis službe. Pri okrajnem sodišču v Ljutomeru se odda mesto uradnega slu- opremljene In kolkovane STm!* ua) prosi*ci dopošljeio najkasneje do 44. oktobra t. 1. gorenjemu • sodišču. Natančnejše v zadnjem Uradnem listu. ...... socljalna šola v Zagrebu. Po nicijativl Narodne zaščite se otvorl dne 1. novembra v Zagrebu prva socljalna šola, Kjer se bodo strokovno Izobraževali vsi so-cfjalni delavci, tako moški, kakor ženske. Za glavnega predavatelja je angažban univ. Prof. dr. Josip Šllovič. Fbedavanja se bodo delila v štiri gfupe: Zaščita mladine. Prosilki, Alkoholisti ter venerične bolezni in Prostitucija. — Likvidirala tvornlca. Tovarna vagonov in lokomotiv v Brodu na Savi je te dni odpustila vse delavce in napovedala likvidacijo. Vlada Je podvzela vse mere. da se delo v tej tovarni skoro zopet prične. — Aretiran pederast. Novosadska policije je te dna' aretirala v nekem hotelu v Novem Sadu trgovca Antona Šmita iz Norega Vrbasa. Šmit je bil zaloten v trenutku, *o je bil v spolnem odnošaju z dvema trnovskima učencema. , —■ Za polhograjske poplavljene*. Dru- štvo Rdečega križa le poslalo svoji podražil v Kranju znesek 2500 Din kot podporo Polhograjskim poplavljencem. Podružnični odbor v Kranju je dodal te) vsoti lz svoje blagaje isto vsoto. . — Pomoč pasivnim krajem. Poljedelsko ministrstvo Je prejelo od Narodne ban-** posojilo v znesku 10 milijonov dinarjev, katere bo ministrstvo razdelilo med pasivne kraje. — Prvikrat iz Splita v Ameriko. Te dni Je odplul iz splitske luke prvi Cosulichev oarnik »Belvedere«, ki potuje v Ameriko. Do sedaj so se jugoslovanski izseljenci navadno uk reali v Trstu in je btto ob tej priliki prvič, da so odpotovali naravnost lz jugoslovanske luke. Velika množica ljudi Iz Splita in okolice je bila navzoča, ko se je Parnik pripravljal na odhod. Vkrcalo se je /■s družin, med temi največ žensk lz Dal- lo' potujejo k svojim možem v Južno Parnik »Belvedere« more sprejeti tno» I??ttlil*>v. Njegova posadka znaša 127 in • ji vfjrnik iina vse tri potniške razrede reda V>b tej priliki 9 potnikov I. Taz- 1_ »drugega in 354 tretjega razreda, va i? Xi e.n,t®v tobaka. Monopolska upra-1-om t.r i * znižati cene tobačnim izdel-tohiVs ' r>ie Pričakovati letos bogate žetve novembra. ne z"17-«« -. (Cena pribl. 3 Din) ali »Pevski part« (Cena pribl. 5 Din) ali pa samo »Partituro«. (Cena pribl. 10 Din.) — Skladba izide še pred Novim letom 1925. — Anton Kosi, šolski ravnatelj v Središču ob Dravi. Sokolstvo. Petletnica Sokola v Studencih. V nedeljo je praznoval Sokol v Studencih 5 letnico svojega obstoja. Popoldne se le vtš'1 nastop članov in članic na vrtu Sokolskega doma, ki je najbolje uspeL Našemu agilnemu Sokolu v Studencfh je častita! v Imenu mariborskih Sokolov načelnik Kola jahačev brat Julče Novak. Za njim je govoril starosta Sokola v Studencih nadučitelj Hren. Tudi ml čestitamo zavednemu Sokolu v Studencih na njegovem uspešnem delovanju. Gospodarstvo. Ankgla o kmetijskem kreditu. Dne 13. in 14. t. ra. se je vršila v Beogradu v prostorih kmetijskega ministrstva anketa o kmetijskem kreditu. Ankete so se udeležili zastopniki vseh naših kmetijskih političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij. Po stvarni in temeljiti debati je bil sprejet sledeč skJep. Glede na to, ker ne ustrezajo dosedanji načrti, ki predvidevajo ustanovitev državne kreditne organizacije, ki je v privatno gospodarskih poslih dosedaj še vedno odix>vedala, kar potrjujejo številne izkušnje, ki so jih v tem oziru imele tudi druge države, je bilo sklenjeno. da se priporoča ustanovitev pri-vatnopravne zadružne centrale, katero bi upravljali zastopniki obstoječih za- družnih in drugih kmetijskih gospodarskih organizacij. Država naj določi v proračunu za to zadružno centralo gotove vsote, ki naj se postopoma povečujejo, dokler ne dosežejo višine 500 milijonov dinarjev. Kontrolo nad uporabo tega denarja si obdrži država. Kredite bo delila centrala potem obstoječih zadružnih in drugih kmetijskih gospodarskih organizacij in sicer tako poljedelcem, ko tudi kmetijskim produktivnim zadrugam. Krediti naj bodo v prvi vrsti kratkoročni poslovni in šele V drugi vrsti dolgoročni, hipotekarni. Na teh temeljih se naj izdela zakonski načrt, ki se naj predloži skupščini v odobritev. Ta zakonski načrt naj bo čimpreje izdelan! Živinoreja v Južni Srbiji. Svetovna vojna je skoraj popolnoma uničila živinorejo Južne Srbije. V zadnjih letih pa se je živinoreja v Južni Srbiji zelo popravila, kar se najlepše vidi v izvozu živine. Predvsem se izvažajo voli, konji, bivoK, mule, osli, ovce, koze in jagneta. V splošnem kaže izvoz rastočo tendenco, samo izvoz mul nazaduje. Dosedaj kaže izvoz sledeče stanje; Goveja živina. Večinoma prihaja živina iz Sandžaka, kumanovske in kosovske okolice. Dobi se tudi živino iz Stare Srbije, toda v veliko manjši meri, ker je levantinski trg privajen na živino i2 Stare Srbije. Kadar je sezona ugodna, se ceni število izvozne živine na 50.000 repov. Letos bo znašal izvoz le okoli 40.000 glav. Konji za izvoz se dele na tri vrste. Najbolj so zahtevani lahki gorski konji, ki jih dajejo Sandžak, Kosovo, Peč, Kumanovo in Bosna. V normalnih predvojnih časih se jih je letno izvozilo do 50.000. Letošnji izvoz cenijo na 15.000. Najboljši bivoli se nahajajo v okolici Vranje. Bujanovca, Gnjilana in Peči. Drugod se kmetovalci z rejo bivolov ne pečajo. Letni izvozni kontingent znaša v ugodnih Časih do 3000 glav, letos pa bo znašal izvoz samo 660 repov. Osli za izvoz prihajajo v glavnem iz Velesa in Prilepa in v ugodnih časih je znašal izvoz oslov do 5000 živali. Letos ne bo izvoz slab, toda presegal ne bo števila 4300. Ovni in ovce so pri izvozu zlasti dobro zastopane. Ovne daje zlasti okolica Novega Pazarja, Štipa, Prištine, Kumanovega, Vranje. Bujanovca in Sar planine. Ovce pa prihajajo iz Sar planine (Prizren) in Ovčjega polja (Štip). V dobri sezoni se izvozi do 200.000 ovnov in 20 do 30.000 mlečnih ovac. Letos jih bo skupno izvoženih nad 230 tisoč kosov. Koze in jarci so iz istih krajev ko ovce. SploŠnp pa se sodi, da prihaja Nadaljevanje porotne obravnave radi umora na Vodovodni cesti. Obtoženčev zagovor: »Ali se čutite krivega?« »Ne. gospod predsednik. Predsednik: Obtoženec: Jaz je nisem.« Predsednik: »Kje ln kdaj ste se seznanili s Fani Petkovškovo? Opišite n »m vajino ra2merje« Obtoženec Izpove sledeče: Seznanil se je s Petkovškovo koncem februarja v kino Matica kjer je bila blagajničarka, Opazil je namreč, da ga prijazno pogleduje in sklenil je, da se ž njo seznani. Pisal ji je zaljubljeno pismo. Fanika se je rada ln hitro odzvala. Odgovorila mu je v precej rezerviranem tonu, vendar ga je povabila na sestanek na SlavčevI maškeradi. Korespondenca se je nadaljevala, nadaljevali so se sestanki, prišlo je do poljubovanfa in Fanika ga je resnično vzljubila. A tudi on jo le ljubil Idealno... Drž. pravdnik: »Kaj pa Poldi? — Sicer bodo pa priče povedale, da ste se vi izrazili, da idealno sploh ne morete več ljubiti, ker so vas /enske Izučile!« Jerančič opiše minueljozno natančno, kaj je tisti dan delal in mislil. Pri tem pride v protislovje s svojimi prejšnjimi Izpovedbami. — Dočim Je pred prelskovalninj sodnikom priznal, da je bil po obedu na Vodovodni cesti, danes to taji. Zvečer ie imel sestanek z neko Poidi. Ko je odslovil Poldko, se je podal pred kino, kjer je počakal Faniko. Okrog pol 22. ure je prišla Fani Petkovškova s svojo prijateljico Jerebovo Iz kina. Odšli so skupaj proti pošti, kjer se Je Jerebova pos'ovila in odšla domov. Jerančič in Petkovškova sta šla po Dunajski cesti proti železniškemu prelazu, kjer se le hotel Jerančič posloviti. Fani ga je pregovorila in spremil jo je na Vodovodno cesto, kjer sta st ustavila pri drogu pri transformatorju. Tu je pogledal na uro In videl, da je ravno 22. Ostala sta na tem mestu celo uro, nakar st je Jerančič poslovil in odšel proti domu. Nekako v sredini med Kavčičevo gostilno In mitnico na Dunajski cesti je slišal pok. — Tu pride obtoženec zopet v hudo protislovje z navedbami pred preiskovalnim sodnikom. Dočim je preje trdil, da je bil ta pok strel, trdi danes, da ie bil to navaden pok, kakor bi kdo na boocn udaril, češ. Iz obtožnice je posnel, da je padel strel pozneje, ko je moral biti on že doma... Drž. pravdnik: »Ce bi bil kdo na boben udaril, hi Fani Petkovškova danes ne bila mrtva, in mi bi danes ne bili tukaj!« Obtoženec nadaljuje in konča v »postelji«, v katero je legel najpozneje trlčetrt na 24. uro. Naslednje jutro je bil aretovan. Prečita se Jerančlčeva ljubavna korespondenca, iz katere le razvidno, da je prepisoval »roia Uubavna pisma Is »Llebea- briefstellerjev«• Šablonska in prazna so, dočim diha iz Faničnih pisem resnična ljubezen, — seveda iz prvih tudi nezaupljivost. — Fanika zjutraj, Fanika opoldne, Fanika zvečer, Fanika ponoči, vedno in povsod samo Fanika!« — tako piše Jerančič, Ce je bilo na treba, je pisal kar dvema dekletoma pisna dobesedno iste vsebine. Med občim smehom prebere predsednik dve taki pismi, pisani isti dan. eno Faniki In eno Poldki — stavek za stavkom. — Z ozhom na to, da gre pri tej obravnavi za časovne in krajevne razmere In diference, je predlagal zagovornik — kakor smo že včeraj omenili — sodnijskl ogled na licu mesta. Predno je odšlo sodišče na Vodovodno cesto, so W; zaslišani obtoženčevl star BI in njegov brat Stanko. Obtožencev oče izpove, da pri sinu, ni nikdar videl revolverja. Od leta 1920 dalje Je držal sina zelo strogo. Drž. pravdnik; »Tako strogo, da je lahko pohajal z ljubicami ponoči ter lih vozil v avtomobilih okrog.« Obtožeuieva mati izpove, da je pr-šel sin u9odepolnega dne ob pol 24. url domov. Dena- je dajala sinu ona ta sicer v znesku po )0 do 15 Din. Drž. pravdnik: »Tako majhne vsotice ne zadostujejo, da bi se človek vozil v avtomobilih okrog ta kupoval dekletom zlatnino!« (Dognano je namreč, da je Jerančič za svojo zabavo očetu denar kradel.) Nato ie predsednik razpravo prekinil in sodišče se je podaJo na kraj zločina. Tam je bilo zbranih na stotine ljudi. Tudi Jerančič je bil seveda navzoč, pripeljali so ga dobro zasneženega ta uklenjenega v flja-kerju. Porotniki so si teren ogledali, predsednik jim !e na podlagi skic dejanski stan pojasnil, zaslišane so bile na kratko glavne priče, ki so Jerančiča In Petkovškovo uso-depolnega večera videle na kraju umora. Tudi Jerančič je bil zaslišan: Tajil le trdovratno, da bi bil spremil Petkovškovo Jo tega mesta ter vztrajal pri svoH prejšnji trditvi, da se Je razstal ž njo pri transformatorju. — Ob 16. uri se je razprava nadalje vila. Zaslišanih je bilo 45 prič, izpovedbe drugih so se prečitale, vseli prič, kar jih navaja obtožnica, je 119. Naj omenimo samo par poglavittdh. Fanči Jerebova, prijateljica umorjene izpove med drugim, da je imela Petkovškova Jerančiča zelo rada. Do spolnega občevanja med ijima ni prišlo. Na vprašanje dr. Krejčija, če je imela Petkovškova kaka druga Intimna razmerja, je odgovori'* Jerebova, da je imela tako razmerle svoje-časno v Ido. najboljša živina iz okolice Prištine in Vranje ter iz Maleša. V dobri sezoni se jih izvozi do 100.000, letos Ra bo to število manjše in se računa z izvozom 72.000 živali. Jagneta, enoletna prihajajo večinoma s Sar plauine, Ovčjega polja in Sandžaka. V dobri sezoni se jih 12V0U do 60.000 ln bo letos to Število skoraj doseženo. Po veličini Izvoza v prejšnjih letih bi se moglo reči, da izvoz raste. Ved okoliščin pa je nastopilo v 2adnjem Sasu, vsled katerih bo v znatni meri odvisna količina izvoza Velika živina prihaja predvsem iz krajev, ki so redko naseljeni ali pa zelo oddaljeni od železnice. Ker se zlasti na Ovčjem polju stalno množi število kolonistov, ki se skoraj vsi pečajo z živinorejo, je verjetno, da se bo število zelo pomnožilo. Toda zato bo tudi lokalna potreba živine vedno večja in število izvozne živine bo morebiti vsaj v prvih letih padlo. Enako je jasno, da se bodo razmere v Sandžaku popolnoma izpre-menile, če bo zvezan Sandžak z železnico ali pa če bodo zgrajene dobre ceste. V tem primeru se bo gospodarstvo zelo dvignilo in posledica tega bo, da bo Sandžak potreboval večje število živine. Drobna živina prihaja iz dolinskih in planinskih krajev. Njena številnost je odvisna od množine hrane, ld je na razpolago. Sedanji nomadski način prehrane živine postaja vedno bolj neugoden in tudi vedno dražji. Zaradi tega sistema je tudi ovčjereja v teh krajih v krizi. Živinoreja v Južni Srbiji more postati naravnost vir blagostanja za ta-mošnje kraje. Zadnji čas je, da prične vlada skrbeti za te kraje in preskrbi, da se bodo mogli kolonisti v teh krajih naseljevati, ker brez kolonistov je napredek teh krajev nemogoč. Anton Dečman Je ena tamed najvažnejših prič. Or* je namreč videl Jerančiča ta Faniko Petitovšek usodepolnega večera, dne 31. marca ;>b 11. uri zvečer na kreju umora. Zjutraj 'c bil zopet prvi pri nji. Tudi o« I« svoječasno občeval s Petkovškovo. Dr. Krejči Izpodbija uiegovo verodostojnost, toda zaman Oralen je slišal, ko je srečal Petkovškovo z Jerančičem na Dunajski cesti besede: »Kaj, ali res danes«?, ki jih je t2govorila sme*e sc fn ki sv bile sigurno odgovor na obteženčev predlog glede spo'* nega občevanju, zakaj po ešrugib pričah je dokazano, da je imel obtoženec za ta večer take namene Dv* drugi priči, ki stanujeta v baraKl, ki j* le nekaj metrov oddaljena od kraja umora ste Izpovedali, da ste čuli strel n krik. Ena !e šla nekoliko pozneje gledat, kaj se godi Ur je videla človeško truplo ležati na tleh, mislila pa je, da je kak pijanec, zato se ni brigala zanj, druga Se izpovedala, da Je mislila, »da zopet Orjuna strelja«. Zjutraj so šeie opazili, da leži n« tleh Fani Petkovškov* ustreljena. Mitničar Hogant Je slišal strel, ni pa videl ob kriričmra času nikogar iti mirne ndtnfoe, dasl trdi obtoženec, da se Je celo spotaknil ob tehtnici. Tudi vojaki »■ slišali strel ta sicer, kakor vse preišnij prit e samo enega. Porotalkom je bilo stavljeno prvotno samo eno vprašanje: Umor? Predlagali so, da se jim su/ljo še dve dodatni vprašanji: Uboj in neprevidno ogrožanje človeškega življenja. Prvo glavno vprašanje so porotniki zanikali n da, 6 ne. t.,rej ne, potrdili so pa drugo Sa po dogovoru. Vstop 16. septembra t L Poizve ee v trgovini Ivo Vekjet, Maribor, Šolska 4. samski, želi primernega mest*. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe n* družnico ..Narodnega Dnevnik* v Mariboru pod ..Poštenost trgovsko izobražena Išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod* kinjo, kontoristinjo ali blagsj* nlčarko. Pripravljena je Iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Po* nudbe na upravo lista pod JU' sarniška mož“._____________________ Ona in piemoo trboveljski dobavlja Iv. POGAČNIK, Vrtovčeva ulica »- (Tabor). .____________________ M ii stroj ..Oliver predvojni izdelek, skoro no V, naravoslovne knllge. kakor Brehm: Tlerleben, 10 zv. Kerner v. Marilaun: Pllan* zenleben, Dr. Haack*: SchSp* fung der Tlerwe(t. Dor. Nou-mayr: Erd«esehlchte, D>. Maver : Weltgeblude. Dr. Hatrel: vaikerkunde. Dr. Hanke: Del Mensch. skupaj 10 zv., 24 *v,, vse te kn]ige v krasotnl izdaji In usnjati vezbi. dali* klasiki Cottajeve Izdale ter razne juildične, znarstveB* in beletristične knjige, s Ve V najboljšem stanni se prodalo. Naslov na upravo lista pod šifro ,,Razprodaja". Najboljši uspeh Imajo oglasi v Nar. Dnevniku l LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA CENTRALA: LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA AGENCIJA: LOGATEC Podrulnlce: Brežice* Črnomelj, Kranj, Metkovlč, Ptuj,, Split« Celje, Gorica, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Trst, Se priporoma za vse v bančno stroko spadajoče posle. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. it.: 261, 413, 502, 503 In 504.