180. številka. Ljubljana, v sredo 8. avgusta. XXVII. leto, 1894. slovenski ima Uhaja vsak dan ivecer, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman aaavstro-ogerake deiele aa vse leto IS gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., sa jeden aeeser 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesee, po 80 kr. sa četrt leta. — Za tuje delale toliko vefi, kolikor poštnina znaša. Za osna ni 1 a plačuje se od Cetiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce ae oznanilo jedenkrat tlaka, po & kr., As se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Oredniitvo in upravni itvo je na Kongresnem trgu It. 12. Dpravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu. Devet let je preteklo, odkar so domoljubi slovenski zasnovali dično našo Šolsko družbo sv. C rila in Metoda, da bi se vsaj nekoliko zajezil tuji naval na rodno nam zemljo slovensko. Pod pokroviteljstvom **svT bratov naj bi požrtvovalni rodoljubi vzdrževali v obmejnih krajih Sole kot zavetiSČa po* tujčevanju izpostavljene dece. Deveto leto že vrfte to sveto dolžnost v družbi sv. C rila in Metoda združeni rodoljubi, a 129 podružnic, moških in ženskih, pomaga glavni družbi vzgajati zapuščeno slovensko deco. Z veseljem, da, s ponosom smemo kooetatovat', da ljubezen, s katero se rodoljubkinje in rodoljubi oklepajo te prekoristne naše družbe, ne peša, temveč da rase od leta do leta in da družba po razmeroo kratki dobi devetih let šteje že navdušeno armado skoro 12.000 članov in to nas navdaja z veselo nado, da bodemo s skupnim, vztrajnim delovanjem dosegli skupni plemeniti smoter, da bodemo deco slovensko ohranili zvesto narodu, veri in domovini. Da je zanimanje za dično našo šolsko družbo od leta do leta večje, priča nam sijajno tudi včerajšnja nje glavna skupščina v Novem meBtu; vršila se je ob ogromni udeležbi članov iz vseh krajev domovine slovenske in — kar še posebno poudarjamo — v tisti lepi slogi in harmoniji, ki nam je porok uspešnemu delovanju. Že dolgo pred 6. uro zjutraj začeli so se na južnem kolodvoru Ljubljanskem zbirati udeležniki iz bele Ljubljane ter oni, ki so bili prihiteli is Gorenjske in Notranjske, iz krSnega Primorja in zelene Štajerske Ob četrt na 7. uro odpeljal se je vlak z lepim številom izletnikov z južnega kolodvora; s prva prečila je gosta megla razgled na deano in levo, kmalu pa so prodrli aolnčni žarki in ob krasnem vremenu vršila se je cela narodna slavnost. Mej potjo pridruževali so se članovi iz raznih krajev ob progi dolenjske že* leznice, s cerkva in hiš pa so nas, začenši v Šma-riji, pozdravljale narodne zastave ter je ljudstvo ■kupščinarje prijazno vzprejemalo; strel topičev po- LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) I. --Florenca je bila nekdaj veleslavno mesto. Ležala je kraj zgodovinske reke, a umetnost jo je bila okrasila z vso lepoto, milino in velečastnoBtjo, kar si je le misliti moremo. Njene kronike pripovedujejo na vsaki strani o junaških delih in genijalnih podjetjih. V njenih zidovih so živeli velikani, kakeršne bo svet težko še kdaj videl. BI je čas, ko je Florenca s svojo meščansko svobodo, svojimi pesniki, slikarji in kiparji imefa malo tekmecev in morda je v tem oziru ne doseže nobeno mesto na svetu- Po kaki čudni ironiji usode, po kakem posebnem, porogljivem slučaju je postalo to prekrasno mesto s svojimi, po preteklosti posvečenimi zgradbami, ki so zbrane pod vedno sme-jočim se južnim nebom, splošno zbirališče mejna* rodne mode in zavetišče lenuhov ? Tuina prememba, da tudi najslavnejši tako nisko padel Florenca naredi utis, kakor da sedi Belizar za igralno mizo, ali kakor da Cesar prodaja smotke in časopise, Apel rifie za .Album pour rire", Pindar zlaga kuplete viševal je slavnost vzprejema. Taki prijazni pozdravi priredili so se bili v Smanji, na Grosupljem, v ViSnji gori, Zatičini, Št. Vidu, pri gosp. Trbuhovića graj-Sčini, v Veliki loki in posebno v Trebnjem, kjer je tamošnji notar g. E. Orožen na čelu deputacije bralnega društva z lepim govorom pozdravil izletnike. Uprav veliCasten pa je bil vzprejem na kolodvoru Novomeškem. Ko se je vlak približal postaji, za-orili so barni živio-klici v izredno velikem številu na kolodvoru zbranega občinstva, mestna godba Novomeška p» je intonovala .Naprej zastava Slave 1" kar je izzvalo z nova dolgotrajne živio-klice in navdušeno odobravanje. Potem pozdravil je načelnik Novomeške podružnice gospod Krajec s prisrčnimi besedami predsednika in glavni odbor družbe ter došle članove sploh; župan gosp. Perko naglašal je v imenu mestne občine, da Novo mesto smatra za posebno odlikovanje, da se bo glavna skupščina tako odlične narodne družbe vršila letos v metropoli dolenjski. .Prišli ste kot brat k bratu, sestra k Bestri" — končal je govornik —; .vzprejmite v imenu mestnega prebivalstva srčen pozdrav! Dobro nam došli!" V imenu narodnih društev in sicer Novomeške čitalnice, dolenjskega pevskega društva, .Sokola" in katoliškega rokodelskega društva (s zastavo) pozdravil je doSle gosp. notar dr. Poz ni k. Predsednik družbe gosp. Tomo Zupan zahvalil se je v krasnem govoru za prisrčni in zares veličasten vzprejem. Pridi Gorenje Z mrzle planine, Vabi Dolenje, V gorke ravnine, Mrzel je led, Pridi se gret!" .... tako prišli so tudi skupščioarji v rodoljubno metropolo dolenjsko, tajati led narodne mlačnosti ter se uoemati ob žarkem domoljub j i dolenjskem. Zahvaljujoč ae meBtnemu županu, narodnim društvom in vsem, ki so izletnikom priredili tako prisrčen vzprejem,"zaklical je govornik, naj Bog živi in ohrani prijazno Novo mesto in rodoljubno njega prebivalstvo. Govor bil je s burnimi živio-klici vsprejet. Potem so se razvrstila društva in občinstvo ter <>d- za »Fleur de Tuć", Praksitel rifie obleke za kaliko-ples in Fidij uprizarja baletne slike! Znameniti dubovi iredovečne Florence hodijo morda o polnoči zamišljeni in osramočeni po dragocenih mramornih tramovih in pod arkadami, ali nihče jih ne vidi — dim cigaret je pregost. Novoveki gospodarji Florence so se lahko povzpeli na Bviaoč>no aituvacijea in storili, kakor so znali in vedeli, da spravijo mesto v red, kakor je primeren današnjim okolnostim. Vzeli so mestu krasno, slikovito unaojost in podrli starih ulic, kolikor se jim je ljubilo. Častitljivim starinskim palačam in prijaznim hišam so prisidali novodobne, navidezno lepe zgradbe in uredile grozne, ravne ulice, silne zidove, na katerih je vse polno naznanil, borne boulevarde, obsajene s suSečimi se drevesi, in — ker bo lastniki teh starih palač navadno krčmarji — ao dotična poslopja, preskrbi v&i jih z vini in likeri, premenili v „il bar americano". Lady Hilda Vorarlberg Se ni bila prav spisala teh vrst, ko se jej je bilo pisanje Se omrzilo. Vstane in pogleda skozi okno na tolikrat opevani Arno. Namenjena je bila spisati novelo, a ona se je navadno lotila atvarij, katerih ni nikdar do konca dognala. Misli, katere je bila ravnokar zapisala, niso bile prav sa prav njena svojina; deloma jih je bil korakali v mesto, dame in razni odličnjaki pa so se poslužili kočij, ki so mnogoštevilno bile izletnikom na razpolaganje. Mesto zaodelo se je bilo skoraj brez izjeme v narodne in cesarske zastave, na mnogih krajih pa bo bili postavljeni mlaji. Po kratkem zajutreku v raznih goatilnicah zbrali so se skupščinarji in drugo občinstvo ob polu 11. uri k sv. maši, tako daje bila lepa samostanska cerkev dubkotn polna. Pri maši pelo je izborno dolenjsko pevsko društvo. Ob polu 12. uri pa se je pričela glavna skupščina v krasno nakičeni dvorani lepega .Narodnega doma". Na odru, kjer so bili pripravljeni sedeži za društvene funkcijonarje, bila je podoba preBVitlega cesarja, obdana z dekoracijami in raznimi cveticami in rastlinami ; dvorana bila je do zadnjega kotička polna odličnega občinstva in z veseljem konstatujemu, da bo se posebno dame udeležile zborovanja v izredno velikem številu; poleg posvetnega razumništva bila je tudi duhovščina mnogobrojno zastopana. Kot vladni zastopnik bil je navzoč okrajni glavar gospod vitez Vesteneck. Predsednik gospod Tomo Zupan, z živahnimi Živio-klici pozdravljen, otvoril je glavno skupščino pozdravljajoč prisrčno iz vseh krajev slovenske domovine mnogobrojno zbrane skupščinarje. Iz poročil društvenih funkcijonarjev naj častiti člaui povza-mejo, kako je glavni odbor deloval v preteklem drufitvenem letu in je li storil svojo dolžnost; vpo-števati pa naj se izvoli, da je posel ogromno narasel, tako da ga člani odborovi poleg stanovskih svojih dolžnuatij komaj zmagujejo; vsi pa opravljajo brezplačno težek posel, kateri jim naklada društveno delovanje. S posebno radostjo zatrjuje govornik, da vsi udje vodstva delujejo složno in jedino (živahni Živio-klici in odobravanje), svest si vsak Bvoje važne naloge; tako ost&nemo tudi v prihodnje (dobro klici) vneti za vero, cesarja in domovino slovensko. Opetovani burni Živio klici pričali ■o, da je govornik vsem iz srca govoril. Društveni tajnik gospod A. Žlogar podal je druStvenikom jasno sliko vspeSnega društvenega delovanja. Ker bodemo izborno Bestavljeno poročilo v prihodnjih številkah v celoti priobčili, naj posna- razvil Florentinec vojvoda della Ročen, s katerim se je bila seSla minolo noč: ali, dasi je bila šele dva dneva v Floreaci, jo je bilo že na prvem njenem sprehodu obšla groza, ko je videla lesene ograje in boulevarde s slabotnimi, okleščenimi drevesi. Bila je nsmreč jako razvajena in imela nežen ukus in sploh res nekaj raznmela o umetnosti. Taki ljudje pa gledajo silno težko to kar imenujejo nsši novodobni mestni očetje v veliki svoji nedolžnosti .popravke". Lady Hilda je bila minulo noč naredila obisk, a vrnila se je domov s predsodkom, da bo ni motila tista vladarica, ki je imenovala Florenco botaničnim vrtom moderne družbo — no, lady Hilda se je kaj hitro dolgočasila, ni jej bilo lahko ugoditi, a ugajalo jej je jako malo stvari j, malone nič. Ljubila je svoje konje, svojega Pariškega krojača Wortba, vse »umetniSke ropotije" in celo svojega brata lorda Glairvanza — a kadar je o tem premišljevala, se jo uverila, da je to tudi vse. Lady II Ida je bila lepa in je to vedela. Oblačila se je po najnovejšem ukusu, da je bila podobna svetnici, izrezani iz stare slike. Baršunasta obleka se je je oklepala kakor da je nanjo ulita. Njena rast je bila dovršena in občudoval jo je sam Mr. Worth, ki ni skrbel samo za obleko, nego tudi za „osobo". Lica ni lepotičila — kar zasluži pri taki dami grajo — vslic vsemu prigovarjanju in zatrje- memo tukaj le nekoliko podatkov. Družba s svojim delovanjem teži sa tem, da ae narodu slovenskemu da in ohrani, kar mu pripada po Božjih in naravnih zakonih. Življenjska moč družbe pa so podružnice, katerih Štejemo sedaj 129 z blizu 12 000 članovi, mej temi 140 pokroviteljev, odnosno pokroviteljic. Dve leti j« tega, da je poslalo vodstvo družba sv. Cirila in Metoda damam slovenskim okrožnico, vabeč jih, nsj zasnujejo So več lastnih ženskih podružnic in nsj sicer kakor si bodi podpirajo našo šolsko družbo. Že pri lanski glavni skupščini t Sežani je vodstvo družbe hvaležno priznalo slovenskemu ženstvu palmo prvenitva, ker so ženske podružnice kar tekmovale v načinih, kako bi družbi več prispevkov doposlale ter tako kot zveste hčerke razveselile svojo mater. S hvaležnostjo priznava vodstvo, da je ženstvo slovensko tudi v pretočenem letu delovalo vztrajno ter kazalo svoje rodoljubje z navdušeno besedo, še bolj pa s požrtvovalnim dejanjem (burni dobro-klici). Govornik je prepričan, da je sedaj, ko so tudi žene in dekleta slovenska stopile v vrsto narodnih bojevnikov, narodna zmaga gotova. Družba vzdržava sedaj jednajst naroduih zavodov, šol in zabavišč, ter vzgaja tisoče slovenskih otrok po jedino pravih pedagogičnib načolih. V Velikovru pričelo se bode spomladi z zgradbo prve slovenske šole na Koroškem, a nameravano zabavišče v Mariboru otvorilo se bode menda še letos. Skoraj 14 000 knjig razposlala in razdelila je družba ob periferiji slovenski. Podpore dobila je družba od deželnega zastopa kranjskega tudi letos 1000 gld., od mestne občioe Ljubljanske 500 gld., a čvroto podporo našla je družba tudi v časnikih slovenskih, ki so za njo nabirali darove, za kar se jim, v prvi vrsti .Slovenskemu Narodu", izreka topla zahvala. „Mi branimo le svoje — končal je gospod tajnik svoje poročilo — in ne krademo tujih otrok. Borimo se za ideale ter ne zaslužimo preziranja naših nasprotnikov. Vkljub raznim oviram pa bodemo veduo sit žao iu skupno delovali v blagor vsega našega naroda!" Poročilu tajnikovemu sledilo je frenetično odobravanje in srčna ovacija zaslužnemu tajniku. Poročilo vzelo bq je z burnimi živio-klici na znanje, umrlim društvenim članom, posebno pa odlični do-moljubkinji gospe Mariji Murnikovi in kanoniku Ko-sarju pa je skupščina s slava-klici izkazala svojo počast. Ker je društveni blagajnik gospod dr. Vošnjak iz rodbinskih obzirov bil zadržan, udeležiti se skupščine, poročal je odbornik gospod Anton K o b i a r o družbiuih računih za 8. društveno leto. Dohodkov je bilo 17.859 gld. 37 kr., troškov pa 16.324 gld. 30 kr. in sicer: za družbine šolske zavode v Trstu in okolici 6616 gld. 66 kr., za družbi ne šolske zavode v Gorici in okolici 3300 gld., za šolski vrtec v Celji 320 gld , za narodno šolstvo na Koroškem 1463 gld. 79 kr, podpore podružnicam 656 gld. 97 kr., tisek družbinib knjig 252 gld. 96 kr., vezanje, razpošiljanje družbinib in drugih knjig 818 gld. 95 kr., za dijaške kuhinje 50 gld., nagrade pisateljem 50 gld., nakup molitvenih, učnih in zabavnih vanju prijateljev, ali v vsakem drugem oziru je bita nališpaoa kakor njene tovarišice — kakor njen položaj iu sedanje Btolttje. Bila je jako srečna žena. Vsaj njena družba je tako govorila. Rodovina Clairvaux, dasi jako plemenita, je bila uprav žalostno osiromašila. V svojem šestnajstem letu, ko je bila komaj začela prihajati v družbe, omožila se je lady llilda z nekim bogatinom brez narodnosti, ki si je bit na neznan način na borzi pridobil neizmerno bogastvo. Ta dobri človek je bil toli plemenit, da se je že v prvih mesecih tega zakona preselil na drugi svet, zapustivši svoji mladi udovi letnih petdeset tisoč funtov šterliogov. Razen tega dohodka je imela najlepše dragocenosti, najizbornejše konje, najukusnejSo palačo v Londonu, najuežnejši bolel v Parizu itd. Mogla je dobivati ako je hotela, vsak dan novo obleko od uvojega prijatelja Wortba — in dobivala jo je jako pogo-stomu. .Srečna žena" šepetale so njene znanke, in bila je to v resnici. Bila bi Še srečnejša, da ni dolgočasja, ki se najraje oklene najsrečnejšega zemljana. Lady llilda je zrla skozi okno, gledaje, kako silno de/u|e. Kadar se Florentinsko nebu kani de-ževanja, vrši svojo neugodno dolžnost jako veBtoo, kar je za ljudi vender dosti prijetneje, kakor tinti večni, drobni duž Bevernib krajev. Ta močni dež je obudil v njej mim-l, spiBati novelo — čitanja ee je bila že naveličala. (Dalje prib.) kajig 1095 gld. 98 kr., nakup stavbiSča za šolo v Veliko »cu 1250 gld. in rasni troski 448 gld. 30 kr. Prebitka bilo je torej 1535 gld. 7 kr. ter isssSa sedsj društveno premoženje 16.232 gld. 6 kr. Nad-aoraiitvo je društvene račune odobrilo, a skupščina jo podelila blagajniku oprostilo. Gospod Koblar pridaje! je svojemu poročilu nekoliko zanimivih opazek. Bodreč podružnice, naj ne opeSajo v svojem trudo-Ijubivem delovanji, konatatoval je poročevalec s zadoščenjem, da dohodki presegajo troške, a da sa mej dohodki naše šolske družbe ne nahaja nobena marka in noben rubelj, vse je pošten sloveask denar (dobro-klici), dočim je nsaaški .8chulvereiu" za svoje svrhe iz rajha prejel 54.000 mark, od katerih se je 2000 mark odločilo za ponemčevanje slovenskih otrok v Velikovcu. Vender se nimamo bati nikogar, ako ostanemo aložni. ,Ne pustimo strankaratva v naše vrBte in delajmo skupno za vero in narod slovenski. V tem znamenji bodemo zmagati 1" Skupščina pritrjevala je govorniku z burnimi, navdušenimi živio-in dobro-klici. Blagajnikovomu poročilu sledile bo volitve in Bicer volitev jedne tretjine odbornikov ter volitev oadzorništva in razsodaistva. Po pravilih izstopili so iz odbora naslednji gospodje: Matej Močnik, cesarski Bvetnik Ivan Murni k, dr. Josip Vošnjak in Andrej Z a m e j i c. Po nasvetu deželnega poslanca isterskega gospoda Jenka iz Podgrada bili so vsi dosedanji odborniki per acelamationem zopet izvoljeni, istotako čtani nadzorniStva in razsodništva. S tem bil je dnevni red skupščine končan. K besedi oglasil ue je še gospod B r e m i c iz Trsta, ki je v svojem govoru naglašal, da je Trst važna slovanska postojanka obAdriji, katero treba braniti z vsemi močmi. V tej borbi obračati nam je posebno pozornost slovenskemu šolstvu, naročito delovanju šolske naše družbe sv. Cirila in Metoda. Žal, da lokal za slovensko zavetišče na Greti ni srečno izbran in da vsled tega laško šolsko društvo dela veliko konkurenco našemu zavodu. Govornik VBled tega predlaga, naj bi družba za ta zavod preskrbela primernejši lokal. Ker predlog gospoda Bremica odboru ni bil pravočasno zglašen, ni se moglo o njem v glavni skupščini razpravljati in sklepati, predsednik gospod Tomo Zupan pa je izjavil, da se bode vodstvo o tej zadevi posvetovalo ter potrebno ukrenilo, da se omenjeni nedostatek odstrani. KooeČno omenil je predsednik gospod Tomo Zupan grozno nesrečo, ki se je pripetila v cesarski rodbini ter predlagal, naj bi se podala deputacija treh članov vodstva k gospodu okrajnemu glavarju b prošnjo, naj v imenu skupščine sporoči na najvišje mesto izraz iskrenega sožalja, ob jednem pa tudi izraz zvestobe in udanosti nasproti presvitlemu cesarju. Zahvalivši se še jedenkrat sa prisrčen vzprejem skupščinarjev v Novem mestu, ter za obilno udeležbo Članov od vseh krajev, koder se sliši slovenska govorica, zaključil je gospod prvomestnik deveto redno veliko skupščino. Skupščini sledil je skupen obed pri Tučku, izlet ns kmetijsko Solo na Grmu in zvečer koncert na Brunnerjevem vrtu. (Konec prib.) Osnovalna slavnost „Sokola" in petin-dvajsetletnica čitalnice v Postojini dne 5. avgusta 1894. H. Da se v slovenskih sokolskih društvih poslednji čas začenja gojiti bolj resno telovadba, pokazalo se je kakor pri nekaterih druzih prilikah, tudi zopet v Postojini. Javna telovadba se je izvršila prav sijajno in rade volje prijavljamo nastopno ooeno iz 8trokovnjsškega peresa: Telovadba je bila v obča izvrstna. Gotovo je bil že vsak gledalec vesel take množice čilih Sokolov pri sprevodu, v katerem jih je bilo blizu 300 Telovadba sama pa je očarala tisoče zbranega naroda, a tudi veščak je moral biti zadovoljen. Telovadilo se je v dveh delih. Proste vaje, katerih se je udeležilo okolu 150 telovadcev pod vodstvom predtelovadcev Benčana (iz Celja) in Vernika (iz Ljubljane), začele bo se b priprostim a vender lepim zvodom v za vaje pripraven ustav. Po taktu godbe izvršile bo se proste vaje, sestavljene iz gibanj lehtij, beder in trupa z okreti, precizno in če se v postov vzame, da ni bito skupnega poskusa, res izborno. Za temi skupnimi vajami je 16 Celjskih Sokolov z BonČanom na čelu izvajalo jako spretno proste vaje s kiji. Vaje so jako slikovite, a dozdaj pri slovenskih Sokolih malo znane. Želeti je da jih Bprejmo vsa društva. Ne moremo Bi kaj, da izrečemo željo, da bi vsa eokoluka društva kolikor mogoče gojila proate vaje, ker teh se vender lahko udeležujejo vsi društveni ki; te vaje bo koristne za lepo nošo in za zdravje ter naprav-ljajo, kakor se je videlo, veči utis na občinstvo, kakor vsje na orodji, katerih vredetaft avese le veščak presoditi. Drugi dal telovadbe sa kili faje na orodji in sicer na konje, na bradlji ia ae drogu. Čehi so nsstopili aa vatli treh. Da so teberao telovadili, da so bile vsje dobro iabiaoe, kafoče moč in spretnost, razume sa ob sebi psi teli mojstrih v telovsdbi. Vrhu tega pa Je ugajala vešča k a mirnost pri vajah ia red pri nastopu ia odstope. Ljubljanski, prvi ia najstarejši .Sokol" aa Slovenskem je vreden tega častnega imena. Telovadil je na bradlji in na drogu težke in dobro osnovane vaje s preciznostjo in spretnostjo ter je naposled izvršil par krasnih skupin, ki so bile občinstvu prava očesna paša in dale vajam lep sklep. Celjski in Tržaški .Sokol" telovadila sta skupno na drogu in bradlji, sicer v malem Številu, a pokazala sta, da sta vredna mlajša brata Ljubljanskemu in Češkemu .Sokolu". Telovadba je trajala od lj%5. do 8. ure, in so torej vsa društva imela obilo prilike skszati se. Došli bo nastopni brzojavni pozdravi: BovSovice. — Sokolove župy Podbšlo-horske ob vylete na MiloSovku a do Tf -benic bratrdm jihoslovanskim bf.mave Naprej! — Eberl. Brno. — Volame vaSi vy^namne slavnoiti naše hf.mave Na zdarl — .Sokol, B<*no". Dunaj. — ZpČvačky spolek slovanski po-zdravuje Sokoly slovaiskć. — Bouchal, starosta. Liea nad Labe m. — Bratrsky pozdrav Sokolum jihoslovanskym pošila — „Sokol z Lyse nad Lnbem." M i s ti r o y — Hf mave Na zdar od roofj druhdy slovanskebo! Naprej! — Dr. Podlipny, starosta ćeske* obce sokolske. Praga. — Čackym bratrftm Slovenciim zdaru nejlepšiho r-fi Blavnosti dneSni pfeje a bratrsky pozdrav — .Sokol Pražsky*. Praga. — Ku dnešni slavnosti Vam bratri draži uspecbu pfdju nejskvč ejšiho Na zdar! — Joatf Višek, starosta »Sokola Pražakeno". P r s g a. — Vitežnemu postupu za ideal vaš narodni Vam bratri najmilčjši z veliki naši rodioy slovanske z duše nejupfimejši volam: Na zdarf — Dr. Antonin Novotny, namestek jednatele .Sokola Pražskebo". S m i h o v. — O zajemno bratrske lance, ktera nas nosi za stejcy n čilem o zabave praci i duSevni Bouzeni naši zdravici ku predu. — .Sokol Smibovsk v". S m i h o v. — Provolame jihoslovanakym bratili m bi'.mave: Na zdar! — Sm hov. Gleichenberg. — Boravt ći ovdje Hrvati pravaši pozdravljamo vas sakupljene! Živili sviestni Sokolovi i dična bruc >! — Ivo Mrč e\ Toma Cvetnić, Ivo Sarić, Tomislav Natičić, Stanko TuSkan. Karlovac. — Najmlajšemu borilcu za narod i zbranim gostom slovanskim krepki: Na zdarl — Cerio, Lokar, Valenčič K o m i š a. — Članovi hrvatskoga Sokola iz Spljeta na izletu na Otoku Visu pozdravljaju sakupljenu bracu kličuć' živio PoBtojinski Sokol! Živila slavenska uzajamnost! Kraljevica. — Duhom pridružujem se današnjoj slavi. — Zagrebački Sokolaš. Krapina. — Tielom odsutni, duhom danas vazda s vami kl čemo probudjenoj narodnoj sviesti bratskoj zajednici dragih nam Slovenaca i Slovenka: da živi, da se razvija dok nas iz bratskog zagrljaja nikakva sila više iztrgnuti nebude mogla. — Folne-gović, dr. Banjavč ć. Sinj. — Vse zbrano sokolstvo osobito naj-mlajseg« brata Postojinskoga pozdravljam žalibog oddaljeo toda nič manj navdušen iskrenim: Na zdar! — Doktor Kušar, podstarosta .Ljubljanskega Sokola". Travnik. — Prisrčna čestitka k petindvajsetletnih. Ž vila čitalnica s bratom Sokolom, v blagor i ponoB vrlemu narodu na mnogaja ljeta. — Ivan Grivič. Varaždin — Vaša slava, naSa slava, vaša pobjeda naša pobjeda, živila bratska sloga, živila prisutna braći Česi, Slovenci i Hrvati. — Doktor Magd ć Zagreb. — L;epoj slsvi slovenske braća iskrenim oduševljenjem pridružuje se — Uredničtvo „Hrvatske*. Zagreb. — Svi se pravi Hrvati raduju svakoj narodnoj slavi brać-5 Slovenaca, jer je svaka takova slava jedan korak bliže k našoj zajedničkoj sretnijoj budućnosti: Živila sakupljena braća! — Eugen Ku- mičić Zagreb. — U težnji za kulturnim napredkom, narodnom Blobodom i državnim jedinstvom sdružen s vami radujem se vsšoj slavi te vam iza dna srdea kličem živili I — Dr. Josip Frank. Zagreb. — Kličemo današnjoj slavi kao simbolu složnog rada, uma i snage za jedinstvo i napredak Ns zdar! — Dragutin i Hmko MaSek. Zagreb. — Učestniclma današnjeg narodnog slavlja mile nam brać* Slovenaca kličem srdačni Na zdarl — Krešimir Fibić. Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" it 180, dgj 8. avgusta 1894. Zagreb. — Odsutni u duhu priključujemo se svečanosti kličući Živila braća Slovtnci! — Pav-linić, Andrijevič, Kralj. Bled. — Z Bleda, raja kranjskega, kličemo vsem zbranim Sokolom posebno novemu Postojiu-skemu: Zdravol — Slovenski biciklisti „Ljubljana". Boleč. — Bog živi Čitalnico in Sokola, da bi v bratski vzajemnosti delovala za naiodni pro-speb. — BolŠka Čitalnica. Braslovče. — Slavnim PoBtojinčanom in zbranim slovanskim gostom narodni praznik danes obhajajočim pošiljata bratski pozdrav ter želita najboljši uspeh — Pevsko društvo in Bralno društvo V Braslovčah. Dunaj — Mogočno vzleti mladi Sokol v vse kraje svoje ožje domovino in zberi — to dal Bog — vBe rojake pod svojimi peruti z geslom: vse za svobodo iu za narod! — „Slovenija*. Dunaj. — Na zdar mlademu in starim Sokolom! — • Dr. RoBina. Dunaj. — Najmlajšemu Sokolu gromovit Živio, s krepkim Sokolstvom k zmagi slovanski. Slava Čitalnici 1 Na zdar Hrvatom in Čehom — mi ki smo vaši — Gorup, Koršič, Podpečnik, Švigelj. Gorica. — Bog živi novo Sokolsko društvo in njegovega ustanovitelja. — Franc in Marija Kos. Gornji Grad. — Čestitamo k petindvajsetletnemu obstanku Čitalnice in kličemo najmlajšemu Sokolu: Bog ga živi! — Čitalnica. Idrija. — Živela narodna Čitalnica v bodoče, živi, rasi, cveti in tako tudi Sokol! — Delavsko bralno društvo v Idriji. Idrija. — Bog živi mladi Sokol! Na zdar! — Simšič. Lesce. — Razprostrl krepko svoja krila nad celo Notranjsko in varuj pogumno svetinje našega milega naroda. — Rodbina Sterk. Ljubljana. — V boji za napredek in svobodo procvitaj odločno narodna postojanka! — Slov. ferijalno društvo „Sava". Ljubljana. — Pod zastavo pri društvenem slikanji zbrani kličemo tebi, vrla Čitalnica, povodom srebrne slavnosti in tebi krepki mladi Sokol ob zibelki osnovanja: širita svoje delovanje domovini v čast in na ponos. Zbranim gostom krepki pevski pozdrav. — Pevsko društvo „Slavec". Maribor. — Tebi mladi Sokol krepek in ponosen vzlet! Tebi vrla Čtaluica trden obstanek in neprestan razvoj. Tako kot danes stojta si ob strani i naprej v svetem boji za nvetinje in pravice narodove. Zbranim gostom in slovanskim bratom krepek Živeli! — Čitalnica. Metlika. — Živela slaveča Čitalnica! Na zdar mladi Sokol I Pozdrav vrlim udeležnikom s severa in z juga! — Č talnica Metlika. — Vrlim, z vseh slovanskih strani j zbranim Sokolom kličemo: Bog vas živi na zemlji slovenski I Bog vaa živi in naj učaka Slovenec, da prešine vse naše kroge nepremenljiva ideja sokolska. — Notar Štajer, Štajer starejši, Tanšek, Fleischmanova rodbina, Golja, Franc Fux starejši, Fux mlajši, Rodbina Ganglova, Pirši«, Zalokar, Prus, Hayne, Burdvch, Muha, Golob, Pezdirc, rodbina Guštinova, Stanko Vernik, Makar, Fux. Mokronog. — Rodil si bo Sokol čili, da bodeš prerojeval! Na čaBt domovini mili vse svoje sile žrtvovsl t In geslu temu zvest vsikdar in povsod, nsj Bože mili blagoslavlja tvoj mladi rod! — Bralno društvo Mokronog. Mozirje. — Na 25letnici kliče narodni sestrici: Na mnoga leta! — Čitalnica Mozirje. Mozirje. — Mladi Sokol, kreposti svoje vedno kaži moč — Za vero, dom, svobodo, bori se resnico, za bratoljubje gori in pravico! — Slovenci in Slovenke trga Rečica v Savinski dolini. Novo mesto. — Da bi moglo novo osno vano društvo „Sokol" z istim narodnim ponosom slaviti svojo 251etnico, kakor .Čitalnica", v to po-mozi Bog in sreča junačka! Pri slavnosti navzoči zastopniki vseh Blovaoskih plemen: Živeli! — Dolenjsko pevsko društvo. Planina. — Vilo delujoči posestrimi iu in i u demu Sokolu k današnji slavnosti navdušeno čestita in kliče : SI:: va gromovita 1 Ljubezen do doma, do bratov budita! — Čitalnica Plaoinska. Ptuj. — Bratje stojte trdno kakor zid ograda — Črna zemlja naj pogrezne tega, ki odpada! — Slovensko pevsko društvo v Ptuji. Ptuj. — Vsem udeležencem današnje slav nosti gromoviti: Na zdar! — Ptujska Čitalnica. Ribnica. — Vama, ki sta si stavila nalog, braniti narodno zavest Notranjske proti domaČim in tujim nasprotnikom, osobito Tebi, mladi notranjski Sokol, ki praznuješ danes dan svojega rojstva, kliče iz dna srca gromoviti: Na zdar! — čitalnica Ribniška. Slovenska Bistrica. — Vrlim Sokolom gromovit Živio! — Dr. Devinski. Toplice. — Pokorečemu ae zdravniški naredbi ni mi mogoče udeležiti bo osebno krsta naj mlajšega krilatega boritolja za narodno stvar. V duhu pa sem z Vami in kličem: Bujno ee razvijaj, mladi Sokol, ne straši se zaprek in nevarnosti, ka tere bodeš gotovo srečaval v svojem delovanji, hrabro in vztrajno deluj v dosego svojega namena. Bodri zavedne Notranjce pri njihovem narodnem delovanji, bodi njihov branitelj, njihovo središče in njihovo zavetje! Tebi in vsem slaviteljem Tvojega krsta in petindvajsetletnice tamošnje Čitalnice gro- moviti, brezkončni: Živeli! — Medved, starosta Zagorskega Sokola. Trbovlje. — Krepko ae razvijaj, vrli mladi Sokol in kot orel čuva dom in rod, tako brani Ti naš dom nezgod! — Piščanec, Dimnik, Kumer, Plavšak, Polak, Sporn. Trst. — Sokolom Na zdar! Živela Čitalnica! Živeli slavilci, Postojina i prebujena Notranjska! — TržaSki radikalci. Trst. — Širi pravo, bratsko ljubezen, zjedini razdeljene Slovane, razcvitaj ae in ponosno se ohrabri — to je želja in klic primorskih Slovanov, ki bo v duhu združeni z vami. Trst. — Na današnji Tvoj slavnostni dan Po-Btojinski Sokol naj oživi! Trden bodi značajem Slovan in neomahljiv kot Nanos sivi! — Franjo Žitko, Krmpotec, Cotel, Šverljuga, Sulčič, Korban, Mramor, Anton Štrukelj. Vrhnika. — NajiskreuejSe čestitko k petindvajsetletnih Bog blagoslovi najmlajšega slovenskega Sokola. — Čitalnica Vrhniška Vrhnika. — Po neprijetnih okolščinah za držan bb osebno udeležiti današnje slavnosti, kličem v duhu z vami: Ž'vela vrla Čitalnica! Na zdar novemu Sokolu! — Lenarčič. Zagorje. — Mnogo zabave pri krstu novo rojenca! Dvigni visoko zastavo zavetnika! Sv. Ciril in Metod obvarujta slovenski rod. — Vaši. Zagorje. — Zadržani, smo v duhu pri Vas in kličemo najmlajšemu Sokolu: Naprej zastava Slave v korist in prospeh narodu! Živi novokršče-nec! Živeli bratje slavitelji! — Berkon, Adamič, Juvan, Pernuš, Korbar, Jan Weinberger, Slenc, Poljšak, Firm. K včerajšnjemu poročilu nam je še pristaviti, da jo mej čitalnicami bila zastopana korporativno z 42 dlani tudi čitalnica iz Št. Petra na Krasu — Na plesišču in na Belvederji v jami je svirala nekaj komadov tudi Zagorskega Sokola godba, na Belve derji pa je mešani zbor zape! peBem „Naša zvezda". Obiskovalci jame so odgovarjali z burnimi Živio klici. Končala se je lepa Javnost s tem, da se je drugi dan kakih 60 izletnikov peljalo k Predjam-skemu gradu. Romantična lega gradu in veleprijazni vzprejem goBtov po g. nadlogarju Fr. Mayer-ju sta naredila najprijetneje utis na izletnike, mej ka terimi je zavladalo nepopisljivo navdušenje. Tudi zadnji del slavnosti se je torej izvršil na občo za-dovoljnost udeležencev. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 8. avgusta. Mladočehi in Star očeh i. Mladočeška poslanca dr. Kramar in Ad&mek se prištevata takozvani zmerni frakciji mladočeške stranke in nasprotujeta odločno radikulnim elementom. V nedeljo sta sklicala vsak v svojem volilnem okraju volilne shode, na katerih sta se i/rekla zoper nebrzdani radikalizem in dr. Kramar je staročeško stranko naravnost pozval, naj se pora/.umo z mla-dočeško, naj se mej njima Bklene entente cordiale. Na ta poziv odgovarja „Politika". Pravi, da mo rajo za tako združenje storiti Mludočehi prvi korak, predno pa ga store, se morajo znebiti nediscipliniranih elementov. Č1 se ta snažna ločitev s vrši, potem bo porazuiuljenje lahko mogoče. Ta zveza bi bila osnovana na opo/icijonaloi podlagi, a opozicija bi morala biti dostojna, dokler pa bodo zmerni Mla-dočehi sedeli na jedni klopi z najradikalnejšimi, dotlej ni mogoče nikako združenje. NaH nemški nacijonalci v madjarski razsvetljavi. „Pester Lloydw se je z največjo srditostjo lotil avstrijskih nemških nacijonalcov in jih pošteno okrcal. Očita jim, da pod nemškonaeijonalno zastavo utihotapljajo protiavstrijske ideje in pravi, da so tega deloma krivi levičarji, ker so pogostoma z nacijonalci skupno oporirali in z njimi se sedaj tako lepo /avnajo, kakor ni spodobno za vladno stranko. Nemški nacijonalizem ni drugega nič, kakor slabo prikrito izdajstvo domovine. Nemškonacijo-nalni kredo se je že davno izneveril avstrijski ideji. Liberški redar v pruski uniformi, to jo nemško na-cijonalno. Srednješolski učitelj, ki opijanja svoje učence s frazami o slavi „naših zmag nad francoskim dednim sovražnikom", ta je nemškonacijo-nalen. (Takih srednješolskih učiteljev imamo tudi v Ljubljani. Opom. ured.) Buri. ki teče za vozom „našega Bismarcka", „našega slavnega železnega kancelarja", ta je nemškonacijonalen. Ljudski shod, na katerem se navdušeno prepeva „Die VVacht ara Rhein" in „Deutschland, Deutschland iiber alles", je nemškonacijonalen. Vodja, ki hoče od avstrijske države ločiti slovansko kronovine, da bi ostale prepariral za Nemčijo, je tudi nemškonacijonalen. — Tako „Pester Lloyd". Povedal je golo resnico in ž njo sapo zaprl nacijonalcem in levičarjem. Viiaiije države. Bolgarska* Doslej so še pri vseh občinskih volitvah zmagali kandidatje vladnih strank. Predvčerajšnjim bo zmagali tudi v Orehovu, v Trnovu, v Plesni in v Čirpanu, to je v krajih, kjer je imel doslej Stam-bulov največ zaslombe. Dno 19. avgusta se vr.v volitve v okrajne zastope, dne 2. septembra pa volitve v občinsko zastope kmetskih občin. Doseduj se nič ne čuje, da bi bo stranka Stambulova hotela udeležiti teh volitev. — „Kblnische Ziiitung" pre mleva zopet svojo trditev, da je tuiška vlada kaj nezadovoljna s sedanjo eituvacijo v Bolgarski, zlasti pa s Koburžanom, in da želi, naj bi zopet Stam-bulov prišel na krmilo. Anarhisti, Pred Pariškim kazenskim sodiščem se vrši obravnava proti tridesetim, radi puntaistva toženim anarhistom, a nobena podrobnost ne pride v javnost, ker je sodišče sklenilo v zmisla zakona zoper anarhiste tajnost te obravnave. Pariški listi so kaj nejevoljni. — Združene države ameriške so sklenile zakon, glasom katerega bo izseljenje v združene države dovoljeno le tistim osebam, katere so dobile dovoljenje ameriških agentov , ki se bodo nastavili v vseh večjih evropskih pristanih. Na ta način so hočejo združene države ubraniti anarhistov. Vrh tega imela bo vlada pravico, da priseljene anarhiste na državne troske iztira in v Evropo prepelje. Ako bi se taki iztiranci vrnili, zapadejo ostri kazni. Zo^et revolucija v južni Ameriki. Tam doli v južni Ameriki, v jedni tistih interesantnih republik, v Pero, je nastala revolucija Uzrok uporu ni znan. Ustaši se z vladno vojsko že več tednov bore. Zadnja novica o tem boju javlja, da je položaj jako kritičen in da se utegne nstanek razširiti čez celo deželo. Vlada postopa jako energično, vzlic temu pa so inozemski trgovci prosili dotična svoja poslaništva za varstvo. Vladna vojska je ujela nekaj ustašev in te je dala vlada postreliti, da uplaši ustaše, pa je s tem javno mnenje le še razburila. Oo|>isi. Iz Škol'jclok i\ G. avgusta. [Izv. dop.] (Otvoritev električne razsvetljave.) Minula nedelja bila Je velepomemben dan za naše prijazno mestece, kajti zabeležiti nam je bilo ta dan napredek, glede katerega je naša staroslavna Škofjaloka pot pokazala celi kranjski deželi. Od včeraj naprej je naše mesto posebna specijaliteta ne le za Kranjsko, temveč za celo slovensko domovino — kot prvo električno razsvetljeno mesto. — Zgodovina tega napredka je — na kratko ponovljena — ta-Ie: Naš rojak in someščan g. Alojzij Krenner, lastnik največje tovarne za sukno na Kranjskem sklenil je pričetkom tekočega leta u peljati v svojo tovarno električno luč, ter tako vnovič primerno izkoristiti precejšnjo vodno moč, ki mu je na razpolago. A tudi pri tej priliki g. Krenner ni pustil iz očij bla-gorja svojega rojstnega mesta, za katero ima v re-sniii vsigdar odprto roko in srce, akoravno ni našega narodnega mišljenja. A on je takten in nikdar še ni skušal usiljevati svojih političnih nazorov vseskozi narodnim someščanom, niti uplivati v tem oziru na svoje številne delavce — zategadelj ga pa tudi vsi spoštujemo. Ta naš rojak stavil je torej pri označeni priliki mestnemu zastopa plemenito ponudbo, da na svoje stroške uvede po celem mestn električno luč, za katero mu bo mesto skozi 30 let plačevalo toliko, kolikor je stane sedaj petrolejska raz svetljava, po preteku 30 let pa preide instalacija broz vsake druge odškodnine v last mestne občine! Razume se ob sebi, da je naš mestni zastop z veseljem in hvaležno sprejel toli ugodno ponudbo, a tudi zasebnikom stavil je g. Krenner za instalacijo in vzdržavanje tako lojalne in nesebične pogoje, da je upeljana danes nova luč malone po vseh javnih lokalih, v mnogih delavnicah in celo v prostorih c, kr. okrajnega sodišča ter uršulinskega samostana in penzijonata — skupaj nad 400 svetilk s svetilno močjo od 10—32 sveč. — Mestni zastop je pri tej priliki izročil g. Krennerju tudi diplomo častnega meščanstva — in prav jo bilo tako' V par mesecih bilo je delo dovršeno in v nedeljo smo slovesno in sijajno praznovali otvoritev električne razsvetljave. V to svrho stopil jf> mestni zastop v dogovor z našim delavnim ognje-gasnim društvom in določil se je primeren program, kateri se je včeraj, v kolikor je bilo to mogoče glede na nepričakovano ogromno udeležbo Ljubljane in gorenjske strani, prav lepo izvršil. Ker sta bili namreč za ta dan napovedani v Postoj in i in na Bledu ve liki slavnosti, bali smo se, da za nas no bo preveč preostalo in tako smo bili pripravljeni k večjem na kakih 400 vuanjih gostov. Prišlo pa jih je trikrat toliko — brez zamere torej, ako ni bilo vso kakor bi bilo imelo biti I Že opoludanaki vlak pripeljal nam je iz Ljubljane skoro 300 gostov, katerim se je skoro pridružilo še veliko število gostov iz sosednega Kranja in drugih gorenjskih krajev. Ognjegasna društva iz Ljubljane, Šiške, št. Vida, Kranja bila so v prvi vrsti domaćemu društvn na čast zastopana po številnih, navdušeno sprejetih deputacijah. Celo mesto pa je bilo lepo okičeno s cesarskimi in narodnimi zastavami in ob uhodih v mesto postavili smo bili tri čeilne slavoloke. Ob 3. uri pričel se je na »Šte-marjih" vojaški koncert in že tačas prenapolnjeni slavnostni prostor jel nam je vzbujati skrb, kaj bo zvečer! Po končanem koncertu vršila se je na glavnem trgu javna tombola, po tomboli pa se je pričela stoprav oficijelna slavnost otvoritve. Pred starodavni spomenik s kipom N. S. D. Marije, stoječ sredi glavnega trga, in za to priliko ukusno okrašen z zelenjem in 40 raznobojnimi električnimi svetilkami, stopil je ob V'a8. uri mestni župnik g. Tomažič z asistenco ter je jel blagoslavljati novo luč. In gotovo ne pretiravam, ako trdim, da je bilo ta trenutek zbranih na našem mestnem trgu nad 2000 ljudij, glava pri glavi, kajti samo popoludan-ski Ljubljanski vlak pripeljal nam je bil blizu 400 novih gostov. Mej navzočimi opazili smo zlasti tudi g. deželnega glavarja Detelo, našega deželnega poslanca g. dra. Tavčarja z gospo soprogo, g. okrajnega glavarja, domačina g kanonika Sušnika itd. — Po cerkvenem blagoslovu naglašal je g. župnik v zares duhovito sestavljenem, slavnosti povsem primernem nagovoru važnost in pomen nove luči in v tistem trenutku zablestele so električne luči na znamenji. Žal, da niso hkrati, temveč stoprav pozneje zasvetile tudi električne svetilke po celem mestu oz. glavnem trgu, kajti tedaj bi bil napravil ta pomembni trenutek izvestno še veliko globljeji utis na gledalce. — Ko je g. župnik omenivši tudi s hvaležnimi bes- dami zaslug g. Krennerja za novo luč končal svoj govor in ko no zapeli cerkveni pevci primerno kantato, zaorili so iz tisočerih grl novi razsvetljavi na čast urnebesni živio-klici, ognje-gasci, noseči ukusne lampijone stopili so v vrste in z vojaško godbo na čelu korakali so v spremstvu nepregledne množice po mestu. — Končala se je potem slavnost z zopetnim koncertom in plesom n» Štemarjih, a velik del gostov moral se je zaradi pomanjkanja prostora razdeliti po drugih gostilnah, kjer je povsod vladala živahna veselost, dokler nam ponočna vlaka (navadni gorenjski in separatni Ljubljanski) nista odpeljala milih in dragih gostov. — Tako se jo torej završil ta za nas toli pomembni dan. — Naj bi prinesla nova luč Škofje-ločanom v resnici novo dobo vsestranskega napredovanja in povzdige blagostanja, novo dobo jedinstva in sloge. Naj bi zmagonosno prodrla zlasti tudi v vse tiste kraje, kjer kraljuje dosihdob še tema zmote, razpora in nesloge. Fiat lux! Domače stvari. — (Občni zbor Ciril in Metodove družbe v Novem mestu,) o katerem poročamo (tbširneje na drugem mestu, zvršil se je tako lepo in sijajno, da sme družbino vodstvo ponosno biti na manifestacije, s katerimi so mu ekupščioarji izrazili popolno svoje zaupanje. Mej ukupščinarji vladala je sloga in jedinBtvo, kar se je posebno slovesno očitovalo v prelepih govorih pri skupnem obedu. Le poslanec Šuklje ni mogel opustiti prilike, da bi ne prižgal lučice koalicijske svoje politike. Ali skupil jo je. Občinstvo zavračalo je Živahneje, nego je h \n „koaliranemu" poslancu ljubo, njegove politične nazore ter jasno izreklo, da se ž njimi nikakor ne sklada. Ilazven te mučne epizode ni kalilo ničesar prelepe narodne slavnosti. Konečno bodi še omenjeno, da sta povodom včerajšnje glavne skupščine gospoda tovarnar Fran Mali i in trgovec Ki Pređo vi č v Ljubljani postala pokrovitelja družbe, vplačavši vsak svoto 100 gld. ter da je gospodična Nigrinova poslala mej gosti v Toplicah nabrani dar v znesku 50 gld., katero naznanilo je skupščina z živio-klici vzela na znanje. — (Gledališka šola »Dra m a 11E n e ga društva".) „Dramatično društvo" v Ljubljani otvori z dnom 16. avgusta t. I. gledališko šolo tir vabi gospodične in gospode, ki imajo voljo, veselje iu nadarjenost za izvrševanje dramatične umetnosti, naj se v obilnem številu za vzprejem oglase. Namen šoli je: 1. Novim mladim igralskim talentom podati priliko, da se teoretično in praktično kolikor mo- goče popolno izobrazijo za gledališki poklic in slovenskemu odru zagotovo naraščaj in stalno osebje. 2. Igralskim močem slovenskega gledališča ponuditi priložnost, da se v strokovnjaški izobrazbi popolnijo in višjo stopnjo v izvajanji dramatične umetnosti dosežejo. 3 Tudi širjim krogom podati priliko, da se izobrazijo posebuo v umetnosti lepega slovenskega govora in deklamacije. Poučevalo se bo v sledečih predmeth: I. Oddelek, a) Govor in deklamacija. Učitelj: Gosp. koncertni vodja Matej Hubad. b) M mika in geste. Učitelj: Režiser slov. gledališča gosp. Rudolf Inemann. c) Predavanje o najpotrebnejših svojstvih igralčevih. Predava režiser slov. gledališča goBp. Karel Freudenreicb. d) Predavanje o temperamentih iu afektih. Gosp. Rudolf Inemann e) Tehniške potrebe pri igranji. Gospod Karel Freudenreich. II. Oddelek. Dramatiška igra, predstavljanje in praktično priučevanjo ulog iz repertoarja klasiške in moderne drame. Javni nastopi na odru. Učitelja rež serja gg. Karel Freudenreicb in Rudolf Inemann. Pomožni predmetje za I in II. oddelek. 1. Elementarni podatki o zgodovini, literarni zgodovini, poetiki in mitologiji. Učitelj: GoBp. Ivan Bele. 2 Zgodovina kostumov. Predava gosp. ravnatelj Ivan Šubc 3. Ples, kretanje in mimika. (Učitelj se naznani pozneje) Pouk v predmetih b), c), d) in e I. oddelka, dalje v dramatiški igri in po priliki v pomožnem predmetu 1. se prične dud 16. avgusta t. I.; pouk v predmetu a) I. oddelka in v pomožnih predmetih pa dne 1. oktobra t. I, Pouk je brezplačen. Vpisovanje v gledališko šolo »Dramatičnega društva" se bo vršilo od dno 10. do 15 avgusta, dopoludne od 11—12. ure v pisarni intendance v gledališči. — (Deželni odbor kranjski) podelil je podobarju Jakobu Jeršiču s Petkovca pri Rovtah 150 gld. podpore za nadaljevanje njegovih studij na Dunajski akademiji za slikarstvo. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda) Uredništvu našega lista je poslal: Moška podružnica v Brežicah (po gosp. blagajniku J. Agrežu) 18 kron 40 vin.; darovali so: G. M. P 1 e t e r š n i k , profesor, zdaj na počitnicah v Pišecah, 10 kron, vrla gospodična L. S c h m i d nabrala v veseli družbi 8 kron 40 vin. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Prememba imena) Ces. kr. poštni urad Videm pri Velikih Laščah imenoval se bode od sedaj Videm pri Dobrepoljan. — (Zdravstveno stanje.) Davica in Skr-latica v Idriji se je zadnji čas mej mladino znatno pojavila, in se je zbog tega v sanitarnem oziru vse potrebno ukrenilo. — Izmej 20 zbolelih otrok jih je do zdaj umrlo troje. — (Spominski dan bitke pri Jajcih) je praznoval naš domači pešpolk baron Kuhn št. 17 včeraj v Celcvcu. V predvečer bil je mirozov z godbo, včeraj pa se je vršila spominska slavnost, kakor vsako leto s sveto mašo in pogoščenjem vojakov itd. — („Narodni dom" v Celju.) Zadnje seje odbora za zgradbo „Narodnega doma" v Celjli se je udeležil tudi iožeoćr g. lira s ky. Določilo se je vse potrebno glede materijala in sklenilo naprositi mestni magistrat, da dovoli ograditi stavbeni prostor. Potem se bode takoj pričelo z zgradbo. — (Zaročil se je) g. Peter Majdič, posestnik paromlina v Hudinji pri Celji z gdčno. Me tiko Ripšl-ovo, hčerjo zdravnika g. Ripfila v St. Jurji ob južni železnici. Čestitamo 1 — (Izpiti iz državnega računstva) bodo dne 8. septembra v Gradcu. Prošnje je vložiti do konca tega meseca pri predsedniku komisije. — (Zdravo mesto) je Maribor. Tam ni v minulih dneh od dud 26. julija do 3. avgusta, torej v lednem tednu, nihče umrl. — (Zeleno cepljenje trt) se je letos pose bno dobro obneslo v državni trtnici v Arnovem selu pri Brežicah. Skoro vse na ta način cepljeno trte so se prijele. — (Novovoljeni Goriški župan) dr. Venutti je v ponedeljek prisegel v navzočnosti namestniškega svetnika viteza Bosizia. Ali je dal g. Bosizio novemu županu kako lekcijo po uzorcu barona Heina, tega ne vemo, sodimo pa, da bi ne bilo nič škodovalo, ko bi bil vladni zastopnik novemu Goriškemu županu priporočal, naj nikar ne pozabi, da je načelnik avstr jskega mesta. Tak oporni n bi bil toliko bolj umesten, ker svedoči preteklost dra. Venuttija, da na to rad pozabi. — Iz v rstno sprićalo mu je dalo znano glasilo irredente „Eco deli' Alpi Giulia", kateri izdaja Tržaški ,Cir-colo Garibaldi" in se tiska v Milanu v 15.000 izvodih na finem papirju (skoro kakor za cigarete), da ga v več izvodih širijo v zaprtih poštnih zavitkih. Ta list je ves oduševljen za dr. Venutti-ja, ker pozna njegovo „patrijotičnott mišljenje in delovanje. Čitatelj ugane takoj, kak „patrijotizem" je to! To veselje ima v preteklosti dr. V. najgo-tovejšo zaslombo, saj tega moža ni bilo pogrešati nikjer, kjer se je slavila laška „patrijotična" slavnost. Vrhu tega je treba vedeti, da ta mož ni hotel svojega sina vzgajati in izučiti v Avstriji, marveč v znanih zavodih v Čedadu in Milanu. Kakšnega »patri-jotizma" seje nasrkal, ni težko uganit i. In oče temu sinu je zdaj — župan avstrijskega mesta! Še nekaj ! Imenovana „Eco" je na glasala kot posebno čednost dra. V. okolnost, da je avstrijska policija proti irreden-tovcu Niederkornu (Goricami) pred porotniki v Inomostu razglasila dr. V. kot „poeo pulito" v političnem in patrijotičnem pogledu. In mož je bil vklub temu potrjen! No, goriške Slovence gotovo ne bo glava bolela zaradi tega potrjenja, ker jim je vsejedno, kdo županuje pri sedanjih razmerah v Gorici, Slovencem nasprotni so vsi. — leta „Eco" je priporočala svojemu ljubljencu, naj vender opusti dosedanjo hinavščino in naj nikar več ne pošilja ne častitk ne sožalnic vladarski hiši habsburški, kajti, pravi „Eco", ako že ne moremo...... zakaj naj hinavski pojemo bozano? „Ecou je jasno govorila, da vse udanostne izjave goriškega mestnega zastopa so le — hinavščina. Ona že vć, koliko je na tem resnice. Sicer pa so naši italia-nissimi sporazumljeni z merodajno gospodo v Tržaški rmeni hiši in ni dvoma, da bo „Ecou imela še nadalje priliko, šibati — hinavščino svojih Goriških tihih sobojevnikov. — (Kosa rs ka šola,) v kateri se bode učilo umetno pletenje dragih koškov in pletenic, se bode odprla dne* 15. septembra na Žagi pri Bolcu n* Goriškem. Ta šola je važna pridobitev za ves tamošnji okraj. — (Telefon v Gorici) Do dne 1. oktobra se bode izgotovil v Gorici telefon. Te dni se prično napeljavati žice in se bode gori omenjeni dan Izročil telefon javnemu prometu. — (Nova parobrodna vožnja.) Mej Trstom in Oglejem bode mimo Gradeža vozil v kratkem parni k društva , Štabi limeoto tecnico Trie-stino*. Nova furlanska železnica, ki že itak nima veliko prometa, dobi torej novega konkurenta. — (Delo van j e Duna jBke peneanice.) Glavna peneznica na Dunnji je izdala poročilo o svojem delovanji v minulih dveh letih 1893 in 1893, odkar se je uvedla kronska veljava. Svojo veliko nalogo je sijajno izvršila. Lansko leto se je po dokončanih pripravah nakovalo 217,315 920 komadov raznih novcev, ogromno Število, kakor je gotovo ne nahajamo pri nobeni drugi peneznici. — (Kongres trgovskih pomočnikov) se bo vršil dne* 8. in 9. septembra t. I. v Solno-gradu. Udeležili se ga bodo odposlanci iz vsek kro* novin. Namen mu je, posvetovati se o uredbi nedeljskega počitka, vprašanju o plačah, o delavnem času, o vajencih in praktikantib, torej o najvažnejših vprašanjih, tičočih se stanu trgovskih pomočnikov. — (Veledušno darilo.) Novi Zagrebški nadškof prevzv. dr. P os i lo vic je podelil te dni raznim Zagrebškim društvom skupaj blizu 3000 kron podpor. — (Razpisane službe.) Na poroduiškem oddelku deželne bolnišnice v Ljubljani je izpraznjeuo mesto 8ekundarija z letnimi dohodki 600 gld. in prostim stanovanjem. Dotične prošnje so vložiti do 24. avgusta t. I. pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. — V deželnui blaznici na Studencu mesto hišnega zdravnika z letno plačo 800 gld. in 6 petletnicami po 50 gld., (ki se pa ne vštevajo v pokojnino), prostim stanovanjem b svečavo in kurjavo. Prošnje s dokazi sposobnosti, znanja slovenščine in nemščine je poslati do dne 31. avgusta deželnemu odboru v Ljubljani. — Na štirirazredni ljudski goli v Vipavi četrto učiteljsko mesto b plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 20. avgusta nkr. šolskemu svetu v Postojini. 1 t "t Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Razne vesti. •(Protest proti čestitki) Proti brzojavki, s katero je občinski zastop v Tridentu Čestital italijanskemu generalu Baratieriju na zmagi pri Kasali, je več občm vložilo protest, tako Fassa, Fieims, M'ola, Fornace in Terlago. Da je čestitka bila če ee več vsaj velika netaktnost, je razvidno iz tega, da i« general Baratieri, če tudi rojen Avstrijec, I. 1866. se s Garibaldijevimi četami bojeval proti Avstriji. •(Pomanjkanje vode.) Na Moravskom polju v Dolmji Avstriji je nastala velika suša in pomamkuje v mnogih krajih vode. Vodnjaki so se posudili in morajo ljudje kopati nove vodnjake. Nekatere vode, v katerih je bilo pred leti obilo veiicib rib, so se popolnoma posušile in ni kaplje vode v strugah. Glavni uzrok temu je pač minula suha zima. *(Stefano Xenos,) jeden najznamenitejših pisateljev in časnikarjev grških, je umrl nedavno v Atenah v starosti 80 let. Xenoa je bil nekdaj lastnik lista „Anatohkos Astvr" v Londoou in je imel milijone imetja. Umrl pa je v veliki bedi. Njegov roman „Herois" je razveseljeval dve generaciji in se de danes mnogo čits. «, (Ruska mornarica.) Te dni bodo v Pe-terburgu spustili v morje novo oklopnjačo „Ad m i r al Senja v in", določeno za Bf razno ladijo ob obali. * (KoleravPeterburgu)jev poslednjem Času izdatno ponehala. Zadnji dan minulega meseca je zbolelo samo de 50 oboo, umrlo pa 36. V javnih bolnicah je bilo isti dan samo 550 za kolero bol-n h ljudi j - * (Eksplozija.) Blizu Stavropola na Ruskem je nastala v skladišči za smodnik eksplozija, ki je raznesla celo stavbo. Iz razvalin so izvlekli 10 grozno razmesarjenih mrtvecev. Uzrok eksploziji ni znan. * (Nov bakcil.) Zdravstveni nadzornik Ghante messe, v Parizu javlja, da je francoski kolonijalni zdravnik Jer sin v Hongkongu našel bakcila kuge. InkubacijnkA doba trnje 4 do 6 dni. * (Eifflov stolp v Parizu) bode bržkone kmalu izginil. Odbor za razstavo 1. 1900 je namreč proti temu, da bi so ohranila ta znamenitost zadnje svetovno razstave Pariške, ko je storila svojo dolžnost. Nekateri čestilci bi radi zgradbo ohranili za astronomiČne svrhe ali kot postajo za bodoče zrako-plovljenje. "Vender imajo le malo pristašev, večina ne je stolpa že naveličala in hoče, da se odstrani prej ko mogoče. * (Za bicikliste.) Velikanski rekord Franoma Hureta, ki je v Parizu prevozil v 24 urah 736.946 kilometrov, kar je vzbujalo splošno aenza-cijo, je prekosil zdai neki Anglež. V Londonu je Mr. S bor lan d pri tekmovalni dirki premagal Hureta, ter je prevozil v 24 urah 741 390 kilometrov. Navdušeno občinstvo je zmagovalca, a tudi premaganca v triumfu odneslo z dirkališča. Dunaj 8. avgusta. Avstrijsko minister-stvo unanjih del in danski dvor podpirata prizadevanja bolgarske vlade, doseči porazumljenje mej Bolgarsko in Rusijo. Čim se zvrše volitve v narodno sobranje, zadobe vsa ta prizadevanja konkretno lice. Lvov 8. avgusta. Ogerski ministerski predsednik VVekerle in njegov sin ter ministra Lukacs in Josipović dospeli so sem na obisk deželne razstave in so bili demonstrativno vz prejeti. Beligrad 8. avgusta. Nikola Pasić je danes odpotoval v Niš, da poskusi sprijazniti se s kraljem. Dne* 14. t. m. razglasi radikalna stranka oklic na narod, v katerem naznani da je zopet pričela svoje politično delovanje. Sofija 8. avgusta. Koburžan se vrne v petek, v soboto izide ukaz, da je sobranje raz-puščeno in da se vrše nove volitve dne 11. septembra. Rim 8. avgusta. Anarhist Luchesi je priznal, da je umoril urednika Bandija in izdal mnogo somišljenikov, vsled česar dobi vsa pravda drugo lice in postane velike važnosti. Marseille 8. avgusta. Policija je ujela iz Amerike došlega italijanskega anarhista Pa nettija. Ta je znan kot silovit anarhist in je prišel v Evropo, da izvrši atentat na neko visoko osobo Italije. Policija je tudi zasledila zaroto domačih anarhistov, ki so se pripravljali, da razstrele prefekturno poslopje. Kodanj 8. avgusta. Ministerski predsednik Estrup, ki je bil dvajset let na krmilu, je podal ostavko, katero je kralj vzprejel. Po vod odstopu je doseženo porazumljenje mej parlamentarnimi Btrankami. Kralj je doseda njemu ministru vnanjih del Reedtz-Thottu naročil, naj sestavi novo ministerstvo. Narodno-gospodarske stvari. — Uvažanje vina is Italije je letos nekoliko zaostalo za lanskim letom. V mesecu juniju lanskega leta se je upeljalo Še 95.300 metr. stotov v našo državo, letos pa v istem mesecu samo 67.031 metr. stotov, torej za 28 275 metr. stotov manj. Sploh ae kaže, da so ne bode kmalu zopet toliko italijanskega vina upeljalo kakor lani, ko je bila pri nas izredno neugodna vinska letina, italijanskega vina pa mnogo in je stvar bila še nova. V prvem poluletju lanskega leta se je importiralo iz Italije še 701. 847 metr. stotov. v isti dobi letošnjega leta pa samo 569 402 metr. stota, to je za 132.445 metr. stotov manj. Našim vinogradnikom, ki neizmerno trpe vsled vinske klavzule, gotovo to zmanjšanje uvažanja italijanskega vina ne bode nepovoljno. naa>i,<**..aiiBaiM „LJUBLJANSKI Z? ON" •t©}l bq vse leto 4 gld. 60 kr.; sa doI lota 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 glc\. 15 kr. Iz uradnega lista. Izvršilne ali eksekutivne dražbe: L>renca S a jo v i ca pdsestva v Motmku, cenjena 6810 gld. in 1000 gld. in Gašperja Sa jo vic u posestvo, cenjeno 705 gld., dne 14. avgusta in 14. septembra v Kamniku. Nifaota Petrašiča posestvo v Draščičab, cenjeno 3762 gld, dne 22 avgusta in 22 septembra v Metliki. Nikota Pezdirca posestvo v IUdovici, in Marka K a m b i č a posestvo v Siamni vasi, cenjena 305 in 200 gld., v drugič, dne 23. avguBta v Metliki. Matije in Marije Stepan posestvo v Ču-rilab, cenjeno 4600 gld , v drugič, dne 25. avgusta v Metliki. Martina Malešica posestvo v Radovičah, cenjeno 486 gld., dne 24. avgusta in 27. septembra v Metliki. Jožef Potepana posestvo v Spodnjem Se-monu, cenjeno 1600 gld., (reasumando), dne 27. avgusta in 28 septembra v Ilirski B strci. Jožefa Tomca hiša z vrtom v Ljubljani, cenjena 7475 gld , dne 27. avgusta in 1. oktobra v Ljubljani. (Streliške ulice št. 14.) Jakoba Brin še k a zemljišče v Brinošici, cenjeno 1711 gld., dne 28. avgusta iu 2. oktobra v Velikih Laščah. Antona Korošca zemljišča v Čatežu, cenjena 1994 gld. in 32 gld. 40 novč., dne 28 avpu-ta in 28. septembra v Trebnjem. Gregorja Bajca posestvo v O.eSji, cenjeno 800 gld., dne 28. avgusta in 28 septembra v Vipavi. Luke Zajca posestvo v Strmi Njivi, (4680 gld), druga dražba preložena na dan 28. avgusta v L'tiji. Jožefa Z adu-a posestvo v Babni polici, cenjeno 832 gld, dne 29. avgusta in 3. oktobra v Cerkiiici. Baza KraSevca zemliišče na Vrhniki, cenjeno 100 gld., dne 29. avgusta in 3. oktobra v Ložu. Jakoba T r u š k e posestvo v Šneperku , cenjeno 80 gld., dne 29. avgusta in 1. oktobra v Ložu. Amortizacije: Izgubljenih srečk Ljubljanskega mesta št. 689, 58 858 in 69.007 a 20 gld. na prošnjo g. M. Z K odi če k a v Pragi, ako se v 1 letu 6 tednih in 3 dneh počenši od plačilnega dneva n kdo ne priglasi pri Ljubljanskem sodišču. Sklicanje dedičev: P>i Mariji Zore iz Gabrja pri Zatičini, ki je umrla dne 5. aprila brz oporoke. Zgtaaiti bo je v jednem letu (do dne 10. julija 1895. 1. pri okr. sodišču v Zatičini. Tujci: 7. avgusta. Pri .Slonu: Szombathv, SigWHld, Hoffinann, Jelinčič i Dunaja. — llultav, Havae iz Velike Khuiž«. — Šoflfner, Coniglittro it Trata. — Stieger iz Celja. — Dr. Iloerues i* Grade«. Pri Malici: Blachlcn, Urankar, Schroiter, Licbten-stern, Dollfusa z Dunaja. — Cobeo, Enui, vitez Ricbeti, Dejali, Scbroder ii Trata. — Solireiber, dr. Kuftler iz 1'ulje. — Hoctiainger, Negri iz Gradca. — Gihar iz Črnomlja. — Stampfl it Prage. Pri bavturakem dvorni Bonetti, Porko, Casutta AUrcon i/. T. sta. ID-cLnaJelrsi "borza dne" 8 avgusta t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , Avstrijska zlata renta....... 122 , Avstrijska kronska renta 4°'0..... 9? *• Ogerska zlata renta 4" „ ...... 121 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ Avstro-ogerske bančne deinice .... 1010 „ Kreditne delnice......... 364 , London v ista........... 124 , Nemški dri. bankovci za 100 mark . . $1 , 20 mark............ 12 , 20 frankov........... 9 , Italijanski bankovci........ 44 „ C. kr. cekini .......... 5, Dne* 7. avgusta t. I. 470 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 197 „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 w Zemlj. obe. avstr. 4',',•/„ zlati zast. listi . V23 „ Kreditne nrečke po 100 gld...... 197 , Ljubljanske srečke........ 84 , Rndoltbve srečke po 10 gld...... 23 „ Akcije angto-avstr. banke po 200 gld. . . 104 , Tramway dmSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 311 „ Papirnati rubelj......... 1 „ Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra V mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > ca rV 7. zjutraj 2. popu j. 9.zvečer 737-4 mm. 734-8 mm. 734-0 d bi. 14 1° C 281* C 19 3° C brezv. al. zah. si. z .»h. megla jasno jasno 0-00 mm. Srednja temperatura 20-5°, za 0-7° nad normalom. 50 kr. 65 . 40 . 75 , 75 . 85 „ «0 l 65 . 05 i 22 , 65 ] 89 . — kr. 75 , 25 . 50 „ &<> n 50 . 50 337, - Tužnega srca javljamo vsera sorodnikom, prijateljem in znancem preztloatno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, poklicati k sebi iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in strijea, gospuda Janeza Zitterer-ja hifinega |)osestnika in barvarskega mojstra ki je danes ob l,47. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 75. letu svoje starosti, po dolgi iu mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega rajnkega se hode v sredo •luč' 8. avgusta t. 1. zvečer ob 7. uri iz hifie za-tcati, Krakovski nasip st. 10, na pokopališče k sv. Krištofu prepeljali) iu tamkaj pokopalo. .Svete maše zaduSnice brale so bodo v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika. V Ljubljani, dne 7. avgusta 18?4. Alojzija Zitterer roj Napreth. soproga. — Ernesta in Franja Zitterer, hčeri. — Krat in si-sire Zitterer. (857) i:, ii slavno ravnateljmo avsir. drž. Menit. Izvod iz voznega reda v-eljavnefa odL X. j-va.ixl1at X@94b. N nt 11 pno omenjeni prihajali! In oiihajalnl časi osnačenl io v »mlnJrriTti]inkrm čomu. Srednjeevropski čas jo k rajnemu rasu t Ljubljani r:i 3 minuti naprej. Ođhod U LJubljane (Jni. kol.). Ob 1». uri S min. jte n»H osebni vlak r Trbic, Pontabel, Holjak, i'o-Iotou, Frkuseiiifeit«, Ujubno, (•>■ Selethal ▼ Auuae«, liclil, Omuii-den, Soluogr» 7. uri tO min. lu<1nf> oaobul vlak v Trbii, Poutabel, ileljak, Oeloveo, Pranaenafette, Iijuhno, Hnlathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. pojtoluiin* oiebnl vlak v Trhli, Beljak, Oeloveo, FruiizoiiBfpHto, IJiibuo, io* Solitlml v RoInogra, 1'rnkrn, Fraucovih varuv, Karlovili varov, Kgra, Marijinih varov, 1'lr.nja, Badejevio, Solnograda, l.niru, 8teyra, Parica, Genove, Gtiriha, Bre^nioe, Inomoiita, Zella na jeceru, Leud-Gaitelna, Djubnega, Oeiovoa, Dienaa, Poutahla, Trbica. Ob ti), uri 40 tnin. nlmlnr inoiani vlak ia Novoga moita, Kočevja Ob 4. uri 4S min. yovi>luo«*rlngovo milo h novo dobiš lahko povsod komad po 30 kr. (760—1 l I Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tuđi pri nepričakovanih dobitkih. k omoženi učiteljici na deželi starejša oseba ali ndova brez otrok, da bo gospodinji v podporo. Želi se, da bi dt it ič iiira zna.a nekoliko Šivati in likati. Oglasiti ae je vsaj do 38. t. m. naravnost pri gospe I>Xi»rljl JLiOVMttlc, učiteljici v Senožečah. (855) Prevzete? mizarske delavnice. Usojam ae p. d. občinstvu naznanjati, da sem prevzel iu popolnoma preuredil poprej Regalijevo mizarsko delavnico na Sv*. Petra cesti Št. 21 v Ljubljani. V delo vzprejamam vsa v mizarsko stroko spadajoča dola, pohlitveno robo, stavbsaa dola, cerkvena dola itd. (849—1) Priporočevaje se ta obila naročila, zagotavljam točno postrežbo in solidno pa cono delo ter beležim z odličnim spoštovanjem Št. 5265. VII. 1894. 477. Na prošnjo konkurzne sklade J. Nclinildel A Comp. v C-elJl tvrdke po gospodu dr. Avgustu Sehurbi od tam dovoljuje se prostovoljna prodeja na ime prositeljice v javnih kojigab prepisanih, v Št. Rupertu ležečih, poprej France St^rgarjevih, vsled zap smka de praes 17. majnika 1893, fit. 3102, na 9030 gld. zvrSilno cenjenih zemlji*^ vlož. St 26, 250, 253 in 262 kat. ubft. Št. Rupert ter vlož. 8t. 157 kat. obe. B strica in se odredi v spolnitev rok na. dne 21. avgusta 1894 popoludne ob 3. uri v At. Kiipertu. C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu dne 24. julija 1894. (856) Štajerska deželna TempoljisiiUtt in ijska sla. Vedno sveža, jedrcvita poli v novo zgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. '-= Dobi via set Pri sla t iriarst vu v Rogatcu in na Slatini, ' ToćLln.o Ixx glavno zstlogro asa. I^Zranjelco ima Ivan I_iin.iaa- g-or -v Xj3-a.Tolja.aai. (526—5) Mi »te :<^CtS| lJ]J(inn, Muri i iii tVfg 1 priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarja, boloprtenega blaga m podvlok, bombaža in ovčjo volna, preje sa vezenje, pletenja, šivanje in kavlji-čanje, tkanega in nogovicarsksga blaga, ? predpasnikov, zivotkov in rokovio, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in preprog, umtteljnlh cvetk in njih delov. ^gpr--mre na Dt:T J. J. NAGLAS & Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval ,:j3) lastnega izdelka za dame, goapode in otroke je vedno na izbero. VsakerSna naročita izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere ae shranjujejo in zazuamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli n aj se vzorec v poslati. tovarna pohištva ▼ LJubljani, Turjaški trs; it. 7 in Gospodske nlloo (Knezji dvoreo). Zaloga jodnostavnega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strtigarskega in pnzlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otroški vozički, ielezna in vrtna oprava, ne-pregurne blagajnice. (85) Restavracija MPri Zvezdi /ezdi" i cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. F. FeilinC, rostavr&ter. T Josip Reich V$ S Poljanski nasip, Oske ulioe št. 4 m priporoča Čast. občinstvu dobro urejeno i t kemično spiralnico I v kateri se razparane in nerazparane J moike in ženske obleke lepo očedijo. ' aj Pregrinjala vsprejmo ae za pranje in I cičm v pobarvanje. V barvanji vspre-T juma se svilnato, bombažno in mešano I sj blago. Barva se v najnovejših modah. i l—l I ■!■ I I— I iSSl II (29) HENRIK KENDA v LJubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Slikarja napisov, •tavblnska in pohiatrtna pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak in pokost. (20) Glavni zastop llttrtlioli-|«v«.*gn orl-Klualnegn knrl»olliie|a. Maščoba za konjska kopita in nanje. kakor tudi štedilnikov T Uran & Večaj % Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulicust. 3 ^ «| priporočata p. n. čast. obćiriBtvu svojo ^ ^ vel ko aalogO vsakovratruh ^ pečij in glinastih snovij ^ in vtieb v to Htroko »padajućih del po ^ nizkih cenah. :': Zajamčeno pristni kranjski liter po gld. 1*20 in edeiiovec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216) Oroslav Dolencu trgovina i voščbiiiiio in meilom L.|ubl|nu», 4:ii' ulio« 1 triode o®oo^oc^x>»x^;->Di&jo>: T6nnies v Ljubljani. Tovarna ia stroje, ielezo in kovino-iivnloa. I nI i-l n jo kol posebnoit: vse vrste strojev sa leaoreznioe ln iag-o. (21) l'n!turae oela najiruvu ln oikrbnJB pmroNlrilJe in kotle pO najbolj«! loatavi, slučajno turbine ln VOdilM knlt>Nii skBkBkBkBkBkBkBkBkskMr Podobe umrlih urednikov „Slovenskega Naroda* (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan 2eleznikar) dobivajo se na lE&rton-jpa.jpirji tiskane komad po 2 O kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan u in pri druzih knjigo-tržcih. Maksimilijan Patat-ova naslednika jF. Menila «fe Roiicm v LJubljani, sv. Petra oosta it. 32, ali pa av. Petra nasip It. 27 priporočata se p. n. občinutvu za ženske in moike obleko, razparane in cele, iate se lepo oeeilljo; vaprejemata vsakovrstna progrinJHla, Bvilnate robci) in trakove za pranje in pobarvnuji*« kakor tudi svilnati, bombafno in meAano blago vseh barv. Obleka se čisti, pere in barva hitro, dobro in po nizki cen ni. » J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta st. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorauo sa koncerte itd. in lepim vrloiu. (■}»>) = Kegljisde je na razpolago. = Uhod je tudi is Poljskih ulie. •T. Kuxi6ič priporoča p. n občinstvu bvojo izftelovaloico soia-vode Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem ceBarju") z opomnjo. da rabi vodo is moet-nsga vodovoda, a v avoji fillja.ll Tr Lescah. rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Uledu. (64) Zunanja naročilu izvrsć ae točna. Čast mi ]e naznanjati, da som prevzela po smrti mojega moža Frana Toni kovaško obrt katero bodem nadaljevala, ter so priporočam ta vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z velespostovunjem (37) Ivanka Toni v Vodmatu it. 4. Izdajatelj is odgovorni urednik: Jusi p No Hi. Lautniua in tisk .Narodne Tiskalne". 43